i » gacije, dokler oprtane ista y Pa rizu. Največji slovenski ted nik v Združenih OFFICIAL ORGAN lakaja mko «r«4o. Naročnina: Za čUne, M Uto.....$046 Z* nečlane..........$1JK> Zrn hi«—tv.......$2.00 NASLOV uredništva in uprav-n i št v a: 1951 W. 22 nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487 Biriem, PostmsterGi OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Secopd-Claaa Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinoia, under the Act of Angnat 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription price: For members, yearly- $0.96 For nonmembere.....$130 Foreign Countries. .. $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Plaee, Chicago, III. Telephone: Canal 2437 1_ 07 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. i LetoV. Volume V. No. 26.—Štev. 26. Chicago, 111., 2. julija (July) 1919. Mir z Nemčijo podpisan. - Svetovna vojna končana. Versailles, 28. junija, i- Sve tovna vojna je bila danes formalno končana s tem, da je mirovna pogodba z Nemčijo podpisana Ta j^odovmzki dogodek se je vriil v sloveči dvorani ogledal. Seja je bila otvorjena ob 3:10 popoldne. Nemški mirovni delegat je so bili prvi pozvani, da podpišejo mir, kar se je v izvršilo ob 3:13 popoldne. Mirovno pogodbo so zatem podpisali ameriški dele ga t je s predsednikom Wilsonom na čelu; tem so sledili zastopniki Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske. Zastopniki ostalih manjših držav, izvzemši Kitajske so tudi podpisali mirovno pogodbo hi si cer v abeeednem redu po imenu njih držav. Kitajski mirovni dele-gatje niso hoteli te pogodbe podpisati, ker jim ni bila dovoljena rezervacija glede Shantun»a. Vseh skupaj je podpisanih v tej mirovni pogodbi 72 oseb, povabljenih gostov k tej svečanosti, je bilo okrog 400. V dvorani so delali častno <*traio ameriški, frau-eoski in angleški vojaki. Listino mirovne pogodbe z Nemčijo je položil na mizo William Martin, član francoskega zunanjega ministrstva ob 2 uri 10 min. popoldne. Ista je bila spravljena v usnjati šatulji in zapečetena. Francoski ministrski predsednik Clemenceau je prišel v dvorano ob 2:20, predsednik Wilson pa ob 2r50. Vsi delegat je so zavzeli svoje sedeže okrog mize, izvzemši kitajskih. Nemški delegatje so dospeli v dvorano ob 3 uri; pri tej priliki r:i nihče izmed že navzočih delegatov vstal, da bi jih s tem pozdrp vil. Neki strokovnjak je položil na vsako mizo po eno fino ošpičeno gorje pero za one, ki so se hoteli podpisati na ta tradicijonalen način. Predsednik Clemenceau je ot-voril to znamenito sejo s slede čim nagovorom: "Seja je otvorjena. Aliirci in zavezniške sile na eni strani in nemška komisija na drugi strani so se sporazumeli glede mirovnih pogojev. Besedilo pogodbe je dovršeno. Predsednik te konference pismeno potrjuje, da je besedilo, katero boste sedaj podpisali identično iu jednako besedilu onih 200 izrisov, katere se je razdelilo nemškim delegatom. Zdaj boste dali svoje podpise in s tem slovesno zaobljubo, da se bo vse mirovne pogoje zvesto in na-tanjko izpolnilo.. S tfm vabim torej delegate nemške komisije, da podpišejo pogodbo." Nemška delegata Dr. Herbert Mueller in Dr. Johannes Bell sta prva izstopila in podpisala pogodbo ob 3:13. Tema so sledili ameriški delegat je: predsednik Wilson, državni tajnik Lansing, Henry White, E. M. House in Pneral Bliss. Podpisi teh delegatov so bili dovršeni ob 3:14; tem so sledili angleški in drugi delegatje večjih in manjših držav. General Jan Ch. Smuts, delegat južno-afriške Unije je podpisal pogodbo s protestom, vsled gotovih teritorijalnih poravnav. Ob 3:44 pop. je naznanil pred palačo stoječi veliki top s strelom, da je ceremonija podpisavanja mirovne pogodbe končana. 5 minut zatem, ob 3:49 pop. je predsednik Clemenceau sejo zaključil. Nemški delegatje so takoj zatem zapustili dvorani pri stranskih vratih, med tem ko so zavezniški zastopniki še ostali na svojih sedežih, dokler1 se niso podali na teraso, kjer so gledali krasne versailske vodomete. Ko so dospeli ministr. predsednik Clemenceau, predsednik Wilson in minst..preds. Lloyd George iz plače, je bila zbrana pred isto ogromna množica ljudstva in vojaštva ; vse je navdušeno pozdravljalo označeno trojico. Predno so •e podali v skupnem avtomobilu iz Versailles, so bili na terasi vsi skupaj slikani. Vozeče se po mestu, je ves čas ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Častno stražo pri vhodu v palačo je tvorila skupina Republikanske garde, v svojih pestrih uniformah že iz leta 1870 1871. Konec nemškega cesarstva. Versailles, 28. junija. — Podpis "drugega miru v Versailles", v veliki dvorani ogledal ,v gradu nekdanjega francoskega kralja Louis-a XIV.. je bil danes najbolj važen zgodovinski dogodek Frjin-cije. V tej dvorani je bil 1. 18Z1 prvi nemški cesar kronan, danes je bil pa proglašen konec nemškega cesarstva. Ta konec so s svojim podpisom potrdili zastopniki vseh svetovnih narodov. S tem so porušili delo, katero je tukaj z;.čel nekdanji nemški državnik Bismarck in Moltke. "Maščevanje!" kličejo jezni Nemci. Berlin, 28. junija. —Ultra nemški list "Deutsche Zeitung" je prinesel danes povodom padca nemškega cesarstva na prvi strani sledeči oklic: "Danes bodo nemški ponos in nemško čast položili v grob v dvorani ogledal v Versailles; to se bo vršilo tam, kjer je 1. 1871 nemško cesarstvo vstalo v vsej svoji slavi. Toga ne bomo tako kmalu pozabili. Po napornem delu bo nemško ljudstvo zopet?! skušalo doječi to važno mesto in slavo med drugimi svetovnimi narodi, do kar je povsem opravičeno .Potem se bomo pa maščevali nad krivico iz leta 1919!" "Tageblatt" piše: "Nemško ljudstvo ne odobrava pogodbe, katero bodo danes nemški delegatje podpisali. Tudi ne verujemo,, da bo naše ljudstvo to sploh kedaj potrdilo. Čeravno je mir na per-gamentu podpisan, ostane vse jedilo le kos papirja, ker krši vse postave in morale. Ta papir je najbolj nesramni predmet izložbe v muzeju civilizacije." Velika desetorica. Pariz, 30. junija. — Ker se je vsled podpirane mirovne pogodbe velika četvorica razšla, se je namesto iste določilo veliko deseto-rico, ki bo opravljala in nadzorovala kolonije in teritorije odvzete sovražnim silam: Avstrije, Ogrske, Bolgarske in Turčije. Vseh pet velesil bo imelo v tem svetu po dva delegata, kakor sledi: Clemenceau in Piehon za Francijo, Lansing in House za Združene države, Balfour in Bonar Law za Anglijo, Tittoni in Marconj za Italijo in Makino ter Činda za Japonsko. Državni tajnik Lansing je zdaj načelnik ameriške mirovne dele- Nemška blokada. London, 28. junija. — Iz verodostojnih virov se poroča, da bo blokada z Nemčijo šele tedaj odpravljena ,ko bodo vse države, tako tudi .Veničija povsem odobrila mirovno pogodbo. Kar se tiče Združenih držav, mora isto sprejeti še kongresna in senatska zbornica; predsednik Wilson jo je že itak podpisal. Predsednikova poslanica na ameriško ljudstvo. Washington, D. C. 28. junija. — Povodom sklenjenega miru je poslal predsednik Wilson sledečo zanimivo poslanico na ameriško ljudstvo, v kateri prosi, da naj se mirovno pogodbo in ustavo lige narodov sprejme brez kake rezervacije, ali premembe. Poslanica je dospela danes v roke * predsednikovega privatnega tajnika Tumulty in se glasi slede- v. efe : "Moji sodržavljani! Mirovna pogodba je podpisana. Ako bo i-sta v celoti potrjena/in ako se bo doslovno ravnalo po točkah iste, potem bo tvorila ta pogodba charter novega reda in svetovnih zadev. Pogodba je zelo ostra, Jtar se tiče obveznosti in kazni .katere so Nemčiji naložene. Te kazni so pa radi tega tako stroge, ker se mora velike krivice, storjene po Nemčiji — uravnati in popraviti. Ni£ ni v tej pogodbi takega, kar bi Nemčija ne mogla izvršiti. Nemčija zadobi lahko zopet svoje pravično stalile na svetu, če bo točno in častno izvršila svoje obveznosti. % In še več je ta mirovna pogodba, kakor samo pogodba z Nemčijo. Ista daje svobodo velikim narodom, ki preje niso imeli nikdar prilike priti do svobode. Ta pogodba končuje enkrat za vselej stari neznosni red, s katerim je mala skupina sebičnih mož izrabljala ljudstvo velikih cesarstev, da mu je služilo za povzdigo časti, oblasti in sile. Ta pogodba vsebuje svobodno vladanje sveta v stalni ligi, v kateri se ljudstvo (države) zavezujejo izrabljati svojo skupno moč za ohranitev miru, resnice in pravice. Ta pogodba je mednardona postava istinitosti, opremtona z važnimi sankcijami. Ta pogodba odklanja pravico do kakega podjarmljenja; zavrača nečelo anektiranja, ter nadomešča novi red, na podlagi katerega ne bodo gotovi narodi več podložniki gospodstva, dominacije in izrabljanja po kakem bolj močnem narodu. Ti narodi, ki doslej še niso dospeli do svojih političnih pravic, neodvisnosti in protekcije bodo lahko živeli v slogi in minij Podpirale jih bodo vlade, ki bodo za to odgovorne, ker bodo pospeševale blage cilje člo-večanstva. Vsi ti cilji in točke so označene v pog6dbi "Lige narodov." Ta pogodba priznava neovrglji-ve pravice narodnosti, pravice manjšine in svetost verskega pre-, pričanja ter izvrševanja. Ista daje podlago konvencijam, ki bodo delale prosto pot svetovni trgovini; branila bo vsakojahe o-mejitve tako da služila občnemu blagru celega sveta. Ista daje tako garancijo za de lavce, da se bo ž njimi pravilno postopalo ,kakor se to doslej še ni vršilo. To se torej točke, katere nava jam tukaj, ko sem razložil pomen velikega svetovnega charterja. I-uiamo torej dovolj vzroka do pra ve zadovoljnosti, splošnega zagotovila in zaupanja. .Woodrow Wilson. Predsednik Wilson je zoper londonski pakt. Pariz, 30. junija — Ker terito-rijalni spor med ItVlijani in Jugoslovani še dosedaj n\ poravnan, bo skušala to pereče zadevo uravnati nedavno imenovana velika desetorica ko pride na vrsto točka mirovne pogodbe z Avstrijo. > Iz verodostojnih virov se poroča, da je ostal predsednik Wilson v zadevi jadranskega vprašanja Predno se je vrnil v Ameriko, je naročil tajniku Lan-singu ,da preostali ameriški mirovni delegatje ne smejo na noben način odobriti tajnega londonskega pakta,, sklenjenega ob izbruhu vojne Italije s Francijo, Anglijo in med Italijo. Amerika nikakor ne dopušča, da bi prešlo dalmatinsko obrežje, Istra, Trst, Gorica in del Kranjske na podlagi znane londonske pogodbe s silo v italijanske roke. Tajnik Lansing, ki nadomešča predsednika Wilsona sedaj v Parizu je obljubil, da se bo dane mu naloge strogo držal. Pariz pozdravil Wilsona pred odhodom. Pariz, 28. junija. — Odkar se je ameriški predsednik Wrilson že drugič mudil v Evropi, ni še nikdar preje doživel take časti in demonstracije kot da^lb na večer, ko se je odpravljal proti Brestu in od tam dalje domov. Vse pariško ljudstvo se je zbiralo na ulicah v bližini kolodvora Gare des Invalides, kjer je stal predsednikov posebni vlak. Vojaški in policijski kordoni so lt, s težavo držali ljudstvo v redu, ko se je pripeljal predsednikov avtomobil mimo. Ljudstvo je navdušeno klicali: "Vive Wilson!" "Vive Les Etats Unis!" (Živel Wilson! Živele Združene države!) Le s težko silo se je mogel predsednikov avtomobil pieriiiiti da lje. Predsedniku Wilsonu sta sledila v avtomobilu francoski predsednik Poincare in minist. predsednik Clemenceau, katera je ljudstvo tudi burno pozdravljalo. Na kolodvoru je bilo mnogo diplomatov in ministrov, ki so Wil-sonovi dvojici klicali: * Prečno! že potem ko se je jel vlak dalje pomikati. Vlak je odvozil točno ob pol 10. zvečer, ter je bil ves okrašen z zavezniškimi zastavami in grbi. Ovacija v Brestu. * Predsednika Wilsona sta spremila do Bresta M. Piehon in Andre Tardieu, dalje poslanik Jus-serand in baron di Celere (italijanski poslanik) ki sta na potu v Washington. Kakor v Parizu, tako je ljudstvo tudi v Brestu navdušeno pozdravljalo predsednika Wilsona ob prihodu in odhodu. Parnik "George Washington" odpluje s ameriškimi gosti jutri popoldne proti New Yorku. Predsednik Wilson se vrača domov. Brest, Francija, 30. junija. — Predsednik Wilson se je s svojo soprogo in drugim spremstvom včeraj popoldne vkrcal na parnik "George Washington." ki bo do .spel v 7 dneh v New York. Pred odhodom se je zbrala na pomolu velika množica ljudstva, ter ga je iskreno pozdravljala, že leča mu srečno potovanje. Iz New Yorka se semkaj poroča, da delajo ondi velike predpriprave za slavnostni sprejem predsednika Wilsona. Nova razpredelba časa v Jugoslaviji. Iz Belgrada se poroča, da je vlada izdala naredbo, da se dnevni čas šteje od 1 do 24 in ne več od 1 do 12. Isto naredbo imajo v Italiji, kjer štejejo ure od ene do 24. Novi pečat za državo SHS. Ministrstvo za notranje zadeve v novi državi SHS. je odredi-o, da se bo rabilo pečate s trojnim besedilom oziroma abecedo In sicer v cirilici v hrvaškem in slovenskem jeziku. V kakoršnem jeziku bo spisana vloga v istem besedilu se bo rabil pečat. Prekoatlantaki polet. London, 2. julija. — Zračne mi- nistrstvo je prejelo danes iz Fifh-lin otoka na severnem Irskem brezžično brzojavko, da je orj.i. ški angleški zrakoplov "R. 34" na potu preko Atlantika v Ameriko. R. 34 je zapustil pristanišče East Fortune na Škotskem danes ob 1:48 zjutraj. Poveljnik tega akoplova major Scott zatrjuje, a bo preletel morje v 17 urah, če ne bo neugodno vreme. Ustavil se bo na Long Islandu pri New York. Internacije v Celju in Šoštanju. Policijska oblast je internirala ranla Woschnagga, Adolf a Ore-a. Viktorja Haucke in nekega u-sl ižbenca tvrdke Woschnagg v Šoštanju ter dr. Valterja Negri, dr. Edvarda Gollitseha, dr. Avgusta Schurbija, dr. Otona Ambro sehitseha, Gustava in Otona de Toma, Henrika Findeisen, policaja Zintauerja in Urla v Celju, ter jih odvedla v Ljubljano. Imenovani so rovali proti naši vladi ter paktirali z uporniki. Potres v Italiji. Rim, 30. junija. — V bližini me- sta Florence se je pojavil minulo nedeljo dne 29. junija močan potres, ki je povzročil mnogo škode. Najbolj prizadeto je bilo mestece Vicchio, 15 milj oddaljeno proti severu od Florence. V tem me^tu je bilo vsled potresa ubitih 130 o-seb in več sto ranjenih, število žrtev iz mesta Florenca je dosedaj še neznano. Pač prihajajo semkaj poročila, da so vse tamošnje bolnišnice prenapoljnene z ranjenci. Prebivalci mesta Florenca. Arez-zo in Siena so prebili prvo noč po katastrofi na prostem, ker se beje ponovnih potresnih sunkov. Poštnina za pisma zopet dva centa po 1. juliju Washington, D .C. — Dne 1. julija odpade tricentna poštnina za navadna pisma in v veljavo pride zopet stara poštnina 2 renta in 1 cent za dopisnice .Kdor ima večje število tricentnih znamk, jih lahko zamenja na pošti za dva in eno<* centne znamke. Borba za prohibicijo. Washington, D. C. 30. junija Doba vojne prohibicije se je začela danes o polnoči, vendar je ju-stični department naznanil, vsem svojim agentom sirom držav, da bo po 1 .juliju še dovoljena prodaja pive, vsebujoče 2 in tri četrtine odstotkov alkohola. Prepovedano je pa prodajati po 1. juliju žganje (visko) in močno vino. » Koliko časa bo ta odlok veljal, je še neznano. Zadeva bo šele rešena s posredovanjem najvišjega sodišča in pa v kongresu. NAZNANILO. . Včeraj smo prejeli od g Ivan Mladineo. vodje jugoslov. vladnega informacijskega biroja* v New Yorku brzojavko, da pride uradnim potom za 6 dni v Chicago in da bo strankam pomagal pri vložitvi pri&žbe preplačanega dohodninskega urada. V tej zadevi se bo Mr. Mladineo mudil dne 7. in 8. julija po 6. uri zvečer v lokalih John Zvetina na 18. St. in Racine ave. Dne 9. julija od 6 ure dalje v Hrvatski cerkveni dvorani na Went wort h ave. Dne 10. julija od 6 ure dal^e v Srbski cerkveni dvorani. Dne 11. julija od 6. ure dalje v Jlrvatski cerkveni dvorani v So. Chicagu. Dne 12. julija od 6. ure dalje v Slovenski cerkveni dvorani v Chicagu. Demobilizacija ameriške armade. Washington, D. C., 1. julija.— V višjih vojaških krogih se čuje, da bo demobilizacija ameriške armade dovršena s 1. avgustom t. I. O tem bo izdal končni odlok ar madni generalni štab, ne pa ju-sticni department. Načelnik tega štaba, general March, bo obvestil generalnega pravdnike Palmerja, da naj sporoči predsedniku Wilsonu o dovršeni/ demobilizaciji in da ni glede iste nobenega zadržka več v zadevi vojne prohibicijo. Vojni department dela sedaj s podvojeno silo, da se bo do 1. avg. vrnila domov s Francije večina a-meriškega vojaštva; zatem bo pa generalni štab proglasil demobifc-zacijo kot uradno kopano, dasi-ravno bo ostalo zunaj šc nekaj manjših oddelkov v stražni službi. IZ URADA GL, TAJNIKA K. S. K. J. S tem naznajam izid splošnega glasovanja za "reinsurance" K. S. K. J., katero se je zakljnčilo dne 1. t. m na podlagi sklepa glavnega odbora. Glasovanja se je vdeležilo 76 krajevnih društev. Izid do sedaj sprejetih glasovnic je sledeči: PROTI "reinsurance" oddanih 3446 glasov. ZA "reinsurance" oddanih 281 glasov. Podrobnosti o glasovanju posameznih društev sledijo kasneje, a-li ko bodo nadzorniki z odborom vred pregledali glasovnice za vsako posamezno društvo. To se bo vršilo na prihodnji polletni seji gl. odbora. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., dne 2. julija 1919, ipppr- parpp -ftv'-S- OM«:« -If 1 *fM fSl UMGmftt * 5 ^m^šmMmmam MN jSHk" ? S W0K Jyf • e f7 ^u i < fijamRM --- stenci Very Rev. Benzena Snoja narodi vsi potom prosim vse člane dr. ** New Yorka, in Rev. Anzelnu t. 1, da vsakdo brez sme Vdefeži nase prihodnje se-in ob enem odda svoj tiket od zadnje veselice, ker moramo .takoj po seji plačati vojni davek od vstopnic, kcdor ga ne bode oddfci na prihodnji seji, ga bode moral plačati, ker mora t odi društvo pla čat i davek od vsakega listka Ka teri ni vrnjen. Z bratskim pozdra vom Math Grill, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa št. 12 Forest City, Pa. Tem potom naznanjam vsem članom (ieam) na potnih listih, da oni, ki mi še niste poslali listkov o opravljeni velikonočni dolžno sti., da mi jih pošljete naj kasne jc in zanesljivo do 15. julija. Kdor se ne bo ravnal po tem naj sam posledice in krivdo trpi Jaz moram poročati duhovnemu vodji imena članov ki so to dolž nos t opravili in ki je niso. Izvzeti so le'oni. ki so preveč oddaljeni od duhovnika, da m morejo tega opraviti in teh je pr samo par. Še enkrat Vafr torej prosim, df mi listke gotovo pošljete do gori navedenega dne, da ne bo noben« sitnosti, kakor je bila lansko le to. S pozdravom Društv. tajnik.^ I NAZNANILO Društva sv. Petra in Pavla št. 30 K. S. K. J., Calumet, Mich. Ker sem jaz kot društveni taj nik in zastopnik 7.a kratek čas od potoval v Milwaukee, Wis. in mi še ni mogoče nazaj priti, sem iz ločil tajništvo in zastopništvo do konea leta sobratu Frank Vesel-u 2311 Co. Road, Calumet, Mich. Vsled tega prosim in opozarjam vse clank, da naj se zanaprej o-glasijo v vseh društvenih zadevah pri goriimenovanem bratu pod gori navedenem naslovom. S sobr. pozdravom Paul K. Madronich, bivši tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Sv. Antona Padov št. 87, Joliet, 111. se naznanja čla nora in članicam, da bo društvena seja dne 6. julija to je prvo nedeljo v mesecu iu ne »kakor pc navadi drugo nedeljo. To velja samo za ta mesec. Seja se vrši v šolski dvorani svv Jožefa št. 1. to č:io ob eni uri popoldne. Naproseni ste da se te seje vde ležite v obilnem številu in da bi mak) bolj redno plačevali mesečne prispevke. S sobratskim pozdravom F. Bambich, tajnik. Murna iz So. Bethlehema, Pa Mnogoštevilna je bila Vdeležba oe it rani čč. p g. duhovnikov in dru g**ga občinstva. Bila je članica slo. venskega podpornega društva sv Jožefa št. 148 KSKJ. Zapušča tu kaj dva brata, v stari domovini pr zraven matere štiri brate in dve sestri. Trda in trn jeva je bila pot nje nega življenja. Mnogo trdih sku >enj je morala preiti, čeravno š< mlada po ?etih. Vedno je gojili željo, še enkrat videti svoje do mače v stari domovini, dokler si ni sama vrnila na svoj stalni don v grob. Naj ji bo tuja zemlja lah ka. njen počitek sladak! Vsem po inanim in prijateljem se priporo ča v pobožno moiitev in blag spo min. R. I. P. Willard, Wis. Cenjeni g. určdnik: — Odkar se je naš "Happy" na-nenil zapustiti pečlarizem, se nič ,reč ne čuje iz aše aselbine. Dasiravno je H. še vedno član pekarskega kluba, mu dela to dosti ikrhi in menda le malo veselja. Zdaj je pričel delovati osobito tu-.ii na političnem polju. Dne 22. junija so nam priredile jaše farmarice nekak piknik \ iorist tuk. slovenske fare. Te prireditve se je vdeležilo jako dosti farmarjev, od blizu in od daleč; samo nesreča je menda tako hote la, da nam niso mogle postreči z ječmenovcem, ker se mu bliža 1 julija zadnja ura. Piknika brez ka ke krepčilne pijače še nismo na vajeni, kajti "ginger ale" in so da voda ni za naše že okorne živ ce. Naše vrle farmarice so nas vseeno "potroštale", da ga bomo pri prihodnji priliki pili, kajti preskrbele ga bodo nekaj za "re zervo"še predno nam ječmenovec temperenčrtiki popolnoma ne u stavijo. Vreme imamo tukaj še prece.i dobro; je lepo gorko in tudi dež ja zadosti. Naj še omenim, ko deco. Bog vam poplačaj! Drugih posebnih novic sedaj ni, zato pa končam in se pa zopet o priliki oglasim. Pozdrav zavedni ameriški Jugo slaviji. John Germ. Zveze v Chicagu. Da bi bila ta prireditev tem bolj pomembna, je Rev. K. Za-jšek, osebni prijatelj kongres-nika Sabatha istega povabil na tQ redko sla v nost Slovencev v Chicagu. Ko je pisal ta ugledni povabljenec iz Washingtoha, da se zanesljivo udeleži dobrodošlice v počast našim ameriškim slovenskim vojakom, je zavladalo v naši naselbini veliko »veselje. Čemu pa tudi ne? Tako odličnega gosta ne vidimo vedno v naši sredini. Kongresnik Sabath je prišel točno ob napovedanem času. V dvorani, ali na tej veselici sc je mudil cele tri ure, do 8ih zVečer. Ko so se pričele po dovršenem banketu točke sporeda v dolenji dvorani, je imel kongresnik Sabath nad pol ure trajajoč govor. Med drugim je govoril približno takole:, "Ko sem dobil v roke vabilo od Vašega g. župnika za vdeležbo »tega lepega večera, sem študiral in mislil, kako bi naj ukrenil in uredil svoje važne zadeve v Wash-ingtonu, da bi se zamogel odzv'ati Vašemu prijaznemu vabilu. V kongresu imamo namreč baš sedaj dosti važnih točk na dnevnem redu, ki morajo biti do 1. julija rešene. Končno sem se le odločil, da grem enkrat med chika-ške Slovence, ker v to mi je vele^ la moja dolžnost, da z Vami vred pozdravljam naše vrle ameriške vojake in mornarje. Vesel sem torej, da imam priliko biti med vami. Povem Vam odkrito da sem raje v družb} zastopnikov malega naroda in med priprostim ljudstvom, kakor pa v družbi bogatinov. Ideja mlade amerikanske del mokracije se Jio kmalu v celem obsegu pokazala po celem, širnem svetu. Svet bo kmalu uvidel, čemu je šla Amerika v vojno, za ei-| lje svetovne demokracije in rešitev človečanstva. In glejte, Vil Slovenci, kakor Hrvati in Srbi| (Jugoslovani) ste tudi del tega a-meriškega naroda, ki ste nam pri-mogli do tako sijajne zmage. KONGRESNIK SABATH NA SLOVENSKI VESELICI. V zadnji številki 'Glasila' smo na oliširno opisali izid patrijotič-ne veselice, katera je bila prirejena dne 22. junija v Češki Ameriški dvorani v pozdrav in počast poi Čast Vam torej in priznanje! Jaz sem nad vse ponosen na našo a-meriško armado in mornarico; na liašo ljubljeno zvezdnato zasta vo, na te, tu zbrane Vaše fante v uniformi, ki so tudi dosti pripomogli k zmagi. Hvala Vam tofej iskrena za vse, kar ste v tem pogledu storili za našo in tudi za svojo domovino. Ko ste šli v vojno ste imeli zato dvojen vzrok. Prvič spoštovanje in zvestobo do domovine drugič ste pa pri tej priliki pomagali uničiti militarizem in rešiti zatirane narode iz suženjstva. Ali niso danes Jugoslovani svobodni in rešeni avstrijskih verig? Tako je tudi z Čeh^Slovaki. Ker sem visoko cenil patrijoti-zem tu živečih inozemskih fantov vnetflT za Združene države, stm izposloval v kongresu postavo, da so dobili vsi inozemski vojaki naše armade državljanske pravice. ali papirje, do katerih so bili popolnoma opravičeni. Med vojaki, ki se bore za svobodo, pravico in demokracijo ne sme biti razlike. Povem Vam pa, da se dela za mlačneže baš zdaj v Wash-ingtonu postava, na podlagi katere bodo deportirani v inozemstvo. Fant, ali mož ,ki ni hotel iti pomagat svoji novi domovini tedaj, ko ga je ista klicala, ko je bila ista v sili, ni vreden, da bi sedaj vžival njene udobnosti in njeno zaščito. Nato je govornik čestital r.a vzočima Mrs. Duller in Mrs. Ver-biščar, ki sta izgubili svoja sinova v minuli vojni. Tolažil ju je, da naj ne žalujeta, ker duše njenih padlih ljubljencev se gotovo sedaj nahajajo med krilatci v nebesih, ker sta žrtvovala svoje življenje za domovino. K sklepu je kongresnik Sabath še opominjal vse navzoče vojake, da naj vedno delujejo za .povzdi-go Amerike in za čast rtase zvezdnate zastave. Svaril jih je, da naj se ogibajo prilik in strank, kjer se goji sovraštvo in nesporazum med ljudstvom in sovraštvo do vlade. Pri tem je mislil govornik na bol jševike. Omenil je itudi spoštovanje do verskega prepričanja ozir. do Boga, trdeč: "Kdor komu nasprotuje radi vere, ni vreden da živi v naši domovini, ker tu mora vsakdo vživati tudi svobodo verskega prepričanja. "(Škoda da ni urednik lista "G. S." poslu mmmmrnrnrnm veroizpovedanju e napram vere.) občinstvo je govor- __ naj postan.1 >Ii- herni državljan Amerike, ki še ni te časti dosegel. Svetoval je vsem ameriškim Jugoslovanom e-dinost in slogo, da naj pokažemo našim so bratom zunaj, da srno pod zvezdnato zastavo vsi edini kot bratje jtako so pa Jugoslovani v domovini boli složni, kot pa mi." * J Kongresniku Sabathu so naV>.o-či »med govorom veekhit burhp ploskali; osohito buren aplavz je pa žel nas odličen gost, k o. je svoj govor zaključil. ^ ^ ZAHVALA Jugosl. Žena in Deklet, Chicago, 111. Zveza S9 tem potom n^jiskrenej. še zahvaljuje vsem chicaškim in okoliškim Slovencem, oziroma Jugoslovanom, ki so sc dne 22. junija o priliki prireditve banketa in veselice v počast našim vrlim rojakom, ki so se zopet Vrnili v našo sredino, tako nepričakovano in mnogoštevilno odzvali. Prisrčna hvala tudi rojakom in rojakinjam iz Waukegana, ki so se te prireditve v tako lepen^ številu vdeležili. Predvsem si šteje zveza v prijetno dolžnost, da se dostojno zahva li za velikodušne darove sledečim društvom: Društvo sv. Jurija C. O. F. $6.00, posamezni odborniki društva ev. Štefana štev. 1. K. S. K. J. iz svojega žepa $6.00, Žen sko dr. Marije Pomagaj K. S. K. J. $5.00 Mladeniški klub sv. Štefana $12.00 in Mlad. sam. podp. dr. Danica $5.00. Nadalje se zahvaljujemo našim vrlim ženam in dekletom za nadvse ukusno daro vano pecivo, Dekliškemu klubu za polnoštevilno sodelovanje kot strežnice pri banketu in prekrasni šopek vrtnic ki so ga darovale našim vojakom v znak ljubezni in spoštovanja za njihovo veliko delo, ki so ga dovršili v tej svetovni vojni. Zahvaljujemo se tudi možem in fantom, da so za to prireditev obe dvorani tako lepo okrasili. Srčna hvala tudi g. Tomaziču za vse brezplačno prevažanje v ta namen potrebnih stvari, g. Frank Grillu za vse darovano mleko, in posebno g. Ivanu Zupanu uredniku "Glasila" za posebni trud, ki ga je posvetil v ta namen in veli-•ko pripomogel do lepega vspeha, posebno s prekrasno deklamacijo "Našim vojakom v pozdrav, ki jo je v ta namen zložil. Zahvala' tudi gospe j Mary Kavčič, ki je prevzela v varstvo male belo oblečene deklice. Posebno zahvalo pa gospej Po-gačar, ki je svojo malo hčerkico Ido tako umetno naučila deklamacijo "Sem slovenska deklica", kar je bila v resnici krona cele prireditve. Nad vse pa najsrčnejša zahvala Pevskemu zboru "Lira" ki je vkljub vsem silnim zaprekam in nasprotovanju svojih sočlanov PISMO CZ ŠTABE DOMOVINE. Urednik našega lista je prejel dne 25. junija t. 1. od svojega brata Josip-a, rlakovodje južine železnice v Ljubljani po 3 in polletnem molku sledeče pismo: i 'Ljubljana, dne 24. maja 1919. Dragi mi brat! "Vendar enkrat!" — boš gotovo dejal, ko dobiš te vrstice y roke. Prav enaki vzklik ie prišel tudi meni na jezik, ko sem prejel od doma pa g. A. Kuncu preko Basi a na mater poslane tvoje vrstice, ki naznanjajo, da ste onostran "Inže" še pri življenju. V imenu matere, ki so meni poverili nalogo.odgovoriti na tvojo karto, kakor tudi v svojem imenu se ti za poslane vrstice, ki so nas vse zelo razveselile, najlepšezahvalim. Torej naj preideni k stvari < mi. Najprco omenim, da so naša ljuba mati hvala Bogu še zados i zdravi, ter kljob tJ3 letom primeroma trdni, dasi še nikdar niso toliko trpeli kakor v teh, skoraj 5 vojnih letih. Vsa hišna opravila so opravljali skoraj ves čas sami, enako "tudi druga gospodar-darska in poljska dela, ravno tako, kakor v prejšnjih mladostnih letih. Edina izdatna pomoč, brez katere lri ne mogli vstrajati, je bil vodovod v hiši. kojega ne morejo prehvaliti, Poleg telesnega; trpljenja jih je vedno bolelo in skrbelo, kaj je s tem. kaj z onim 1 Če ste živi in še zdravi tudi vi trije tam v daljni Ameriki, ker ste bili toliko let odrezani od njih vsled vojne. Letos po zimi en krni jih je prijela neka nevarna bolezen, da so morali ostati v postelji in so bili tudi prfcvideni za smrt; pa so potem počasi zopet okrevali. Upam, da bodo še nekaj let vstrajali! Bog daj! Drugi, ki z materjo živi in dela je mlajši sin ozir. brat Ludovik, ki je izgubil prvo zimo v Karpatih desno nogo; odrezali so mu jo do pod trebuha. Revež se sedaj muči z umetno nogo in §am sebe priganja. Prime za vsako delo, tako da mu še druga noga od trpljenja ir napora vsa oteče, ki pa še sama po sebi ni' popolnoma zdrava vsled premrazenja v Karpatih in tudi nikdar popolnoma zdrava ne bo. V naši vasi na Selili pod Ku-mom je M^dvedšek umrl kot vojak v ljubljanski bolnišnici; Zidar je doma zdrav, čeprav je bil dvakrat v ognju. Stari Jamšek živi in Marička. njegova hči jc še samica. Toliko za enkrat o domu, o materi in tvoji rojstni vasi, ki še vedno stoji tam, kot prej, dasiravno je veliko krajev širom Evrope v minuli vojni zginilo s površja. Brat Francelj je v Italiji v jet-ništvu in sicer od novembra 1918, ko je bil ves 17. polk na Tirolskem že po premirju kot vjet odveden v Italijo. Brat Tone služi še sedaj, torej že 8. (osmo) leto kot vojak. Ko je ozdravil leta 1915 je prišel k. stražni stotniji v Ajdovščino, pozneje na Opčino kot četovodja, odkoder je bil leta 1917 pride- pevcev tako odločno nastopi! in ,jen raskim Vojnim vjetnikonl pokazal svoje prepneanje, da ho- (de,avska stotnija) Ko, nared. nik je bil dalje časa v Divači, Sežani, Ogleju in St. Stinu ob Li-venzi v Italiji. Oktobra 1918 je bil doma na dopustu. Ko je šel nazaj h kadru dne 29. okt. 1918 so tam že skupaj spravljali ali (pokali) vsled preobrata. Potem je z drugim moštvom od kadra prišel v Ljubljano dne 6. novembra 1918 in ni vrgel puške stran, kot večina nezavednežev, ampak o-stal jc zvest sin domovine, ki je v istih osodepolnih dneh krvavo potrebovala mož, ki so skrbeli za red ob poginu naše stare mačehe (Avstrije) in ob rojstvu naše mlade Jugoslavije. O teh dogodkih ti hočem o priliki obširno poročati. če te bo zanimalo? Tone se nahajaj sedaj na ko- f'e pred vsem peti svojemu narodu ne pa samo gotovim osebam o-krog S. R. Z. Ne ozirajte se na to, da Vas je neki Karlček v listu Prosveta" tako nesramno napadel, s tem ..Vam je nehote naredil veliko reklamo, kar bode Pevskemu zboru "Lira" v bodoče prav gotovo v korist. Karlček naj se pa le še naprej prav marljivo uči rdeče barvane olike in patrijotiz-ma. Čast in priznanje tudi Ženskemu Pevskejnu Žboru "Jugoslavija'\za prekrasni samospev in zbo/ "Gorenjke", ki je v resnici krasna pesem. - ,.<.. Konečno pa ne smemo pozabiti našega g. župnika Father JC. Za-krajšeka za vso njegovo zanimanje in trud pri tej slavnosti, osobito ker "je v našem imenu povabil odličnega gosta in kongresma-na g. Sabatha iz Washingtona, kateri se je temu vabilu tudi radevo-Ije odzval fn dal celi prireditvi v resnici pravo patrijotično lice in pokazal da nismo članice zveze J. Ž. in D. v Chicagi nikaka monar-iiistična in kraljevaška "banda". pač pa da je naš nastop in delo na pravem mestu, za -kar smo danes v resnici ponosne da smo članice zveze J. Z. in D. K Bklepu se zahvaljujemo vsakemu posebej in vsem ki so kaj pripomogli, da se je ta naša nepozabna prireditev tako svečano in lepo Mllt. Živeli! Z domoljubnim pozdravom Odbor Zveae J. Ž. I. D. šal Sabathovega govora. Kongr. | 'ialcago, 111. dne 24. junija 1919. brat roški fronti pri orožnikih, vedno zdrav in korajfen, da ga je veselje videti. Tukaj ti navajam naslov od brata fVanceljna. Naznanjam tudi, da je kartica iz Baselua bd g. Kunca datirana 19. marca 1919 prišla materi v roke šelF dne 11. maja t. 1. Piši mi kaj, kako se imaš, kako je s sestro Josipino in bratom Lojzetom? Mi smo hvala Bogu vsi zdravi. Ko bo zopet redna pošta z Ameriko odprta, ti hočem bolj obširno pisati tudi o drugih stvareh kakor že omenjeno. K sklepu še naznanjam, da jc tvoj nekdanji prijatelj, Adolf Gerjol, trgovec v Vod matu pri Ljubljani lansko leto u-mrl. Sprejmite torej prav iskreno pozdrave od nas vseh, tvoj zvesti Jo«dp. Pjoglašenje Neodvisnosti (DECLARATION OF ) mt&Ts Pojutrišnjem, dne 4. jfnlija obhajajo Zdt-uzene države svoj 143. rojeni dan. Kaj pomenja ta praznik, nam tega ^end* »i treba oiie,-tovano razkladati, kajti razlago in ptfruen istega ve in zna že vsak ameriški šolarček. ' ' Ne samo pristne Amerikance, ampak tudi nas posinovtjence sir) ea Sam-a veže sveta dolžnost., da »e ta dan živo in hvaležno spominjamo onih pijonirjev, ki so stali pred 143 leti ob zibelki naše nove domovine. Nepopisno hud in težave^ je njih' boj za dosego svobode. Dasi ravno, je štelo tedanjih 13 kolonijalnih državic samo okrog 4,000,000 prebivalstva ,se ljudstvo ni vstrašilo velike premoči Angležev. Naveličani dolgoletnega tiranstva ali angleškega jarma, so st P° svojih zastopnikih dne 4. julija 1776 svečano in pred celim svetom izjavili, da nočejo biti več angleški sužnji, da hočejo živeti popolnoma neodvisno in svobodno pod svojo lastno vlado.^To je ljudstvo tako navdušilo ,da so kmalu zatem s podvojenim junaštvom nastopili napram Angležem. Angleži so se morali poraženi vrniti tja, odkoder so prišli. /—> Najve& zaslug v tej borbi si je iztekel naš nepozabni George Washington, katerega ljudstvo še danes hvaležno naziv« "očeta" domovine. V večletnih revolucionarnih bojih z Angleži je Washingtonu dostikrat slaba predla; navzlic vsemu temu pa ni obupal. Zatekal sc je kaj rad v molitvi do Boga za tolažbo in pomoč. — in zmagal je. To je napotilo kasneje ameriško ljudstvo, da si je izbralo pt-elepe bo>ede "In Good We Trust" za svoje geslo. To geslo se še danes rabi pri kovanem denarju. Letos bomo obhajali ta pomembni praznik z vse drugačnimi občutki, kot 1. 1917 in 1918, ker je svetovna vojna končana; dne 28. junija t. 1. se je isto v Parizu formalno zaključilo, ko je bil, tako željno pričakovani mir z Nemčijo podpisan. Li morda veste, kaj se je tudi 28. junija pred 5 leti pripetilo. Baš ta dan 1. 1914 sta bila v Sarajevu umorjena bivši avstrijski prestolonaslednik Frank Ferdinand in nje gova žena. Govori se, da se je ta umor izvršil po naročilu visoke dvorne dunajske kamarile in vsled namiga iz Berolina. Dogodek 28. junija 1914 je torej povzročil 5 letno svetovno vojno in 5 let zatem tudi 28. junija je bil mir z Nemčijo podpisan in najbolj krvava svetovna vojna formalno končana. Letos bo praznovanje 4. julija vsled tega pomembno, ker bomo ta dan obhajali zopet skupno z vrlimi sinovi strica 8am-a ali z našimi vojaki; saj se jih nahaja že pretežna večina zopet doma v naši sredini. Kakor se je pred 143 leti borilo števidno Američanov za svoje neodvisnost in svobodo, Itako je stalo tudi nad 2,000,000 naših vrlih ameriških moijn fantov v baš minuli vojni za svetovno demokracijo. Naše čete, divizije in Armade so pripomogle do Jega, da se danes več lie preliva človeške krvi in da je angel j miru zopefr- razprostrl svoje peroti čez porušene strelne jarke in zakope v Evropi. Čast in priznanje vsem našim hrabrim ameriškim bojevnikom! Združene države bodo imele v svojih zgodovinskih analih veke zapisana imena sledečih 56 mož, ki so dne 4. julija 1776 tvegali svojo čast, življenje in premoženje pri polaganju njihove tedanje domovine v zibelko neodvisnosti in svobode. To so bili oni velmožje, prepojeni s pristnim ameriškim demokratskim duhom, ki so 4 julija 1776 podpisali znamenito Proglašen je Neodvisnosti v Philadelphia, Pa. Tu navajamo kratke biografične podatke podpisalcev Proglašen j a Neodvisnosti. John Hancock, je bil veliki soeijalni in politični voditelj države Mass. za časa revolucije. Rojen 1. 1737 v Quincy, Mass. Po poklicu je bil trgovec v Bostonu. Leta 1775 je bil izvoljen predsednikom kontinentalnega kongresa, ter je bil kot tak tudi za časa proglaše-nja neodvisnosti. Kasneje je bil dolgo vrsto let guverner države VlfL ( mrl je 1. 1814. Samuel Chase, iz Marylanda; rojen meseca aprila 1741; po poklicu odvetnik v Annapolis. V kontinentalni kongres je bil izvoljen 1. 1774. Zatem je bil predsednik najvišjega sodišča v Marylandu, leta 1796 pa preds. najvišjega sodišča Združenih držav. Umrl je 1. 1811. William Paca, rojen 1. 1740 v Hertford, Md. in v Philadelfiji vzgojen- Svoje pravne študije je dovršil v Annapolis. Leta 1774 jc bil izvoljen zastopnikem prvega kongresa in zajedno tudi nad-sodnikom države Md. L. 1782 je bil guverner te države; umrl je 1. 1799. Tomas Stone, rojen v Md. 1. 1740. Po poklicu odvetnik, je bil izvoljen v kontinentalni kongres 1. 1775, bil je zaeno tudi član odseka za sestavo narodne konstitucije. L. 1784 je bil začasni predsednik kongresa. Thomas Stone je bil vsekozi izboren državvnife do sVoje smrti 1. 1787- Charles Carroll, iz Carrolltona; roj 1. 1731 v Annapolis. Za časa vojne za neodvisnost je bil Charles Caroll velik pospeševalec revolucije. Dne 4 julija 1776 je bil član kongresa ter je Proglašenje GEORGE WASHINGTON, " ^ k prvi predsednik Združenih držav. j Neodvisnosti ravnon isti dan podpisal. Cli. Carroll je bil zelo bogat, vsled česar je daroval ogromno od svojega premoženja v vojne svrbe. Bil je tudi vnet katoličan. Izmed vseh 56 podpisalcev je Ch. Carrol dosegel najvysjo starost in sicer 95 let. Umrl je 1. 1826. George Wythe, roj. 1. 1726 v Elizabeth okraju, Virginia. »Bil je sloveč advokat v tej državi, vsled česar so ga 1. 1775 izvolili v kongres. Kmalu po Proglašenju Neodvisnosti, je pregledal z Jefferso-nom postave države Va.; zatem je bil kot državni kancler v Virgi niji celih 20 let do svoje smrti 1794. Richard Henry Lee, iz Virgfnije se je odlikoval pri sestavi resolucije za neodvisnost. L. 1774 je bil prvič izvoljen v kongres; ko je podpisal listino Proglašenja Neodvisnosti, je bil 44 let star; 1. 1784 je'bil predsednik kongresa- Umrl je v Chantilly 1. 1794 star 50 let. | Thomas Jefferson, je bil star 33 let ko je kot zastopnik države Virginia podpisal Proglašenje Neodvisnosti, katero je on izdelal in sestavil. Kasneje bil več let guverner v svoji državi in predsednik Združenih držav. Thomas Jefferson je eden izmed najbolj zaslužnih mož v zgodovini Združenih držav. Benjamin Franklin, rojen dne 17. jan. 1. 1706 v Bostonu, Mass. Njegov oče je bil izdelovalec mila, ki je dal svojega sina učiti tiskarstva. Ben Franklin je izšolal poleg tega še v filozofa, izumitelja in izbornega državnika. Strelovod je Franklinova iznajdba. Nekaj let je živel kot agent na nekih angleških kolonijah dokler ni bil 1. 1775 prvič izvoljen v kongres- Kmalu po Proglašenju Neodvisnosti je bil poslanik Združenih držav za)Francijo, katero službo je opravljal do l. 1785. Umrl je v Philadelfiji meseca aprila 1.1790. Thomas Nelson, ml. roj. v Yorku, Va. 1. 1738, vzgojen na Angleškem; v kongres izvoljen 1. 1775. Bil je državni guvrener, naslednik Thomas Jeffersona. Osobito se je hrabro odlikoval v bitki pri Cornwall is in Yorktownu. Umrl je 1- 1789. .James Smith, rojen 1. 1720 na Irskem. Po poklicu je bil odvetnik v Philadelfiji. Njegova zasluga je bila, da se je ustanovilo v Penna. prvo kompanijo prostovoljcev za upornon vojno proti Angležem 1. 1774. Proglašenje Neodvisnosti je podpisal 2 avg. 1776.. Smith je bil v o1)če čudak svoje vrste posebnih šeg in nazorov, vendar je bil kot politikar zelo sloveč. Umrl je 1. 1806. RobeErt Morris, rojen na Angleškem 1- 1733 in v Philadelfiji vzgojen. Po poklicu je bil trgovec. L. 1776 je bil prvič izvoljen članom kongresa. Za časa revoluc. vojne je vodil Morris vse važne finančne zadeve. Na svoja stara leta je pa izgubil vse svoje premoženje, tako da je bil celo obsojen v ječo vsled velikih dolgov. Umrl je 1. 1806. Benjamin Rush, roj. 1743 v Philadelfiji, v Princetonu vzgojen. Študiral je medicino v Evropi, nakar se je zopet nazaj povrnil. Dr-B. Rush je bil istočasno najbolj sloveči zdravnik v Pennsy Ivani ji. Član kongresa je postal 1. 1776. Leto kasneje je bil imenovan general, štabnim zdravnikom centralnega departmenta, kojo službo je opravljal do svoje smrti 1. 18X3. . . Benjamin Harrison, roj. 1743 v Virginiji. Politično karijero je nastopil 1. 1764 ko je bil izvoljen članom zakonodajne zbornice svoje države. 10 let kasneje je bil izvoljen v kontinentalni kongres, kjer je ostal do 1. 1777 L /1778 je bil predsednik (speaker) poslanske zbornice v Virginiji, 1. 1782 pa guverner. Umrl je 1. 1791. George Clymer, roj. 1. 1739 v Philadelfiji. Član kongresa v Philadelfiji je postal, ko se je nek zastopnik branil glasovati za resolucijo neodvisnosti. Proglašenje Neodvisnosti je podpisal 2. avg. 1776. in je opravljal zatem razne važne državne službe- Umrl 1. 1813. Francis Lirhtfoot Lee iz Virginije je bil brat Rihard Henry Lee-ja. Roj. 173?. Kot član virginske poslanske zbornice je bil 1. 1775 izvoljen y kontinentalni kongres, kjer je ostal 4 leta. Bil je zelo popularen mož svoje dobe. Umrl je v Richmond, Va. 1. 1791. * George Taylor, rojen 1. 17:14. na Irskem. Taylor je delal pri prihodu v Ampriko dlje časa v neki železolivami v Pennsylvaniji (Durham). Kasneje si je s to obrtjo pridobil veliko premoženja. Bil je Wifeou je bil vnet pristaš Proglašenja Neodvisnosti- Kasneje je služboval kot član vrhovnega sodišča do 1. 1798 ko je umrl. Francis Lewis, iz New Yorka, je bil 63 let star, ko je podpisal Proglašenje Neodvisnosti. Rojen je bil leta 1713. v Wales na Angleškem in je prišel v Ameriko kot 211etni mladenič, kjer je imel veliko eks-portno kupčijo; umrl je pa popolnoma obubožan 1. 1803. George Read, rojen leta 1733 v Maryland. Ljudstvo ga je izvolilo zastopnikom prvega kongresa ža državo Penna. L. 1776 je Read izdelal ustavo za državo Delaware, vsled česar je bil leto kasneje izvoljen podpredsednikom te države, zatem pa vrhovnim sodnikom. Umrl je leta 1798. Thomas MctKean, rojen 1733. Bil je zastopnik kongresa ves čas revolucionarne vojne, leta 1781 pa predsednik kongresa. Od 1. 1799 *do 1808 je vodil službo guvernerja v Penna. Umrl je 1. 1817. William Floyd, i? Long Islanda (New York) je bil rojen 1. 1734. Na listini Proglašenja Neodvisnosti stoji njegovo ime prvo v skupini podpisovalcev iz države New York. Floyd je bil ponovno izvoljen v kontinentalni kongres ter v senat države New York. Umrl je 1. 1821. Filip Livingston, rojen 1. 1716 v Albany, N. Y. Svoječasno je bil najbolj znani trgovec v New Yorku,-član I. in II. kongresa. Ko je podpisal Proglašenje Neodvisnosti, je bil 60 let star, umrl je pa že dve leti kasneje. George Boss, iz Newcastle, Del., rojen 1730, je bil po poklicu odvetnik v Lancaster, Pa. V kongres je bil izvoljen 1. 1774, 5 let zatem pa kot član vrhovnega sodišča države Penna. Umrl je 1. 1779. Lewis Morris, rojen 1726 v Morrisania, N. Y. Proglašenje Neodvisnosti je podpisalMorris baš v onem času, ko se je nahajal oddelek angleških vojakov samo peka j milj od njegovega doma, tri angleške bojne Jadje pa samo za dober streljaj od njegove hiše. Vsled tega so Angleži njegovo obširno posestvo na Long Island uničili in zažgali^ Umrl je 1.1817. Richard Stocton, rojen leta 1730 blizu PrinCetona, N. J., je bil sloveč advokat. Član kongresa je postal 1. 1776. Angleži so tudi njegovo posestvo opustošili in ravnali s Stoctonom zelo hudo, da je vsled prizadetih ran 1. 1781 umrl. John Whiterspoon, potomec slovečega John Knox-a, je bil rojen 1722 na Škotskem. Bil je kaplan pretendenta in 1. 1767 izvoljen predsednikom Princeton univerze. Po Proglašenju Neodvisnosti je ostal še 6 let član kongresa. Umrl je leta 1794. Francis Hopkinson, znan kot pesnik, umetnik, glasbenik in državnik je bil star 39 let, ko je podpisal Proglašenje Neodvisnosti. Istočasno je T)il Hopkinson zelo navdušen domoljub in sloveč državnik. Umrl je leta 1791. Abraham Clark, iz. New Jersey, rojen 1. 1726. V kontinentalni cbngres je prišel koncem junija 1776, kjer se je osobito potegoval za finančne zadeve. V privatno življenje je stopil 1.1794, nakar je naslednje leto umrl zadet od solnčarice. Josiah Bartlett, rojen leta 1729 v Amesbury, Mass. Izvrševal je več let zdravilstvo v Kingston, N. H. Leta 1775 je bil član varnostnega odseka ter je podpisal Proglašenje Neodvisnosti kot zastopnik države New Hampshire; kasneje je postal tudi guverner te države. Umrl je leta 1795. William Whipple, rojen 1730 v Kittery, Maine. Leta 1759 se je naselil kot trgovec v Portsmouth, N. H., koja država ga je poslala let* 1776 v kongres. Leta 1777 je postal brigadir milice, pri koji priliki je opremljal vjeto armado v Boston po predaji Burgoyne. Kasneje je bil .sodnik do leta 1785, ko je umrl. ^ Samuel Adams, rojen leta 1722 v Boston, Mass. Dasiravno je dovršil bogoslovne študije, se je posvetil kasneje političnemu delovanju. .V prvi kongres je bil izvoljen 1. 1774. V boju za neodvisnost je bil vneti revolucijonar, kasneje pa guverner države Massachusetts. Umrl je leta 1803. Trv- okrožni sodnik in polkovnik milice. Julija 1776 je postal član 'kon-. .- -tinent. kongresa; enajst dni zatem je pa podpisal znamenito Progla- šenje Neodvisnosti. Umrl je v Eastoipi 1. 1781. James Wilson, roj. 1742 na Škotskem. V Philadelphijo je došel L 1766 kjer je opravljal službo učitelja starih jezikov na nekem li-ceju/ L. 1768 je postal odvetnik, 1. 1775 pa član kongresa. James DR. ANTON KOROŠEC, bivši predsednik Jugoslovanske vlade v Zagrebu, sedanji ministrski podpredsednik in minister prehrane države S. H. 6. v Belgradu. John Adams, rojen 1735 v Quincy,.Mass. Po poklicu odvetnik, je prišel leta 1774 prvič v kongres. Adams je bil tudi vnet pristaš revolucije napram Angležem. Kasneje je bil poslan Adams kot^prvi poslanik na Angleško; po svojem povratku je bil izvoljen prvim podpredsednikom Združenih držav, za Washingtonom pa predsednikom. Umrl je leta'1826. Robert Treat Paine, rojen 1730 v Bostonu. Študiral je bogoslovje, ter postal kasneje advokat. V kongres je bil izvoljen leta 1774, kjer je ostal do leta 1778. Zatem je opravljal službo državnega pravdnika in vrhovnega sodnika v Massachusetts. Umrl je leta 1814. Eldridge Gerry, iz Mass. je bil 5. poslanec, ki je Proglašenje Neodvisnosti podpisal. Rojen 1745. Bil je dve leti član poslanske zbornice v Mass., 1. 1775 pa član kontinent, kongresa. L. 1811 je bil izvoljen guvernerjem, 1.1812 pa podpredsednikom Združenih držav. Umrl Stephen HopUrins, iz Rhode Islanda je bil že 70 lett star, ko je podpisal Proglašenje Neodvisnosti. Ker je imel mrtvoudno roko, je to važno delo izvršil s težavo. Hopkins je bil sprva farmer, kasneje je postal občinski pisar in celo guverner v svoji državi. Umrl je 1. 1785. OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. * • > > _ 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. $0.96 Subscription price: t „ For Members, per year.... . ..................................*i'bo For Nonmembers ............................................. For Foreign Countries........................................ »81 William EUery, iz Rhode Island, roj. 1727. V kongres je bil zaeno z Stephen Hopkinsom i .1776 izvoljen, kjer je ostal član do 1785: Vsled vojne je izgubil vse svoje premoženje ko je umrl 1. 1819. Roger Sherman, roj. v Newtonu, Mass. i. 1721. Po poklicu je bil sprva črevljar, se je pa kasneje izšolal za odvetnika. Dasiravno in zelo mlad, je bil izvoljen kot član vrh sodišča države Conn. V kongres je bil prišel 1775. Sherman je bil tudi član odseka za sestavo resolucije neodvisnosti. Umrl je 1. 1793 v New Haven, Conn. Samuel Huntington, roj. 1732 v Windham, Conn. Kot odvetnik je bil sprva angl. kraljevi državni pravdnik in Član vrh. sodišča. V kongres je bil izvoljen 1.1775; 4 leta zatem je bil tudi.predsednik kongresa. Kasneje je postal guverner države Conn. Umrl je 1. 1796. William WilKams, roj. 1731 v Lebanon, Conn. Dasiravno izšolan fZa. duhovnika se je posvetil vojaškemu stanu in se kot častnik v dele žil več vojn 1. 1775 proti Angležem. Kot član poslanske zbornice svo ,je države, je opravljal to delo celih 45 let; v kongres je bil izvoljen 1776. Umrl je 1. 1811. Oliver Wolcott, roj. 1726 v Conn. Študiral je na znani Yale uni: verzi. V kongres je prišel 1. 1776. Kot poveljnik prostovoljcev iz Conn, je pomagal pri zavzetju Burgoyne. L. 1796 je bil izvoljen guverner jem države Conn., je pa že naslednje leto umrl. William Hooper, roj. 1742 v Boston, Mass. L. 1767 je prišel kot odvetnik v Wilmington, N. C., kjer je bil 1773 leta prvič izvoljen v .zakonodajo, 1774 pa v kongres. Umrl je 1. 1790. ; Joseph Hewee, roj. 1730. v New Jersey. L. 1760 se je nastanil v E dentonu, N. C. kot trgovec. Ker je bil izboren politikar in velik prijatelj ljudstva, je bil izvoljen v kongres kot prvi zastopnik svoje države. Umrl je v Philadelfiji 1. 1779. # Button Gwinnett, rojen 1. 1732 v^Walesu na Angleškem. V Ame->riko je prišel še kot otrok. L. 1776 je bil izvoljen članom kongresa kot izastopnik države Georgia. Ker je bil Gwinnett smrtni sovražnik generala Mc Intosh-a iz ravnoiste države mu je leta napovedal boj 27. •maja 1777 v katerem je Gwinnett padel. * r Lyman Hall, roj. 1731 v Connecticut. V kontinentalni kongres bil izvoljen od neke patrijotične strartke onega mesta in v onem času, ko je pretežna večina prebivalstva držala še z angleško krono. .V svojem življenju je Hali velijo delal in pisal za povzdigo vere in vzgoje. Umrl je 1. 1791. ' ' 1 H Edward Rutledge, roj. 1749 v Charleston, S. C. V kongres svoje . države je bil izvoljen 1. 1775. L. 1776 je postal član prvega vojnega sveta. L. 1780 je bil kot vojni Vjetnik v Charlestonu, 1.1798 so ga izvo lili guvernerjem države So. Carolina. Umrl je 1. 1800. George Walton, roj. 1740 v Frederick, okraju, Virginia, Izučil se je sprva mizarstva, kasneje je pa postal odvetnik v državi Georgia, koja država ga je 1. 1776 poslala kot zastopnika v kongres. Zatem je bil 2 krat guverner te države in večletni senator Združenih držav. Umrl je 1. 1804. Thomas Heyward jr. iz So. Carolina, roj. 1740. Bil je sin zelo premožnega lastnika nasadov ki ga je poslal v Evropo v svrho šolanja. L. 1775 je bil izvoljen članom kongresa. Opravljal je zatem razne važne civilne in vojaške službe do svoje smrti 1. 1809. Thomas Lynch jr. je bil star samo 27 let, ko je podpisal Progla šenje Neodvisnosti. Roj. je bil v S. Carolina, ter je prevzel po očetovi smrti zastopništvo v kongresu. Ko se je 1. 1779 zdravil v St. Eustatia je pri kopanju utonil. John Hart, je bil rojen v Hopewell, N. J. V kongres so ga izvolili njegovi pristaši, po večini farmarji 1. 1774. Dasiravno je bil Hart, že v visokih letih, so ga njegovi sovražniki (prijatelji Angležev) vedno preganjali, da se je moral skrivati po gozdih vsled varnosti. Umrl je 1. 1779. Caesar Rodney. Njegov oče je prišel skupaj z Wm. Pennom v Ameriko. Caesar R. je bil rojen 1. 1730 v Del. V kongres je bil izvoljen 1. 1774. Umrl je 1. 1783. Mathew Thornton, roj. 1714 na Irskem. Študiral je zdravilstvo v Londonderry, N. H. V kongresu je bil 1. 1776 le malo časa. Thornton je bil slednji, ki je podpisal Proglašenje Neodvisnosti. Arthur Middleton, iz So. Carolina, roj. 1743 na Angleškem. Svoje študije je dovršil na Cambridge univerzi, Angleško. V kongres je bil izvoljen 1. 1776. L. 1780 je stopil v armado, ter je postal kmalu vojni vjetnik. Umrl je 1.1788. John Morton, roj. 1724 v Chester, Pa. Bil je član carinskega kongresa, predsednik poslanske zbornice v Penna in član vrhovnega sodišča. V kongres je prišel 1. 1774. Umrl je 1. 1777. Carter Braxton, roj. 1736 v Virginiji. Bil je sin premožnega veleposestnika. V kongres je bil izvoljen 1. 1775. Umrl je zadet od mrt-vouda 61 let star. John Penn, iz Virginije, roj. 1741. L. 1775 izvoljen v zakonodajo North Caroline.. Bil je izboren advokat, govornik in domoljub. V kongresu je ostal do 1.1780. Po vojni je umrl kot zasebnik 47 let star. Teh 56 podpisalcev je bilo sledeče zastopanih iz tedanjih 13 držav : Iz Pennsylvanije 9; Virginije 7; Mass. 5; New Jersey 5; Connecticut 4; Maryland 4; New York 4; So. Carolina 4; New Hampshire 3 ; Delaware 3; Georgia 3; North Carolina 3 in Rhode Island 2. omenjeno, je imela prva zvednata, ali ameriška zastava samo 13 pasov; leta 1795 so ji pridejali še dva pasova. 23 let kasneje se je pa vsled določbe kongresa to število zopet skrčilo na 13. Ako bi se rabilo za vsako posamezno državo po en pas (stripe), bi zastava gotovo ne izgledala tako lično in bi tudi ne imela toliko zgodovinskega pomena. •' V modrem polju pri vrhu vidimo 6 vrst zvezd, po 8 v eni vrsti. Te zvezde predstavljajo posamezne države v sledečem številnem redu: Prva vrsta; Prva zvezda znači državo Delaware, druga državo Pennsylvania, tretja drž. New Jersey, dalje državo Georgia, Connecticut, Massachusetts, Maryland in South Carolina. Droga vrsta: Država New Hempshire, Virginia, New York, North Carolina, Rhode Island, Vermont, Kentucky in Tennessee. Tretja Vrsta: Država Ohio, Louisiana, Indiana, Mississippi, Illinois, Alabama, Maine in Missouri. Četrta vrsta: Država Arkansas, Michigan, Florida, Texas, Iowa, Wisconsin, California, Minnesota. Peta vrsta: Država Oregon, Kansas, West Virginia, Nevada, Nebraska, Colorado, North Dakota, South Dakota. fiesta vrsta: Država Montana, Washington, Idaho, Wyoming, Utah, Oklahoma, New Mexico in Arizona. Čast in slava naši mogočni Zvezdnati zastavil Naša zvezdnata zastava.- ( ~ - Naša sedanja Zvezdnata zastava je bila sprejeta in odobrena v kongresu dne 14. junija leta 1777, ali leto dni po znamenitem Pro-glašenju Neodvisnosti. (4. julija 1776). Kar se tiče oblike, sestave in barve, je naša mogočna Zvezdnata zastava med vsemi zastavami na svetu najlepša in najbolj pomenljiva. Šest belih pasov in sedem rdečih, tvori 13 prvih držav, ki so pred 143 leti proglasile dne 4. julija 1776 svojo popolno neodvisnost in se na ta način odcepile od angleškega jarma. Vsaka izmed teh lepih barv ima svoj pomen. Bela barva znači popolnost in čistost, rdeča junaštvo in pogum. Zgoraj pri vrhu pa vidimo četve-rooglato modro polje, okrašeno z 48 zvezdami. Modra barva pomeni vdanost in odkritosrčnost. • Za časa revolucije 1. 1776 je imela ta zastava samo 13 zvezd; tekom vojne 1. 1812 je znašalo število teh zvezd 18; za časa spora z Mehiko 29; in 33 v civilni, ali državljanski vojni. Kakor že gori The Star Spangled Banner. Words by Francis Scott Key ' Music by John Stafford Smith Oh, say can you see by the dawn's early light What so proudly we hailed at the twilight's last gleaming; Whose broad stripes and\ bright stars through the perilous fight, O'er the ramparts we watched, were so gallantly streaming? And the rockets' red glare, the bombs bursting in air, Gave proof through the night that our flag was still there, Oh, say, does that star-spangled banner yet wave O'er the land of the free and the home of the brave? Zvezdnato vihrajoče bandero. (Poslovenil Iv .Z.) Povej, če ob zori jutranji zreš še, Kar s takim ponosom sinoči vriskaje, Pozdravljali smo, ko besnel hud boj je? Zastava oj zvezdnata bila nam ta je. Bomb naših odmev, raketni odsev, Čez noč nam je praporja pričal vpoštev. Li prapor naš zvezdnati zdaj še vihra, Nad zemljo svobode, kjer je hrabrost doma? Land Of Mine. Words by Wilbur D. Nesbit. — Music by James G. MacDermid. Oh the world is full of countries, but there's one that is my own; It's the land that stood for freedom when it had to stand alone; It's the land that gave a welcome to all men who would be free — Of all the lands around the earth it is the land for me. Chorus: Land of mine — mine, mine! Oh, land of mine, mine, mine! From Atlantic to Pacific, from the palm tree to the pine, With the old flag waving o'er you, There's no foe can stand before you, Land of mine! Land of mine! Land of mine, mine, mine! Now your sons rise up in legions as they did in other days; With the old faith of the fathers we will march on vict'ry's ways; We have heard the rousing summons as it speed from sea to sea — And I will do my part to prove you are the land for me. Ti moj dom! Poslovenil Iv. Z- O, ta svet je poln res krajev, in od teh je dom le sam, Ki v borbi za^svobodo, je on stal osamljen nam. In ta dom je, ki v naročje nas sprejel prijazno vse. Med vsemi ti, najdražji si, oj novi dom za me. "S Ti moj dom, dom, dom; oj ti moj dom, dom, dom! \ Od izhoda, do zapada, severnih do južnih tal; \ Kjer vihra zastava naša, kdo bi se sovraga bal! 'v N , Ti moj dom, ti moj dom, ti moj dom, dom, dom! S V v ^V Oj zdaj vstanite kvišku bratje, kakor drugi stali so, v Vi duhu naših prednikov delujmo, zmaga da gotova bo. « Čuli smo številne klice: od mtfrja tja do m6rja glas: C* Klicem tem se bom pridružil, ti mpj dom, oj tudi jaz: Ti moj dom i. t. d. v • X Op. uredništva: Nape vi, ali note za moški, ženski, ali mešani zbor v angleškem jeziku so na prodaj po 10c pri: James G. Mac Dermid, Publisher, Fine Arts Building, Chieago, 111. ^ Pozdrav rojakom v domovini. In razsekan je gordonski vozel. — Tantalonaka stena med Vami in nami je porušena. — Nepopisno težko in s srčnim hrepenenjem smo prestajali dolga štiri leta v molčanju. Čakali smo rešilnega dneva, dneva zmage, Vašega osvobojenja in svetovnega miru, kakor so čakali svetopisemski preroki obljubljenega Mesijo. Kako nas je bolelo srce, ko Vam tekom,zadnjih let nismo smeli in mogli nič pisati, ker nas je vojna popolnoma odcepila od Vas. To «te skusili z nami vred tudi Vi, dragi nam sobratje in sosestre v naši mučeniški stari domovini. In še več Vsega prestanega Vašega gorja minule vojne vihre mi ne moremo do cela zapopasti, ali opisati. Še le sedaj nam prihajajo Jobova pismena poročila iz naših milih rojstnih krajev; šele sedaj čitamo zopet Vaše časopisje, polna veselih, pa tudi žalostnih vesti. Ker je ameriška poštna oblast, bas te dni zopet dovolila pošiljanje naših listov v inozemstvo, si šteje uredništvo našega lista v sveto dolžnost, da pošilja s to številko iskrene in prisrčne pozdrave naši stari domovini in celi novi, svobodni Jugoslaviji. Te pozdrave Vam pošiljamo v imenu vseh naših trinajst tisoč (13.000) naročnikov, živečih pod našo mogočno zvezdnati zastavo. Res škoda, da smo tako oddaljeni, da Vam ne moremo teh pozdravov usitmeno izročiti, ali Vam v pozdrav podati svoje roke. Tako bodo pa t| naši pozdravi v duhu romali niimo znanega 44kipa Svobode" preko širnega Atlantika, čez s krvjo prepojene francoske bojne poljane, čez nove meje tja do cilja, do zadnje gorske koče v naši dragi Sloveniji. Oj, da bi Vas našli ti naši prvi pozdravi iz daljne Amerike vse pri najboljšem zdravju in počutku! Žal pa. da marsikak izmed naših pozdravov ne bo dosegel svojega cilja! Moral bo iti do marsikakega groba, bodisi že dtfma ,ali kje v tujini.--Marsikdo izmed nas je izgubil med tem časom kakega svojca v domovini: očeta, mater, sina, hčer, brata, sestro, ali dragega prijatelja — ki o tem do danes še ne ve. Tako boste pa tudi Vi zvedeli, kako je minulo leto smrt morila tukaj naše rojak^kdo se je ponesrečil pri delu, itd. Ta vest bo pretresljiva in huda. — Dosti naših rojakov se že pripravlja na povratek v staro domovino. Vleče jih ljubezen do svojcev, katerih niso že toliko let videli. Kako bo bridko presenečen mož, ki ne bo našel svoje žene. ali otroka več med živimi. Njegova prva pot ga bo peljala na pokopališče.-- Dragi nam rojaki in rojakinje! Pojutrišnjem, dne 4. julija obhajamo (tukaj največji ameriški praznik, dan Proglašenja Neodvisnosti, rojstni dan naše nove domovine. Letos ga bomo obhajali s podvojeno svečanostjo — zopet v miru. S ponosom bomo okrasili svoja domov -ja z zvezdnatimi zastavami,.simbolom demokracije in svobode. Oj, da ne moremo tega pomembnega praznika skupaj obhajati! Prišel bo pa zopet dan Vašega narodnega praznika, dan Vašega Proglašenja Neodvisnosti.-Tedaj se bomo pa mi tega dneva z Vami vred skupaj spominjali in veselili. Tedaj bomo okrasili svoja domovja tudi z novo jugoslovansko trobojnieo. Spominjali se bomo v duhji onih velmož, ki so rešili našo staro domovino iz avstrijskega žrela: Pok. Dr. Kreka dalje Dr. Korošca, škofa Jegliča, itd. Imena teh imamo tudi ameriški Slovenci globoko zapisana v svojih srcih. Spominjamo se jih že sedaj; poleg teh so nam pa (tudi v svetem spominu vsi oni naši vrli možje in fantje, ki so padli za domovino in vseh onih, ki so rešili našo milo Slovenijo nogina. Večna jim čast in slav'a! > GLASILO K. S. K, JČPNOTE«— 2. K. S. K# Ustanovljena ▼ Jolietn, Ul., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. OLAVN1 UBAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. junija 1919 skupna izplačana podpora $1,665,194:37. -'',. ... • ' ^'. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. II. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. & lavni tainik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, HI Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chieago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Irec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dnnda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainfiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Fran««, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. : <' POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. ' ;v . Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HI. PRAVNI ODBOR: Anton Bnrgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. v Joseph Rubs, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, UL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: " GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chieago, UL Iz urada glav. predsednika K« S. K. J« S tem naznanim vsemu članstvu K. S. K. Jednote, da je podaljšan čas za odločitev Re-Insurance naše Jednote in nje članstva do 1. januarja 1920, če ne bode glavni odbor pri svoji polletni seji drugače določil proti moji volji ali odloku. To podaljšanje sem odločil na podlagi zahteve društev, katera so me prosila za natančnejše podatke in podaljšanje časa za razmotrivanje cele zadeve. Nikakor pa nisem tega storil na zahtevo onih društev, katera so direktno protestirala proti mojemu nastopu v tem oziru, in ne samo to ampak so celo hujskala še druga društva da naj protestirajo, ter sramotno napadala mene in pa ves glavni odbor K. S. K. J. Ta odlok izdam pod protestom da se mene ne bode in ne more smatrati ali držati odgovornega za posledice, katere bi znale nastati po prvem januarju leta 1920 na podlagi MOBILE IN NEW YORK CONFERENCE postave v koliko bi bila ista inforcirana, kar bo gotovo vsaj v nekterih državah, ampak odgovorne se bode držalo hujskače in vse tiste, kateri so protestirali, ter tiste kateri so dajali zapeljive in nepravilne podatke in informacije v ''Glasilu K. S. K. Jednote". PAUL SCHNELLER, predsednik. Cleveland, Ohio, dne 28. junija 1919. IZJAVA. Jaz spodaj podpisani s tem svečano izjavljam, da nisem nikoli z Rev. Kazimir Zakrajškom govoril o Reinsurance K. S. K. Jednote in nje članstva poprej, kakor dne 11. junija t. 1., torej že dolgo časa potem, ko je glavni odbor imel svojo sejo ▼ tem oziru. In ker je list "Glas Naroda" prinesel članek v svojih predalih v katerem dolži mene in Rev. Zakrajška, da si bova midva neke vrste "komisen" razdelila med seboj, zatorej sem pripravljen postaviti $1000 (tisoč dol.) na katerokoli tukajšno banko v izplačilo listu "Glas Naroda", kakor hitro isti dokaže, da sem jaz kedaj poprej govoril le eno besedo z Rev. Zakrajskom o Reinsurance ali kakem "komisnu". Ta ponudba je v veljavi za dobo 30 dni, in če te ponudbe "Glas Naroda" ne sprejme, potem naj javnost sama sodi ali "Glas Naroda" poroča resnico ali trosi laži med narod? > . PAUL SCHNELLER. Cleveland, Ohio, 28. junija, 1919. Iz urada gl. tajnika K. S. K« Jednote« Polletno zborovanje glavnega odbora K. K. Jednote se prične 21. julija t 1. Vsi glavni uradniki so vsled tega prošeni, da se tega zborovanja vdeležijo in sicer, bratje nadzorniki naj se snidejo v glavnem uradu dne 21. julija, ostali bratje glavni odborniki pa 23. julija ob deveti uri dopoldne. Krajevna društva, ki imajo kako priporočilo, pritožbo, ali navodilo za predložiti glavnemu odboru, se prosijo, da isto pošljejo na glavni urad najkasneje do 22. julija. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, Joliet, 111., 25. junija 1919. gL tajnik. NAZNANILO ASESMENTA ŠTEV. 7-19, ZA MESEC JULIJ 1919. Imena umrlih Članov in članic. 8 FRANK HREN, star 69 let, član društva sv. Štefana St. 1, Chicago, 111., umrl 11. junija 1919. Vzrok smrti : Sr^na hiba. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. julija 1894. R. 44. 14041 JOHN PAHULA, star 32 let, Član društva sv. Cirila in Metoda štev. 4, Tower, Minn., umrl 21. maja 1919. Vzrok smiti: Za-strupljenjte krvi. Zavarovan za $1000.00. Pristop« k Jednoti 8. junija 1909. R. 21. 1215 JOHN RAMUTA, star 51 let, član društva sv. Janeza Krstnika štev. 20, Ironwood, Mich., umrl 30. maja 1919. Vzrok smrti: Vnetje možganske mrefie. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. oktobra 1897. R. 29. 1545 JOŽEFA VOVK, stara 56 let, članica društva sv. Vida štev. 25, Cleveland, Ohio, umrla 1. maja 1919. Vzrok smrti: Pljučna bolezen. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 19 avgusta 1901. R. 39. 22479 JOHN llUSS, star 49 let, član društva sv. Petra in Pavla štev. 38, Kansas City, Kans., umrl 20. maja 1919. Vzrok smrti: Za-strupljenje krvi. Zavarovan za $250.00. Pristopil k Jednoti 2. septembra 1917. R. 47. 3513 MARKA KOSTELC, star 58 let, član društva sv. Alojzija štev. 42, Steelton, Pa., umrl 23. maja 1919. Vzrok smrti: Vnetje želodca. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 4. januarja 1902. R. 42. 1958 JOH NFINK, star 6 21et, član društva sv. Jožefa št. 43, Anaconda, Mont., umrl 1. junija 1919. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 24. jan. 1898. R. 41. 21101 VIKTORIN PERC, star 36 let, član društva sv. Frančiška Šer. štev. 46, New York, N. T., umrl 29. maja 1919. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovan za $500.00. Pristopil ,k Jednoti 15. septembra 1915. R, 32. s i 21342 JURIJ DUDAŠ, star 37 let, član drušfVa Marije Sedem Žalosti šteš. 50, Allegheny, Pa., umrl 16. maja 1919. Vzrok smrti: Je-tika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 15. januarja 1916. R. 33. 15702 MAVER MALOVIČ, star 30 let, član društva Marije Sedem Žalosti štev. 50, Allegheny, Pa., umrl 1. junija 1919. Vzrok smrti: Vnetje slepiča: Zavarovan za $1000.00. Pristopil k . Jednoti 13. januarja 1910. R 21. 12239 IMBRO RESJAN (RESEL), star 38 let, član društva sv. Janeza Krstnika štev. 60, Wenona, Ul., umrl 13. junija 1919. Vzrok ,smhi: Ponesrečen v premogokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristoptt k Jednoti 18. septembra 1907. R, 26. > 3048 DORA HOČEVAR, stara 32 let, članica društva Marije sv. Rožnega Venca štev. 131, Aurora, Minn., umrla 29. maja 1919. Vzrok smrti: Jctika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 22. februarja 1907. R. 20.. kov in pomorščakov, ki so se vde-ležili vojne z Nemčijo, sta bila 2 ubita, ali sta 2 umrla za kako boleznijo. Za časa civilne vojne v Združenih državah je umrlo v severni armadi na 100 mož 10 vojakov. Veliko večje so pa vojne žrtve med drugimi večjimi narodi. Statistika nam kaže, da se lahko smel stavijo ga pred sodnijo, zapro za dve leti, itd. T?, ki h dogodktrr»vw že več zgodilo, zato opozarjamo naae ljudi na to postavo. Za nobeno ceno naj ne nosijo Več denarja se-| boj kakor je predpisano. Kadar potujete v staro domovino, pošljite denar skozi varno banko ali denarni zavod, katere- lo rakuna na vsakih 100 pod o- ga žc mnogo let poznate in mu za-rožje vpoklicanih 25 ubitih ali' uprt«1, in ta denar bo potem v va- mrlih. Ameriškemu generalnemu štabu se je doslej iz najboljših virov posneti in dognati posrečilo, da je padlo in umrlo v minuli svetovni vojni 7,45p,200 voiakov in sicer se delijo te vojne žrtve po državah sledeče: Rusija . ! _____________ 1,700.000 1.600.000 1.385,300 900.000 800.000 330.000 250.000 125.000 102.000 Nemčija............ Francija............. Velika Britanija...... Avstrija ... .......... Italija.............J Turčija ............... Srbija in Črna Gora . . Belgija............. Rumunska........... 100.000 Bulgaiija............ 100.000 Združene države...... 48.900 Grška ... ............ 7.000 Portugalska . . ........ 2.000 Sledeče zanimive podatke posnemamo iz tega poročila v zadevi vdeležbe Združenih držav v minuli svetovni vojni-Skupna vojaška sila, vpo-števši armado, mornarico in morharični kpr je I šala mož ........i,... 4,800.000 Preko morja je bil0 po- . slanih.............. 2,086.000 Imena poškodovanih m operiranih članov in članic. Francoskem se je bo- 3940 MARY KOCJANČIČ, članica društva sv. Jožefa štev. 2, Joliet,f rilo mož.............1.390.000 Ul., operirana 2. maja 1919. Opravičena do podpore $50.00. ! Vojaških potrebščin se je 8223 MANDA ČORAK, članica društva sv. Jožefa štev. 7, Pueblo, poslalo v Francijo ton . 7,500.000 Colo., operirana 15. maja 1919. Opravičena do podpore $50.00. Skupno se je registriralo 7897 ANA ŠTEJ, Članica društva Marije Sedem Žalosti štev. 50, za naborč mož_____ ..24,234,021 ši domovini izplačan v kronah, kakor je naša ameriška vlada odredila potom svoje Reservne banke. Namen ameriške vlade je, preprečiti, da ne bi bil denar Zjedi-njeniti držav raztresen po celem svetu. V Ameriki je kakih 40 raznih namdov, ki silijo domov, iu če bi vsakdo ameriški denar nosil seboj, bi ga morali zbirati potem po celem svetu. Namen vlade ni vam konfisci-rati denar ali vam nekaj vzeti, kar je va"e, ampak namen tflade je, da ne nesete denarja iz Amerike, ampak ia pošljete, tako da denar tukaj ostane, a doma dobite izplačano v kronah. A. D. Etbin Kristan bo odpotoval v staro domovino. Allegheny, Pa., operirana 22. januarja 1919. Opravičena do podpore $50.00. 2435 ANA GOVŽE, članica društva sv. Cirila in Metoda štev. 59, Eveleth. Minn., operirana 1. maja 1919. Opravičena do podpore $50.00. 21978 ALOJZIJ LOVŠE, član društva sv. Srca Jezusovega štev. 70, 'St. Louis, Mo., poškodovan 6. februarja 1919. Opravičen do podpore $250.00 fca izgubo levega očesa. 7931 MARIJA VIDMAR, člamea društva Marije Pomagaj štev. 78, Chieago, Ul., operirana lGt aprila 1919. Opravičena do podpore $50.00. g? # M £?- , 19186 JOHN SKRTIČ, član drulhra sv> Petra in Pavla štev. 89, Etna, Pa., operiran 8. maja 19%, Opravičen do podpore $50.00. 17475 FERDINAND KOBK i'im sv, Petra in Pavla št, 89, Etna, Pa., poškodovan februarja 1919. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo desnega očesa. 22363 JOHN KORDI&, član društva Friderik Baraga štev. 93, Chish-olm, Minn., operiran 19. januarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. Josip Zalar, glavni tajnik. i i «m-i * t MLADINCI ODDELEK. Vpoklicanih je bilo mož 2,810.296 Vojni stroški do 30. aprila 1919.........$21,850.000 000 Američani so se borili v bitkah.............. Dnevi bojevanja...... Bojevanje ob Meuse Ar- gonne . . dni ........# Američanov je bilo ubitih v vojni.......... Razni ameriški slovenski listi so priobčili te dni zanimivo vest, oa je bil voditelj slovenskih socialistov v Ameriki, Etbin Kristan izvoljen v narodno predstavništvo države S. H. S. Pozvala ga je Jugoslovanska socijalistična stranka iz Slovenije, ki šteje že 5 svojih zastopnikov. V tem poročilu čitamo dalje, da, na znotraj nova jugoslovanska država še ni konsolidirana in da so \ se notranje razmere doslej še pro-vizorične, ali začasne. To najnovejše poročilo prihaja iz sta^ kraja. —To smo si tudi'sami mislili in se tega zavedali. Navzlic temu pa naši nasprotniki vedne kričijo o nekih monarhistih in kraljevaših. Radovedni smo če bo hotel g. E. Kristan potovati s potnim listom, 47 j potrjenim od legaeije Kraljevine 13 200 : Srbov, Hrvatov in Slovencev v 50.0001 Washingtonu? Ranjenih . 23l(3j IISVOdH DOtltikOHI S0*1*'*^ 16. maja 1919. Vzrok smrti: Davica. 9 Pristopila v Mladinski; j____?____S 1o » Iz poštnega urada smo prejeli sledeč«! naznanilo: t Poštarji Združenih držav se s tem obveščajo, da se predmeti, naslovljeni v Jugoslavijo, če so v soglasju s poštno unijsko klasifikacijo, sprejemajo za odposiljanje, in sicer registrirane ali priporočene pošiljatve, kakor tudi navadne. To velja za vse kraje v Ju- oddelek 2. februarja 1919. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota se je pok. starišem nakazala 3. jun. 1919. Zaporedna številka smrtnega Slučaja 64. 3956 MARIJA GREGORIČ, stara 2 leti, 5 mesecev in 6 dni, članica društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y., umrla 25. maja 1919. Vzrok smrti: Vnetje možganske mrene. Pristopila v Mladinski oddelek 6. aprila 1918. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem nakazana 17. junija 1919. . Josip Zalar, glavni tajnik. v domovino. Listnica uredništva. V POJASNILO RAZNIM DOPISNIKOM IN KRAJEVNIM DRUŠTVOM. Zadnje dni je prejelo uredništvo ;.opet celo kopico izjav, razmotri-vanj in protestov za objavo v današnji prvi številki meseca julija. Na te dopise se.uredništvo ni smelo in ni moglo ozirati iz dvelj važnih vzrokov. Prvič: Čas splošnega glasovanja, tako tudi razmotrivanja je bil določen samo do 1. jul. kakor sklenjeno po glavnem odboru na iz-vanredni seji dne 5. maja t* *. Drugič: Že v zadnji številki na prvi strani priobčili važno naznanilo gl. tajnika, da je 1 reinsurance " v državi Illinois post «wno prepovedan. Vse doseda j poslane nepriobče-ne izjave in proteste bo nrednik ">lasila" dne 23. julija nesel s sa bo v Joliet na sejo skupnega glavnega odbora, ter bo tam iste pre-"itaj/ Priobčili jih bomo, ako gl. odbor to določi, in podaljša rok plošnega glasovanja, navzli" te-.ni:,"da je ta točka že propa 11* pri enem glasovanju in navzlic temu, dti* je ta točka postavno prepovedana. Popravek: —V štev, 23. (11 jun.) priobčenem drugem protestu na prvi strani Glasila, poslanem od treh društev iz Chisholma, je bilo pri dr. št. 93 pomotoma izpuščeno eno ime in sicer Peter Standohar-ja, blagajnika označenega društva. To pomoto je pripisovati tipkarskemu škratu, ne 'pa cenzuri. N. N. Etna, Pa. — Poslanega vabila k vdeležbi velike parade žensk iz vašega mesta in okolice vsled zmage suhačev —. ne moremo priobčiti. Stvar je preveč smešna. To zmago lahko obhajate doma, v kuhinji. Pri tem ste pozabila označiti glavno stvar, kdaj se bo vršila ta čudna parada 1 Naznanite nam torej svoj naslov da vam poslane znamke za o-glas Arrnemo. Žrtve minule vojne. Vse osebe, ki so namenjene potovati iz Amerike v staro domovino, so podvržene posebnim posra-vam, ki so bile baš kar odobrene. Najvažnejša točka za take potnike je sledeča: Rule III. Under a penalty of a fine of not more than $10.000, or imprisonment for not more than two years, or both, it is unlawful for travelers to take out of the United States, without a licence, any money in excess of the following amounts: a) United States notes, National Bank notes, Federal Reserve notes or Federal Reserve Bank notes: for each adult $250. V slovenskem se.to glasi: Kaznovan bo z globo ne več kot $10.-000 ali dveletno ječo ali z obema kaznima, oni potnik, ki gre iz Zje dinjenih držav, in ki nosi seboj brez dovoljenja denar Zjedinje-nih držav, razven svote: v zvezi-nih bankovcih in notah ali bankovcih Federalne banke svoto $250." Zlata in srebrna vrednost se sploh ne sme vzeti seboj. To pomeni, da nobena oseba ki gre v staro domovino, ne sme nesti s seboj, niti ne sme imeti pri sebi, niti) v kovčeku več kakor $250 za eno • osebo. Če potujeta na primer oče i nmati in odrastel sin, Kiredbo je modificirana odredba, ki je bila izdana na tem uradu dne 5. maja. W. B. Carlile, . * poštar. Na podlagi te določbe se sedaj lahko piše v Jugoslavijo v priporočenem (registriranem) pismu; dalje lahko pošljete venkaj do 11 funtov težke zavitke (pakete) in časopise .. Poštnina za navadna pisma znaša 5c., za karte (razglednice) 2c. Naslov delajte običajen, samo namesto Avstrija zapišite JUGOSLAVIJA. Proslava 4. julija v Chicagu. Polkovnik Leonard P. Ayres, načelnik statističnega oddelka pri generalnem štabu v Washingtonu je te dni dovršil svoje zanimivo poročilo na vojni department j je dovoljeno za vsako pod naslovom: "Statistični pre-!ta.k0 osebo $250. Toda ta denar gled vojne z Nemčijo." Iz tega;se snie nesti iz Zjedinjenih držav poročila posnemamo sledeče: sara0 v bankovcih, nikakor pa ne Ameriške izgube v 47 dni tra- v zlatu ali srebru. jejoči ofenzivi ob Meuse-Argonne na Francoskem so znašale 120,-000 mož (padlih in ranjenih), Te žrtve tvorijo ravno eno desetino izmed celokupne ameriške armade, ki je bila tedaj v ofenzivi (1,200,000 mož.) Kadar je popotnik namenjen na parobrod, tedaj ga najprvo popolnoma preiščejo, sleči se mora popolnoma in mu pregledajo vso obleko, vse kovčeke, in sploh vse kar nosi s seboj, in če dobijo pri njem več kakor zgorej omenjeno, Od vsakih 100 ameriških voja- tedaj mu odvzamejo to svoto, po- Kakor po vseh drugih mestih, tako se bo v Chicagu letos vršila velika proslava praznika Pro-glašenja Neodvisnosti, dne 4. julija. Te svečanosti se vršijo v raznih parkih. Čehi in Jugoslovani nastopijo ta dan v Dvorak parku na W. 20th St. in Fisk St. Pričetek slavnosti bo točno ob 3. iri s sledečim sporedom: 1) Dvig zastave in pesem "The Star Spangled Banner". 2) Pozdrav ameriški zastavi in prisega. 3) Čitanje predsednikove, guvernerjeve iu županove poslanice. 4) Kratek patrijotieen govor. 5) Pozdrav vojakom in mornarjem. . 6) Pozdrav novim državljanom 7) Pesem "America". Pri tej patrijotični slavnosti bo nastopil poleg čeških pevskih društev tudi Ženski pevski zbor "Jugoslavija". Zapel bo 2 ameriški, eno slovensko in eno hrvatsko pesem. Slovenci in Slovenke! Vdeležite sc te patrijotične slavnosti v obilnem številu! Prezgodnji ali spomladanski pikniki so večkrat posledica nevarne pljučnice. m R k Do" _ na Štajerskem. Padel ca smrti za domovino ^nc 31. marca 1919, v bojih z« Dobrovo prt Velikovcu. J Črna temna noč je zagrnila Tvoje mlado življenje. Ni te več. Nikdar več ne bomo čuli Tvojih ubranih pesmi, s katerimi si nas razveseljeval. Kakor blisk se Ti je utrgala strung — in pevce naš si odložil harfo ter odšel v deželo za?eljentga pokoja. Živel, trpel in plakal si za domovino. Kot njen muČcnec jo ostavil ter odšel počivat v deželo duhov. Tovariš, nikdar Te ne pozabimo, vedno nas bo bolela izguba da Te ni več v naši sredini. — Nad Tvojim junaškim grobom bodo Šumeli '\%trovi. Tvoje kosti strohne in razpadejo v prah. Spomin do Tebe ne ugasne nikdar v naših sr-ih. Ljubezen, ki si jo gojil do nas in do lepe naše domovine, ta ljubezen nas bo spremljala povsod, kot zvezda v. Apel nikov na kulturno javnost. Jugo slov^pski umetniki ?o obelodanili sledeč apei na vso kulturo.> javnost, kot nekak odgovor d*An-nunziju: "Mi, ki globoko čutimo dušo našega naroda, prisegamo pred oltarjem domovine, pri spominu padlih borcev za pravico, da se bomo borili, proti vsakomur, ki bi hotel podjarmiti kakršnikoli del ntroda Srbov, Hrvatov in Slovencev in naj to nasilje prihaja s kakršnekoli strani, A sosede Italijane zagotavljamo pred svetlo uspomeno bož tnstve-nega Danteja in Mihaei An pela in pravičnega Mazziuija in Garibaldi ja, katerih ciela bi že'eli, da i v bodoče ostanejo svetla v naši domovini, da bomo Jugoslovani krvavo odbili one, ki bi ne bili vredni in dostojni svojih velikih očetov. Troimensrki jugoslovanski narod ima kakor junak v narodni legendi, tri srca junaška: Ako se mu je v sedemletnem vojeva-. nam bo svetila v temni noči, na to nju prvo srce umorilo v vojnah zvezdo se bomo ozirali, saj ta zvezda ne bo nikoli zašla. Ker je ona nas bo varovala ter nam bo kazala po kateri poti moramo tudi mi hoditi, pa bomo res vredni sinovi "Majke Slave", katere mu-čenik si Ti. italijanskih, a drugo v tej vojni, on se bo dvign5! na poslednjo brano s poslednjim srcem, in s poslednjim zanosom, pripravljen, da pade in pogine, predno ukloni glavo pod jarem sramote." POD ITALIJANSKIM JAR- Radi slovenske pesmi. V Podgrajah pri lllirski Bistrici so zaprli dne 22. marca u-čitelja Sardoča, njegovega brata in dva druga fanta, ker so prepevali slovenske pesmi. Vsi štirje se nahajajo še vedno v tržaških zaporih. V Kihembergu pri Gorici so se pred kratkim zbrali vaški fantje v neki gostilni in slovensko prepevali. Kmalu na to pridrve v gostilno karabinerji in jo tudi od znnaj obkolijo. Večini fantov se je posrečilo ubežati, iz* vzemši štirim. Te so odgnali v tržaške ječe, odkoder jih še ni nazaj. Hotelirja Lieena, ki je Jul že izpuščen, so te dni zopet aretirali 4 Protizakoniti nabor goriških fantov. V Gorici so 'nabiti plakati, s katerimi naznanja italijanska o-kupacijska oblast, da se bodo vršili nabori za letnike 1897—1901. S to odredbo ie Italija vnovič kršila mednarodno pravo, ki ne dovoljuje okupacijski oblasti nika-kih naborov v zasedenem ozem- .lju ,dokler ji to difinitivno ne pripade. Kranjski Nemci in Italijani. Oskrbnik graščine JŠumberk zahaja tedensko tri do štirikrat k divizijsbemu poveljstvu v "Ilirsko Bistrico. Opaža se, da uživa ta nemški oskrbnik od Italijanov vse mogoče ugodnosti. Ali zastonj ? Aretacije v masah. Z vlakom, ki prihaja iz Ajdovščine v Gorico,, prevažajo Italijani dan za dnevom ujet«; fante, može, deklet'; in žene. Sumi se, da jih odvažajo v Italijo. Pritisk na stariše. Na vsem zasedenem o/.emlju izvajajo italijanske okupacijske oblasti neznosen pritisk na one slovenske stafiše, ki ne marajo dovoljevati svojim otrokom, obi-hkovanja italijanskega pouka. Odvzemejo jim aprovizacijo. potne legitimacije, provzroČajo jim raznovrstne sitnosti in jim groze celo z internacijami. (P. P.) Nov učni pripomoček za pouk Zgodovine je "Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srb-bov", ki jo je spisal Matija Pire, profesor v Mariboru. Poverjeni-štvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, štev. 1457 kot učni pripomoček srednje in ljndsko-šolski mladii i priporočilo. — Gena 1 K, po pošti K 1.20; pri na-ročbi nad 50 iztisov dobe gg. učitelji in učiteljic 10 odstot popusta. Razpošilja jo pisatelj Matija Pire, profesor v Mariboru. 9aia razstava v Parizu. Kakor poročajo naši ljudje iz Pariza, ne sme naša razstava nastopiti pod naslovom "jugoslovanska". Dodelili so nam samo eno majhno »tfbo tako, da bo razstavljenih le kakšnih 150 jugoslovanskih slik. V istem poslopju se nahaja izlož- Slovensko Prekmurje v obilju. L:utomer. 16. muja. Prekmursko slovensko* ljudstvo se je uivlo ni; celi črti od monoštra Sv. Gotharda do Ljutomera. Pet dni so bili Sloveli/ gospodarji Pre k nI ur ja Profili so Belgrad, Ljui ljano Jn Zavrel pomoči. A našli so gluha 'išesn. Sedaj je žalibog upor poteen in sicer s silo. Slovenske vasi gorijo, Madžari so iztirali več tisoč Slovencev in Slovenk v madžarske sužnjost. Pob'jaU so jih ko< pse. ZA PREKMUR&K& SLOVENCE. Iz "Straže" .12. maja.) Interpelacija narodnega poslanika dr. J03. Hohnjeca tovarišev na ministrskega predsednika, vodečega posle zunan^s^ttpi-strstva, o položaju in Teiitvi prekmurskih Slovencev. Svetovna vojna je z orjaško močjo sile in ideje odprla *»mbo-ve, v katerih so stoletja ležali slovanski naredi, pahnjeni v narodno in politično smrt od vzporedno in vzajemno delujočega nemškega in madžarskega impe rializma / Grobovi se odpirajo za vaiajč-nje. Če nekateri udi ostanejo v grobu, je vstajenje nepcpcluo in nezadovoljivo. V pojmu vstajenja je obseženo oživljenje in zajamčen povzuig vseh udov. Narodni organizem, od katerega so odsekani integralni deli, Je okr-ujak, podoben vojnemu validu. Na tisoče in stoti^oče je invali-dov-posameznikov, ki so obžalovanja vredni produkt v o ji e. Še bolj obžalovanja vredno bi bilo, če bi mirovna konferenca v Parizu ustvarila mvalide-državc. Iz groba vstali sk>ve«;3ki narod tvori z bratskim srbskem in hrvatskim nahodom ediriUven državni organizem. V lem organizmu Slovenci na žalost še pogrešamo močne, za življenje fp. robne po življenju hrepeneče ude. j Naše kraje, ki jih obseVa in o-greva toplo južno solnce to poljublja jadransko morje, hoče nenasitni italijanski impu-'jaH-zem odtrgati od našega ?lvega narodnega t?le*a in jifc spremeniti v grobi je potujčene zemlje, kamor bo vsal: narodno zavedni Slovenec zmirai v d^hu romal vsled one neodoljive sile, ki je lastna spominu na naše mrl ve m bi ob njihovih grobovih ne žaluje samo, marveč se tudi nadeja življenja ter gr pripravlja. Pa tudi premaganca svetovne vojne, nemški in madžarski mpe-rializem, noeetn iz svojega smrt-nonosnega ol jema spi*«ii*l slovenske zemlje *n slovensk;h duš. Še vedno tužni slovenski Koro-tan! Kako te je nemškonacijonal-no tiranslvo zakopalo tako globoko v grob, c*.a te celo s*e'ovna vojna doslej re ni mogK« izkopati iz njegaT Ali Si ti, ki si l il zibel slovenske narodnosti, določen za to, da postaneš mrliška krsta tudi za kraje a svoji sosedš*inH V zadnji ari bodi vsem poklicanim činiteljem i :i »*č-en najnujnejši 0-pomin, da za slovenski Korotan . • Jo 011-na Ogrskem. Ze tolikokrat so '"IvigmH svoj ptlas. proseč, naj bi jim njihqvi močnejši Jn srečnejši brat je, priš' in pomoč. Pomoč« pa ni bilo cel nikoder, Slovak je rešen iua barskega tiraijstva reži! ga je močnejši brat Čeh. (»grški Rusi , je oproščen svojih spon s pomoč io sjo-jili bratov izven Ogrsk.. Ogrskega Runu>r.a je osvobodila nacionalna arim-da ter ga jo vstavita za gospodar vi na razširjenem ozemlju. Le osrrsiii Slovene? je še danes suženj. Narodno in politično ga še vedno $avi in gnjavi ma.^žar.ik: nacionalizem, madžarski boljševizem pa mu ropa i-rrietje, pali i.jegove hiie jnifctoši njegovi polia. Prekmur^l/J Slovenci, ]ii skrivoma prihajajo preko m^je, obupno tožijo, kako žalostne in neznosne razmere sedaj 'lada.io na Ogrskem. Reda in varnosti ni nikjer. Podivjane tolpe ropajo in plenijo pri ubogih slovenskih kmetih, ki so brez vsake zaščite in nimajo nobene pravice. Ponekod se je ljudstvo uprlo zoper boljševike. V nekaterih krajih, kot v Lendavi, pa so zopet zmagali boljševiki, ki so se strašno maščevali nad tamošnjim prebivalstvom; okoli 10 odličnih oseb so obesili kakšnih 30 pa so odpeljali s seboj. V okolici Belati-no, Sobote in Cankove so se bolj-Seviske čete odstranile, pa vzsle 30 s seboj, kar so mogle, zlasti živila, konje, vozove itd. V G. Lendavi so boljševiki priredili shod in ker se ljudstvo ni odzvalo povabilu, so v okolici zgrabili 25 kmetov in g. župnika in so jih odvlekli s seboj. Kjer se še držijo boliševiške tolpe, od tam ljudje kar trumoma bežijo v kraje, kjer 11 i takih tolp. Groza me obdaja, tako mi je koncem preteklega meseca pisal nek prekmurski Slovenec, ko moramo gledati, da so naša polja postala bojišča in naše vasi zbirališča raznim nevarnim tolpam. Vse nam bodo pojedli, pokradli fn opustošili, narod bo pa pomanjkanja umiral. Manjka nam zlasti tudi soli. Ker ljudje jedo nesoljene jedi, so nastopile razne črevesne bolezni. Ne dajo nam nič, vzamejo ali, kakor se dandanašnji lepše reče, zrekvirirajo pa vse. Nedavno je tudi prišla neka, povečini židovska komisija, da bi po Ogrskem Slovenskem rekvi-rirala. Ker so boljševiške tolpe ljudem prej že vse pobrale, ljudje niso hoteli in tudi niso mogli ničesar dati. Židovi so p^tem odšli in zagrozili, da pridejo nazaj z oboroženimi tolpami. Takšen je torej dejanski polo-žal v Prekmurju. Če bo tffdi boljševizem formelno premagan, bodo pa vendar razdivjane, delo-mrzne tolpe se še vedno pojavljale in kot sredstvo v rok ali madžarskih in madžaronskih elementov trpinčile slovensko ljudstvo ter na politične države v madžarski sužnosti. v Zakaj, tako v prej omenjenem pismu vpraša prekmurski Slovenec, nas jugoslovanska država, ko je del smo po prirodnem pravu-in po Wilsonovih načelih, katera so podlaga bodočega miru, ne vzame pod svojo zaščito in o-blast 1 Ali smo res obsojeni, da lini rem o in da nas zbrišejo s površja zemlje? Gotovo ni tako zapuščenega naroda v Evropi, kot smo mi prekmurski Slovenci. Podpisani torej vprašajo: 1. Ali so g. ministrskemu predsedniku (voditelju ministrstva zunanjih zadev) znane te žalostne in nevzdrzljiye razmere v slovenskem Prekmurju? 2. Ali je vlada voljna v zadnji uri, predno še ne bo prepozno, vzeti slovensko Prekmurje pod krepko zaščito in storiti one korake, ki so odločilni in potrebni, da se ta slovenska zemlja res in ohrani za jugoslovansko državo? V Beogradu, 6, majnika 1919. Sledijo podpisi. Potrjena volitev. Poverjeništ-vo za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo je potrdilo iz volitev Frana Robleka za župana v Žalcu, za občinskega svetovalca pa Prana. Šušteriča, Edvarda Kukeca, 'Leopolda Tratnika in Janeza Skoka. > Poroka. Dne 12. jun. se je pri Sv. jufrij v Slov. Gor. poročil g. v Sohoti Petra Gešmana, župana občine Pernica, ki sta mu za pri-sednika imenovana SimQn Enci in Ožbalt Šedepik, oba posestnika v Soboti. — V Dedoncih posestnika Ivana Gomboc; v Naso-vj posestnika Jožefa Roškerič; v !>'ijtyu:i Antona Kebler, pose:*tni-vrhu stanovnika Filipa Jurkovi-ka v Lomanošah; na Plitvičkem .ja. v Potrni posestnika Jvana Pp veu; v Slovenski gorici posestniki. Franca Veberič ; v Stari Novi vhiS posestnika Jožefa Možir; v Zenkovcih posestnika Jakoba Oomanjko; v Žalincih posestnika Matija Rovan in pri Sv. Mrjeti n Dravr polju Antona Greifa, posestnika v Prepolah. Iz notarske sluibe. Ža namestnika odstavljenega notaija dr. Adolfa Mravlagga v Laškem tr-KU je imenovan Ivan U$lakar, dt.nedai notarski kandidat y Čr-nomlju. ?„ .i 800IJALISTIČNI IZKORI6ČE- ■ ' T"-" — —. " —.. . -.ta: Velike sleparije pri A. Kristanovi Vojni zvezi" oakodgfTflfi1.Jlboge delavce. Koliko je storila Ho^ijalistična stranka v starem kraju za osvo-bojenje naroda izpod avstrijske sužnosti, je najbolje razvidno i/. izjave dr. Ferfolje, ki je bila pri-obČena v socijalističnem listu " Demokracijav juniju lanskega leta in ki se glasi: * "Meščanske stranke so nasVre* kosile z majsko deklaracijo, razširile so najbolj demokratično idejo narodne svobode med najširše sloje naroda. Vse to pa brez nas (socijaHatov). Zaradi tega smo so postavili v pozo junaka, govoreč: kaj nam če meščanska deklaracija, mi zahtevamo mnogo več za jugoslovanske narode... Po ceni jc to haše junaštvo, naš radikalizem v besedah; radi tega nas vladni j Kristan otresel "Vojne Zveze", a pandurji ne bodo preganjali; s! se je ne bo. Žalerjeva žena je po prezirnim nasmehom nas. puščajo, aretaciji njenega moža izjavila da igramo republikance ... Naš j Pred pričami: "Moj mož ve mco-radikalizem nas ne ovira, da bi dr- j £0 o Kristanu in jaz tudi, moj mož žali roke križem, ko krčijo me-! bo vse povedal in jaz tudi, če ne ščanske stranke pot svobodni ju-,k® mojega moža ven zresal." Po- delavciT! Le misli sodrug ton Kristan gospode načelstva, ti res niso oškodovani, bili pa so delavci, revno ljudstvo. Solze ma jek stradajodih otrok, hirajo-delavstvo imate na tvoji vesti. "Vqj(ia Zveza" je bila Kristanova domena, tam je on paševal, in če se sedaj sklicuje na načet-stvo in nadzorstvo, je to le pesek v ooi ja vrniti, kajti v resnici je o vsem le'on odločeval. Njegovo ranen.ie je bilo merodajno, njegova volja je odločevala. On j«3 nastavljal uradništvo, po njegovi protekciji sta bila nastavljena ;u-di madžarski zid Oroszy ter Nemec Linninger, ki sta sedaj tudi zaprta. Nastavilo se ju jc, da sta bila oproščena vojaške službe. Zakaj se ni oprostilo za to raje dveh Slovencev? Takih strokovnjakov ni bilo težko dobiti. Sedaj bi se rad sodrug Anton fc&V-i,.;-- Tiskovni urad 8. N. Z. Ko se je pred mesteci pričela kampanja za dejansko pomoč našemu narodu v starem kraju, bo disi preko American Jugoslav Reliefa v New Yorku, bodisi potom Jugoslav Reliefa v Chicagu, so se glasila S. R. Z. zaganjala v to ak eijo z najostudnejšimi izrazi, češ, da narod v Jugoslaviji ne potrebuje starih cap. Pri tem »o navajala posebno rada neko izjavo čla na slovenske vlade v Ljubljani, socijalnega demokrata Antona Kristana, zastopnika za socijalno oskrbo; na podlagi te izjave ni prebivalstvo baje toliko trpelo vsled splošnega pomanjkanja, in neznosne draginje, kolikor vsled strahovitega izkoriščanja raznih kapitalistov, trgovcev, prekupcev navijalcev cen itd. Tekom vojne so v vseh državah, tako v Evropi, kakor v Ameriki, napravili razni vojni dobavatelji ogromne dobičke, in to sleparskim potom bodisi pri dobavljanju vojaških potrebščin, bodisi s hrano, s čemur je bilo oškodovano civilno prebivalstvo. Tudi na Slovenskem je bilo več takih sleparjev, med drugimi dr. ŠušteršiČ, ki so si nakupičili milijone na račun trpečega in stradajočega naroda. To izkoriščanje seveda tudi s podpisanim premirjem ni ponehalo, samo s to razliko, da je moralo izključno civilno prebivalstvo nositi ta bremena. Gospodje v Chicagu so navajali to izkoriščanje kot najvažnejši razlog, zakaj da ni treba pošiljati v domovino hrane in obleke, po-vdarjajoč, da je v prvi vrsti treba napovedati boj kapitalistom in delovati za politično svobodo Jugoslovanov, Neštetokrat so kriti-izrali slovensko in jugoslovansko vlado, češ, da je ona odgovarna za tako brezmejno izkoriščanje, da se ne poteguje za koristi pripro-stega ljudstva, temveč da gleda za osebne koristi in za koristi dinastije. Stem so seveda ohsodili tudi svojega lastnega tovamaki je bil na vladi in kterega naloga je bila v prvi vrsti, omiliti prebival stvu težko stanje in izkoreniniti socijalna zla, proti katerim je vedno nastopal in jih po pravici obsojal. Z zlohotnim satkazmqm so tedaj glasila S. R. Z., med katerimi se je najbolj odlikovala Prosveta, kazala na te gnjile razmere in na onemoglost m^anskih strank, ki niso bile v st$nu qdpraviti jih takoj. Namigovala so pri tem, da je edino socijalistična stranka prava rešiteljica delavskega razreda, proletarijata, ki je suženj vladajočih in kapitalistov, ter direktno in indireiktno povdarjala. da. more le v socijalistični držav! zavladati prava socijalna pravičnost, kjer ne bo gospodoval en razred nad drugjm, kjer bo temveč plačano delo vsakega po za-sluŽenju. xV teoriji se seveda marsikaj lepo sliši, ali v praksi pa se je že dostikrat pokazalo, da so postali taki delavski "rešitelji" ravnotaki ali pa Se večji izkor^čevalei, ka- goslovanski državi..." Sedaj so pa prišla še vsa drugačna odkritja na dan o počenja-rtju socijalistov v starem kraju. Ravno ti nazovi "rešitelji" delavstva so oni, ki uganjajo najuma-zanejše kupčije s celokupnim narodom« ki se ^ružijo z našimi narodnimi sovražniki, odgovarjajo mladeničem, naj se ne bore proti Nemcem, hujskajo prebivalstvo proti vladi, podpihujejo nemire, izvajajo največji terorizem nad delavstvom, ki jim noče slepo slediti, ter so dejansko sokrivi največjega in najtežjega izkoriščeva-n-ja. Za danes se omejimo samo na to slednje dejstvo, da pokažemo bratce chicaških gospodov v pravi luči, katere so oni vedno z vso vnemo zagovarjali in katere so kovali v zvezde kot najboljše in najbolj nesebične delavske prijatelje. Čitatelji naj sami presodijo, kakšni prijatelj delavstva so ti ljudje, pod katerih vodstvom se vrše največje sleparije na škodo proletarijata. Ljubljanska "Jugoslavija" prinaša v številkah od 15. in 16. maja zanimivo poročilo o razkritju sleparij v'Vojni zvezi', kateri na čelu je socijalni demokrat Anton Kristan, ki je pred pol letom izjavil ,da je vzrok trpljenja našega naroda v izkoriščanju. Poročilo se glasi dobesedno: \ Odgovornost za "Vojno Zvezo". Sodrug Anton Kristan je poslal v časopise v imenu iVojne Zveze' izjavo, da vsled goljufij, ki so se zgodile pri njej, "Vojna Zveza" ni oškodovana. Res je, da je s hranilnimi knjižicami g. Žalerja izgu ba "Vojne Zveze" za silo krita, a kdo olajša ubogim delavskim družinam pomanjkanje in trpljenja, vedala je to nemški, ker slovenski ne zna. Lani je izjavil aretirani Žaler napram inženirju Uhliru: "Vse te boljše stvari, vse te večje kupčije mi Kristan odje." Kakšne so bile te kupčije, pove že to, da so se gospodje "Vojne Zveze" posluževali firme "Vojne Zveze", da so dobivali razno bla- THE FIRST NATIONAL BANK (PRVA NARODNA BANKA.) ; CHISHOLM, MINN. je velika, zanesljiva in močna banka. Naš kapital je $100,000-C0; naše premoženje miljon in pol dolarjev. Vsaka vloga, še tako velika je varna pri nas, nobena premajhna; da bi je z veseljem ne sprejel h Vaš rojak, Jacob Os-.bolt, vam bo šel v vseh bančnih opravkih 11a roko; pridite do njega. MI POŠILJAMO DENAR V. VSE SLOVANSKE * KRAJE. Banka je odprta dnevno od 9. do 3. v soJnito zvečer od 1. do 8. ure. Marija Sluga 1828 W 2 Jed $t. Chieace, HL Telephone Canal 4730 izkušena iti z državnim dovoljenjem potrjena BABICA se uljudno priporoča slovenskim is hrvaškim ie-nam in oirrakim Slovenkam. ROJAKOM V MINNESOTI. Sfem potom naznanjam rojakom v Minnesoti kakor tudi po o- ki M ga moral, prestati, ker niso stal* nfe''binah v Zdnuenih dr-od v "'Vojni Zvezi" včlanjenih i fiVah- da scm Prcvzel z^toP« , , , .. ..... ... ati/n naiVrličih r*Trr»I>T-o/4nili am. »1 konzumov dobile jim itak pičlo odmerjeni sladkor, cikorijo, kavo in drugi živež. Delavsko ljudstva je stradalp, je moralo stradati, da so si. ti. gospod je pri 'Vojni Zvezi' polnili žepe. Revežem namenjeu sladkor, fižol in drugo so prodajali po oderuški ceni verižnikom, sami pa so vpili ter se gr&zali nad izsesovalci ljudstva. In sodrug Anton Kristan ima še drzno čelo, da trdi, da "Vojna Zveza" ni bi- stvo najboljših parobrodnili družb ki firev&žajo potnike v staro domovino. Zatorej rojaki, ki nameravate potovati v etaro domovino, si lahko vozni listek kupite pri svojem rojaku, meni zdolej podpisanemu Joseph Sckarabon, & Co. 413 W. Michigan Street, Dulutb, Minn. ~v* SLOVENCI! jjt i?® .■* i 1 ne pozabite svojcev v domovini. Pošljite jim denar, podpirajte jih sedaj, ko je sila največja. Krone so sedaj še zelo pod ceno: 100 KRON STANE SAMQ DOL. 6.75. . Ako hočete potovati domov, obrnite se na nas. Mnogoletno pečanje z bančnim in potniškim obrtom, izkusilo nas je tako, da moremo vsakega v resnici najboljše postreči. Imamo mesta na vsakem parniku. Pišite na: JOHN NEMETH STATE BANK 1597-2nd Ave. NEW YORK, IM. Y. F SEVERA CO. RAPIDS, IOWA za noge. Fraftak za noge) In komate nog« bo zagotovljen, •ton praiek za noge. Malo praika med priti m na. vrh afcih valko jutro in nekoli-Jc čevelj ali nogovico po- Me. Cena 21 centi jo le Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nas denarni zavod je zanisljiv in poznan med narodom Po svoji uljudni in hitri pestrežbi. Mi plačujemo na hranilna uloge ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete, t/ Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. SO. K. S. K. JU N. S. PITTSBURGH. PA JOLIET, ILLINOIS c - - • - Emil Bachman inc. Hamlin Ave. I CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in dragih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J. Poskusite enkrat s kakim naroČilom pri nas in dobro boste po-atreženi. mm-*, MINERS STATE BANK CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. m -m. ~ j r . -i J • 1 Dobro. ZaiK)innit€ si to, kajti to jc velike važnosti. Sedaj pa poduhajte ono lato pod podstrešnim oknom." Naredil sem, kakor mi je rekel, in takoj sem začutil močan krco zotov duh. "Tu gori je stopil, ko je lezel vun. Če ste vi to zaduhali, gotovo tudi Diana ne bo težko našla sledi. Odvezi te torej sedaj psa in opazujte moje plezanje po Ko sem prišel vun, je Šerlok Holmes že stal na strehi; videl sem ga plazečega se po robu stre he kakor velikanska kresnica, s svetilko, na prsih pritrjeno. Ko je stopil za dimnik, sem ga zgubil i* trenotek izpred oči, toda takoj se je zopet prikazal in se i» na nasprotno stran strehe. Šel sem okrog hiše in videl sem ga sedečega na žlebu zgoraj ob strehi. "Ali ste vi, dr. Watson?" je zaklieal. "Tu je tisto mesto. Kaj pa je tista črna stvar tam spodaj?" "Jaz!" "Sod za vodo." "Pokriti" "Da." "Ali ni videti nobene lestve?" "Nobene." "To je vražji človek! Saj si mora vrat zlomiti! Toda, kjer je on priplezal gori, mora tudi meni bi ti hogoče priti doli. Kositarjeva cev se mi zdi precej močna. Poskusimo torej, če Bog da!" Sedaj se je zaslišalo neko drsanje in drčanje; svetilka se je začela polagoma pomikati ob zidu navzdol. Kmalu nato je skočil Ifolmes z lahkim korakom na so J in odtod na tla. "Ni ga bilo. težko slediti," je zaklieal, medtem ko je zopet obuval nogavice in črevlje. "Med ple zanjem je zdaj pa zdaj odkruš'! kako opeko in v svoji naglici je zgubil, tole stvar zgoraj, ki mojo slutnjo popolnoma potrjuje." - Držal je v roki majhno škatiji co, ki je bila spletena iz pisane trave in okrašena s par biseri iz stekla. Bila je i po obliki i pove-likosti precej podobna škatlji za cigarete. V njej je bilo pol tucata črnih trnjevih špic, na enem koncu ostrih, na drugem prirezanih, prav tako, kakor oni trn, ki je tičal v lobanji Jerneja Šolto. "To so peklenske stvari," je rekel Holmes. "Pazite, da se ne vbo-dete. Prav srečen sem, da jih i-mam. Najbrže so ti edini, ki jih je še imel. Nama se ni treba bati, da bi v prihodnje kaj takega dobila v kožo .Kar se mene tiče, bi raje videl, da me zadene kos bombe ali granate ,nego taka špica Kako je, doktor? Ali bi vas veselilo hoditi zdajle še kakih šest milj daleč?" "Zakaj pa ne?" "Ali vas bodo nesle noge tako daleč?" "Gotovo." "A, tukaj si, kužek! Moja do bra, stara Diana. Na, Diana, po duha j, poduhaj." Pomolil je psu pred nos v kreo-zot pomočen robec, medtem ko je stala živalica razkoračena pred njim, s prav smešno v stran obr-njeno glavo, kakor kak vinski izvedenec, ki poskuša cvet izvrstnega vina. Holmes je zagnal nato robec par korakov proč v stran, pritrdil močno vrvico psu na ovra* nik ter ga peljal k sodu. Kar naenkrat je začela žival cviliti in lajati; nos pri tleh, rep pokonci je šla za sledom, in sicer tako hitro, da je bilo treba nategnjeno vrvico krepko držati v roki. Na vzhodu se je bilo medtem že začelo svitati in bilo nama je mogoče ob mrzli rjavkasti jutranji svetlobi videti v nekoliko razda ljo predse. Velika, omari podobna hiša s svojimi temnimi okni in gy-lim zidovjem in z mrličem v sebi je ostala žalostna in zapuščena z? nama. Pot nimi je vodila najbolj preko Šoltovega ozemlja, mimo nizkega grmičevja, razmetanih smeti in.izkopanih jam in lukenj. Že po zunanje se je ta zanemarjeni kraj dobro vjemal z žaloigro, ki se je bila ondi izvršila. Ko sva dospela do zidane ograje, je za čela Diana močno cviliti in je hi tela ob njej, dokler ni prišla do kota, kjer je stala majhna bukev Ondi. kjer sta se zidova kotikala, je bilo več kamnov izpuljenih in nastale so bile v zid luknje, spodaj zaokrožene .kakor da so že večkrat služile za lestvo. no je *Jezel gori. vzel psa iz moje 1*0 ke in ga spustil na drugo stran. "Tu je zapustil mož >: leseui. nogo -sled svotfe cokfi»'!. je reke4 Holmej, ko nem tudi jaz prileael na zid: "Ali vidite bled krvi na belem apnecu? Sreča, da od v če raj ni močno deževalo. Mogoče jih nama bo vseeno zasledovati, izdelana pisma, tiskovine, obrnite slovensko žtvo te vrste v Ohieagu. Posluje v navadnih prostorih vsak torek zveSer od pol 8. do 0. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra. y Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiše, ali knjige. .Dne 31. decembra 101S je imelo druStvo posojenega. Na posestva ....$ «5,200.00 Na knjige .... 8.600.00 Skupaj ........ $103.800.00 Uradniki tega društva so večinoma vsi hi&ni posestniki, ter jamčijo za varnost društva 2 vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil dosedaj. Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-sellch, blagajnik. Nadzorniki: Anton Oregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senlca, Frank GriU, Maks Oznersel, A. Bat 1st eg in Anton Banich. potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana >ila in vstopniee za veselice, ali kake droge se na največjo slovansko unijsko tiskarno ▼ Ameriki, tODNO TISKARNO, 2146-50 Btae Island Ave., Chicajjo, QL Ta Vam bode izgotovila vss tiskovino ▼ popolno zadovoljneet glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vun priporočamo aelo pripravne Vplačilne knjiiiee za člane in članice, izdelane v malem žepnem format« in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla- e za izplačevanje bolniške podpore " Bolniške lists, večje in man Solnišks lists, večje in manjše in pose 'pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno - - •• po skladih, ali razredih. drugih izdatkov, ter po-bns na- tnice. Tiskane imamo tudi yule za vodstvo članov, da s~ ~ tančen pregled števila članov po cr Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". Vi: 4 TELEFON CANAL 6027 ^■Frank Grill's Dairy Prva slovensko-brv aftka MLEKARNA 1818 W. 22 n d Street .Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z vefeppoš tova jem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Kupujte Vojno - varčevalne znamke! Pittsburgh, Pa. 919. dne 18. junija ■ ZAHVALA. Maščevanje je podobno puški ^ isto zadene v srce človeka bolj hudo, kakor pa poči. Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost izrekati ponovno, ali tem potom prisrčno zahvalo vsem najunim sorodnikom v Indianapolis, Ind. in Cleveland, Ohio, katere sva predzadnji teden obiskala in zopet videla po tolikih letih še zdrave in vesele. Hvala za prijazen sprejem, lepo postrežbo in gostoljubnost očetu Anton .Struna, druž. Uršula in Josip Zevnik osobito pa rojaku Josip Gačniku (vsi v Indianapolis, Ind.) ker naju je tako pozno zvečer peljal s spojim avtomobilom na postajo. • Hvala moji sestri Mary Veli-kae in moji sestrični Mary Springer ter Angeli Fink v Clevelan-du, O. ter vsem, katere sem obiskala. Kojih pa nisem mogla o-biskati pa mi blagohotno oprostite, sem imela premalo časa zato. Vsem skupaj kličeva: Z Bogom! Živeli! Antonija in Frank Struna. Joliet. 111. 16. jun. 1919. POZOR ROJAKI! Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro še 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zanpnost izdelovatelja zasluši popolno zaupanje in čislanje od ftrani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilp mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno — Grenko Vino — torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolftznl jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v šelodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trine rje vi leki »o prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo šareče rudsče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navaoss aiaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo šenske ob premembi šitja. ali rudarje in unge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite ^ v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je slasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glešnjev -in drugih, najhitrejša *b šivce Iveev in aa ma- ev AntiDutnn js izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. r NAJNOVEJŠE NAOBADE SO DOBILA TRINEKJBVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MED AL—SAN FRANCISCO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. W 1 » <» » W* 1 > 1 'XI CHICAGO, ILLINOIS 1 '»'^V' 11 ■ POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršnersi želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati. Prodajam farme in neobdelano, zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov: Ignac Česnik, Willard. Wis. LOTE NA PRODAJ Na prodaj imam več lot na Far-mond parku. Krasna lega. Ugodni kupni pogoji. Lepa prilika za vsakega Slovenca za narediti dobiček pri teh lotah, ker to zemljišče bo čez čas veliko dražje. Vprašajte za pojasnila prij> John Papich, 1607 K.Broadway, Joliet, IU. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE BO LET je ta banka varne čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček ®naša nad $550.000.00, kar se drži v po- v 1 J8 sebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v * r * ' NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LISTO. fi**. t rr~r ISiJ /< %% 9QL Narišite obresti sa petletne pripisujejo k glavnici, vV aH pa Izplačujejo na hranilne slogo oi $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. eJollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".