ŠT. 3 — LETO IV. Pritisk,na sredstva skladov Papirnica Količevo vlaga znatna sredstva za izgradnjo stanovanj — dvanajststanovanjski blok v Domžalali KOLIČEVO. MARCA — Zelo težko bi kdorkoli trdil, da naše podjetje nima razumevanja za težave sorodnih podjetij, ali pa za težave podjetij v naši občini. Prav tako smo v okviru naših možnosti pokazali primerno razumevanje tudi do nerešenih problemov v občini glede šolstva, komunalne dejavnosti itd. Znano je, da je cesto od Vira pa do Radomelj financiralo naše podjetje in da kredit za gradnjo te ceste odplačujemo še vedno. Znatna sredstva smo v preteklih letih namenili tudi za asfaltiranje cest v Domžalah, za gradnjo vodovoda v Radomljah in na Količevem, za gradnjo poštnega poslopja v Domžalah, za gradnjo nove samopostrežne trgovine na Viru in tako dalje. Evidentiranje - kandidiranje - volitve KOLIČEVO, MARCA — Po sprejetju nove ustave smo v letu 1965 izvolili odbornike v zbor delovnih ljudi občinske skupščine. Naše podjetje je razdeljeno na dve volilni enoti in tako smo volili dva odbornika. I. volilna enota je izvolila za odbornika Iva Sonca, druga volilna enota pa ing. Miha Svetlina. Tov. Ivo Sonc je bil izvoljen za dve lati in tako bodo delavci iz III. ekonomske enote konec tega meseca izvolili novega člana za ištiri leta. Po dveh letih pa bo pretekel mandat tudi drugemu odborniku i'ng. Mihi Svetlinu, iki so ga izvolili delavci iz L, II., IV. in V. EE. Morda se nekateri sprašujete, čemu volitve v podjetju vsaki Z zbora volivcev VEVČE, MARCA —- V začetku tega meseca so bili kandidacijski zbori volivcev v 10. in 11. Volilni enoti našega obrata, kakor tudi izven podjetja, kjer sta zborovali volilni enoti 29 in 30 za potrditev na novo predlaganih kandidatov za občinsko in republiško skupščino. V 10. volilni enoti kandidira za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje tovariš Silvo Razdevšek. Za or-gamizacijsko-poKtični zbor republiške skupščine sta bila v obeh volilnih enotah kandidirana tovariša Janez Hočevar (sedanji pred- Korisino potovanje v Romunijo VEVČE, MARCA — Zvezna gospodarska komora, svet za gozdarstvo, lesno in papirno industrijo pripravlja obisk posebne strokovne delegacije v Romunijo. Delegacija bo obiskala institut ,za celulozo in papir v Bukarešti. nadalje si bo ogledala skladiščenje bukovih sekancev na odprtem prostoru, o čemer bodo tam tudi razpravljali. Ogledali si bodo tudi eno izmed sodobnih .tovarn sulfitne in sul-fatne celuloze, tovarno polcelulo-ze, papirja in kartona. Od teh bo majzanimivejša tovarna »Ce-lostup Praila«. V zvezi s tem je UO podjetja odobril potovanje tovarišu dipl. ing. Dordu Mašireviou, strokovnjaku na institutu za celulozo in papir v Ljubljani. Vsekakor je tovrstno sodelovanje koristno za napredek industrije naše stroke. sednik org.-pol. zbora rep. skupščine) in Stane Jarc (Emona). Na iterenu pa sta kandidirala v .splošni zbor občimške skupščine Leopold Gorše in Maks Kunst. V. sploišni zbor republiške skupščine pa Milena Tamaskovič — socialna delavka bolnice za duševne bolezni , in Milica Tomšič — zaposlena v obratu Vevče. Prav je, da bralcem omenimo, da volimo samo v 10. volilni enoti (celotna proizvodnja) občinskega odbornika, v 11. volilni enoti pa ostane še dosedanji odbornik Ivan Mrhar, ki je bil izvoljen za štiriletno mandatno dobo. Na terenu Vevče, tj. v 30. volilni enoti volimo v splošni zbor občinske skupščine in splošni lilnd enoti, volimo v splošni zbor zbor republiške skupščine, medtem ko volimo v 29. volilni enoti samo v splošni zbor republiške skupščine. Tovariš Stane Meljo tudi ostane še odbornik, saj je bil izvoljen za štiri leta. dve leti. To pa zaradi tega, ker je podjetje razdeljeno na dve volilni enoti in vsaka voli po enega člana v zbor delovnih ljudi občinske skupščine. Kot že rečeno, prva volilna enota je volila odbornika za dve leti, druga pa za štiri leta. Na ta način se vsaki dve leti zamenja polovica odbornikov. S tem je dana garancija, da ni nikoli razpuščena občinska 'Skupščina in dan pogoj za neprekinjeno delo. V preteklem mesecu smo v podjetju na sestankih po ekonomskih enotah evidentirali kandidata za občinsko in republiško skupščino. Z evidentiranjem, javnim kadrovanjem, smo predvideli širši krog ljudi, ki imajo vse pogoje za kandidiranje v občinsko skupščino. Z javnim kadrovanjem je dana možnost vsem delavcem, da odločajo o tem, kdo ima pogoje za kandidata oz. kvalitete za opravl janje določene javne družbene funkcije, o čemer je prej odločal le iozek krog ljudi. Na dobro obiskanem zboru delovnih ljudi I. volilne enote, ki je bil 9. marca, smo od devetih evidentiranih izbrali za kandidata v zbor delovnih liudi občinske skupščine Pavleta Klemenčiča, delovodjo izdelave papirja in kartona ter Jožeta Vidmarja, delovodjo dodelave papirja in kartona. Na dan volitev pa se bomo odločali, kateremu kandidatu bomo dali največ glasov in ga izvolili za odbornika v zbor delovnih ljudi občinske skupščine Domžale. Prav tako smo z odobritvijo delavskega sveta sodelovali pri financiranju novih investicij v Vidmu s 85 milij. din in v Vevčah s 85 milij. din. Za pospeševanje plantažiranja hitro rastočih topolov smo iz naslova skupnega vlaganja vložili na poslovnem združenju »Papirles« 20 milijonov din. Ker so se nekatera podjetja v naši občini znašla v težavah, smo jim pomagali s posojili preko Komunalne banke v Domžalah. Tako smo za tovarno Toko vložili 20 milij. din, za tovarno Induplati Jarše 20 milij. din, za tovarno sanitetnega materiala na Viru 25 milij. din. Za investicijske potrebe različnih podjetij v naši občini smo vložili v občinski investicijski sklad pri Komunalni banki v Domžalah iz sklada skupne porabe 20 milijonov din. Za reševanje problemov na področju šolstva smo že v prejšnjih letih nakazovali znatne zneske, prav tako smo prevzeli šti-pendiranje nekaterih študentov, ki študirajo za potrebe občine. V lanskem letu smo v občinski šolski sklad nakazali 2 milijona din, v medobčinski šolski sklad pa 5,5 milij. din. Nismo bili gluhi tudi do potreb Šolskega centra tiska in papirja. Poleg nakazil v prejšnjih letih, smo jim v lanskem letu nakazali 2,5 milij. din. Še in še bi lahko naštevali — od ulične razsvetljave pa do cest, vodovoda, stanovanj in otroških vrtcev. Skratka, vseskozi je imel naš kolektiv posluh in razumevanje za reševanje in za pomoč pri reševanju odprtih problemov. In prav je tako! Vendar se v zadnjem času, ob tem ko federacija sprošča sredstva in jih prepušča gospodarskim organizacijam, pojavljajo težnje, za katere sicer ne moremo trditi, da niso upravičene, vendar se sprašujemo — kam to pelje? Za kaj pravzaprav gre? Spričo ukinitve raznih prispevkov (prispevka iz dohodka za nekatere panoge, prispevka od izrednih dohodkov, prispevka družbenim investicijskim skladom) in zaradi zmanjšanja ali ukinitve drugih obveznosti do družbene skupnosti, sredstva federacije niso več tolikšna, da bi se iz teh centralnih sredstev pokrivale vse nove investicije. Novi bančni predpisi pa sb v primeru novega investiranja precej strožji in zahtevajo, da ima investitor za na- STANOVANJSKA PROBLEMATIKA V PE MEDVODE MEDVODE, MARCA — V zvezi s skrtbjo za dvig življenjskega 'standarda je 'stanovanjsko vprašanje morda eno najbolj problematičnih. Rešujemo ga v okviru možnosti z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki pa so za velike potrebe po stanovanjih zelo skromna. Ce upoštevamo, da so za investicije v obeh PE potrebna ogromna sredstva, je razumljivo, da ni mogoče vzpored- no zagotoviti tudi sredstev za gradnjo 'stanovanj v zadovoljivi višini. V PE Medvode imamo za stanovanjsko gradnjo za leto 1965 na razpolago 11,000.000 din. Po sklepih organov upravljanja so ta sredstva razdeljena takole: 6,000.000 din za namensko vlaganje preko 'Stanovanjskega sklada občine Ljubi Jana-Šiška, pri čemer kreditira sklad 50% vred- nosti stanovanja, 50% pa vloži PE lastnih sredstev ter s tem pridobi etažno lastnino do stamova-nja. 2,000.000 din za kredit namenskim varčevalcem, ki vložijo preko sklada 20% lastnih sredstev, 30% jim kreditira PE, 50% pa .sklad. Namenski varčevalci s tem pridobijo etažno lastnino do stanovanja. (Nada!j, na 2. str.) meravano investicijo v celoti zagotovljena sredstva. Posamezna podjetja, ki želijo investirati in na ta način razširiti ali pa izboljšati svoje zmogljivosti, se običajno znajdejo pred vprašanjem, od kod dobiti potrebna sredstva. No in ker ni potrebnih bančnih kreditov, se obrnejo do svojih poslovnih partnerjev, ki od njili kupujejo izdelke ali pa so kako drugače z njimi v poslovnih stikih z zahtevo po skupnem vlaganju v novo investicijo. Zadnje čase se oglašajo v našem podjetju predstavniki raznih gospodarskih organizacij, ki želijo imeti od nas sredstva za nove investicije. Tako je Kemična tovarna iz Ljubljane, poleg občutnega povišanja cen za aluminijev sulfat, prišla na dan s predlogom, da sodelujemo pri njihovi planirani investiciji vsaj z 20 milij. din, ker bi v nasprotnem primeru postavili vprašanje rednih dobav aluminijevega sulfata našemu podjetju. Podobno zahtevo so postavili predstavniki Elektro-gospodarske skupnosti, ko smo hoteli skleniti pogodbo za povečan odjem električne energije iz omrežja. Zahteva po 200 milij. din, kolikor naj bi prispevalo naše podjetje, se nanaša na postavitev nove trafo postaje v Domžalah. Za rešitev problema oskrbe s celuloznim lesom naj bi vsako leto vlagali v plantažiranje znatne zneske naših skladov. Prav tako naj bi sofinancirali razširitev rudnika kaolina, če hočemo redno dobivati kaolin. Predstavniki vevške papirnice so se prav tako obrnili na nas s predlogom, da bi pri njihovi investiciji sodelovali še z nadaljnjimi investicijskimi vlaganji. Za zadnje obdobje je torej značilen pritisk na sredstva naših skladov. V istem času pa naše podjetje razmišlja, kako bi razširilo proizvodnjo s postavitvijo še enega kartonskega stroja in išče sredstva za to investicijo. Po eni strani želja dobaviteljev naših osnovnih surovin po sofinanciranju pri njihovih investicijah, po drugi strani pa želja našega podjetja po razširitvi proizvodnje. Obe strani pa praktično računata na ista sredstva skladov. Želje posameznih investitorjev so lahko še tako umestne in upravičene, vendar se nam ne zdi pravilno, da so združene s prikrito grožnjo glede rednih dobav našemu podjetju. Po isti logiki bi moralo tudi naše podjetje vsem tistim, ki od nas dobivajo naše izdelke, postaviti zahtevo po sredstvih za investicije, če hočejo dobivati od nas izdelke, potrebne za njihovo nadaljnjo predelavo. In če se vsi proizvajalci, ali pa večina od njih postavi na isto stališče, potem se bomo kmalu znašli v začaranem krogu, v katerem bomo drug drugemu posojevali, ker smo končno do neke mere odvisni drug od drugega. Spričo takih teženj, bo potrebno v podjetju temeljito razmisliti, kako naj gospodarimo s sredstvi naših skladov in kakšno stališče naj zavzamemo do teh in podobnih pojavov. Gibanje proizvodnje v februarju 1965 Združene papirnice Ljubljana STANOVANJSKA PROBLEMATIKA V PE MEDVODE Plan Doseženo Papir . . . . 10« 118,2 Celuloza .... .... 100 101,7 Pinotan .... .... 100 94.6 Lesovina .... 118 Proizvodnja papirja je dosegla kljub manjšemu številu obratnih dni velik obseg. Na višino proizvodnje so vplivali predvsem izredno nizki zastoji na papirnih strojih, saj jih, razen načrtnih zastojev (reparatur), skoraj ni bilo. Ugoden vpliv na proizvodnjo je imel tudi proizvodni program, ki je vseboval papirje z višjo gramsko težo kot v mesecu januarju. Visoko proizvodnjo pa smo dosegli tudi z znižanjem zaloge nedovršene proizvodnje. Tudi proizvodnja lesovine je bila v mesecu februarju nadpoprečno visoka, vendar pa vsa kvalitetno ni ustrezala postavljenim predpisom. V mejah postavljenega plana se je gibala tudi proizvodnja celuloze, vendar pa bi bila po količini lahko nekoliko višja, če ne bi imeli težav pri doseganju kvalitete. Izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti 1964 PE Vevče................87,8 PE Medvode..............93 februar 1965 92.7 98,1 Stopnja izkoriščanja kapacitet je v obeh poslovnih enotah občutno porasla zaradi zelo nizkih zastojev na papirnih strojih in kuhalnikih. POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC FEBRUAR 1965 PAPIRNICA KOLIČEVO PS I............ PS II..................100 KS I..................100 KS II..................100 LS.............. Skupaj.................100 Primerjava izdelanih neto količin na 1/12 letnega plana nam kaže, da v prvih dveh mesecih letošnjega leta plana nismo izpolnili. Vzrok za to je v manjšem številu obratovalnih dni, ki smo jih imeli na razpolago v mesecu januarju in februarju ter v pomanjkanju električne energije. Določen vpliv na manjšo celotno proizvodnjo ima tudi povečan obseg proizvodnje za izvoz. Ne glede na postavljen plan izvoza smo zaradi redne oskrbe s surovinami in drugim reprodukcijskim materialom prisiljeni izvažati v večjm obsegu, kakor pa smo to predvide- val*. Predvidevamo, da se bo v marcu proizvodnja povečala v takem obsegu, da bomo dosegli planirane količine za prvo četrtletje. Mesečni pl 1/12 Izvršitev Kumulat. izvršitev 100 74.5 11.5 100 79.3 15.3 100 100.1 16.9 100 95.0 16.2 100 93.9 15.8 100 95.8 16.1 (Nadalj. s 1. str.) 3,000.000 din .za kredite za individualno gradnjo. Z naimeinsiko vlogo 6.000.000 din bo ipodjetje pridobilo v najboljšem primeru 2 stanovanji, :ko-ilikoir ne ‘bo olb razpisu natečaja 'interesentov, bi ibodo imeli vloženih več kat 50%> lastnih sredstev. Z gotovostjo pa lahko računamo le na eno družinsko stanov anje. S kreditom namenskim varčevalcem v višini 2,000.000 din smemo računati, da zadostuje koit 30-odstotnia udeležba za eno družinsko stanovanje, če upoštevamo, da stane dvosobno družinsko stanovanje ca. 6,000.000 in je torej 30 odstotkov vrednosti stanovanja 1,800.000 din. DS PE odobrava ta kredit tistim varčevalcem, ki imajo svojo obveznost do sklada (200/o lastnih sredstev) že izpolnjeno ter tako lahko nastopajo kot kupci na natečaju. S tem sredstva za kredit, ki ga daje v ta namen ipodjetje, ne ležijo neizkoriščena. Zadružno gradnjo s ta no vanj je naša PE svojeoasno že hotela organizirati, vendar so se vsi poizkusi za to gradnjo izjalovili, 'ker občina Medvode ni odobrila lokacije, niti ni bila pripravljena k tej gradnji prispevati sredstev iz stanovanjskega sklada. Ker ta način gradnje iz navedenih razlogov ni bil izvedljiv, je DS odobril posojila za individualno gradnjo preko stanovanjskega sklada. S kreditom 5,000.000 din, kolikor je na razpolago za individualno gradnjo v letu 1965, bo pomagano dvema ali celo trem koristnikom, da bodo prišli do lastnih družinskih stanovanj. Kljub temu, da .so svoječasno nekateri bili proti temu. da se podpre individualna gradnja stanovanj, v zadnjem času prevladuje mnenje, da je te vršite kreditiranje za podjetje najboljše, saj ;se z razmeroma nizkim kreditom hitro veča stanovanjski fond, kar končno pozitivno vpliva na dvig življenjskega standarda. O komunalnem prispevku za individualno gradnjo, ki je v različnih občinah različen, vendar pa povsod previsok, je bilo že dosti napisanega v časopisih. Gotovo pa se je moč posluižiti raznih drugih ukrepov za preprečevanje »črnih« gradenj in v tem pogledu visok komunalni prispevek ne odigrava pozitivne vloge, ampak jemlje možnosti, da si ljudje z lastnimi sredstvi in deloma zgradijo svoj dom in s tem v precejšnji meri ‘razbremenijo skupnost. V zadnjem času je vprašanje zadružne gradnje spet aktualno, saj je v Medvodah več članov kolektiva, ki se zanimajo za to. Vprašanje je samo, če je stanovanjski sklad občine Ljubljana-Šiška pripravljen prispevati sredstva za tovrstno gradnjo. Pa še nekaj besed o vprašanju, ki se v zadnjem času pogosto pojavlja v PE Medvode — verjetno pa je, da ne samo v Medvodah. G>re namreč za dograditve in popravila starih ‘stanovanjskih stavb v privatni lastnini. Kreditiranje teh gradenj s strani tovarne menda ni v skladu s predpisi. Vendar pa nekatera podjetja te kredite dajejo in če je to v skladu s predpisi, potem vsekakor ni prav, da se togo držimo svoj e čas n ega sklepa DS, da se bodo krediti dajali samo za gradnjo novih hiš. Če upoštevamo, da bi si marsikdo z nekaj sto tisoč dinarji kredita dogradil stanovanje v hiši .svojih sorodnikov, bi bilo vsekakor prav, da bi to posojilo dobil, ker bo v nasprotnem primeru gotovo prišel v podjetje s prošnjo za stanovanje ali pa za kredit bodisi za namensko varčevanje ali individualno gradnjo. V vsakem primeru bi bil ta kredit višji in v vsakem primeru ‘bi šlo za privatno lastnino. Gledati moramo m,a to, da bomo z minimalnimi sredstvi, ki so nam na razpolago za stanovanjsko gradnjo, rešili čimveč stanovanjskih problemov. Na pop rase va nje o možnostih kreditov za dograditev starih stanovanjskih stavb naletimo vedno ‘bolj pogosto, zato bi bilo zaželeno, da strokovne službe podjetja dajo v zvezi s tem pojasnila ali so taka posojila možna in dovoljena. Enostavni »ne« verjetno ne zadostuje za tiste, ki bi ta posojila želeli. T. M. Zagon papirnega stroja v Kočanih — Makedonija V novi tovarni papirja v Kočanih sta pri začetnih težavah zagona papirnega stroja pomagala naša sodelavca Ivan Jamšek — strojevodja in Miha Prusnik — vodja priprave snovi. Za »Naše delo« sta nam napisala tole: KOČANI, FEBRUARJA — Mesto Kočami leži v prijaznem kraju, obdanem -z bogatimi Tiževimi polji in rudnikom svinca. V mestu živi okrog 14.000 prebivalcev. Sama tovarna je v predmestju, od koder je lep razgled na bližnjo in daljno okolico, obdano s planinami. Tovarna je zgrajena po sodobnih urbanističnih načrtih. Pro- Flukluacija v papirnici Količevo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) KOLIČEVO, MARCA — V januarski številki »Našega dela« smo objavili podatke o tem, koliko in kakšni delavci so zapustili naše .podjetje v letu 1964 ter vzroke za prenehanje delovnega razmerja. Pri tem smo ugotovili, da so ipodjetje v lanskem letu zapustili 104 delavci. Seveda smo namesto teh morali vzeti druge. Ker pa smo. kot je vsem znano, v začetku lanskega leta .prešli na skrajšan delovni čas, ©mo sprejemali nove delavce ne samo ^za nadomestitev tistih, ki -so odšli, ampak izpopolniti smo morali tudi tista delovna mesta, ki smo jih odprli ob uvedbi skrajšanega delovnega časa. Kadrovanje v prvi polovici lanskega leta niti malo ni bilo lahko. Po eni ‘strani je .ponudba delovne sile bila majhna, po drugi strani pa v prvih mesecih leta zaznamujemo precejšnje število odhodov iz podjetja. sprejem odhod januar . . . . 26 6 februar . . . . 12 15 marec . . . 6 14 april .... 6 10 maj .... 9 8 junij .... 14 14 julij .... . 26 3 avgust . . . 8 9 september . . : 23 15 oktober . . . 6 5 november . . 6 3 december . . 1 2 146 104 Glede ‘Sprejema so najbolj za nimivi trije meseci lansikega leta januar, julij im sefptemlber. teh mesecih smo sprejeli 53,1 °/o vseh na novo zaposlenih v lanskem letu ali po številu 77. Vzrokov za talko sunkovito sprejemanje je več. Kot že rečeno, januar je pričetek št ir iizme nsk eg a dela. Kadrovska služba ni mogla zagotoviti zadostnega števila delavcev za sam začetek prehoda na okrajšan Idelovnl čas. 'Zato smo vanj šli s precej okrnjenimi posadkami, oziroma bolj točno povedano, v ‘Skrajšani delovni čas smo šli brez vsake rezerve za dopuste in bolniške izostanke. V januarju ©mo morali sprejeti manjkajoče delavce. To tem bolj, ker smo takoj v začetku tega omejili nadurno delo. V naslednjih nekaj mesecih zaznamujemo v glavnem več odhodov iz tovarne. kot pa sprejemov. Šele v juliju se sprejem novih delavcev spet močno poveča. Vzrok za to je intenzivno izkoriščanje dopustov v poletnih mesecih in pa dejstvo, da še vedno nismo imeli izpopolnjena vsa prosta delovna mesita. September je zadnji mesec lanskega leta. v katerem smo sprejeli veliko število delavcev. V tem mesecu jih je tudi veliko odšlo in smo morali sprejemati druge. Od septembra dalje se fluk-tuaeija delovne sile umirja, tako da olb koncu leta skoraj ne moremo več govoriti o fluktuaciji, saj so odhodi in ©prejemi minimalni, komaj eden ali dva na mesec. Ta tendenca se nadaljuje tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Brez dvoma je na ustalitev delavcev ugodno vplival nov način delitve in obračunavanja osebnih dohodkov, ki smo ga uvedli v drugi 'polovici lanskega leta in pa manjše popraševanje po novih delavcih v domžalskem industrijskem področju. Če upoštevamo, da smo v lanskem letu na novo sprejeli 146 delavcev in da je vsakdo od teh potreboval nekaj časa za priuči-tev na delovnem mestu, da torej ni mogel takoj začeti delati s polno zmogljivostjo, je ‘razumljivo. da nas je tako velika filuk-tuacija precej stala. Skoraj vsak nanovo ‘zaposleni je obiskoval uvajalni seminar, ki je trajal 8 ur. Te ure so vsakemu plačane. Razen tega se je vsak nekaj časa priučeval na svojem delovnem mestu. To priučevanje je ‘trajalo od nekaj ur pri enostavnih delih do nekaj mesecev (patailci sit itd.) pri proizvodnih strojih, je pač odvisno od zahtevnosti delovnega mesta, dojemanja samega delavca in pa sposobnosti tistega, ki delavca priučuje. Evidence o talko »izgubljenih« urah ne vodimo in to zato, ker se pri-učujejo na salmem delovnem mestu. pa ti ljudje vseeno pri pri-učevanju pomagajo pni delu ostalim delavcem. Ekonomsko gledano, podjetje najbolj prizadene flukluacija tistih delavcev, ki delajo pri proizvodnih ‘strojih, ker njihovo priučevanje traja najdalj. Samo za pazilca sita, če hočemo da samostojno dela, je potrebno najmanj 2 meseca priučevanja. da sploh ne govorimo o (ostalih delovnih mestih, kjer je potrebna tudi nekajletna praksa, oziroma poklicna šola z nekajletno prakso. Verjetno pa je, če bi evidenca o (porabljenih urah v zvezi s fluktuacijo obstajala, da bi bili presenečeni nad njenimi številkami. Analize kažejo, da zapuščajo podjetje v glavnem nekvalificirani delavci in so zaradi tega stroški ‘priučevanja nekoliko manjši, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je za vsako delo potrebno neko znanje aii določena ‘spretnost, ki se pridobi s konkretnim delom. Za to pa je potreben čas. In ravno ta čas vpliva na večje ali manjše proizvodne stroške, ki vplivajo med drugim tudi na vsebino naših kuvert, ki jih prejemamo ob koncu meseca. Kvalifikacijska struktura nanovo sprejetih v lanskem letu je naslednja: nekvalificiranih 115, kvalificiramih 29 in visoko kvalificiranih 2. Te številke ne samo da nam govorijo-o velikih stroških v zvezi s fluktuacijo, ampak nais opozarjajo še na neko drugo stvar. Povedo nam, da kvalifikacijski sestav kolektiva pada, in to kljub naporom in doseženim zadovoljivim rezultatom v -izobraževanju zaposlenih. Pravice DA dolžnosti NE VEVČE, MARCA — Tovariš Jusulf Avdič je bil zaposlen v obratu Medvode kot pazilec prebiralnih naprav. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmeri j mu je delovno razmerje odpovedala. Kljub njegovi pritožbi je UO podjetja sklep komisije potrdil ob dejstvu, da ljudje z malomarnim odnosom do dela in delovne discipline in sodelavcev ne spadajo v delovno skupnost. Zato so smatrali odpoved za utemeljeno in odločbo pravnomočno. stori so veliki, tako da je montaža in demontaža možna brez večjih težav. Razporejeno je tako. da je lepa ‘povezava od kuhanja slame preko papirnega stroja do odpreme. Že ko smo prišli v tovarno, smo dobili dober vtis o vodstvenem kadru in delavcih. Stroj so pognali že nekaj prej, preden sva prišla, toda prazen, brez papirja. Še isti dam, ko sva prisila, smo vložili ‘sito v stroj. Vlaganje sita je podobno kot v Vevčah, le z nekaj manjšimi spremembami in tehničnimi izboljšavami. Že v samem začetku obratovanja smo naleteli na težave v pripravi snovi. Ker .sta priprava snovi in papirni stroj grajena za izdelavo papirjev iz slame, sedaj pa proizvajajo papir iz beljene in nebeljene švedske celuloze in 'topole iz Sremske Mitroviče, je to razumljivo. Do sedaj smo delali ovojne in brezlesne pisalne papirje. Sestav pisalnih papirjev je od 70% listavcev in 30% iglavcev, kar se neverjetno dobro obnaša na stroju. Upravljanje stroja je tehnično dobro izpopolnjeno. Vsaka napaka na motorjih in avtomatičnih napravah je vezana s signalnimi napravami, ki takoj opozore .navzoče dalavce, da je treba ukrepati. Posebno dobro pa se obnese pranje klobučevin s toplo vodo 40° C. Sama sušilna skupina je daljša od vevške. Težave so le pri napeljevanju papirnega traku v suhi gladilnik. Papir gre s posebnimi trakovi v suhi gladilnik. kar pa ni primerno za večje hitrosti, tako da sedaj napeljujemo ročno. Za vlaženje sanitarnih papirjev uporabljajo brizgalne šobe. ki se prav dobro obnesejo, tako da na stroju ni posebnih težav pri izdelovanju papirja. Večje težave nastopajo zaradi pomanjkanja tamiburjev in miz pri rezalnem stroju in ker je kapaciteta precej velika, premalo pa zaposlenih v papirni dvorani in še neizkušenost. V novi tovarni, iki je šele začela obratovati, so proble-' mi pri organizaciji dela, kar pa se izboljšuje. Ko bo proizvodnja normalno stekla s polno kapaciteto in prešla vse začetne težave, bo preskrbovala in krila v večji meri domači tirg s potrebnimi papirji. J. F. in P. M. Praznovanje dneva žena KOLIČEVO, MARCA — Na praznični dan, to je 8. marca, so se o lepo okrašeni sortimi dvorani zbrale žene našega kolektiva, kjer jim je sindikalni odbor s sodelovanjem osnovne šole Radomlje pripravil lep kulturni spored, za tem pa zakusko. Razpoloženje je bilo na višku, saj ni manjkalo smeha in troista in so se celo naše upokojenke prav prijetno počutile, tako da so se nekatere najstarejše zavrtele. Na proslavo dneva žena so bili povabljeni vodilni delavci, S seje UO podjetja VEVČE. MARCA — UO podjetja je na svoji 15. redni seji. dne 10. 111. 1965 med drugtim obravnaval in sklepal o naisledmjih 'važnih vprašanjih 'iz problematike in poslovanja podjetja: ■ Glede na ho da naši dolžniki ne pokrivajo svojih ra-ounov v normalnem .roku. na drugii strani pa maši upniki zahtevajo plačilo naših dolgov v normalnem S-dnevnem roku. zaradi česar je otežko-čeno normalno poslovanje podjetja, je UO sprejel naslednji sklep: Komerciala naj v bodoče spremeni plačevanje naših odjemalcev v tem smislu, da se čimbolj izenači rok plačila naših odjemalcev z dobavitelji in načelno do njih me sme biti 'tolerantno razen v izjemnih primerih. ■ Proizvodnja je bila v mesecu februarju normalna, brez večjih .izpadov, večji neto produkt kot bruto pa se izkazuje zairadi večje količine nedokončanega papirja ob koncu januarja, ki pa smo ga februarja dokončali. UO je na predlog iniciativnega odbora razpravljal o smislu lin pogojih včlanjen j a v Poslovno zdiružen je industrije papirja Jugoslavije s sedežem v Beogradu. To združenje naj bi imelo precej obsežne naloge, izmed katerih so -najvažnejše: a) 'usklajevanje proizvodnji h načrta v združenih čUa.nov 7. družbenim načrtom SFRJ; b) zaradi povečanja pro-diuktivnosti in boljšega izkoriščanja kapacitet delovati v smeri specializacije proizvodnje v 'izenačenih pogojih po-'slovanj a; c) skupno nastopati pri re-'šervamju kadrovskih problemov z medsebojno pomočjo istrokovmih kadrov, zagotovitvijo pogojev dela obstoječih (papirnih šol v Ljubljani in Banjaluki in razširjenjem izobraževalnih centrov v podjetjih;. d) na področju razvoja im razširitve proizvodnje uskladiti delo inštituta industrije papirja v Ljubljani z inšti-tuitom za kemijsko predelavo lesa v Banjaluki in industrijskim birojem v Ljubljani itd. Upravni odbor je po daljši razpravi, ki se je nanašala na koristnost in nekoristnost včlanjenja v to združenje sprejel sklep, da podjetje postane član združenja in določil delegate, ki bodo podjetje ; zastopali na plenarnem se-j stanku osnovanja združenja. Delegati se določajo po klju-ču eden na 500 zaposlenih in bodo naše podjetje zastopali: Albin Vengust, direktor podjetja, Drago Marolt, komercialni direktor. Dominik Tomažin. 'predsednik DS podjetja in Viktor Penca, predsednik UO podjetja. UO je tudi .obravnaval poročilo o službenem potovanju ‘ing. Igliča in tov. Ledinka, iz katerega je razvidno prizadevanje naših strokovnih vodilnih sodelavcev za -realizacijo investicijskega programa. Odobril je štipendijo Andreju Mikeljiu, -študentu II. letnika fakultete na naravoslovje in tehnologijo — oddelek za kemijo. predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v podjetju ter se skupno z ženami zabavali, plesali in peli. Za nami je torej 8. marec in z njim tudi osa praznovanja. V zvezi z njim pa je prav, da se ob tem mednarodnem dnevu žena z mislijo obrnjeni k bodočnosti — lepšemu in srečnejšemu življenju, spomnimo Ustih žena ki so se v temnih nočeh poslavljale od svojih mož, sinov in hčera in jih niso nikoli več videle, tistih herojev — bork, ki so prezirale smrt in izvrševale naloge, ki so jih nemalokdaj plačale z lastnini življenjem. Z mislijo poromajmo v preteklost in obudimo spomine na čase, o katerih je bilo treba imeli pogumno srce in silno zavest. S ponosom lahko rečemo, da borno bodočim rodovom zapustili dediščino, na kateri bodo lahko mirno gradili lepšo prihodnost in da je delež naših žena pri tem ogromen. Vloga žene se tudi danes ni spremenila. Prisotne so o vseh pojavnih oblikah, našega družbenega in gospodarskega življenja, na vseh delovnih mestih, med volivci, v samoupravnih organih, med občinskimi odborniki, med r e publ iš ki mi posla nc i. Žene so pri nas po ustavi in po družbenem položaju popolnoma enakopravne z moškimi, od nas pa je odvisno, da to ne bo ostala samo deklaracija, ampak stvarnost, da se ne bomo spomnili nanje samo za 8. marec, ampak tudi takrat, ko pomoči najbolj potrebujejo. ERNEST SEILNACHT predsednik sindikalne podružnice KOLIČEVO, MARCA — Nanovo izvoljeni IO sindikalne podružnice je izvolil za predsednika Ernesta Seilnachta, VKV ključavničarja iz reperaturnih delavnic. Ernest je rojen 22. 5. 1915 leta, za ključavničarja .se je izučil leta Ii932, prvič se je zaposlil v podjetju septembra 1954. leta. V kovinski delavnici mi dobil mesta, zato -se je zaposlil pri papirnem -stroju II. Tu je opravljal vsa dela od pazilca do strojevodje -in -se .šele v letu 1942 zaposlil v kovinski delavnici. Na vprašanje, kako se počuti kot novi predsednik, je odgovoril: »V IO sindikalne podružnice sem bil -izvoljen že večkrat, za predsednika '.sindikalne podružnice pa sedaj prvič. To je odgovorna naloga in -težave, s katerimi se bomo 'srečali v moji mandatni -dobi, bomo ilahko uspešno relšil-i edinole z združenimi močmi.« ».Kakšne želje imaš?« »Imam samo to željo, da bi sklepe, sprejete na letni kon-fe- V PE Vevče so izvolili nove odbornike v sindikalno organizacijo Zora Jerman, Mira Velepič, Fani Morela. 11. Pododbor — proizvodnja: Jože Tomšič, predsednik, Rihard Gorše, tajnik, Stane Mel j o, Stane Kailišek, A-dolf Žiber-t, Ciril Klešnik, Anton Sašek. lil. Pododbor — oddelki vzdrževanja in energije: Franc Cerk. predsednik. Rudi Završnik, tajnik, Ivan Peterca. Edo Tomažič, Stane Skrjanc, Ignac Zajec, Blaž Pirnat. IV. Pododbor ■— uprava, nabava in prodaja: Andreja Rupnik, predsednik, Roman Sevšek, tajnik, Božidar Čop. Ivan Leben, Ivo Avbelj. Ivan Benedik, Anica Ferlež. V. Izvršni odbor sindikata pa so izvoljeni: Ivan Benedik, .predsednik, Božidar Čop. tajnik, Anica Ferlež, blagajnik, Albin Trtnik, Vinko Cvetko, Jože iomsuc, Rihard Goitše, Rudi Završnik. Franc Cerk. Roman Sevšek. Andreja Rupnik. VEVČE, MARCA — Na občnih zborih pododborov .sindikalne podružnice so elani predlagali večje število kandidatov. Dne. 15. 11. 1965 pa so bile volitve, na katerih so člana kolektiva izvolili naslednje 'tovariše iz tovarne: L Pododbor — strojna in ročna dodelava: Vinko Cvetko, predsednik, Albin Trtnik, tajnik, Rafael Hvala, Anton Jakac, Tovariš Ivan Benedik-Matiček bo uspešno vodil sindikalno organizacijo v prihodnjem obdobju Papirnica Količevo — Zgradba kartonskega stroja II Iz poslovnega poročila za leto 1964 KOLIČEVO, MARCA — Ker je bilo poslovno poročilo za leto 19G4 dostavljeno samo samoupravnim organom in se na ta način vsi zaposleni niso mogli seznaniti z vsebino, podajamo v današnji številki našega glasila kratke izvlečke iz tega poročila. PRIMERJAVA REALIZIRANE PROIZVODNJE Zbirna grupa 1962 1963 1964 1964 1962 1963 1962 1964 1963 Brezlesni papir . . . 1.361 1.630 1.829 134.4 19.8 112.2 Tanki prop. papir . . - 434 436 213 49.1 100.5 48.9 Tanki pisalni papir .... ... 258 113 76 29.5 43.8 67.3 Navadni tanki papir. . . . 162 17 9.2 87.6 10.5 Ovojni papirji . . . 1.072 762 1.410 131.5 89.7 146.6 Kartoni fini . . . 15.914 16.280 17.178 107.9 102.3 105.5 Kartoni navadni ... 602 761 525 87.2 126.4 69J) Siva lepenka 1.461 1.697 76.6 65.9 116.2 Prešpan lepenka 710 694 103.3 105.6 97.8 Specialna lepenka .... 662 782 221.5 167.5 118.1 Skupno 23.117 24.421 105.9 100.5 105.4 Zbirna grupa 1962 v tdsoč dinarjih 1963 1964 19b2 1963 1962 1964 1963 Brezlesni papir 558.785 637.741 136.8 119.8 114.1 Tanki prop. i^apir . . . 169.413 168.167 97.629 57.6 99.3 58.1 Tanki pisalni papir .... . . . 90.933 35.371 23.231 25.6 38.9 65.7 Navadni tanki papir. . . . 60.566 5.631 7.2 77.4 9.3 Ovojni papirji . . . 301.704 270.378 406.072 134.6 89.6 150.2 Kartoni fini . . . 3,136.154 3,372.196 3,595.127 114.6 107.5 106.6 Kartoni navadni 111.786 77.809 76.9 110.5 69.6 Siva lepenka 223.254 293.237 81.4 62.9 131.4 Prešpan lepenka . . . 282.262 358.694 338.053 119.8 127.1 94.3 Specialna lepenka .... . . . 192.191 183.207 207.258 107.8 95.3 113.1 Skupno . . . 5,179.343 5,345.404 5,674.788 109.7 102.1 106.4 Iz teh tabel so razvidne naslednje ugotovitve: 1. Količinsko se je obseg realizacije glede na leto 1962 povečal za 5.9 ®/o, glede na leto 1963 pa za 5.4 •/•. 2. Vrednostno povečanje realizacije pa je doseglo glede na leto 1962 9.7 °/o, na leto 1963 pa 6.4 °/o. V obeh primerih vidimo, da količinsko povečanje ni enako vrednostnemu. Vzrok je delno v nekoliko manjši proizvodnji na KS II. (izvoz), delno pa v spremembi asortimenta, ker smo se preorientirali na dražje papirje, ki so za naše poslovanje rentabilnejši. Tudi proizvodnja navadnih kartonov zaostaja, veča pa se proizvodnja finih kartonov. REALIZACIJA IZVOZA Količinsko v kg Grupa 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1962 Pis. in tisk. papir. . 130.280 122.735 79.865 94.2 65.1 Ovojni in embalažni papir . . 10.128 296.730 412.333 2.9 139.0 Ostali papirji . . . — 9.955 — — — KUB super beljen . 2,142.735 3,501.060 4,538.557 163.4 129.6 Kromonadomestek . 244.660 171.451 133.781 70.1 78.0 Lepenka 35.626 166.946 215.345 46.9 129.0 Vrednostno v 000 din Grupa 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1962 Pis. in tisk. papir. . 37.298 28.957 23.132 77.6 79.9 Ovojni in embalažni papir . . 2.086 54.325 70.682 2.6 130.1 Ostali papirji . . . — 1.842 — — — KBB super beljen . 302.589 492.761 717.899 162.9 145.7 Kromonadomestek . 33.029 17.660 14.047 53.5 79.5 Lepenka 8.688 37.072 40.092 42.7 108.2 Skupaj . . 383.690 632.617 865.852 164.9 136.9 V letu 1961 je izvoz dosegel 3.02 •/• od celotne proizvodnje v tem letu. Že v letu 1962 doseže 11.11 "/o in V letu 1963 18.42 »/o ter v letu 19G4 '22.03 %. V celotni panogi 123 pa je bil v letu 1961 •/• izvoza glede na celotno pro- izvodnjo 1.2 °/o, v letu 1962 pa 9.2 °/o in v letu 1963 10.4 %>, za leto 1964 pa še nimamo podatkov. Torej je naš izvoz glede na celotno proizvodnjo precej nad poprečjem panoge 123. V letu 1964 se je torej količinsko povečal izvoz v primerjavi z letom 1963 za 26 %>, vrednostno pa za 36.9 °/o. Vidimo, da je delež izvoza precej velik, to pa ima močan vpliv tudi na proizvodnjo, saj zahteva strožjo in kvalitet- (Nadaljevanje na 4., 5. in 6. strani) Papirnica Količevo — Oddelek za proizvodnjo specialnih lepenk (Nadaljevanje s 3. strani) nejšo izdelavo. Glavni naši izvozni artikli so še vedno na KS II, to je KBB kartoni, ki dosegajo v celotnem izvozu 84,3 °/o. V nadaljevanju bomo primerjali višino in strukturo celotnega dohodka po fakturirani realizaciji, čeprav se od leta 1962 ugotavlja in deli celotni dohodek po plačani realizaciji. Le-tega ugotovimo na ta način, da od fakturirane realizacije odštejemo neplačane račune. Ker nam gre za primerjavo dosežene vrednosti z realizacijo ne glede na to ali je plačana ali ne in ker nam je le na ta način omogočena primerjava med posameznimi leti, bomo uspešnost poslovanja v primerjanih letih merili na bazi fakturirane realizacije. Celotni dohodek od fakturirane realizacije je bil po posameznih letih naslednji: v 000 din Leto Domači trg Vrednost % Izvoz Vrednost %> g* Skupaj Vrednost % Indeks Bazni Veriž. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1959 2,708.138 100.0 — — 2,708.138 100.0 100.0 100.0 1960 3,164.613 100.0 — — 3,164.613 100.0 116.8 116.8 1961 4,368.886 98.0 89.439 2.0 4,458.325 100.0 164.6 140.9 1962 4,857.871 92.7 381.802 7.3 5,239.673 100.0 193.4 117.4 1963 4,823.788 88.4 632.659 11.6 5,456.447 100.0 201.5 104.1 1964 4,975.585 85.2 865.852 14.8 5,841.437 100.0 215.7 107.1 Iz navedene tabele vidimo, da se je celotni dohodek preteklega leta, če ga primerjamo z letom 1959, povečal za več kot še enkrat oz. za 115.7 °U. Do tega povišanja je prišlo v glavnem zaradi nove investicije (kartonski stroj II), saj smo s pričetkom obratovanja tega stroja (konec leta 1960) več kot podvojili našo proizvodnjo. Dalje nam primerjalni podatki kažejo porast celotnega dohodka v primerjavi z letom 1963 za 7,1 °/o. To povečanje pa je rezultat povečane proizvodnje za 4.9 °/i, izpremenjenega asortimenta in delno izpremenjenih prodajnih cen naših proizvodov. Doseženi celotni dohodek pa bi bil ob povečanem izvozu na leto 1963 še precej večji, saj bi v tem primeru prišlo do povečane realizacije na domačem tržišču po višjih prodajnih cenah, ki bi vključevale tudi prometni davek. Približno vrednost povečanega celotnega dohodka bi izračunali po tej formuli: dpp Razlika pri izvozu 233.193 ----------^----------- x 30 =- * X 30 = 99.940 70 70 Pri izračunu davka na promet proizvodov smo vzeli stopnjo dpp od kromonadomestek kartona, ker gre pri povečanem izvozu dejansko za povečan izvoz omenjenega artikla. Tako bi znašal celotni dohodek od fakturirane realizacije nekaj nad 5,9 milijarde dinarjev, kar predstavlja porast na leto 1963 nekaj nad 9 B/o. Značilno je tudi gibanje celotnega dohodka oziroma realizacije, če jo gledamo skozi izvoz. Medtem ko do leta 196i sploh nismo izvažali ali pa zelo malo, več ali manj samo simbolične količine, od leta 1961 naš izvoz stalno raste. Od 2 °/o udeležbe izvoza v skupni realizaciji v letu 1961, se ta udeležba stalno veča., Tako je znašala leta 1962 že 7,3 °/», naslednje leto 11,6 °/o in leta 1964 že 14,8 %. Izvoz se je torej od leta 1962 povečal za 36,9 •/*. Izvozna realizacija nam je po eni strani narekovala kvalitetnejšo proizvodnjo, ki je včasih spričo počasnejšega teka stroja, večjega */• odpadka, boljše sortacije in kvalitetnejšega vnosa povzročila višje proizvodne stroške, nam je pa po drugi strani omogočila nemoteno obratovanje. Spričo izvoznih obvez in nezadostne proizvodnje celuloznih tovarn se je bilo v preteklih letih namreč težko predstavljati nemoten potek proizvodnje, ne da bi računali na občuten uvoz surovin predvsem celuloze. Ker pa je bil uvoz surovin vezan na izvoz naših izdelkov (ta princip se v letu 1965 postavlja še ostreje), nam postane naš izvoz razumljiv in ekonomsko nujen. Delitev celotnega dohodka in dohodka Elementi 1963 1964 Celotni dohodek . 5.456.447 5.481.437 Poslovni stroški . 4.243.741 4.539.819 Dohodek 1 — 17 1.301.618 Prispevek iz dohodka 181.906 195.243 Prispevek iz dohodka 99.458 — Cisti dohodek 931.342 1.106.375 Prisp. v družb, invest. sklad 98.238 5.613 Skupne rezerve 13.224 Sredstva podjetja 817.414 1.087.538 Osebni dohodki 569.820 791.559 Skladi . 247.594 295.979 Delitev neto produkta Neto produkt 1 — 9 2.769.953 Za podjetje (24) 1.087.538 Za družbeno skupnost (27—28) . 1.991.664 1.682.415 Struktura celotnega dohodka Celotni dohodek 100.0 Materialni izdatki 49.5 Amortizacija 3.1 Obresti od kreditov 1.3 (Nadaljevanje na 5. strani) Medsebojni odnosi Posredovati znanje in deliti delo pomeni: Biti dober gospodar VEVČE, FEBRUARJA — Ni redek primer, ko vodstveni delavci mlajšim močem nočejo ali pa niso sposobni razdeliti nalog tako, da bi delo teklo hitreje in bolj smotrno. Nauk in tehnika pravita o vodenju v gospodarstvu med drugim tudi tole: Običajno je, da ima vodstveni delavec, od preddelavca naprej, vedno več odgovornosti kot jo zmore. Zato je nujno potrebno, če hoče svoje delo opraviti, da del svoje odgovornosti preloži tudi na druge. Da 'bi mu to uspelo in da bi dosegel, kar je od njega pričakovati, mora vedeti, kaj je njegovo delo in kako to delo lahko razdeli na sestavne dele. Predvsem je dolžan ugotoviti, katere odgovornosti so njegove, o čemer se lahko prepriča pri svojem nadrejenem. Poltem lahko del teh odgovornosti preloži na svoje mlajše sodelavce. Oni morajo imeti natančna navodila, kako je treba delati. Čim vodstveni delavec ne zna dati jasnih navodil na lep dostopen način, se ne bo mogel izogniti slabim rezultatom in nepopolno opravljenemu delu. Nazadnje bo posledica 'Slabih navodil taka, da se bo na rame vodstvenega delavca zvalilo še večje breme. Pravilna razdelitev delovnih nalog predstavlja eno od najvažnejših stvari, ki jih mlajši delavec pričakuje od svojega vodje. Pravilno dodeljevanje delovnih nalog je najučinkovitejše sredstvo, ki ga ima vodja na razpolago, da ljudje zaupno odgovornost pravilno razumejo, istočasno pa je to zanj garancija, da bo delo pravilno opravljeno. Razdelilnii pomen je prenesti na nekoga odgovornost in pooblastila, da napravi nekaj, za kar vodja nima časa. To so iste odgovornosti, ki jih ima sam vodja, le da so delno omejene. Če pride pri tem do problemov, je vzrok večinoma v tem, da odgovornosti niso dovolj precizirane ob oddajanju nalog. Poglejmo koristi od formalnega podeljevanja delovnih nalog. 1. Sodelavec je nad vse zadovoljen, če je popolnoma razumel odgovornost in pooblastila, ki so mu zaupana. 2. Kontrolo nad delom delovne enote se da natančneje meriti. 3. Možno je ugotoviti specifične nepopolnosti sodelavcev in na osnovi tega napraviti program za njihovo strokovno izpopolnjevanje. 4. Nastaja manj problemov, ker lahko dobro in pravočasno planiramo delo, izvršujemo plan, zmanjšamo stroške, učinkovitejše uporabimo delovno zmožnost, opremo, material. Posebno pa je važno zadoščenje, s katerim sodelavci gledajo na svoje delo. 5. Zmanjšamo napačne ocene dela in ljudi, ker so odgovornosti in pooblastila jasno določena. Pri razdeljevanju delovnih nalog svojim sodelavcem se lahko opremo na različne kriterije in načine. Če delovno nalogo obrazložimo pismeno, je prav, da pri tem opišemo tudi rezultate, ki jih od storjenega dela pričakujemo. Pojasniti moramo važnost naloge in kako se ta vključuje v .skupno odgovornost in sodelavcu razložimo, zakaj je prav on izbran za tako nalogo — bodisi zaradi kvalifikacije, ali zaradi sedanjih in preteklih izkušenj pri taikem in podobnem delu. Koristno je, da pri razdeljevanju nalog prikažemo logično posledico dobro opravljenega dela. Delo dobro napreduje, če prej pojasnimo, kdaj je treba začeti in končati, če zahtevamo občasno poročilo dn razgovor o stvari. Upoštevati je mišljenje in predloge, priznati odgovornost sodelavca in izkazovati zaupanje vanj in v njegovo sposobnost. Če je katerikoli vodja delovišča ali oddelka že po svojem značaju nezaupljiv do vsakega, je nujno, da bo moral v izogib slabih odnosov v sebi premagati to, kar v njem vzbuja podcenjevanje drugih ljudi. Nič drugače ni, kadar so neki vodje taki, da hočejo »mešati prav vsako kašo«. Tega se morajo odvaditi in svojim sodelavcem dopustiti, da opravljajo naloge, ki so jim jih določili, talko kot sodelavci smatrajo za najprikladneje. V takih primerih, ko sodelavec čuti, da uživa zaupanje svojega vodje, se bo z vsemi silami trudil, da to zaupanje opraviči. Izraziti lastno iniciativo iu izkušnje je želja vsakega, posebno pa mlajših sodelavcev. Napačno bo ravnal tisti vodstveni delavec, ki je sodelavcu zadal neko nalogo, pa se bo ob prvi napaki zgražal in se vmešaval na neprimeren način v delo. Nad delom podrejenih je treba bedeti in ga voditi, ne pa jim odvzemati odgovornost, če ni resnega razloga. Vsak mlajši sodelavec se mora zavedati, da njegov vodja zahteva največjo kvaliteto dela, vodja pa mora svoja pričakovanja podrediti razumu. Več koristi bo, če mlajši napravijo delo z manjšimi napakami, ki se počasi izboljšujejo, kot pa da bi vse delo prevzel nase vodja, ki zaradi časa in okolnosti dela ne bi bil vsemu kos. Vodje, ki se izogibajo razporeditve dela in ne pooblaščajo svoje sodelavce, so običajno slabi organizatorji, ker ne znajo preceniti v celoti svojih dolžnosti in obsega dela. Slaba organizacija je najpogostejši vzrok neuspeha in prepira. Prav tako bo delo slabo teklo in tudi delovna morala bo majhna, kjer odgovornosti in pooblastila niso razmejena. Vsak član delovne skupnosti ali delovne enote ima pravico, da točno ve, kaj se od njega pričakuje in kje so meje njegovih odgovornosti in pooblastil. S. R. Zakaj vsi vse? VEVČE, MARCA — Obvezna politična praksa dijakov iz 'šol različnih tehniških strok je nedvomno zelo koristna in veliko prispeva k utrjevanju teoretičnega znanja, ki so ga dijaki pridobili med šolskim letom. Oh sodelovanju s šolami vsako leto sprejemamo večje število teh dijakov in jim dajemo vso strokovno pomoč, ki jim je potrebna. Dosedanji rezultati, za katere se posebno zanimamo pi naših štipendistih, so zares pozitivni, tako da lahko trdimo, da je upravičena počitniška praksa dijakov strokovnih šol. Drugače pa izgleda stvar okoli zmogljivosti sprejemanja dija- Medvode: Stalna in dosledna kontrola, katero opravljata poleg drugih tudi laborant Jože Golar (na sliki levo) in belilec Vlado Vujasinovič, je nujno potreben poseg v sklopu skupnih želja za čim boljšo kvaliteto celuloze kov v podjetje v pičlih dveh mesecih iletnih počitnic, tj. v juliju in avgustu, ko po stalni reorganizaciji šol zadnia leta pošiljajo v podjetje tudi dijake iz gimnazij, letos pa se nam obetajo celo dijaki iz učiteljišč. Res je, da je dobro, če učeči se človek čimveč vidi, eimveč spozna, da dobi stike z delavci v proizvodnji, da spozna organizacijo proizvodnje, organizacijo samo-upravljanja itd. Pri vsem tem pa nastopa vprašanje, če so posebno manjša podjetja sposobna »požreti« vso to množico dijakov in postaviti aparat, ki bo dijake pri delu nadzoroval, jim dajal potrebne napotke, evidentiral njihovo delo in pazil, da se pri delu ne zgodi kakršnakoli obratna nezgoda, ki lahko vpliva na 'zdravje in invalidnost dijakov, ali pa zaradi okvar na strojih glede na neizkušenost na proizvodnost tovarne. Kočno je tu še vprašanje socialnega zavarovanja dijakov in njihovega nagrajevanja za časa obvezne počitniške prakse, kar gre na račun v mnogih primerih skromnih sredstev podjetij. Ta sredstva pa vsako podjetje vlaga rado le v kadre, ki bodo neposredno koristili podjetju samemu, ali posredno gospodarstvu. Pri vsem tem bi bilo dobro, da bi pristojni organi le razpravljali o tem, ali je res potrebno, da prav vsaka šola in vsaka stroka obvezno pošilja dijake med počitnicami v tovarne. Kar se tiče naše tovarne, bomo sprejeli na prakso le dijake iz strokovnih šol in tudi število teh ne bo sanelo biti večje od 100. Za šole izven naše matične stroke in pa strok pomožnih dejavnosti pa je že naša ustaljena praksa, da radi sprejmemo ekskurzije, ki si hočejo ogledati potek proizvodnje in smatramo, da je za gimnazije, učiteljišča in podobne šole to najbolj primerno in dovolj. S. R. politična šola v Mostah Mladinska VEVČE, MARCA - Tudi letošnji iprogram dela Zveze mladine Papirnice Vevče predvide-ya med drugim pestrejše izobraževanje članov aktiva, predvsem Pa spoznavanje družbeno ekonomskih vprašanj in razvoja naše družbe. Zato smo z veseljem pozdravili akcijo občinskega .komiteja ZMS, da v povezavi z Delavsko univerzo Maste-Polje organizira mladinsko politično šolo. Naloge teh šol so obsežne. Predvsem pa se 'trudijo: — omogočiti večjemu številu mladih enotno in sistematično d r u žb en o-po 1 itično izobr až e vanj e, — razvijati in utrjevati samostojnost in iniciativnost mladih, — izoblikovati današnjim pogojem primerne mladinske aktiviste itd. Zato lahko ugotovimo, da je mladinska oolitična šola samo ena od oblik dela ZMS (izobraževanja), preko .katerih se mladi aktivno usposabljajo za 'konstruktivno vključevanje v druž-beno-politično življenje. Stališče ' TK kot tudi razumevanje 'izobraževalnega centra podjetja je nedvomno na mestu, tako da smo poslali v šolo 3 člane iz aktiva proizvodnje: Petra Lojovca 'iz EE 1600, Janeza Kralšovca iz EE 1403 in Zoro Jerman iz EE 1600. študij na politični šoli je obsegal 160 ur predavanj in seminarjev, kjer so 'slušatelji v medsebojnem razgovoru 'razčistili nejasnosti iz obravnavanega področja. Ob zaključku mladinske Novi delovni mesli pri kondicionirnem stroju VEVČE, MARCA — Novi stroj za kondicioniranje papirja, o katerem smo v našem časopisu že pisali, že nekaj tednov rodno obratuje. Proces dela zahteva za strežbo stroja dva kvalificirana papirničarja. Zato je bilo v pravilniku uvedeno dvoje novih delovnih mest in to: vodja kondicionirnega stroja in pomočnik vodje kondicionirnega stroja. Ocena delavnih mest se vrednoti z osnovno vrednostjo' 175. oziroma 150 točk. Vrednotenje utemeljujemo s pogoji dela in popisom obeli delovnih mest, ki ugotavlja: Zagon in ustavitev stroja, urejanje pravilnega dotoka izraka na šobe v vlažilnih omarah, nastavitev temperature vode, urejanje avtomatike za vlaženje papirja in kontrola teka stroja in papirnega traku. To velja za vodjo stroja. Njegov pomočnik pa odvaža in dovaža zavitke papirja in jih ob (jonnoči vodje vklada v stroj, kontrolira odvijanje papirja in tek preko vodilnih valjev, pomaga pri napeljevanju papirja skozi stroj, )X> potrebi pomaga vodji pri vseli njegovih delih in 'se ravna po njegovih navodilih. Kondicioniranje papirja je nov korak k povečanju kvalitete in uporabnosti naših izdelkov. 'politične šole so udeleženci v seminarskih nalogah obdelali različna vprašanja s področja oblik in metod dela, samoupravljanja, izvozne politike podjetja, v katerem delajo, itd. Tako je Peter Lojovee v svoji nalogi pisal o problematiki izvoza pri nas. Primerjal je količino in vrednost izvoza ter razčlenil pogoje izvoza in uvoza. Ivan Krašovec je v svoji nalogi razpravljal o vprašanju kmečke delovne sile v našem okolišu, odnos kolektiva do strokovnjakov, kot tudi o pro-blematiki žena. družine in mladih v poslovni enoti. Zora Jerman pa se je lotila obravnavanja vloge in inailoig ZM v PE predvsem na področju samoupravljanja, vloge v delovni skupnosti, delovanja specializiranih organizacij in pomena mladinskih delavnih brigad. V svoji nalogi je orisala uspehe im delovanje ZM v preteklem obdobju in omenila načrt akcij, ki jih predvideva letošnji program dela ZMS. Njihovo izpopolnjevanje bo nedvomno pripomoglo k še večji angažiranosti v nadaljnjem delovanju ZMS Papirnice Vevče. Pričakujemo, da bodo svoje znanje VEVČE, MARCA — V listu za vprašanja organizacije in proizvodnosti deia »IZBOR« smo brali: Zahvaljujoč dvema važnima ukrepoma so koriistni prosioT v skladišču znatno povečali. Prvi ukrep je biil ta, da so izkoristili celoten kubični prostor tako, da so zaboje, ki so vsebovali rezervne dele, zlagali enega na drugega. Visoka prevozna dvigala — viličarji vairno skladnjo ■pet ali šest zabojev v višino. Zaboji imajo paletna dna, ki omogočajo delo z viličarji. Zaboji so zloženi v kotu 45° z vmesnim prostorom, namesto uspešno prenašali na člane aktiva Zveze mladine. Širšemu vključevanju, izpopolnjevanju oziroma usposabljanju mladih bo moral tovarniški komite Zveze mladine v prihodnje posvetiti še več pozornosti, posluževati se bo moral predavanj, razširjenih sestankov TK, proizvodnih konferenc in družbenopolitičnih akcij ob pomembnih dogodkih oziroma obletnicah praznovanj iz NOB itd. Omenim naj še prizadevanja občinskega komiteja ZMS in Delavske univerze Moste-Polje pri organizacijsko tehnični izvedbi mladinske politične šole, ki je nedvomno uspela, tako v zadovoljstvo organizatorjev kot tudi slušateljev. Ob zaključku šole so el udeleženci šole ogledali proizvodni proces izdelave papirja n,a Vev-čah. Ob icj priložnosti so (se razgovarjali z nekaterimi vodilnimi delavci v tovarni. Posebno živahno pa je bilo zanimanje za delo družbeno-polltičnih organizacij in samoupravnih organov. Na vprašanja so jim odgovarjali zastopniki teh organov. J. M. običajnih 90°. To omogoča zože-vunje vmesnega prostora toliko časa, dokler imajo viličarji primeren delovni prostor, ker se viličar tako približuje zloženim zabojem diagonalno, namesto pravokotno vzdolž vmesnega prostora. Skladovnice zabojev so tako urejene, da gredo vzdolžno podložki na dnu zabojev sosednih skladovnic v razne smeri. Na ta način se lahko viličarji, ko delajo ob 'dveh 'sosednih skladovnicah. približajo skladovnicam v raznih diagonalah. o p Najhitrejši papirni stroj na svetu VEVČE, MARCA — Brali smo, da je bila do sedaj največja dosežena hitrost papirnega stroja 1240 m/min. v ZDA pri firmi Georgia-Pacific Corporation v Bellinghamu. To je prvi stroj s tako visoko hitrostjo v papirni industriji. Stroj je izdelala firma Beloilt. Stroj proizvaja različne papirje, med njimi tudi papir, ki nadomešča brisače. Delovna širina stroja je 259 cm. Makri del stroja ima specialni tlačni natok papirne snovi na sito, sesalni prsni valj in nagnjeno sitovo partijo. Stroj je sistema Vankee (Jenki). Na navijal-nemi aparatu ee papir navija v zvitku premera 1830 mm. Nekaj strojev podobnih konstrukcij je tudi v Evropi, eden v Avstriji in dva na Švedskem. Zvitki zglajenega (sanitarnega) papirja čakajo, da jih bodo zrezali v formate. Foto B. Ocvirk Morda bi bilo o lem pametno premislili tudi pri nas Elementi isss i;ej Obresti od poslovnega sklada................ 2.3 2.3 Ostali izdatki .............................. 1,4 4,4 Prometni davek............................... 24.3 20.4 Poslovni stroški............................. 77.8 77.7 Dohodek ..................................... 22.2 22.3 Prispevek iz dohodka........................ 5.1 3.4 Cisti dohodek................................ 47.4 4g,g Prispevek iz čistega dohodka................ 2.1 0.3 Sredstva podjetja ........................... 45.0 43.6 Delitev neto produkta Neto produkt............................. 400.0 100.0 Za podjetje.................................. 29.1 39.3 Za družbeno skupnost ........................ 70.9 60.7 Ob primerjavi strukturnih indeksov ugotovimo, da se je v stroških poslovanja močno povečala udeležba materialnih stroškov, vzporedno s tem pa zmanjšala udeležba prometnega davka, tako da je udeležba v celotnem dohodku na približno isti ravni. Tak kvalitativen premik v strukturi stroškov so povzročile močno povečane nabavne cene reprodukcijskega materiala, znižane stopnje prometnega davka in pa povečan izvoz po prodajnih cenah, ki ne vključujejo prometnega davka. Da ne bi dobili napačne predstave o stopnji dohodka, je prav, da ponovimo, da bi bilo potrebno korigirati strukturne indekse za neplačan prometni davek. V tem primeru bi dobili, da znaša stopnja prometnega davka 21,8 •/., stopnja dohodka bi se znižala na 21,9 Vo, neto produkt bi se povečal, vzporedno s tem pa bi se povečala udeležba družbene skupnosti pri delitvi neto proizvoda. Ne glede na gornje pa moramo ugotoviti, da so instrumenti delitve celotnega dohodka in dohodka v preteklem letu 1964 ugodnejši, saj nam puščajo znatno več sredstev za osebne dohodke in sklade. To nam pove že sama primerjava indeksov porasta dohodka, ki znaša 107,3 •/., medtem ko znaša indeks porasta čistega dohodka 118,8 •/«, indeks porasta sredstev podjetja pa 133,1 Vi. Na večjo udeležbo podjetja pri delitvi neto produkta sta vplivali predvsem dve spremembi: ukinitev prispevka na izredne dohodke, ki je znašal za lansko leto 99 milij. din in pa ukinitev prispevka v družbene investicijske sklade (le-ta je znašal za lansko leto 98 milij. din). Čeprav je prispevek v družbene investicijske sklade ukinjen, pa lahko računamo s tem, da bo republika razpisala obvezno posojilo v višini 15 Vi od sredstev čistega dohodka po odbitku osebnih dohodkov. UGOTOVITEV IN RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA V analizi stroškov poslovanja smo poskušali analizirati osnove za doseženi dohodek in čisti dohodek. To smo dolžni storiti tudi zaradi določil Pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki določa, da je treba ob končani delitvi čistega dohodka po zaključnem računu ugotoviti, koliko čistega dohodka rezultira iz prizadevnosti delovnega kolektiva, koliko pa iz drugih vzrokov. Uporaba Pravilnika za delitev čistega dohodka za leto 1964 je zelo otežkočena. Tu imamo kup sprememb, ki jih določila Pravilnika ne vsebujejo (izvršeno revalorizacijo osnovnih sredstev, zaradi katere se poveča znesek amortizacije in obresti od poslovnega sklada, spremenjene nabavne cene, spremenjene stopnje prometnega davka itd.), poleg tega pa smo v drugi polovici leta 1963 začeli s pripravami za prehod na 42-urni delovni teden. Zaradi tega prehoda smo morali na novo zaposliti precej delavcev, zaradi katerih proizvodnja in produktivnost nista porasli, narasli so le osebni dohodki iz čistega dohodka. Iz vsega navedenega je razvidno, da je delitev čistega dohodka po pravilniku zelo otežkočena, če ne nemogoča in da se je treba pri končni delitvi posluževati drugih pravil. Komisija za delitev čistega dohodka je prišla do zaključka, naj bo izhodišče za delitev 1964, doseženo razmerje iz leta 1963, pri tem pa se naj upošteva potreba po skladih (sklad skupne porabe in poslovni sklad), obenem pa naj se zagotovi primeren delež čistega dohodka za osebne dohodke, ki naj upošteva porast življenjskih stroškov, dosežene rezultate in pa povečanje zaposlenih, ki je bilo nujno zaradi uvedbe skrajšanega delovnega časa. Potreba po sredstvih čistega dohodka za sklade podjetja je ob upoštevanju še sprejetih obveznosti za odplačila kreditov za osnovna sredstva in obratna sredstva ali sredstva skupne porabe, za nove investicijske naložbe in ostale izdatke v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe naslednja: a) PREDVIDENI DOHODKI IN IZDATKI SKLADA SKUPNE PORABE V LETU 1965 Stanje denarnega dela 31. 12. 1964 ,jjn — sredstev skupne porabe .................................. 29,392.260 — sredstva za zidanje stanovanjskih hiš.................... 9,266.277 Skupaj . . . 38,658.537 Povečanje iz delitve čistega dohodka za leto 1964 .... 80,000.000 Skupaj razpoložljivo . . . 118,658.537 IZDATKI SKLADA ZA LETO 1955 1. Obveznost za anuitete......................................... 24,105.088 — stanov. Peterček ............................ 916.200 — stanov. Bukovec ............................. 297.720 — stanov. Radomlje........................... 2,653.420 — stanov. Domžale, Prešer.................... 4,066.300 — stanov. Domžale, Trg. blok................. 4,938.400 — cesta Vir—Količevo............................ 6,292.112 — cesta Količevo—Radomlje ....................... 4,940.936 2. Obvezno posojilo SRS 15 B/o ............................... 12,000 000 3. Dotacije....................................................... 19,000.000 — sindikalna podružnica......................... 2,500.000 — druge organizacije ............................. 500.000 — za obletnico štrajka.......................... 1,000.000 — sklad za zidavo stanovanjskih hiš......... 15,000.000 4. Nove investicije ......................................... . 50,000.000 — stanovanjski blok Radomlje................... 30,000.000 — samska stanovanja ........................... 10,000.000 — nova oprema................................... 5,000.000 — otroški vrtec.................................. 5,000.000 5. Drugo — nepredvideno ...................................... 13,553.449 Skupaj izdatki . . . 118,658.537 b) PREDVIDENI DOHODKI IN IZDATKI IZ POSLOVNEGA SKLADA ZA LETO 1965 — stanje denarnega dela amortizacije, ki se koristi za inve- din — dnevnice, ki bremene OD....................................... 31,511.493 — vplačilo amortizacije za leto 1965 ..................... 181,028.118 — povečanje poslovnega sklada iz delitve CD za leto 1964 192,267.711 Skupaj razpoložljivo . . . 404,807.622 (Nadaljevanje Naše delo« iz PE Celuloza Medvode. Upamo pa, da bo z zadnjimi številkami bolj zadovoljen ter pri tem želimo, da bi se aktivnost dopisnikov iz PE Medvode še povečala. To priložnost izrabljamo, da naprosimo še ostale tovariše, ki služijo vojaški rok, naj se nam oglasijo in pišejo o svojem vojaškem življenju. Bralcem »Našega dela« moramo pojasniti, da je tov. Lutovac končal 1PŠ in je pred odhodom o JLA delal v sorta-ciji kot vodja izmene. Doma pa je iz Črne gore in se je kar dobro počutil v Sloveniji. Tov. Lutovac nam piše: »Dragi tovariši! Pet mesecev je že, odkar sem zapustil svojo tovarno, svoje delovno mesto in svoje sode- lavce. V tem času mi je edina zveza s tovarno in kolektivom »Naše delo«. Ker ta časopis berem od prve številke in spremljam njegov razvoj, mi je zelo všeč in ga zelo rad preberem od prve do zadnje strani. Opazil pa sem eno stvar. Namreč, da v zadnjih številkah Medvodčani zelo malo pišejo. Rad preberem vse o uspehih in težavah naše tovarne, razumljivo je pa, da veliko raje preberem o življenju medvoškega obrata, ker sem pač tam delal in me posebno zanima. V upanju, da bom kaj več prebral o življenju medvoškega obrata v naslednjih številkah, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam, posebno pa svoje sodelavce in vam želim veliko proizvodnih in delovnih uspehov. S tovariškimi pozdravi mornar Vukašin Lutovac V. P. 1159194-c, Pula Tov. Lutovac — hvala za pismo in sprejmite v imenu članov kolektiva PE Celuloza Medvode tovariške pozdrave. VIL JNTERSKI" Z baletom na snegu v Badgasieinu Medvode: Kljub temu, da je obratna okrepčevalnica premajhna in v nekaterih ozirih celo neprimerna, pa naše kuharice vztrajno skrbijo s primerno hrano za dobro razpoloženje članov našega kolektiva KOLIČEVO, MARCA — Pretekli mesec je bil v enem od mnogih z imslkolšp o rtu ih centrov Avstrije v Badgasteinu VIL svetovni kongres učiteljev smuča-nja. Samo mesto 'leži v lepi dolini z nadmorsko višino 1085 m na severnem pobočju v sredini pogorij Visokih in Nizkih Tur. Dolino obdaja na vzhodu Granko-gel z višino 2492 m z enim sistemom žičnic, in na zahodu Stubnerkogol z višino 2245 in z drugim sistemom žičnic. Olb žičnicah je več različno težkih in dolgih prog od 3—10 km, poznanih iz predzadnje zimske oJimpi-ade leta 1958. V dobrih 15 minutah se lahko z žičnico doseže Nesreče v PE Celuloza Medvode MEDVODE, MARCA — V mesecu januarju in februarju 1965 se je v nalšem kolektivu pripetilo pet nesreč pri delu v tovarni: Aziis Suibašič, nakladalec lesa v pripravi lesa, se je ponesrečil dne 18. 1. Pri nakladanju lesa mu je zaradi pol eden ek® H padel kos lesa in mu poškodoval meča na levi nogi. Take nesreče so v zimskem časa sorazmerno zelo pogoste; zato so potrebni varnostni ukrepi vsakega posameznika in morda še nekoliko vodje skupine. Ugotovljeno ije bilo tudi to, da dežni plašči, ki so sedaj v uporabi, niso primarni, ker so delavci v njih manj okretni. Za te delavce bomo morali nabav,iti posebne dvodelne obleke (pailerine) iz PVC platna. Istega dme »e je ponesrečil Munih Avdič, pomočnik pri izžemal-nem stroju, ki si je pri nameščanju valja laže poškodovali dlan desne roke. Pri tem delu je potrebno precej izkušenj in pa 'seveda precej pazljivosti. Vsekakor pa pri takih delih igra precejšnjo vlogo neposredno nadziranje in uvajanje neposrednega vodje. Zaradi 'spolzfcosti tal im mokrih stopnic se je dne 15. 1. 1965 ponesrečil Ivan Kozjek, praz,mileč snovnih jam. Pri padcu pri IV. kuhalniku si je zvil desno nogo v gležnju. Tej nesreči botruje neposredno delovno okolje, ka- V januarju nič nesreč! KOLIČEVO, FEBRUARJA — Na Količevem nismo imeli v januarju 1965 takih nesreč pri delu, ki bi zahtevale zdravniško pomoč. S tem ismo dokaz,ali, da znamo biti previdni pri delu. Previdni smo takrat, kadar imamo za to voljo in vzrok. Če bi 'popolnoma poznali maše poslovanje in odkod so sredstva za plačilo nadomestila ter se zavedali škode, ki jo povzročamo z nepremišljenim delom, bi ugotovili, da je najbolje biti previden vedno in pri vsakem delu. V tem mesecu se je zgodila ena nesreča ,n,a poti ,z dela. Ponesrečil se je Franc Flis, delavec v dodelavi papirja v času, ko ,se je vračal domov x druge izmene. Asfaltirana cesta proti Ihanu je bila slabo iplužena in je ostala na cesti razmeroma debela plast snega. Sneg se je mestoma staja! in tako ,so nastale ledene plošče, ki so bile višje od asfalta za 5 do 8 cm. Na takem mestu je Flisa spodneslo ter je padel. Poškodba ni bila težka. V splošnem pa lahko ugotavljamo, da občinske ceste splužijo vedno prepozno. Sneg plužijo šele takrat, ko je ta ves pohojen in iso ceste zaradi preslabo zoranega snega težko prevozne. Spričo tega smo lahko zadovoljni, da ni bilo več nesreč na poti na delo. HEK tero pa se žal zaradi zastarelosti in dotrajanosti ne da bistveno popraviti. V ponedeljek, 1. 2. 1965 si je na lesenem prostoru pri stroju za cepljenje debelega lesa poško-škodoval Osman Ičamovič, razkladal e c surovin, kazalec leve rOke. Vzrok za to nesrečo je delno poledenel in moker les, delno pa tudi nepazljivost samega ponesrečenca, ker se je podoben primer že dogodil v letu 1963. Pri delu na tem stroju je potrebna posebna previdnost glede stranskega položaja rok. Možne pa so tudi poškodbe nog zaradi neustrezne podlage pri stroju. V pripravi lesa se je dne 16. 2. 1965 poškodoval Redjop Djul-sič, sekalec žamamja. Po bruše- Poročilo o nesrečah KOLIČEVO, MARCA -- Po mi-mulih dveh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta beležimo letos manj nesreč pri delu. Zavedamo se, da nesreč ne bomo nikoli popolnoma odpravili, znižamo pa jih lahko na minimum, če bomo upoštevali vse varnostne ukrene in bomo kar najbolj pazljivi pri delu. V mesecu februarju smo imeli v podjetju 3 nesreče, ki jim je botroval osebni vzrok. Pri raztovarjanju bal s prikolice se je ponesrečil Srečo Tič, delavec v pripravi snovi. Dno prikolice, na kateri so bili naloženi papirni odpadki, je imelo dve luknji. Tič je stopil v eno izmed lukenj in si močno odrgnil nogo po stegnu, zaradi česar je bil nekaj dni v bolniški oskrbi. Za nastalo nesrečo ni v ipopolno-st.i sam kriv. temveč tudi tisti, ki odgovarjajo za vzdrževanje prikolic. Ključavničar Franc Kom at ar se je ponesrečil pri montiranju mačka. Z mačkom na rami se je povzpel po, dvo,krilni lesitvi, da bi ga obesil na določeno mesto. Pod težo delavca je postala lestev nestabilna in zaradi slabega ravnotežja je delavec omahnil in pri tem ga je všiolpnilo za levim plečem. Zaradi tega je bil Franc Komatar nekaj dni v bolniški oskrbi. Komarta.r je hoteli delo hitro opraviti, vendar na zelo nevaren način, in smo lahko veseli, da ni prišlo do hujše nesreče. Transportni delavec Ivan Moneta je nakladal celulozne bale na palete. Bale v skladu so bile slabo naložene in se je zaradi tega sklad bal prevrnil. 250 kg težka bala je Moneta oplazila po členu desne noge. Tudi tu je osebni vzrok za nesrečo, premajhna pazljivost pri odvzemu bal. Zlaganju bal v skladišču bodo morali preddelavci posvetiti mnogo več pozornosti. Delajmo varno! - HEK nju na malem sekiro-st roju mu je na poti mimo transportnega traku za veliki .sekiro-stroij padel kos lesa na desno roko in mu pOškoidoval dlan. Kos lesa je izskočil iz transportnega traku. Ob tej nezgodi lahko miislimio naislednje: zadrževanje poleg transportnega traku ni primerno. Vsekakor pa je potrebno, da do-dajalec lesa tudi posveti nekaj pozornosti temu, kakšne kose naloži na trak in kako so ti kosi naloženi. MEDVODE — V letošnjem letu ho republiško tekmovanje gasilcev papirne industrije Slovenije v Radečah. Ker je to tekmovanje že nekakšna tradicija in ker se na ta način doseže določen del aktivizacije članstva, bo potrebno v priprave za tekmovanje vložiti precej napora. — V tekmovalnem programu bo po vsej verjetnosti tudi disciplina »vezanje vozlov in reševanje«, zato prilagamo dva posnetka iz predhodnih vaj gasilcev iz Celuloze Medvode eden od teh vrhov, na katerih so zgrajeni lični planinski domovi z vsem potrebnim komfor-tom. Ob jasnih dnevih se vam odpre prečudovit edinstven razgled na zasnežene verige gorskih masivov tja do Velikega Kleka. Če nam je sreča mila, se lahko izpostavimo višinskemu soncu, ob ugodnih snežnih razmerah pa se lahko po želji spustimo po poljubni progi v dolino. Vse piroge so lepo urejene in vzdrževane, posebno družinska proga je lepa in namenu primerno speljana, katero lahko obvlada tudi sta-rejlši turist nad 60 let. Ob sami progi so ismučarjein na voljo postojanke, kjer se lahko oddahnejo in okrepčajo. V dolini, tik ob železniški postaji je spodnja postaja žičnice, ob kateri je pisarna stalne smučarske šole in so turistom vedno na razpolago profesionalni smučarski učitelji in vaditelji. Vse turistične usluge so primerno drage, naj za primer navedem, da stane ena vožnja z žičnico do vrha 1200 dinarjev. Badgastein je svetovno znano mesto, z alpsko klimo, termalnimi kopališči in zdravilno vodo + 47° C naravne temperature v količini 4500 m3 na dan. Mesto ima preko 120 hotelov in penzionov v skupni kapaciteti preko 7000 ležišč. Vsak večji hotel ima napeljavo 'zdravilne vode za termalno kopanje s primernim zdravstvenim osebjem in opremo. Glavna peš pot s kolodvora v center mesta je izredno strma in zanimiva, kar je tudi v najhujši zimi vedno kopna, ker ,so pod cesto položeni cevovodi tople zdravilne vode. Tu se shaja svetovna elita, za katero je vsestransko preskrbljeno. da se udobno počuti, poljubno zabava, naužije naravnih lepot, posebno pa je poskrbljeno. da se zadovoljni in s primerno olajšamo listnico vračajo domov. V času kongresa od 8. do 14. L 1965 je bilo mesto precej razgibano in slavnostno razpoloženo, saj se ga je udeležilo preko 400 članov uradnih delegacij iz 22 dežel vseh 'kontinentov, poleglega pa še precej turističnih opazovalcev in predstavnikov raznih proizvajalcev zimskošportne opreme. Izvedbo kongresa je prevzela avstrijska šola smučanja s posebno podporo zveznega ministra za šolstvo Dr. Theodora Piffla. G. minister je osebno po-zdravil navzoče in »tvoril kongres. nato pa so bili izvoljeni organi, ki vodijo in koordinirajo delo posameznih centrov do naslednjega zasedanja. Glavna naloga kongresa je izmenjava izkušenj in reševanje problemov smučanja od osnovnih do visokih šol in preskrbeti za intenzivno sodelovanje na kongresih internacionalne zveze smučarskih pedagogov preko njihovih izmenjav učnih programov. Na sporedu je bilo 24 strokovnih predavanj o naslednjih temah: delokrog šole poklicnega učitelja in inštruktorja, osnove smučanja v današnjem življenju, smučarski teki na dolgih progah, nordijski turni teki in treningi tekačev, osnovni treningi za tekmovalce v alpski tehniki, otež-kočenio smučanje invalidov, vključevanje predšolske mladine v smučarske šole, novi prijemi v metodiki plužne in paralelne teh-nike pri učenju naše mladine v smučanju, .smučarske šole v mestih in velemestih, mehanski in tehnični prijemi smučanja, raziskave gibanja in moči pri pluž-nlh in paralelnih zavojih itd. Po predavanjih je v večernih urah sledilo predvajanje zelo lepih im zanimivih .strokovnih barvnih in zvočnih filmov: smučarski teki v nordijskih deželah, vzhodnonemška ,pot metodike smučarskih skakalcev, kanadski . tereni in šola smučanja Kanade, ameriški film — bela značka, francoski film s prikazom od osnovne šole preko suhega treninga im visokogorskega treninga na izredno težkih terenih do tekmovalne tehnike smučanja, avstrijski film od plužnega k paralelnemu zavoju. V vseh filmih so bili prikazani izredno lepi in pestri smučartski tereni iraznih dežel. Samo 'izvajanje posameznih likov smučarske tehnike in programi šol so bili ‘izvajani z mojstrsko dovršenostjo, kar že ni več smučanje, temveč balet na snegu v individualnih in skupinskih izvajanjih, kjer prideta eleganca vdžnje im izvajanje likov še bolj do izraza. Tehnika smučanja je v zadnjih letih napredovala ravno na osnovi sodelovanja med raznimi visokimi šolami in instituti raznih dežel, kjer študirajo izvajanje posameznih likov na znanstveno tehniški osnovi im v tej smeri pripravljajo svoje tekmovalne ekipe, kajti le na ta način je danes mogoč uspeh tekmovalcev v mednarodnih tekmovalnih arenah. Na mestu izteka olimpijske piroge v smuku je bilo 8 demonstracij s prikazom moderne šole in tehnike smučanja posamezno in skupinsko, da ne pretiravam, skoraj baletnega nastopa enotno opremljenih vrst Skandinavije, Amerike. Kanade, Francije, Italije, Japonske, Nemčije in Avstrije. Vse te dežele so nastopale s svojimi vrstami učiteljev in mojstrov smučanja pred več tisoč gledalci in so bili deležni burnega aplavza. Poleg lega sta nastopili še vrsti pionirjev iz Italije in Avstrije v starosti od 8 do 12 lat. Za odlično izvajanje, ki se ni dosti razlikovalo od članskega, jim je množica gledalcev viharno aplavdirala. S celotnim prikazom so dejansko dali Avstrijci najmodernejšo in po iz-glediu najlepšo šolo smučanja. Francoska tehnika se bistveno razlikuje od avstrijske po osnovni drži, proučevanju v povezavi klasične šole smučanja s specifično tekmovalno tehniko. Posebno pozornost posvečajo Francozi metodiki, po kateri pripeljejo dobrega vozača do tekmovalca. Pri vseh teh vajah si prizadevajo, da predvsem Obdržijo težnost na težkih terenih v velikih hitrostih. Od vseh dežel, ki so demonstrirale svoje šole smučanja, sta bili najbolj interesantni vrsti Francije in Avstrije, saj sta prikazali dovršeno mojstrovino alpskega smučanja in kot velesili v smučanju med prisotnimi poželi vse priznanje. O teh demonstracijskih nastopih je bilo posnetih več barvnih filmov, ki jih bodo v polni meri uporabljali naši smučarski pedagogi na raznih tečajih in predavanjih. Jugoslovana, kakor tudi večina drugih narodov, so povzeli m se v glavnem držijo avstrijskega učnega programa in tehnike, ker ima že dolgo svoj primat v alpskem smučanju z dolgoletno prakso in tradicijo ter naj.sfa-rejšo stalno šolo smučanja. Poskusil bom še srečo na državni loieriji Tistega dne je ibil France nekoliko meroden, malo :pa ga je jezilo, ko je izvedel, da so pretek,]! mesec islabo delali, kar je ocenil po nizki vrednosti točke. Zato je preveč zamahnil s .težkim kladivom, da je držaj odletel. Pljunil je, zraven pa nekaj zaklel. Toda predpisi so predpisi. Poiskal je svojega Sefa Jako. mu mimogrede povedali, da se za ekonomsko enoto nič .ne zanima in fcaikrlšen šef da je, takšni so osebni dohodki itd. Že vse mesece imamo nizko točko, dragi, to je tisiti. ki nič ne delajo, samo črno kavo pijejo, ipa imajo visoko. Zgani se že enkrat (svojega šefa je kar tikal) in jim povej, kar jim gre. »Ce 'bi bil jaz šef. bi jim že povedal. No, napiši mi naročilnico za nov ,štiT,« mu je na koncu France jezno rekel. Šef laka ni mogel ugovarjati, kajti to je res, da je njihova ekonomska enota že nekaj mesecev najslabša. Tudi njega je jezilo, da je talko. »Jutri bom šel k tistim, ki imajo to čez, povedal jim bom, da jih je lahko sram, ker delajo takšno krivico,« in zraven dodal še nekaj nerazumljivih besed. Udarjal je po mizi, se jezil in s tem deilno potolažil Franceta. Izvlekel je predal, nekaj brskal po umazanih papirjih in končno izvlekel zvezek, kjer je pisalo »Naročilnica«. Nekoliko ponosen na to, da tudi on opravlja važno delo, je s težko delovno roko napisal tistih nekaj besed, ki so ,pomenile, da je treba izdelati nov »štil« in nasaditi kladivo. »Na, nesi to tistim!« Ni se mogel spomniti, kako se ,reče temu oddelku. France ga je kljub temu razumel in brž stekel po stopnicah. V pisarni ni bilo nikogar. Naročilnico je položil kar na mizo. Jo bodo ,že našli, si je mislil. Šefu tega ni mogel sporočiti, ker jo je Jaka že popihal domov. Bal se je naslednje izmene. Vsi ga bodo grdo gledali, on pa jim tudi ne bo znal povedali, kateri »faktorji« so vplivali na nizko vrednost točke. Dobro ve, da ni prejšnji mesec naročil niti enega .svinčnika in »nobene kateri ekonomski enoti delaš. Zjutraj je vstal nekoliko prej in naročil ženi naj mu pripravi belo srajco. V »pisarni nekaj veljaš, če imaš nastop. Ko je takšen stal »pred tistimi, ki bi lahko o stvari kaj več povedali, je že po njihovem obnašanju ugotovil, da si orni ne ženejo »dosti k srcu, če njihova eko-nomska en»ota ne dela tako, kot je treba. Povedali so mu, da ce- Pa kako to ugotovijo? Jaka se ni hotel več pregovarjati, ker je uvidel, da ne bo veliko opravil. Ampak tisto o naročilnici. Sodelavec France se je jezil, ker je moral udarj»ati po »sodih z drugim kladivom, ki je imailo slab ,»štil«. »Potrpi malo,« ga je tolažil Jaka. Saj s.i nesel včeraj naročilnico za izdelavo novega. Jaka se niti zavedal ni, da vsa stvar ni tako enostavna. Medvode — V Medvodah precej aktivno deluje Avto moto društvo. Poleg strokovnega usposabljanja voznikov pa se razvija tudi družbena dejavnost. Tako je avto moto društvo organiziralo krožni motorizirani pohod ob spomenikih NOB. Pri tem pa so aktivno sodelovali tudi pionirji — prometni miličniki. k> siurmijo o resničnosti podatkov o delu. Več kast da je vpisanih kot nametanih. Ne bdš nas Jaka, vse imamo napisano in dokazano. Jaka se je skušal upirati takim trditvam, vendar njegov besedni zaklad in »znanje o tehnologiji sta bila premajhna, da bi lahko dokazal nasprotno. Niti zavedal se ni, da je tehtanje pri tisti surovini zelo problematično, »da se Medvode: Takole polno korito odpadne snovi iz sortacije je v zadnjem obdobju bolj redek pojav. Vsekakor se je stanje odpadnih snovi precej izboljšalo zaradi boljših prebiralnih naprav. radirke. No ja, samo naročilnice in tisti modri papir, ki se uporabna zato. da vidi »tisto, kar piše na bel papir, iše ima tireh »drugih, tako da potem vsak šef enega v roke dobi. »Ne, kar naprej jih že ne bom poslušal. Jutri poj>dem k ,višjim' »in jim vse povem.« Doma je Jaka celo »popoldne v mislih sestavljal »svoj govor. Vse jim bo .povedal, čeprav mu zamerijo. Vsi naj gredo k vragu. Bolem »pa je sam pri sebi nekoliko olepšal, sodeč, da vsega le niso krivi tisti, ki to računajo. Vendar nekdo je le kriv. Malo se je potolažil z dejstvom, da je prejšnji mesec kupil srečko, katere številke so »se končale s 13, kot je bila vrednost točke v »njihovi ekonomski enoti. Morda se mu bo vsaj tu nasmehnila sreča. Tudi tukaj je »pogorel. Saj je celo v tovarni odvisno od sreče, v suhota pogosto menja, kontrola pa je slaba. Koncentracijo le redko kontrolirajo ali pa sploh ne. Ob koncu meseca ocenjujejo zalogo le »približno (med dvema stebroma je toliko in toliko surovine). Jaka se še zavedal ni, da tudi papirji niso več takšni, kot so bili včasih. Izkoristek na stroju zaradi pusto mlete snovi ni več »tolikšen, ikot pa je bil včasih. Flotatorri tudi ne »delajo vedno v redu, »da bi se ves kuo-lin vrnil. No. nekaj »od teh faktorjev bi lahko vplivalo ne »pre-koimerno porabo su rovin. J alka tse je sicer spomnil, »da enkrat ni bil »siguren, ali je vpisal eno kasto a»Ii ne, pa jo je potem le vpisal. Bolje dvakrat »kot nobenkrat, zaradi norme. Pa to ne »bi »smelo vplivati »toliko, če bi »bilo vse ositalo v redu. Prav zato bi morala biti vrednost točke višja. Če bi zinala naročilnica govoriti, bi nam lahko povedala lepo zgodbo, celo kratek film bi lahko vrteli o tem. Takole bi pripovedovala: »Jaka me je napisal, pri tem je dvakrat odlomil »konico svinčnika in zraven »seveda preklinjal. Jezil se je tudi France, »ki me je moral nesti po »stopnicah v Pri-»pravo dela. Oba skupaj »sta se zamudila 30 minut. Tam »sem čakala na mizi »šefa, ki bi me »mioral »podpisati. Končno je le prišel nekdo, ki je »sedel pred »mene. Prva nisem bila na vrsti, ker je bilo zraven »še nekaj »kolegic. Je »pa očitno, »da nisem bila važna, ker me je tisti »šef komaj .površno pogledal in »podpisal. Odložil me je na »sosednjo mizo. Ker »sem bila na vrhu, »sem lahko opazovala, »kaj ,se »dogaja »v prostoru. Še »pomislila nisem, da »smo v tovarni pap,irj»a, in da »zato možje »stalno z nekimi »papirji tekajo sam in tja. Vsi ti papirji so »podobni meni. »Očitno je, »da je mar-»sikdo prepričan, da opravlja zelo važno »delo. Potem so me »prijele nežne roke, me vtaknile v »stroj in mojo vsebino »bolj imenitno prepisale na drugi »papir. Lepše napisana, sem zopet čakala na mizi. To pot sem »prišla v sredino in sem slišala nekega delavca, ,ki je prišel vprašat, kako naj to im ono naredi. Rečeno mu je »bilo, »da naj se zmeni kar z delavcem pri stroju. Končno je prišel nekdo, me premetaval, da »sem bila enkrat na vrhu, »drugič v sredini ipa zopet s,poidaj, dokler me ni »odnesel nekam, kjer »zapet ni »bilo »nikogar. Tu ni »bilo več tako zanimivo. Kmalu »sem prišla v težke roke, ki s,o me vložile v poseben predalček in to čisto od zadaj — zopet bo »treba čakaiti. Pozneje sem ugotovila, da je tega čaka- nja kriv .samo »šef. ki me je napisal, »pozabil je namreč vpisati be»sed»ico ,nujno1. Po dolgem iskanju sem »le »prišla v veliko delavnico. Tudi tu je bilo težko priti na vrsto. »Slišala pa »sem, kako je šef, ki »me je napisal, rekel, »da je »tu že »tretjič, pa še ni izdelano tisto, kar je napisaTro na meni. Delavec je končno napisal name »število 1 K ure. Zope»t sem »prišla v roke nekim nežnim rokam. Videla »sem, kako »so te rolke »pisale, da s»o ti,sto reč, zaradi česar »so »me »piisali, delali 1 'A ure, da stane material in delo toliko in »toliko. Papir je roka še podpisala in »odnesla. Jaz nisem bila več »interesantna, zato sem imela čas »opazovali druge »podobne »račune. Na eni je ,pi,s»a!o Iv »nekem drugem jeziku) .interna marudžba1 — .zateisniti vhodno ad»prti»no pri 4. »sušilnem valju1. Pod rubriko »»predkalkulacija« »pa »to: .Osnovni »material 910 »din, medjusobne usluge 1.789 »din, ošabni »dohoci izradbe 20 sati — 3.608 »din, »o»pči tnoškovi izradbe 1.100 »din, dobitak ekonomske jedi niče 7.240 din, »tvornička cijena 2.440 din, dobitak »preduzeča 17.151 din1. Na »teh »listih »so bile podpisane kar tri osebe — več »podpisov je, bolj važne listine so. Na »drugih je zopet pisalo: Zaste-kleniti »okna »pri PS in v pripravi snovi. Dobitak preduzeča je v tem primeru bil 25.886 din. Ali ni »škoda papirjia za te stvari, ko bi lahko ena oseba imela »stalno kontrolo nad zasteklenitvijo in »ne bi bilo treba nobenih kalkulacij! Na »drugi »moji sestrici — naročilnici je pisalo: Izdelati »pločevinasto »korito za izpiranje eguterja med »o-brato-vanjem in obrniti egu ter s stojali. Osnovni material: 7.746 »din, čas izdelave: 73 »ur 14.3»74 din. Z vsemi ositalimi »Straški je znašal račun 61.462 »din. Ce »koga »zanima »za kaj »gre, »S'i za»devioo lahko ogleda. Če bi isto »stvar »delali »zase, »bi delo verjetno končali »v »desetih urah. Na »ne»ki naročilnici je pisalo: Popravila betonsikih tal pri III. holandcu so »stala ekonomsko enoto 130.250 »din (ča»s »izdelave 3'06ur). Vzemimo »primer, da bi ta posel opravljalo 5 ljudi. Na vsakega odpaide 61 ur. Delano je bilo verjetno med »prazniki. Če bi delali noč in dan bi »zneslo to v treh dneh 72 ur na eno osebo. Koliko »o.seb je delalo se ne ve, ugotovi pa »se lahko, kaj je bilo za »ta »denar napravljenega. Še »bolj zanimiva je izjava odgovorne »osebe. Jaz dam »človeka, ostalo je ,pa vaša »stvar, vi »ga morate ,priganjati, da »delo »čimprej ,z,vrši.1 Vse izgleda, »da »nekate-»riim prav »prijajo naročilnice, »kajti v »nasprotnem »primeru bi moral »sam mojster ugotavljati svoj pra»v in »če si nrepričan, »da delaš prav, ne grešiš. Le kako to »spravijo v »sklad z menjavo »klobučevine na strojih, kjer za »to delo napišejo 10 ali 15 ur, če »g'.a napravijo v eni uri ali ceilo manj. K »dobremu gospodarjenju pa »bi morali prispevati vsi. Še marši,kaj »bi vedela »povedati, »samo bojim se, da bi se potem le našel nekdo bolj pameten, ki bi rekel, »da vsega »tega ni treba in »da je »za tovarno najvažnejša čim večja »produktivnost. Veste, tako ,pa, ko potujem sem in tja, vidim marsikaj, kar me zabava. Vidim tudi, kako tisti, »ki se »kar naprej znojijo in delajo, zabavljajo čez tiste, ki po njihovem mišljenju nič pametnega ne delajo. Še »bolj smešino pa »se mi je zdelo, ko »sem »tako ležala na mizi in je nekdo rekel: ,Bos»te že videli, »ko »boste »prišli na samostojni obračun!1 .Bomo pa več zaraičuimali,1 je odgovoril tisiti.« Sodelavec France je »končno le dolb.il nasajeno kladivo. Očitno je bil »bolj zadovoljen. Pa tudi šef Jaka se je pomiril. Ni odnehal, še »bolj bo 'zagrabil za »delo. Na tihem je računal, da »bo »naslednji mesec bolje. Tudi na srečo na »državni loteriji je »računal, mogoče se mu »pa »le nasmehne. To pot je vzel številko, ki pred-stavlja. »razliko vrednosti točke poprečja (ostalih) in njegove ekonomske enote. j g Oh, še 99 hribov! Nasilnež KOLIČEVO, MARCA — Navadno imenujemo »nasilne že tiste iljudl, ,ki fizično »napadajo občane. Takšni ljudje so nam »odvratni in »ob »vsaki priliki »zahtevamo, »da »so naj>strož-je »kaznovani. Odvratni »so Mam ljudje, »ki žalij»o in »na-|pa1d»a»j,o mirne poštene o»bča-tme, naj si bo »to v gostilni, »na ulici ali kje drugje. V »izgredih »te vrste največkrat »sode-lujejio neodgovorni mladeniči »ali kako»r jih »nekateri »nazi-vajo, »zelenici. Toda »obstaja še ena vrsta nasilnežev. To so posamezni predstoj niki aristok ratskeiga obnašanja. Zelo radi poudarjajo svojo izobrazbo, ki jo včasih niti nimajo, temveč izkoriščajo »svoj »položaj. Konkretno je v naši tovarni tak primeir v »transportu. Ti pozabljajo, »da živijo v socialistični »družbi, kjer »se »člove-k>o»v»a »osebnost »spoštuje iznad vsega »in kjer je »delo edino morilo vrednosti. Pod »krinko svojega položaja žalijo, »napadajo in vpijejo »na podrejene delavce. S kakšno pravico »to deilajo? Kdo jim j»e to pravico dal? Edino, če mislijo, da s»o »oni »»gospodarji« ali pa je nekaj z »njihovo pametjo narobe. Resnici na ljubo naj povem. »d,a ni veliko takih, »ki bi jih lahko »imenovali nasilneže, »da pa se »še vseeno najdejo taki posamezniki in dejstvo je, da se bodo pojavljali »tudi vnaprej. čudno j»e, da člani Zveze komunistov »ničesar n»e ufcre-mie jo, »da se taki »nasilneži 'spametujejo. Ni nobena »tajna na ,primer, »da v naši tovarmi »dela o»seba, ki nepremišljeno vpije »na »de-»lavce. »Malo j»e manjkalo, »pa hi ne»k »delavec na to »tudi »sam grobo reagiral, »da »bi opozoril »poidjetje in nadrejene, da se tam dogajajo »nekulturna »obnašanja. Nasilnež, o katerem je beseda, je že ko»mp'romiti-»ra,n. Izgleda pa, da mu mi m»a»r, »kaj »o »njem »mislijo »drugi. Dovoli »si »celo, »da v trenutkih »razdraženosti »vpije ne »samo na podrejene »delavce, ampak »tud.i ma »druge sodelavce »in delavce »iz »sosedin ji h obrato v. Zgodilo »se je, da se vse to vedno izgladii. Verjetno zato, »ker je »»osebnost«. Do kdaj bo t»o? Moti se nasilnež in »njemu »podobni, če mislijo, »da bo tako početje še naprej dovoljeno. _ r Pripis uredništva: »Pričujoči »prispeve»k »precej »ostro obsoja »odnose preddelavcev »raz-»kladalcev »surovin »d'0 delav-»cev. Ker »pisec ni konkretno imenoval nobenega, ,se j»e uredništvo »odločilo, »da prispevek »objavi inii s tem »da »možnost tudi prizadetim, da manj »odgovorijo, obenem ipa vabi-