Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Eokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Eokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,]YIir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št, 26.
Naročnina naj se plačuje n apr e j.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.
Celovec, 26. svečana 1910.
Štev. 9.
Poslanec Grafenauer o proračunski debati.
V	četrtek, dne 17. svečana, so si pogledali v deželnem zboru zastopniki raznih strank oči v oči. Opozicija, zelo majhna po številu, je izšla iz vroče bitke zmagoslavna. Nemškonacionalna večina, ki v deželnem zboru, kakor se je to pot pokazalo, zelo pogreša bivšega deželnega posl. Doberniga, je poslala v boj proti odločni opoziciji poslanca dr. Artur Lemischa. Drugi govorniki njegove stranke so mu le nekoliko sekundirali. Kot najboljši govornik v deželnem zboru se je izkazal v tej bitki poslanec Grafenauer, ki je duhovito in s prirojenim humorjem prijemal nemške na-cionalce tako uspešno, da je imel celo po večini nemškonacionalno galerijo zase. Njegovi dovtipi so zadeli vedno v živo in povzročali na galeriji kakor^ tudi v zbornici sami bučno veselost.
Kot izboren debatér, ki mu ga med nemškonacionalno večino ni para, se je izkazal nemški krščanski socialec Walcher, ki je zavračal nasprotnike zelo srečno in uspešno. Po pravici si je privoščil socialdemokratskega zastopnika Eie h a, ki gre črez drn in strn za nemškimi nacionalci, dasiravno bi moral biti v opoziciji, in le zaradi lepšega spusti tu pa tam kak nedolžen govorček, da galerija spozna, da zastopa socialne demokrate, ne pa nemške nacionalce. Eie h se je popolnoma vdinil nemškonacionalni večini, upajoč morda, da mu bo ta dala v protiuslugo kako drobtinico. Mož je pokazal korajžo edino takrat, kadar je imel priložnost, udariti po veri in kar je ž njo v zvezi, svest si, da mu bo zato hvaležna nemškonacionalna večina, ker ji bo odvzel neprijetno breme. Pred vlado je kazal mož večji rešpekt, nego ga ima vlada sama pred sabo.
V	naslednjem podamo nekaj iz govora posl. Grafenauerja, ki je začel tako-le : Visoka zbornica! Pred nekaj dnevi sem se izrazil tukaj, da se ne maram poslužiti dane priložnosti in po-
seči v debato, ker bomo itak v kratkem bili bitko pri Kustozzi. Poročam vam, da so nekateri oddelki pred bitko že postavljeni, to so posamezne številke proračuna, ki jih je navedel poročevalec. Srečna njihova pozicija ni.
Ko sem danes vstopil v zbornico, so me od vseh strani povpraševali: „Ste li nabasani?" in odgovoril sem: Da! Zdaj pa jaz vprašam vas: „Ste li vi nabasani?" (Veselost.) Dovolite, da vam danes enkrat povem odkrito svoje mnenje, Danes imamo četrtek, in ob četrtkih imenujejo Nemci Celovec ,,der windische Landtag" (slovenski deželni zbor). (Veselost.) Kot zastopnik Slovencev bi se danes smel torej te priložnosti poslužiti in govoriti v slovenskem jeziku, ki mi teče še bolj gladko kakor nemški. (Deželni glavar ga opominja.) Pridem že k stvari, par korakov v stran nič ne škoduje. (Veselost.) Govoril bi lahko slovenski kljub temu, da je poslovni jezik tukaj nemški (oho-klici), pa pustimo stvar raje tako, kakor je, saj dolgo itak ne bo tako ostalo. Vladi pa povem, da je grešila, ker tega ni zabranila.
Zdaj smo pri računu in tedaj so si ljudje radi v laseh. Ni izključeno, da se bo prijateljstvo med vami in menoj, če ne popolnoma nehalo, pa vsaj precej ohladilo. Posebno toplo itak nikdar ni bilo to prijateljstvo. (Veselost.) In če se ozrem na to pretečeno zasedanje, dobim vtis, da je bilo delovanje deželnega zbora le malenkostno. (Waldner kliče vmes.) Pomirite se, gospod tovariš, morda bodo moja izvajanja za vas dobra. (Veselost.) Regulator v izdatkih so bile vodne bolečine na Zgor. Koroškem. Če primerjamo izdatke za Spodnje Koroško z onimi za Zg. Koroško, niso, če primerjamo tudi bremena Spod. Koroške, nič drugega, nego vodna kapljica. Izmed obravnavanih reči prištevam le nekaterim večjo važnost. Te so: Vodopravni zakon, posredovalni uradi na deželi, deželni kulturni svet in sprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda. Vodopravni zakon visi, zakon o posredovalnih uradih je samo idealen, zakonska predloga
o deželnem kulturnem svetu je krivična, zato liberalna, občinska volilna reforma je ..waschechri1-(se pokida), njeno obravnavanje pa „scheine^rinT>s (samo navidezno) in zaradi tega pristno nemškonacionalno. Napaka je bila, da zbornica ni sprejela vodopravne zakonske predloge take, kakor jo je predlagal posl. Steinwender. Njegov predlog mi bolj ugaja, nego sprejeti predlog. Steinwenderjeva predloga je bila razmeram v deželi bolj primerna. Glede zakona o posredovalnih uradih na deželi sem mnenja, da bo brez praktičnega pomena, ako se zanj ne bo agitiralo.
(Posl. Breitegger kliče nekaj vmes.) Gospod tovariš, takih sredstev se jaz nisem nikdar posluževal in obžalujem samo, da zdaj ni tukaj poslanca Metnitza.
Proti zakonski predlogi deželnega kulturnega sveta.
Zakonsko predlogo sem imenoval liberalno. Liberalna stranka ni priznala našemu narodu pravice sodelovanja. Liberalna stranka je Avstrijo zelo oškodovala in ustanovitev deželnega kulturnega sveta za Koroško je bila njena zahteva. In ta zakonska predloga izključuje od sodelovanja drugomisleče. Jaz kot zastopnik koroških Slovencev moram z obžalovanjem pribiti, da ta predloga ne vsebuje tistih določb, ki jih nahajamo pri zakonskih predlogah za deželni kulturni svet v vseh drugih jezikovnomešanih deželah. Že lansko leto sem takoj opozarjal na tozadevne določbe na Češkem, Moravskem, Tirolskem in tako dalje.
Menil sem, da nemškonacionalna stranka ne bo zapadla napaki stare liberalne stranke in bo poznala na kompetenten in pravičen način toliko dostojnosti, da nobenih sodeželanov ne bo izključila. Lahko bi bilo ustanoviti pri deželnem kulturnem svetu za Slovence poseben oddelek, pa manjkalo je dobre volje, ki jo pri nemškonacionalni stranki mnogokrat pogrešamo. Predloga pomeni gospodarsko ločitev drugomislečih v deželi. Mi smo ustanovili lepo število zadrug, in
Hranilnica in posojilnica Podljubeljem
obrestuje hranilne uloge po 474% in daje posojila po 5%.
Podlistek.
Povest o Nutetu.
Domen Otilijev.
(Konec.)
O sv. Andreju je Nute toliko okreval, da je vzel spet vrečo in stopil na pot. Počasi je hodil od hiše do hiše. Zabolela ga je noga, ko je stopil na oster kamen. Zaklel je po cigansko in ni čutil bolečine. Pri zadnji hiši pa je omagal. Kmet ga je vzel v hlev na gorko; tistega večera ga ni bilo domov.
v bajti so bile takrat tri osebe. Je bil oče f , 0. «ganko in še mlad, krepak mladenič 1 e krvi in istih misli. Zagledal se je v mlado ciganko m ostal pri novi družbi.
an z močno brado je natlačil pipo in jo zapalil. Sumi je narahlo hčer v ramo in dejal:
„Slišiš, Hani?«
Hči je zazevala.
rek*a ? Tisti blek ob cesti naj proda! Saj bo denar tako naš. Kaj praviš, Piroš?“
Mladi je prikimal.
Mlada je dejala. „Saj sem mu rekla Danes je šel. Morda dobi kupca«
In res!
Drugega dne je Nute počasi prikrevsal v bajto. Prinesel je veselo novico. Tisti blek ob cesti je prodal kmetu, ki ga je vzel k sebi črez noč. Še v tem tednu bo dobil denar.
Prihodnji pondeljek je kmet naštel denar. Nute je vesel hodil po ulicah v trgu in pravil o veliki svoti, ki jo je dobil. Proti večeru se je vračal. Pri tisti vili ne daleč od trga so mu prišli cigani naproti.
„Kaj se že vračaš, Nute?«
„Saj ni še noč, Nute!“
„Vrni se, Nute!“
„Par kozarcev bi lahko plačal!"
„Toliko denarja si dobil za majhen blek!"
„Saj te bomo spremljali!"
Šel je ž njimi. Pili so in peli in, ko ga je Nute že preveč čutil v možganih, je naslonil glavo med roke na mizo in zaspal.
„Kaj boš spal, Nute!"
„Iti bo treba!"
„Plačati, Nute!"
Nute je pomencal oči. Z odprtimi usti in vprašajočimi očmi je pogledal črez mizo.
„Še en liter, oštir!"
„Potem gremo, Nute!"
„Spiš, Nute, in še zaspan nisi."
Krčmar je prinesel liter, in družba je pila. Največ pa Nute. Potem so vstali od mize. Kdo bo plačal? Nute ni vedel ničesar. Godrnjal je po cigansko in se opotekal.
„Bom pa jaz plačal." In stari cigan je odštel denar. Pri tem je dal tovarišem znamenje z očmi.
Iz krčme so šli v noč po strmem klancu.
Drugega dne se je zbudil Nute na postelji. Tipal je okoli sebe in nekaj iskal. „Saj jih nisem izgubil. Tu notri sem jih imel. Sanja se mi?“ Odel se je spet in zaspal.
Opoldne je vstal in pretaknil vse kote. Skušal se je domisliti, kje je imel denar, a ni se mogel. Vprašal bi rad Hani, a je danes odšla. Nikamor ni hodila po dnevu in danes je ni.
Hani je prišla zvečer vsa vesela.
„Si se naspal, Nute?"
Nute je čemerno pogledal. — „Denar sem izgubil. V žepu sem ga imel, pa mi je padel ven. Tudi iskal sem ga že na cesti, pa —“
Debelo ga je pogledala. „Kaj ? Izgubil?"
,.Izgubil, da!" — „Norec!“
„Ha, ha!"
„Le smej se, norec, a bomo videli, od česa boš živel! Ničesar več ti ne dajo na vasi. Prodal si in imaš denar, Nute! V božjem imenu pojdi! Tudi moj oče in Piroš ne bosta kradla več, veš! Dejala sta, da ne bosta postavljala več svoje kože v nevarnost."
„Ha, ha! Ali misliš res, da bova morala umreti?"
„Prav gotovo, če bom tu! Pa bom šla, veš! In še nocoj bom šla, ako ne dobiš denarja !"
„Kje naj ga dobim! Iskal sem ga: Na cesti ga ni!"
„Kaj mi mari? Ti skrbi!"
„Kako naj skrbim?"
„Denar, norec! Hišo imaš. Ali je ne vidiš? Prodaj jo, da te lakota ne doseže! Še ta teden prinesi denar!"
„Ha, ha! Denar! Grem, grem! Še jutri jo prodam."
In veste: Ravno istemu kmetu jo je prodal.
Tisti krčmar pri cerkvi ga je ustavil na cesti. Odberačil je Nute v vasi in se vračal.
jaz se ne bojim tukaj izreči, da se je nemško-nacionalna stranka lotila gospodarske organizacije še le potem, ko je našo gospodarsko organizacijo videla. (Ugovori od strani nemških na-cionalcev. Poslanec Walcher: Prav res!) Število nemškonacionalnih zadrug v celi deželi bo kakih 60 ali 65, na slovenski strani pa jih imamo 37. Sedaj vas pa vprašam, gospoda moja: Če onemogočite na gospodarskem polju sodelovanje 37 zadrug, ali ne zapadete potem napaki, ki nas sili h gospodarski ločitvi? Na eni strani poudarjate, da na Koroškem ne sme priti do delitve, kar je vendar dosledna želja nemških nacionalcev v državnem zboru, na drugi strani pa naredite vse korake, ki nas silijo k samostojnosti in ločitvi. Tako se ne dela mir v deželi (o katerem vedno blebečejo nacionalci, kadar zahtevamo Slovenci kako pravico. Ured.). Mi smo sicer lojalni, ali če ženete stvar tako daleč, potem ne morete od nas zahtevati, da gremo z vami. Prav dobro mi je znano, da je ustanovitev deželnega kulturnega sveta za Koroško zahteva „binkoštnega programa'1. Že to je za nas dokaz, da ne pomeni za nas prav ničesar dobrega. Zakonska predloga je žalibog sprejeta in spričo naklonjenosti vlade do nemško-nacionalne stranke tudi ni dvoma, da bo predloga sankcionirana. S tem moramo računati in tudi računamo s tem. Spričo takih za nas tako vele-važnih predlog ne moremo drugače ravnati, nego smo začeli. Poudarjamo še enkrat, da pomeni ta zakonska predloga za nas Slovence uničenje samostojnosti^ in napad na našo gospodarsko organizacijo. Čudim se, kako je bilo mogoče za to predlogo glasovati tistim poslancem, ki so tudi poklicani, da zastopajo tukaj Slovence kot take. Tistim gospodom moramo zaklicati: Vi ste poslanci, pa ne poslani!
Proti vladi.
Kar se tiče prizadevanje vlade, je moremo vendar v nekoliko boljši luči naslikati nego nemškonacionalno stranko. O kaki naklonjenosti vlade nasproti nam Slovencem seveda ni govora, a neko prizadevanje vlade, biti nam pravična, v kolikor je to utemeljeno v postavah in v naravnem pravu, moram priznati, in v prvi vrsti smem to priznati organom deželne vlade. Naglašati pa moram, da njene informacije ravno nimajo trdnih tal. V verskem življenju ljudje nikogar ne goljufajo tolikokrat kakor Boga, kakor pravi pregovor, v političnem pa nikogar ne tolikokrat kot predpostavljene. Primera je sicer malo prehuda, pa označuje resnico, katero zagovarjati nimam samo pravice, ampak tudi dolžnost. Vlada pozabi, da narod ne izgine, vlada pa. Mi bomo še naprej ostali in bomo svoje postavne zahteve vedno krepkeje stavili, in ne bo ostalo drugega, nego da se nam dà enkrat naše najprimitivnejše pravice. Od nemškonacionalne večine Slovenci nimamo ničesar pričakovati. Vsak vinar je prevlečen z zelenim volkom. (Nacionalci ne izdajo niti vinarja, raz ven če je v nemškonacionalne namene.)
Proti postopanju nacionalcev.
Nemškonacionalna stranka nas ne smatra za narod, in ko sem si dovolil pred nekaj dnevi to
Drugega dne je bil sveti večer, a ciganov ni bilo več nikjer.
*
* *
Financar se je odkašljal. Vzel je tobačnico iz žepa in mi ponudil.
„Hvala, gospod! Ne kadim.“
„Kmalu bova na cilju. Ali izstopite pri cerkvi?“
„Ne. V prihodnji vasi izstopim."
Zapalil si je cigaro. Kapo je del visoko na čelo, da so se mu videli dolgi lasje in je pogledal skozi okno.
„Ali ga vidite?" je vzkliknil.
„Koga pa?"
„Tistega Nuteta! Ves premrznjen se stiska v kožuh in gre po bližnjici. Kdo ve, kam ga pelje pot?
Raztrgan je bil njegov kožuh, da so se cefn veselili sape, ki je pihala izza gore, in prazna vreča mu je leno visela pod pazduho in se odbijala ob stegnu. Ravno je stopil na travnik, ko mu je sapa odnesla klobuk. Obrnil se je in gledal za klobukom, ki se je kotalil mimo ka-pusnih ogonov.
Čutil sem v srcu pomilovanje, a smeha se nisem mogel vzdržati.
Pri cerkvi je financar izstopu. Pozdravila sva se v slovo in od takrat se nisva videla več.
Kaj je bilo pozneje z Nutetom, vam ne vem povedati.	_____________________________
Kupujte vžigalice v korist obmejnih Slovencev!
„Hišo si prodal, Nute?"
Nute ga je pogledal izpod dolgih obrvi.
„Prodal sem. Svojo hišo sem prodal. Ti je kaj mari? Že jutri bom dobil denar! Ha, ha!"
„Mraz bo, Nute. Deževalo in snežilo bo. In tvoja streha?"
„Kako ga briga! Ha, ha!"
Obrnil je hrbet in šel.
Par dni pred Božičem je dobil Nute denar. Tistega dne se ni mudil v trgu. Z veselimi koraki je stopal po klancu proti bajti, ki ni bila več njegova. Še na misel mu ni prišlo, da bo moral iz nje. Denar, denar, to je glavna stvar!
„Sedaj pa ne umrjeva", si je dejal.
Hani je bila zelo vesela. Povsod je imela lepo besedo do Nuteta. Še za večerjo ga je vprašala.
„Veš, Nute, denar imaš in ne spodobi se, da bi jedel priberačeno polento. Kar v trg grem in mesa nakupim."
„Seveda! Sit sem že tiste polente. Ha, ha!"
„Pa denar mi daj! Zastonj nočejo dati."
„Tu imaš! Ha, ha!"
Nute ji je dal par kronic.
„Kam pa naj denem ves ta denar? Izgubim ga, ako ga bom nosil s seboj."
„V skrinjo ga deni! Še teh par dni boš tu; potem ga boš moral nosit s seboj. Saj nimaš več bajte; si razumel?"
„Kaj bajto? Dnar imam. Ne umrjeva, ne! Ha, ha!"
In Hani je odšla.
Istega večera so pospravili cigani pod skalo za vasjo spet stare cunje skupaj in natovorili staremu konju. Zavita v stare koce sta sedela
Hanin oče in Piroš ob ognju in stegala premrle roke nad plamenom. Stari je iztolkel pipo na palcu in pogledal soseda.
„Sedaj bi že morala priti. Da pride po večerji, je obljubila."
»Radoveden sem, kakšen obraz bo napravil Nute, ko bomo mi že črez vse gore in doline."
»Klatil se bo, norec, od hiše do hiše, če mu bodo kaj dajali."
»Glejte, sedaj prihaja."
»Kje si bila toliko časa, Hani?"
»Iz hiše sem ga spravila. Vesel je bil in je vedno govoril o denarju. K tistemu kmetu sem ga poslala. Vpraša naj za dovoljenje še za mesec dni. Drugače ne moreva biti skupaj, sem dejala."
»In je šel?" je vprašal Piroš.
»Pa še kako rad!"
»In denar?" je vprašal oče.
»V skrinji ga je pustil. Pa je ni zaklenil!"
»Ti, Hani, si torej tudi pripravljena na odhod?" je vprašal oče.
»Tudi! Še par cunj vzamem s seboj."
»Pojdimo tedaj!"
Vstali so od ognja in odšli s konjem na cesto. Počasi so šli mimo hiš in se ustavili pri bajti.
Hani je odšla v hišo in se črez malo časa vrnila. Zavitek je vročila očetu, in ta ga je potisnil v žep.
»Sedaj pa le hitro, Hani! Vrata zakleni, pa ključ vrzi črez bajto!"
Hani je storila.
»In sedaj adijo, Nute! Bog ti daj srečo in pamet. Videl nas ne boš več!"
trditi, se mi je zaklicalo: »Vi niste narod!" Koroški Nemci kot taki tudi niso narod; toda nekam vendar spadajo, in jaz rečem, da mi Slovenci k živini tudi ne spadamo.
Občinski volilni red sem imenoval „waschecht“ in njegove obravnavanje navidezno. Jaz sem bil član permanenčnega odseka. Člani tega odseka se bodo spominjali, da sem se pri posvetovanju predloge toplo zavzemal za volilno pravico žensk-posestnic. Gospodje bodo priznali, da so ženske ves čas zasedanja v zelo obilnem številu prihajale semkaj v deželni zbor poslušat, le danes, na četrtek, je močni spol bolje zastopan nego nežni spol. (Veselost.) Ž novim občinskim volilnim redom nisem zadovoljen, v principu pa je bil pravičen in dober. Čudim se, kako ste ga mogli izročiti deželnemu odboru, da se ta posvetuje o tej zadevi z »zaupniki". Ali to ni za nas ubožno spričevalo? Ali sami nismo zmožni in nismo za to izvoljeni in za to tukaj? Če bomo vprašali vsakega zaupnika, kakšen naj bo volilni red, ne bomo prišli do kraja. (Eich: Prav res!) Jaz smatram spremembo občinskega volilnega reda kot jezikovno predlogo, ki jo je treba nujno vzeti v roke. To pa se ni zgodilo, a jaz nisem kriv tega. Zakaj se je predlogo zavrnilo na deželni odbor, mi je nerazumljivo, ker so bili v perma-nenčnem odseku zastopani vendar vsi stanovi in stranke. Sedaj je predloga v nevarnosti. Meni se dozdeva, da ni deželni odbor tisti, ki ne bi maral cele predloge, ampak tisti iz liberalne stranke na Koroškem, ki hočejo na vsak način ostati gospodovalci v deželi. Dobra stvar potrebuje časa, to je res, toda slaba reč potrebuje cele dobe. In preden se bo o tem kaj sklenilo, bodo pretekle cele dobe. Zato poudarjam še enkrat, predloga je bila dobra, a dobro ni bilo, da ni prišla v obravnavo. Čudim se le, da je prišel poslanec Eich še le včeraj z nujnim predlogom in se prej ni oglasil.
Volitve v odseke.
Pojdimo za korak dalje in si oglejmo delovanje nemškonacionalne stranke z ozirom na izvolitve poslancev razne odseke. Zdi se, da se je obrnilo v tem oziru vsaj nekoliko na bolje, da prodira spoznanje, da ni pametno za stranko, če izključuje od dela opozicijo. Večina je sklenila, izvoliti le nekatere osebe iz manjšine v odseke. Ker niste cele manjšine izvolili v odseke, zato se je eden odrekel delovanju v odsekih. Da mene ne boste izvolili, sem vedel. Gospodje se boste spomnili, da sem bil jaz že na listi za šolski odsek. Ali imeli ste pred menoj kot Slovencem ravno tako velik rešpekt, da ne rečem mržnjo, kakor pred Walcherjem. Da bi vam ne mogel nihče očitati, da mene niste hoteli izvoliti v šolski odsek, ste raje število odsekovih članov reducirali od 9 na 5 in izbacnili celo svojega pristaša. Gospodom ni treba misliti, da morda ne bi imel jaz zmožnosti, povedati svojega mnenja, in da bi morda ne bil zmožen in opravičen zastopati želje Slovencev. Zakaj nisem smel v šolski odsek in zakaj je moral ven celo Metnitz, zakaj ste naredili to napako, ki jene bom odpustil? Rečem vam, da imate opraviti z Grafenauerjem! Ker se niste ravnali po zahtevah pravice, zato vam od-
povem ljubezen. Spoznali boste, da je bilo vaše dejanje, če se milo izrazim, najmanj nepremišljeno.
Yolilna reforma.
Prihajam k seji z dne 12. t. m. Metnitz mi je tedaj rekel, da je Steinwender naredil volilno reformo za državni zbor. V Celovcu sem pa izvedel, da je bil njen oče Metnitz. Sicer je vse eno, kdo jo je skuhal, ampak gre se za to, kakšna da je. Volilna reforma za deželni, pa tudi za državni zbor pomeni za nas Slovence krivico, ki v civilizirani državi nima mesta. Čudim se, da je vlada mogla tako volilno reformo za deželni zbor predložiti v sankcijo. Deželnozborska volilna reforma je pravi biser nemških nacionalcev. Okraj Trg nima očeta, ne matere, je nekak »Madchen fur Alles". En del tega okraja je priklopljen k Celovcu, en del k Velikovcu, en del k Rožeku in en del k Paternionu, pa vedno tako, da Slovenci ne moremo priti do svojih mandatov. Očitalo se je, da imamo Slovenci zvezo z nemškimi krščanskimi socialci. Resnici na ljubo povem, da smo se Slovenci s krščanskimi socialci našli v gospodarskem programu, v narodnem oziru pa nimam o nič skupnega in korakamo ločeno. Ob tej priložnosti poudarjam, da niti stari nemški liberalci niso sklenili tako krivičnih postav kakor ravno krščanski socialci na Nižje Avstrijskem. Gosp. Artur Lemisch je rekel: Slovenci so prišli k nam. Vprašam: Kateri Slovenci? Nekaj jih sedi tukaj, ki imajo isti program kakor nemški nacionalci. Tega ne moremo odobravati. Saj ni verjetno, da bi se kaka druga stranka pustila tako raznaroditi kot ta stranka. Tega koraka ne nahajamo pri krščanskih socialcih, ampak samo pri liberalni stranki Slovencev. Le ta se je mogla tako odreči narodnemu principu in se obesiti tuji stranki. Izdajstvo, ki ga očitate krščanskim socialcem, le mi lahko iščemo in očitamo čisto kje drugje, pri liberalnih Slovencih. (Oči cele galerije se ozirajo na Kiršnerja, Gajlerja, Wieserja, Michorja, ki sramežljivo povešajo oči.) Pa te krivice na lastnem telesu se bomo znali Slovenci otresti z rokavov, ram in reber.
Metnitz se jezi.
Metnitz je rekel tukaj v zbornici, da je »Mir" »Schundblatt". To mi je rekel sicer le bolj privatno, pa dokazati tega ni mogel. .Ali tiči hudobija tega lista morda v tem, da je bičal aretacije poštenih Slovencev na celovškem kolodvoru, ali da je pisal o desetmili-jonskem posojilu mesta Celovec, ali da je pojasnil delovanje deželnega ognjegaškega glavarja Bergerja? Mi smo opravičeni pisati resnico, tega nam Metnitz ne bo mogel oporekati. Govornik bere nato na dolgo in natančno gospodarske grehe nemškonacionalne večine in sklene z besedami: S tem končam, pa videli se bodemo še enkrat.
Rojaki, spominjajte se podljnbeljsliega ..Delavskega doma".
Darovi.
Za potiljubeljski »Delavski dom":
233. C- §■- Vouk, župnik v p., Celovec . . K 5'— 234— 235. 0. g. dr. G. Pečjak, gimn. profesor v
Ljubljani.......................„ 10'—
236.	Nabiralnik „Delavskega društva11 Celovec „	5'—
237.	(j- g- J- Šenk, kaplan v Črni . . . . „ 5'—
238.	č. g. Anton Benetek, provizor v Št. Jurju „	5'—
239.	G. Keršič v Št. Jakobu v Rožu . . . „ 5'— 240—243. Izobraževalno društvo „Kot“ v Roža . „ 20 —
244—245. Društvo „Zvezda“ v Hodišah......... 10'—
246 — 247. C. g. V. Morti, kaplan v Borovljah .	.	„ 10'—
248—257. Čisti dobiček predstave „Lumpacija va-
gabunda“ . . .,..................„ 50‘—
Koroške novice.
Shod slovenskega katehetskega društva se vrši v četrtek, dne 3. sušca t. k, ob 2. nri popoldne v Celovcu pri ,.Benediktinski kleti“.
„Slov. Narod14 smeši našega poslanca. „Slov. Narod“ se v najnovejšem času poteguje za obmejne Slovence s tem, da udriha po najbolj delavnih ljudeh in smeši našega vrlega poslanca Grafenauerja z ,,oče Grafenauer41 in tako-rekoč zahteva, da bi naš poslanec v koroškem deželnem zboru naj napadel zaradi razdelitve volilnih okrajev namesto nemških nacionalcev dr. Šušteršiča. ,,Narod41 moramo že poučiti, da se je Grafenauerjev govor v deželnem zboru tikal predvsem razdelitve volilnih okrajev za deželni zbor. Sicer pa tudi volilnih okrajev za državni zbor ni naredil dr. Šušteršič, ampak nemški nacionalci, kojih tozadevnega načrta nismo mogli spremeniti, kljub temu, da so se tudi krščanski socialci zavzemali za naš načrt in kljub temu, da je v tistih časih sam dr. Tavčar na Dunaju ministrom kazal svoj kveder — pod mizo. Nismo pozabili tistih težkih časov, a tako zabiti nismo, da bi neizpre-menljive reči ponavljali venomer in vsled enkratnega nesporazumi] enj a obračali hrbet stranki, ki nam edina more in tudi hoče pomagati. Koroško ljudstvo pa zdaj še bolj ve, kakšno naj bo v prihodnje njegovo stališče nasproti listu, ki smeši našega vrlega zastopnika in hkrati enega najboljših mož, kar jih je rodila mati Slovenija.
„Slovenski porazi na Koroškem.44 O teh sanja „Slov. Narod11, trdeč, „da na Koroškem nazaduje slovenska stvar, odkar delujejo koroški voditelji po receptu kranjske klerikalne stranke, na vsi črti.11 Očita nam, da so Slovenci propadli pri občinskih volitvah v Grebinju, Rudi, Vovbrah, Po-krški vasi in Radišah. Resnici na ljubo moramo pribiti, da smo tudi v teh občinah pri volitvah zelo napredovali, kakor sploh v vseh občinah, ki se nahajajo v nasprotnih rokah. Omenjene občine pa so bile že doslej vse v nemškocionalnih rokah in tudi grebinjska ni bila nikdar prav naša. Torej je neumnost, govoriti o slovenskih „porazih41. Š temi „porazi14 se samo nemškonacionalci po graških listih tolažijo in sami sebi korajžo dajejo. Nemški nacionalci so že tako vajeni resničnih porazov, da iz tega, če v kaki svoji trdnjavi naš naskok za enkrat z naporom vseh sil še odbijejo, to takoj kot svojo „zmago41 in kot slovenski „poraz“ razkriče. In takim manevrom naših političnih nasprotnikov se slovenski listi z obžalovanja vredno naivnostjo usedejo na lim. Sicer pa, če že pišete o naših zadevah, vsaj lepih krajevnih imen nam ne pačite, saj jih pačijo že zadosti Nemci. „Pokrške vasi41 na Koroškem ni; nemški ..Poggersdorf4 se slovensko imenuje ,.Pokrče14.
„Cirilm etodarij a44 na Koroškem. „Slov. Narod41 zahteva od „Mira44, da naj napade „Slo-venca41, ki je „Družbi sv. Cirila in Metoda41 povedal par gorkih. So li kranjski liberalci res tako slabega spomina, da ne vedo, da imamo ravno koroški Slovenci od zadnje jeseniške skupščine najmanj povoda, vnemati se za družbo, ki je na Jesenice povabila koroške zastopnike, da jih je tam kruto žalila? So li res že pozabili, kakšno stališče je zavzel od tedaj „Mir41 nasproti družbi? Mi nismo tako pozabljivi. Nismo pozabili tega, kar je družba na Koroškem storila, pozabili pa tudi nismo, česar ni storila in kar je storila zoper nas. Opozarjamo le na tožbo druž-bmega tajnika Berceta zoper „Mir“. Obravnava bo.xY. kratkem, in tedaj bomo skrbeli, da bodo prišli naši narodnjaki gledat prizor, kako družba ,,deluje za blagor koroških Slovencev.41 Svoj čas smo se vnemali za družbo, ko še ni bila strankarska. ampak samo slovenska. Če napadajo zdaj družbo za njene grehe slovenski listi, naj le sama gleda, kako se bo branila. Dokler družba nam ne da zadoščenja in ne popravi, kar je zagrešila, jo naj le brani liberalni „Narod“, kojega „rodoljubni napadi na koroške rodoljube so nam žal preveč znani. Slovensko javnost, ki hoče soditi družbo brez predsodkov, opozarjamo pri tej priložnosti na brošurico „Sloy. šolsko društvo v Celovcu in Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani41, ki jo je izdalo in založilo „Slov. šolsko društvo v Celovcu.11
Koroška trgovska zbornica ter deželni in državni poslanec dr. Steimvender sta si v zadnjem času močno v laseh. Povod temu kavsu med nemškimi bratci je dal deželnozborska predloga o koroškem vodnem pravu, proti kateri je koroška podružnica zveze avstrijskih industrialcev sklicala protestno zborovanje v Borovlje. Tega zborovanja so se udeležili tudi nekateri člani trgovske in obrtne zbornice ter tako prišli na pomoč veleindustrijcem, ki delajo gotovo veliko škode — domači obrti. Dr. Steinwender se je upal to počenjanje trgovske in obrtne zbornice v nekem nemškem listu grajati s temi besedami: „Naša trgovska zbornica bi imela v resnici delati kaj modrejšega nego nastopati za zunanje špekulante v škodo deželi in domači obrti.41 V trgovski zbornici so te odkrite besede povzročile seveda ogenj v strehi in dr. Burger je dr. Stein-wenderju v eni zadnjih sej zbornice odgovoril jako ogorčeno ter izjavil, da „bodo znali pripadniki trgovskega in industrijskega ter obrtnega stanu svoje interese bolje ceniti in varovati nego doktor jezikoslovja Steinwender11. Vitez Burger je slabo zadel. Steinwender je eden najuglednejših državnih poslancev, kojega beseda je vsaka pretehtana in s katerim se kak Burger pač niti z daleka ne more meriti.
Pristojbine za oskrbo v deželnih bolnišnicah in deželni blaznici za Koroško za leto 1910 so določene tako-le : Celovec, dež. bolnišnica, 610 postelj, I. razred 8 K, II. razred 5 K, III. razred 2 K; dež. blaznica, 500 postelj, I. razred 7 K, II. razred 4 K, III. razred 1 K 50 vin., Beljak, cesarja Fran-Josipa bolnišnica, 150 postelj, II. razred 6 K, III. razred 2 K 10 vin.; Volšperk, Nadvojvodinja Marija-Valerija bolnišnica, III. razred 1 K 80 vin,
letošnji vojaški nabori v slovenski Koroški. Marca: Borovlje 1. in 2.; Celovec 3., 4. in 5.; Prevalje; 31. — Aprila: Pliberk 1.'; Do-brlavas 2. ; Železna Kapla 5.; Velikovec 6. in 7.; Trbiž 8.v; Podklošter 9.; Beljak 11., 12., 13., 14. in 15.; Šmohor 20.
Nakup plemenskih kobil. C.*kr. ministrstvo za deželno hrambo nakupi na Koroškem deset plemenskih kobil, ki ostanejo v porabi prodajalcev. Nakupila bo kobile naborna komisija deželne hrambe v torek, dne 12. aprila 1910, ob 8. uri predpoldne v Grabštanju. Natanjč-nejši podatki so na razpolago v vsakem občinskem uradu.
Šolske vesti. Učitelj Josip Achatz je prestavljen iz Žvabeka na Prevalje, na njegovo mesto pride Dragotin Doberšek iz Ojstrice. Pa je bil že tudi skrajni čas. — Razpisano je na utrakvistični trorazrednici v Rudi mesto učitelja. Zakaj se ne zahteva znanje slovenščine?
Sneg je zasul v Celovcu minoli torek dopoldne nekega moža. Sneg se je sesul s strehe na hiši gostilne „Hirschen“, ki je last — celovške mestne občine, če občina sama ne skrbi za živ-Ijensko varnost, kako naj to zahteva od drugih ljudi? Mož je bil popolnoma v snegu in so ga morali odkopati.
Ustrelil se je minoli pondeljek v svoji pisarni v Celovcu na Starem trgu zasebni uradnik M a i d 1.
Timenica. (Čudna prepoved.) V nedeljo po božji službi se je neka služkinja podala k vozu s kruhom in žemljami, da bi za potrebo nakupila pecivo. Ker je ta voziček stal sredi ceste pred hišo nekega obrtnika, se je ta drznil nahruliti dotično kupujočo osebo, rekoč: ,,Na cesti se ne kupuje, marveč pri meni.11 Dotični obrtnik menda ne ve, da prodajalka peciva za denar sme vsakemu človeku prodati kruh. Tako jerobstvo ne rodi prijateljstva. Kdor seje veter, hoče nevihto.
Frajdenberg. (Zmrznil v pijanosti.) Zvečer od 16. do 17. svečana se je podal drvar Anton Vinkler iz Škofjega dvora proti svojemu domu, obložen s potrebnim živežem, ki ga je nakupil pri prodajalcu in županu Wieserju — in obtežen tudi po smrdečem žganju, katerega se je nasrkal črez mero in črez potrebo. V jutro 17. svečana je našel kočar Brot, po opravkih gredoč, omenjenega drvarja na snegu tik ceste pod hišo cerkvenega ključarja Pintarja ležati in ga je dramil in klical, a brez uspeha. Drvar Vinkler je zmrznil po noči vsled preobilo zaužitega žganja. Vršil se je na licu nesreče sodnijski ogled v četrtek popoldan, kateri je dognal, da je nesrečnež zmrznil v noči. Mrliča so spravili v mrtvašnico k sv. Martinu in je bil v soboto, dne 19. svečana, izročen materi zemlji. Nesrečni drvar je bil iz Sv. Gore pri Gorici doma in je že nad 20 let na Koroškem drvaril; krepak delavec našel je tužno smrt, povzročeno po smrdečem žganju.
Vernaves ob Timenici. (Vesel rodbinski dogodek.) Bučni gfom možnarjev je pretresal Vernovas in celi okoliš dne 15. svečana in
gromovito naznanjal, da se je pri g. posestniku Janezu Janež pd. Kovač rodil moški potomec, kateri je pri rojstvu bil imenitno pozdravljen kot bodoči gospodar. Da bi mali Janezek se čvrsto razvijal in krepko dorastel v veselje svojim dobrim starišem in drugim sovaščanom. Krepak živio malemu Janezu!
Žitaravas. (III. redni občni zbor) našega kat. slov. izobraževalnega društva „Trta“, kateri se je vršil v nedeljo, dne 13. t. m., kaže delovanje omenjenega društva v preteklem letu sledeče: Udov je bilo en ustanovni, dva podporna, 80 rednih, in sicer 74 moških in 9 deklet; izstopilo jih je tekom leta 7, pristopilo 40. Zborovanj je bilo 5, igre so se predstavljale tri. Knjižnica šteje 320 knjig, časnikov prihaja na društven naslov 42, med njimi 34 ,,Mirov11. Denarnega prometa je imelo društvo v preteklem letu 816 K 30 vin. V odbor so izvoljeni: Juri Bohničar, predsednik; vlč. g. župnik V. Weiss, podpredsednik; Josip Rutar, tajnik; Josip Urban, namestnik; Jan. Ožmalec, blagajnik; Josip Kurat, namestnik; Pavel Kajžer, knjižničar; za računska preglednika Juri Rutar in Janez Grilc. Na zborovanju, katerega se je udeležilo 50 moških udov, je govoril vlč. g. Weiss o množini pridelanega žita v raznih državah in o prevažanju istega iz ene v drugo. Poslušalci, izključno kmetje, so si pridobili pojm, kako da cena žitu pada in raste in da temu ni kriv ne kmet, ne slaba ali dobra letina.
Prevalje. (Smrtna kosa.) Zopet so milo peli naši zvonovi. Spremljali smo k zadnjemu počitku gospo Elizabeto Plesivčnik. Pokojnica je bila blaga žena in splošno priljubljena, kar je pričala tudi sijajna udeležba pri pogrebu. — Istega dne pa smo zagrebli tudi gospoda Franca Petek, ki je v najlepši dobi zatisnil trudne oči. Rajni je imel mnogo podjetnega duha, a nič sreče. Umrl je zgledno, zato upamo, da jo sedaj uživa v izobilju.
Telikovec. (Vedno r ujej o.) Nasprotniki so kar besni, ko vidijo, da kljub vsemu prigovarjanju k bojkotu ,,Narodnega doma41 ničesar ne opravijo, pač pa ravno nasprotno dosežejo. Vendar pa ne nehajo in skušajo škodovati najemniku. Tako ga je nekdo zadnjo soboto ovadil, da je klal 6 telet, naznanil pa samo 4; to je čisto navadna laž, ki meri na to, da bi se najemniki!, ki seka priznano najboljše meso, škodovalo. Že rajni škof A. M. Slomšek je rekel: „Ni je grši reči na svetu, kakor je nemškutar.41 Da, to je gola resnica. Predlanskim so g. Sterscheta dolžili, da je zaklal bolno kravo in prodajal meso zadušenega teleta in so se s tem tako osmešili in osramotili, da še do danes ni prišel nihče po tistih 2000 K, ki jih je prejšnji najemnik razpisal, če se mu to dokaže. „Freie Stimmen41 bi jih za svojo konfiskacijo, kojo je zakrivil njih dopisnik iz Velikovca s svojim bojkotnim člankom, prav zelo potrebovale. Nas pa veseli, da se tako dela reklama za »Narodni dom41 in sicer na stroške nasprotnikov.
Velikovec. (Naš poslanec.) Zastopnik podjunskih mest, deželni poslanec g. Pinteritsch, menda ne zna več govoriti. V zadnjem zasedanju deželnega zbora ni ne duha ne sluha o njem. Samo ko se je šlo za povišanje naklad na pivo, je znal reči tisti vele važni „ja“. Zato, da bodo smeli Velikovčani zanaprej pivo za štiri vinarje dražje piti, bodo pa prihodnje poletje, ko bodo volitve za Velikovec, zopet volili kot zelo zaslužnega in neumorno delavnega moža Pinteritscha za svojega župana. Če zna kdo le „heil41 zavpiti, da se ga sliši v valhalo, potem pa že velja. Heil Pinteritsch in podraženo pivo!
Grebinj. (Mannerjevi vohuni.) Najemnik našega »Narodnega doma41 je zahteval od baron Helldorfovega oskrbnika, velikega »prijatelja Slovencev44, g. A. Man n er j a, da bi smel voziti led z grajščinskega sveta, kakor se je to godilo že od pamtiveka; toda g. Manner, velik »prijatelj Slovencev44, tega ni pripustil. Naš najemnik, g. Hofmeister, je pa vendar le navozil leda, kolikor ga potrebuje. Med vožnjo so Manner-jevi podložni — in to je ravno interesantno — vohali okrog, od kod da najemnik »Narodnega doma41 vozi led. Kaka nepotrebna skrb. Mi pa z zadovoljnostjo konštatiramo, da imamo še večje »prijatelje Slovencev11, kakor je g. A. Manner, in to je nad vse dobrotljivi Bog, ki pusti vodo zamrzniti tudi izven Helldorfovega posestva. V tolažbo g. Mannerju lahko povemo, da on ne bo zmiraj v Grebinju, »Narodni dom11 pa bo stal.
Štebenj. (Pooblastila že pobirajo.) Tukaj je hodil že maloški Cegnar pobirat in prosjačit po pooblastilih. Dobil najbrž ni nič. Pri »Guažarju11 je govoril, kakor bi o ovadbi nič ne vedel, čeprav je o vsej zadevi prav dobro informiran. Rekel je: »Če bi bili poprej meni dali pooblastilo, bi pa nič ne imeli sitnosti in potov.11 Cegnar se strahovito trudi, da bi dobil kolikor mogoče več pooblastil, ker dobro ve, da njegovo
Imate bolečine?
Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? čajoči Leilerjev fluid z znamko »Elza-fluidL Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušajo Stnhici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krep-5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v
stranko le pooblastila zamorejo rešiti. Če Cegnar pride, pokažite mu tisto odprtino, ki jo je naredil zidar pri hiši. Najboljše je napraviti ž njim tako kratek račun. Dajajte pooblastila le našim trdnim možem.
Železna Kapla. (Nova slika.) S pomočjo nekaterih dobrotnikov dobila je naša župnijska cerkev za sv. postni čas krasno sliko: Kristus na Oljski gori, katero je kljub kratkemu času mojstrsko izdelal naš umetnik-domačin gosp. Peter Markovič v Rožeku. Zares lepo dovršeno delo hvali mojstra in ga za podobna dela vsem najtopleje priporoča!
Železna Kapla. (Občni zbor.) Na pustno nedeljo imelo je naše izobraževalno društvo ob prav številni udeležbi svoj drugi letni občni zbor. Odborova poročila so bila s popolno zadovoljnostjo potrjena, in z vzklikom so bili v odbor za novo društveno leto izvoljeni razun starih še štirje novi odborniki. Naša dekleta in fantje so se to pot zopet izkazali kot izvrstni igralci in pevski zbor nas je tudi tokrat kratkočasil z lepo ubranim petjem. Čast in hvala vsem — in na svidenje prihodnjič!
Prevalje. (Smrtna kosa.) Naše katoliško delavsko društvo je izgubilo svojega zvestega uda, Jožefa Ivertnik, ki je po daljšem bolehanju mirno zaspal v Gospodu. Daši je bil pokojni preprost delavec, je imel vendar sijajen pogreb. Ob ogromni udeležbi društvenih udov in drugega občinstva se je pri odprtem grobu č. g. Štritof v prisrčnih besedah poslovil od blagega našega uda Jožefa. N. p. v m.!
Borovlje. (Vladni organi v službi odpadnikov.) „Arbeiterwille“ je v zadnjem času boroveljske nemškutarje prav pošteno pocukal za lase. Dne 20. n. pr. govori o glavni zalogi tobaka in podpori renegatov od strani c. kr. uradov. Česar ni povedal on, hočemo razjasniti zdaj mi. Hitro po razglasitvi Kometarjeve ponudbe jo pri-maha Strein v Kometarjevo prodajalno in obdeluje na vse kriplje gospoda Kometarja, da svojo ponudbo prekliče in reši „pubijevo“ eksistenco. Ko pa vse obljube, laskanje in prošnje niso omehčale značajnega trgovca, se je spozabil Strein in zagrozil g. Kommetterju: „Sie haben sie noch neet“ (Vi je še nimate) in šel. Kmalu nato pa smo zvedeli po znani blebetavosti župana, da je c. kr. komisar pri finančni direkciji v Celovcu dr. Wasner v prid Ovčarja proti gospodu Kometarju sestavil tako čudno („wunder-schon“ je njegov izraz) poročilo, da bi tudi naj-zagrizenejši Slovenec moral dati prav Ovčarju. Iz tega, da še do sedaj ni prišla zaloga v Kometarjeve roke, dasiravno ima pri njem država 3000 K dobička, se mora zaresno sklepati, da se od strani c. kr. uradnikov v škodo države podpirajo narodni odpadniki in na državne stroške drži boroveljsko nemškutarstvo na nogah. Sicer še ta zadeva za nas ni končana, mi dobro pazimo nanjo. Zdaj enkrat izrečemo samo svoje začudenje nad tem postopanjem c. kr. finance. Za par desetic se večkrat namaže cele pole papirja, tukaj pa kar po tisočakih mečejo denar nemškutarjem v roke. Pravica naj bode za vse enaka, in mir bo tudi v Borovljah.
Podljubelj. Shod kovinarjev je bil še precej dobro obiskan. Poročal je g. provizor Arnuš. Za prvo nedeljo po Veliki noči se pripravlja krasna igra.
Devica Marija na Žili. (Smrt vrlega moža in narodnjaka.) V soboto, 19. svečana, smo pokopali ob izredno mnogobrojni udeležbi 46letnega posestnika Janeza Markoviča pd. Kuka iz Blač. Umrl je po težki operaciji, ker so se pridružile še druge bolezni, v beljaški bolnišnici, a smo ga prepeljali v domačo faro na Žilo. Rajni mož, zgledno krščanskega življenja, je bil mnogo let cerkovnik pri ziljski podružnici v Blačah. Skrbel je neumorno za cerkev. Z darovi, ki jih je nabral izvečine on sam, so bili prenovljeni vsi oltarji, prižnica, klopi, itd. Vsako nedeljo, tudi v najslabšem vremenu, je prihajal v farno cerkev na Žilo, dasi je v Loče iz Blač mnogo bliže. Bog mu obilno povrni vso skrb in ves trud za cerkev in zgledno njegovo življenje.
Brdo ob Žili. (Kaj se vse v naši šoli uči!) Učitelj III. razreda je vprašal pred nedavnim časom šolarja Edvarda Rauter: Kaj pa si ti, ali si Slovenec ali Nemec? Fant mu odgovori: Jaz sem Slovenec. Nato mu reče učitelj nemški: Pojdi noter, ti tepček — „du Tscho-peie“ —, ti si Nemec, vi vsi ste Nemci. Ko je državni poslanec g. Grafenauer to reč izvedel, rekel je svojemu fantu: Zakaj pa mi tega nisi povedal? On pa mu je nato odgovoril: Saj sem že materi povedal, Vi pa takrat niste bili doma. Ta učitelj je rojen Nemec iz Spitala. Otroci so pripovedovali o tem učitelju še čisto druge reči, ki jih poučuje v šoli. Deželnemu šolskemu svetu priporočamo, da primerno pouči tega učitelja, kaj se sme v šoli poučevati. Zlasti pri pouku o opicah
in o duši človeški naj bo mož bolj previden, da ga otroci ne bodo več tako razumeli, kakor da bi človek izviral iz opice, človeška duša pa da bi bivala v — nosu.
Najvecja trgovina z oblačilnim blagom • - v Celovcu.
Zaradi poznejše oddaj e trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hntsm Renks, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Društveno gibanje.
Občni zbor „Slov. k. s. Zveze“ se vrši v Celovcu pri „Benediktinski kleti11 dne 27. t. m. ob 1I23. uri popoldne. Na dnevnem redu bodo važne točke.
Koroška podružnica Slovenskega Planinskega Društva ima v Celovcu svoj redni občni zbor v nedeljo, 13. marca t. 1., ob 1I28. uri zvečer, v Benediktinski kleti. Na dnevnem redu so: Poročila odbora, volitev novega odbora, slučajnosti. Vsi cenjeni člani podružnice S. P. D. so naprošeni, da se gotovo udeleže zborovanja. S planinskim pozdravom !	Podružnični odbor.
Brdo ob Žili. Kat. slov. izobraževalno društvo Brdo vabi na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 27. februarja, popoldne po blagoslovu v župnišču.	Odbor.
Šmihel pri Pliberku. Naše slov. kat. izobraževalno društvo priredi na Velikonočni pondeljek ali na Belo nedeljo veselico v prid delavskemu domu11 v Podljubelju. Na sporedu ho govor, petje, tamburanje, tri šaloigre in srečelov. Da se bo slednji dobro obnesel, prosimo že sedaj vse prijatelje našega društva, da nam poklonijo dobitkov, ki naj se pošiljajo naravnost na društvo. Obenem vabimo vse veselja željne Slovence, da pridejo na veselico. Da jim ne bo žal, bo skrbel
odbor.
Sveče v Rožu. Kat. slov. izobraževalno društvo „Kočna“ v Svečah priredi v nedeljo, dne 6. sušca t. L, ob 1l2ll. uri dopoldne pri „Adamu11 v Svečah svoje mesečno zborovanje. Na sporedu je: 1. Tamburanje; 2. pobiranje udnine in čitanje pravil; 3. pogovor o društveni zastavi; 4. govor; 5. slučajnosti. Potem se bodo na novem društvenem odru predstavljale dve prav zanimivi igri; vsaka v dveh dejanjih s petjem. Takrat bodo nastopila tudi prvokrat domača dekleta. — Vstopnina za ude: 20 vin., za neude: 40 vin. Vse Slovenke in Slovence vabi prav vljudno odbor.
Politične vesti.
Minister Schreiner odslovljen.
Minoli pondeljek, dne 21. t. m., je bil odslovljen nemški minister-rojak dr. Gustav Schreiner, eden najzagrizenejših sovražnikov avstrijskih Slovanov. Ker je bil baronu Bienerthu zelo na poti, mu je Bienerth naročil, da mora podati demisijo. In mož, ki se je ministrskega portfelja držal kakor smola in si je naročeval brzojavne zaupnice, je podal svojo demisijo, ki jo je ministrski predsednik seveda priporočal. Cesar je Schreinerjev odstop sprejel. Nemškonacionalni listi javkajo za svojim ljubljencem, in „Grazer Tagblatt11 očitno priznava, da si je dr. Schreiner stekel nevenljive zasluge za Nemce na Štajerskem in Koroškem, kjer je že vsaka službica postala odvisna od nemškega ministra-rojaka. V parlamentarnih krogih zagotavljajo z vso resnostjo, da se ministrstva ministrov-rojakov sploh odpravijo. To je tudi zahteva „Slovenskega kluba11. Z odstopom dr. Schreinerja je baronu Bienerthu pot do sprave s »Slovansko Jednoto11 zopet nekoliko bolj uglajena, vendar je pa sprava nemogoča, dokler ne gresta tudi železnični minister Wrba in Hochen-burger.
Književnost.
Vojvodina Koroška.
I. zvezek.
Prirodoznanski, političen in kulturen opis. Spisal profesor dr. M. Potočnik.
(Dalje in konec.)
Za skrajno nezdrave družabne razmere na Koroškem priča primeroma visoko število neza-
konskih otrok. Leta 1900. je bilo na Koroškem rojenih 41'07°/o nezakonskih otrok, torej ne veliko pod polovico. V istem času se je narodilo nezakonskih otrok na Kranjskem 6'46%, v Istriji 3'82°/0, na Solnograškem 25,290/0, na Češkem 13-15°/q, na Spodnjem Avstrijskem 23'960/0. — Tukaj treba pripomniti, da je število nezakonskih otrok v nemškem delu Korotana veliko višje nego v slovenskem. — Po kratkem pregledu deželne zgodovine sledi natančen krajepis, seveda v prvi vrsti onih glavarstev, kjer prebivajo Slovenci. Tukaj bo našel vsakdo iz svoje ožje domovine marsikatero, dosedaj morebiti še nepoznano zanimivost iz davne preteklosti. — Opis glavarstev je razvrščen tako-le: Deželno glavno mesto, glavarstvo Volšperk, glavarstvo Velikovec, glavarstvo Celovec, glavarstvo Beljak, glavarstvo Šmohor. — Ta del je opremljen tudi z nekaterimi slikami, na pr. Velikovec, Železna Kapla, Št. Lenart nad Železno Kaplo, Obirska soteska, Otok, Št. Jakob v Rožu, Žila pri Beljaku, Podvetrovom in Brnica (?), Žabnice, Beljak. — Pod drugimi odstavki nahajajoče se slike so: Zahomska planina, Za jezerom (?), Klopinjsko jezero, Rabeljsko jezero, Žiljanka in moška narodna noša v Rožu pred 100 leti, Zilj anke ter kralj Matjaž in voznik. Torej 17 slik v celoti. Mi bi jih želeli več. Knjiga je namenjena vsem Slovencem in bi naj bila nekaka reklama za obmejne pokrajine, izpostavljene veliki nevarnosti ponemčevanja. Zatorej bi bilo povsem umestno, da bi knjigo krasilo več slik, zlasti iz onih krajev, ki so v naj večji nevarnosti a ob enem izmed najlepših. Morebiti je to edina pomanjkljiva stran te knjige in ne vem, komu treba očitati, ali gospoda pisatelju ali »Matici11. Želeti je le, da izpopolni to drugi, to je zgodovinski del, kar je sedaj zaostalo. Orožnova »Vojvodina Kranjska11 ima ravno še enkrat toliko slik, in s tem je knjiga mnogo pridobila na vrednosti. — Ljudsko blagostanje in njega gmotni napredek povzročnje na Koroškem večinoma poljedelstvo in živinoreja, zlasti med Slovenci. Tudi rudarstvo sega daleč nazaj v preteklost, že Rimljani so poznali Koroško železo. Poleg železa se pridobiva tudi svinec. V prejšnjih časih pa so kopali tudi zlato in srebro, ki so ga Lahi vozili po cele vozove v Italijo. Koroška sicer goji le bolj malo obrt, a v zemlji je skritih še mnogo nepoznanih zakladov, njene vode pa imajo v sebi neizmerno veliko gonilne moči, ki jo pa zelo slabo izrabljajo. Naše ljudstvo je vse premalo podjetno, nedostaja mu poduka in potrebnega strokovnega znanja, da bi znalo izkoriščati obrtne prednosti, ki mu jih nudi priroda. — Mala obrt na Koroškem je nekoliko bolj razširjena po deželi in tudi zelo stara. Za povzdigo trgovine se je dolgo časa vse premalo skrbelo. Še le v zadnjih letih, ko so se otvorile nove železniške zveze, je postala trgovina malo bolj živahna. — Da v izobraženosti koroški Slovenci niso na isti višini kot Kranjci, je v prvi vrsti kriva šola. Za narodno šolo so se trudili možje kakor Simon Rudmaš, Andrej Einspieler, Matija Majar, A. Janežič, J. Devičnik, Sommer in Hofbauer. Vseh ljudskih šol je na Koroškem 374 in sicer 285 nemških, 83 pa takozvanih utra-kvističnih, ki pa so dejansko tudi nemške. Vsi e d tega slovenski otroci, ako niso posebno nadarjeni, ne morejo nikjer prav napredovati. Pri tem pa ljudska šola na Koroškem tudi ni vzgojevalna, zato ker vsaja nežni mladini le sovraštvo in zaničevanje do lastnega jezika s tem, da ga prezira v pouku. Srednje šole so na' Koroškem štiri, to je tri gimnazije (Celovec, Beljak, Št. Pavel), ena realka. Na gimnazijah je bilo leta 1907. skupaj 917 dijakov, med temi 108 Slovencev. — Sledi še kratek pregled najvažnejših znanstvenih zbirk in raznih dobrodelnih zavodov in društev. — Nazadnje pa govori pisatelj na 30 straneh o narodni prosveti, to je o jeziku, o značaju ljudstva, o raznih šegah in navadah. —• Koroški Slovenci govore tri glavna narečja: podjunsko, rožansko in zilsko. Morebiti bi bilo bolje, ko bi se gospod pisatelj tukaj ne bil držal toliko Scheiniggovega besedila o razdelitvi narečij (glej »Kres11 L, str. 412), ampak bi nam samo nanovo očrtal glavne razlike treh koroških narečij, ki so žal še vedno premalo preiskana. — Ne vem. ali se bodo Rožani popolnoma strinjali s tem, kar pravi gospod pisatelj o njihovem značaju. Take sodbe izrekati je sploh jako težko, ker govori baš toliko dokazov proti njim kakor za nje. — Kakor sploh Slovencem je tudi Korošcem prirojena pobožnost ter ljubezen do domovine in vladarja. Njih verski čut se javlja posebno v praznovanju praznikov in »žegnanj11. — Najbolje so opisani običaji Zilske doline, katera je pač gospodu pisatelju najbolj znana. Iz Podjunske doline omenja pisatelj le »steljerejo11 in »gnojvožo", dasi se nahaja v Podjuni vse polno drugih lepih narodnih šeg in navad. — Knjigi je vzadi pridejan tudi
zemljevid, ki nam kaže jezikovno mejo 1. 1850. — To bi torej bila v glavnih potezah vsebina dr. Potočnikove knjige o Koroški. — V obče moramo priznati, da je rešil pisatelj prevzeto nalogo precej dobro in nas je tudi splošno zadovoljil. Zato vam, dragi rojaki v domovini in izven domovine, to knjigo najtopleje priporočam. Sezite po njej in učite se iz nje spoznavati svojo lepo domovino. Eden glavnih vzrokov, da tako malo spoštujemo in ljubimo domovino, je to, da jo premalo poznamo. Ko bodete prebrali to knjigo, boste uvideli, kako krasna, kako bogata je naša domovina. Kdo bi je ne vzljubil? — A tudi ostali Slovenci, ki bivate po drugih slovenskih pokrajinah, spomnite se, kadar boste prebirali to knjigo, onega ozemlja, kjer bijejo Slovenci odločilen boj za domačo grudo in za starodavne narodne svetinje. — Gospodu pisatelju pa še enkrat hvala za trudapolno delo! Želimo le, da bi nam tudi v II. delu povedal mnogo lepega in zanimivega iz preteklosti koroških Slovencev.	Phil. Janko Kotnik.
Pripor o m jemo našim družinam
Mo/insko cikorijo.
Tržne cene v Celovcu
17. svečana 1910 po uradnem razglasu :
1 Blago			100 kg					80 litrov (biren)	
			od		I do				
			K	V	K		V	K	V
Pšenica ....									
Bž				19	50	20		33	11	80
Ječmen ....			—	—	19		—	10	45
Ajda				—	—	18		70	9	—
Oves				10	50	17		—	5	50
Proso										
Pieno ....			—			28		60	18		
Turščica ....			—			17		14	9	60
Leča										
Fižola rdeča . .									
Repica (krompir) .			—	—	—		—	—	—
Deteljno seme . .			—	—	—		—	—	—
Seno, sladko . .			10	—	11		—	—	—
„ kislo . . .			7	—	10		—	—	—
Slama ....			6	—	8		—	—	—
Zelnate glave po 100 kosov									
Repa, ena vreča .									
Mleko, 1 liter .			—	24	—		26	—	—
Smetana, 1	„			—	60	1		20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 ko		2	80	3		—	—	—
Snrovo maslo (pntar), 1			2	80	3		20	—	—
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	2	20	2		40	—	—
v	„ surova, 1			1	80	1		90	—	—
Svinjska mast	. 1		2	10	2		20	—	—
Jajca, 1 par .	.			—	16	—		18	—	—
Piščeta, 1 „	. .			2	—	2		40	—	—
Race										
Kopuni, 1 „	. .			—	—	—		—	—	—
30 cm drva, trda,	1 ms .		3	40	3		70	—	—
30 „	„ mehka, 1			3	—	3		30	—	—
			100 kilogramov						
Živina			žive vage		zaklana			1	•i
	od	do	od j	do	od		do	.SP	'g
		V	k r	o n	a h			£	£
Konji										
Biki										
Voli, pitani . .	240	474	66	—	—	—		8	5
„ za vožnjo	360	416	—	—	—	—		19	8
Junci		210	316	—	—	—	—		6	3
Krave ....	162	380 !	60	62	—	—		58	19
Telice		129	192	—	—	—	—		5	2
Svinje, pitane . .	—	—	—	—	144	148		44	42
Praseta, plemena	16	54	—	—	—	—		276	214
Ovce										
Kaj je novega po svetu.
Sv. Lenart v Slov. goricah. (Sadovi n e raške šole.) Jeseni 1909 ustanovil je nemški Schul-verein tukaj nemško šolo. Od tega časa poostrilo se je narodno razmerje in je sovraštvo do Slovencev prešlo tudi na otroke, ki obiskujejo nemško šolo. Dan za dnevom se je dogajalo, da so nemški šolarji napadali slovenske s kamenjem in jih pretepali. Toda tega še ni bilo dovolj. Dne 21- t. m. šel je med drugimi 13 letni Franc Ne-krep^ v slovensko šolo; medpotoma sreča šolarja nemške šole, Antona Belca, ki je v vsaki roki (Vzec letel za šolarji in pahnil Franca Nekrep od zadaj v hrbet, da je močno ranil pljuča. Nekrep je v smrtni nevarnosti in bil bi le srečen slučaj, ce se okreva. To je žalosten pojav in da mnogo misliti.
Bistro glavo ! Močne živce! Zdravo spanje imamo in nobenin bolečin v glavi in v vratu nimamo več, odkar rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“, ker isti prežene bolečine in odstrani oslabelost ter oživlja. Dvanajsterica franko 5 kron. bie poznamo nobenih bolečin v želodcu več, ne krča, ne zgage, ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Pellerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Pristne razpošilja samo E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. b/^Hrvatsko).
Fiasko „Štajercijancev na Štajerskem. Mi-nolo nedeljo so sklicali „Stajercijanci“ dva shoda, v Ptuj in Ormož. Dočim so vsi shodi „Slov.
Kmečke Zveze“ izborno obiskani in ljudstvo navdušeno odobrava energično postopanje slovenskih štajerskih poslancev, so zbobnali v Ptuj Linhart, Drofenik in Kresnik, znani voditelji „štajer-cijancev“, komaj do 80 ljudi iz celega mesta in Ptujskega polja. V Ormož pa so prišli na kla-verni shod volilci iz slovenskega shoda. Pri glasovanju o resoluciji, s katero naj bi zborovalci obsodili obštrukcijo, je zaklical neki Slovenec: Kdo je pa proti? In dvignilo je roke dve tretjini navzočih. Besede pa našinci niso dobili. „Štajerc“, „Štajerc“, tvoje maslo se kljub vsem lažem vedno bolj cedi!
Dr. Nagi, bivši škof tržaški, se je dne 17. t. m. odpeljal na Dunaj, da nastopi svoje novo mesto kot pomožni škof dunajski s pravico nasledstva.
Dr. Lueger na smrtni postelji. Sloveči župan dunajski in glasoviti vodja avstrijskih nemških krščanskih socialcev, dr. Karol Lueger, leži na smrtni postelji. Po došlih brzojavkah z Dunaja ni mnogo upanja, da bi ozdravel. Ponovno se je moral podvreči operaciji. Spreviden je s svetimi zakramenti za umirajoče.
Nepošten rdečkar. Sodrug Izidor Mandl je kot vodja soc. dem. gospodarskega društva v Eggen-bergu poneveril 400 K in bil zato obsojen na šest tednov ječe. V blagajni pa manjka 754 K ter vse kaže, da je imel Mandl vredne — sodruge.

SODBA
izkušene
gospodinje:
SKathreiner ZKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim, prhlega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.
Bradyjeve želodčne kapljice
z varstveno znamko
Marijaceljske Matere Božje
torej imenovane „Marijaceljske želodčne kap-ljice“, so najboljše sredstvo, ki se je obneslo tekom 30 let, proti vsakovrstnim težavam v prebavljanju, gorečici, zaprtju, glavobolu in želodčnim bolečinam, preobilni tvorbi kisline itd.
Dobiva se v lekarnah po K —■80 in K 1‘40. Pošiljanje v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385.
6 steklenic za K 5-—, 3 podvojne steklenice za K 4-50 poštnine prosto. Paziti je na varstveno znamko Marijaceljske Matere Božje in rdeči zavoj s podpisom
€\JptcuVj>
_____________________________________J
Kupim posestvo
na Koroškem.
Ponudbe na Andrej Grašič na Rupi pri Kranju, Kranjsko.
Častna izjava. Podpisani Šimen Riedl obžalujem in s tem prekličem vse razžaljive besede, ki sem jih govoril proti g. Jožefu R i ilei v gostilni pri Lampemvirtu v Pliberku dne 13/2. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega postopanja nasproti meni. Simon Bledi, posestnik v Podkraju.
V Št. Ferjanu pri Gorici je še mnogo
izvrstne lanske Rebule
na prodaj. Kupci naj se blagovole obrniti na
..Kmečlfo hranilnico in posojilnico v Št. Ferjanu."
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Šentjanžu v Rožni dolini,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
redni občni zbor
dne 27. svečana t. L, ob 3. uri popoldne, v gostilni pri Tišlarju v Št. Janžu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Potrjenje računa za leto 1909.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Šmihelu pri Pliberku,
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, ki se ho vršil
dne 27. februarja 1910, ob 3. uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
L Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji „Zveze“.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto
1909.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Odbor.
Opomba. Pri nezadostni udeležbi se bo pol ure pozneje vršil drugi občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število članov.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica za Sent-Štefan na Žili in okolico,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela
dne 27. t. m., to je tretjo postno nedeljo, ob 3. uri popoldne v hraniluičnih prostorih pri pd. Korperju v Št. Štefanu svoj
letni občni zbor
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo o delovanju hranilnice v 1. 1909.
3.	Posvetovanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Razno.
K udeležbi vabi	odbor.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žabnicali,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil
v nedeljo 6. marca 1910, oh 4. uri popoldne, v posojilničnih prostorih hiš. št. 26.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca in odo-hrenje računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Volitev namestnika računskega pregledovalca.
4.	Slučajnosti.
Bazpis službe organista in cerhoaniha g Možici no Koroškem.
Nastop 3. marca 1910. Oženjeni cecilijanec, katerega žena je dobra pevka in on rokodelec v mizarstvu ali v krojaštvu, ima prednost. Oglasila
na cerkveno predstojništvo v Možici na Koroškem.
Zakaj zanemarjate Vaš želodec,
kot bi ne bil ravno tako važen ud telesa, kakor drugi. In vendar oslabi delavna moč celega telesa, ako želodec ne prebavlja.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
'VARILO!
Vsi deli embalaže imajo postavno de-
ponevano varstveno znamTča GLAVNA ZALOGA : LEKARNA
B. FRAGNER-ja,
c. in kr. dvornega dobavitelja,
„Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
Po pošti se razpošilja vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1*50 se pošlje mala steklenica, za K 2'80 velika steklenica, za K 4,70 dve veliki steklenici, za K 8‘— štiri velike steklenike, za K 22-—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Ztaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
/ .	/.aio

Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Snperfosfat
mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline
za osako zemljo.
Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najhitrejši učinek, najboljši uspehi.
Za pomladansho obdelouanje neogibno potreben.
Dalje
atnomakoiie, kalijeve in soli-tarjeue snperfosfate
odpošiljajo vse
tovarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelshe zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopi 17.
OVES CMkomiii).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. — Podpisani pošilja 25 kil za 9 kron, 50 kil za 17 kron, 100 kil za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila.
Benediht Berti, grajščak, grad Bolid
pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Loterijske številke 19. februarja 1910: Dunaj	6 73 63 75 87
Gradec 35 20 45 76 23
hranilno in posojilno društvo v Celovcu		
g s	kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7	»S
	ob četrtkih od Va 1°- do 12. ure in od Va 2- do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.	
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov.		

mm
Pri oddaji dela


se naprosi preč. slovenska duhovščina, da zahteva načrte za nove ITO oltarje itd. ter proračune za prenovljenje vseh cerkvenih del
od domačega obrtnika.
Pota se ne zaračunijo. Priznalna pisma izvršenih del so na razpolago.
Se priporoča prva slovenska umetnoobrtna delavnica za cerkvena dela	m	« w
Jan. Goles,
*	IJJI
podobar in pozlatar v Celovcu, Paradeisergasse št. 20. 1111
HHH

-I—L.

Izdelki prve vrste iz trdnega blaga tkani!
IW'* Brez honhurence!
Izborna kupna priložnost za trgovce s krojnim blagom in krošnjarje.
na zasebnike!
Vsa roba zajamčeno pralna.
Odpošiljanje tudi
40—45 metrov ostanki..............................................................................K 15-_____
40—45 metrov ostanki po želji izbrani, najfinejši special.........................................13,________
Cefir za bluze in srajce, izbira za poletje 1910. Blago za predpasnike in domačo obleko, delains z milimi modnimi vzorci; šlezko platno, oksford za srajce, zelo trpežne kakovosti za vsakdanjo rabo, kanafas za posteljne prevlake z jamčenjem za mnogoletno trpežnost, barvasto blago za spodnja krila, atlas-satin v krasno bliščečih barvah in z najnovejšimi vzorci. Na željo tudi bluzni flanel in zimsko blago.
Če naročila na poskušnjo ne ugajajo popolnoma, jih sprejemam nefrankirana nazaj in vrnem takoj znesek.
3?ošiljnt-ve po po-vzetju.
Mehanična tkalnica platna in prižastega blaga
Karol Kohli, Hachod, št. 16, Češho.
Letonorja
AlleinechferBalsam
aus der Schutzengel-Apolheke des
A-Thierry in Pregrada
bei Rohiisch Sauerbrurm.
H. Thierry-ja balzam.
(Postavno zavarovano.)
Edino pristen z redounico kot uarsfueno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prebavanju, kašlju, pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd.
Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
ceniifolilsko mazilo
sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3'60. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variha
rAJI	A' v I	pr*i dR.ogntou.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Donarne vloga obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Koloduorsha cesta sten. 27.
Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle knpone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni Izgubi.
Vlnkulnje In devlnknluje vojaške ženltninske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila. —
Centrala v
Ljubljani. Trstu in
Spljetu,
Podružnice v
_____in Sarajevu.
Tnrške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8‘— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseli vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohoija v Celovcu.