MHHP* (■■■■■■■fc Mk flnHHBHB^k ček. nična Ljub-gfgg ^ m/gj ^ f .ndB^^^ Ijana št m^M W m ABrn 10.549 ^^m M ffli^ m aBSB 756}- ^^ J^V M ^Bf flHf fl^B Zagreb llLx M -1 ^ M ^ ■■■■■■■HU prava: Kopitar- ____ __jeva b, telefon 2993 —*•*» ta 1 bfcaja vsak dn sfotra], razen ponedeljka ia daera po praznika Naročnina mesečno P Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Dredniitve je v Kopitarjevi nt 6/111 Telefoni iredifitrat dama služba 20» O življenje naših denarnih zavodov Posojilo, ki ga bo dobila ljubljanska Mestna hranilnica, od Državne hipotekarne banke, pomeni velik napredek in velik uspeh prizadevanj za obnovo našega gospodarskega življenja, posebno pa za obnovo poslovanja velikega števila naših denarnih zavodov. Kmalu bo poteklo že 6 let, odkar se je začela kriza nezaupanja, ki je odtegnila našim denarnim zavodom in posredno vsemu kreditnemu sistemu v naši državi milijarde vlog. Ta kriza je bila poostrena z uvedbo kmečke zaščite aprila leta 1932. Nismo pa doslej za njeno odpravo storili dosti razen raznih zaščit, ki pa ne rešujejo perečih vprašanj, ampak samo odlagajo končno rešitev v boljše čase, katerih pa trdo gospodarsko vsakodnevno življenje ne more čakati. V drugih pokrajinah države je bila pot k ozdravitvi hitreje prehojena kot pri nas v Sloveniji, kjer smo imeli pred krizo lepo urejeno kreiditno gospodarstvo. Velike banke drugod v državi so polagoma izboljšale svoj položaj, velikokrat na škodo upnikov. Mestni hranilnici v Zagrebu je tudi Državna hipotekama banka pomagala z velikim posojilom do likvidnosti. Pri nas pa so akcije za oživljenje naših zavodov od bank do zadrug in regulativnih hranilnic našle doslej bolj malo odmeva, dokler ni mestna občina dobila zagotovila za posojilo 30 milijonov Din pri Državni hipotekami banki. S tem posojilom bo občina lahko odplačala del svojih dolgov pri Mestni hranilnici, katera bo zopet lahko novo gotovino porabila za svoje vlagatelje, v kolikor jo bodo zahtevali. Poleg tega pa bo mestna hranilnica lahko velik del svojih vlog pretvorila v mestno obligacijsko posojilo in bo s tem potrebno manjših vsot za izplačilo vlog, ker so vloge postale srednjeročno posojilo (do 15 let). Prav je, da je Državna hipotekarna banka dovolila to posojilo ljubljanski občini ob aktivni podpori notranjega ministra dr. Antona Korošca. Kajti baš priviligirani denarni zavodi, med katere spada Državna hipotekarna banka, so imeli največ koristi od težavnega položaja ostalih denarnih zavodov. Pomisliti je treba, da so znašale vloge Državne hipotekarne banke na koncu leta 1931 v znesku 615-8 milijonov Din na, do konca julija 1936 pa so narasle na skupnih 1.639.5 milijonov Din, torej za več kot milijardo dinarjev v dobi nekaj več kot štirih let in pol. Prav je, da da banka ta denar nazaj na razpolago gospodarstvu, ki je doživelo v teh letih toliko redukcijo razpoložljivih sredstev. Pri dosedanjih razmerah na denarnem ir-gu so pogoji, po katerih je dovolila banka posojilo, razmeroma ugodni. Ko je prod leti dobila zagrebška občina večje posojilo, je morala zanj dati 8% obresti, poleg tega pa je bila amortizacijska doba krajša (traja samo do tO let). Tako tudi novo breme za občino ne bo tako težko, ker je razlika med sedanjo obrestno mero, ki jo plača občina hranilnici, le 1%, (dočim te razlike lani še ni bilo) kar da 300.000 Din letno; poleg tega pa je breme za mestno občino tudi krajša amortizacijska doba novega posojila, ki pa tudi ni tako veliko, ker ima občina več posojil, ki teko le malo let dalj ko bo teklo novo posojilo pri Državni hipotekami banki. Toda vsakdo je moral računati, da bo morala mestna občina doprinesti žrtve za zopetno oživljanje poslovanja Mestne hranilnice. Saj mestna občina vendar garantira za vse vloge pri Mestni hranilnici. Na drugi strani pa se bo deloma razbremenila Mestna hranilnica sama. Velik del njenih vlog se pretvori v 15 let tekoče obligacijsko posojilo mestne občine. Mestna občina bo morala za to posojilo plačevati višje obresti, kot pa jih dobe sedaj vlagatelji Mestne hranilnice. Toda ne bo vedno pretil Mestni hranilnici na- val upnikov, ki bodo zahtevali izplačilo svojih formalno kratkoročnih vlog v gotovini. Tudi ta žrtev je potrebna, ker je izredno velikega pomena oživitev v poslovanju Mestne hranilnice- Pomisliti je treba, da bodo nove vloge prihajale le tedaj, če bodo vlagatelji videli, da lahko prosto razpolagajo s prejšnjimi vlogami. Nove vloge pa bodo omogočile zopet dajanje cenenih posdjil in s tem pospeševale gospodarsko delavnost, zaradi novih investicij, ki jih bodo omogočala nova posojila, se bo zmanjšala brezposelnost itd. Novo občinsko gospodarstvo v mestu Ljubljani se ie dobro začelo z energičnimi ukrepi sedanjega župana dr. J. Adlešiča, ki se obenem z občinskim svetom na vse sile trudi spraviti v red občinsko gospodarstvo. S tem je zaupanje v novo občinsko upravo še bolj naraslo, še bolj pa bo naraslo, ko se posreči izpeljati veliko delo: oživitev poslovanja Mestne hranilnice. S tem se bo dvignil kredit našega mesta in ne dvomimo, da se bo tudi za podpis posojila z gotovino našlo mnogo Ljubljančanov, ki se zavedajo, kako velike gospodarske koristi bo prinesla la akcija mestu, pa tudi vsej naši deželi. Pomisliti je treba, da je imela Mestna hranilnica nn koncu leta 1935 vložnikov na knjižice 36.778, vložnikov na tekočih računih pa 5.326, torej je nad 42.000 ljudi naravnost interesirano pri usodi Mestne hranilnice. Potrebno je, da občinska uprava v tej smeri nadaljuje svoje delo. Obenem pa smatramo še /a potrebno, da opozorimo, naj se posveča Mestni hranilnici še več brige kot doslej. Gotovo se tudi v njenem poslovanju marsikaj da ic izboljšati, popraviti, zlasti pa je treba paziti, da se nc bodo ponavljale zopet one napake, katere smo imeli priliko videti nekdaj na splošno v poslovanju naših denarnih zavodov, pa tudi Mestne hranilnice. V bodoče moramo budno paziti, da bo poslovanje našega največjega denarnega zavoda (po višini vlog) poka-salo čim večji uspeh v korist vsega našega gospodarstva. kajti zavedati se moramo, da zahteva upravljanje tujega denarja neprimerno več previdnosti in odgovornosti kot pa upravljanje lastnega premoženja. Z izvajanjem načrtnega oživljenja naših denarnih zavodov, kot ga je začela mestna občina ljubljanska z Mestno hranilnico, pa moramo začeti tudi pri drugih denarnih zavodih, Nevarna zaostritev... Rdeči Španjotci obstreljevali nemško ladjo na odprtem morju Nemčija grozi z vojnimi protiukrepi Zaskrbljenost po vseh prestolicah velesil Berlin, 20. avg. b. Zaradi napada na nemško ladjo >Kamerun< je dala nemška vlada odpravniku poslov v Madridu nalog, da vloži pri madridski vladi najostrejši protest zaradi kršitve mednarodnih predpisov s strani španskih vladnih ladij. Nemški odpravnik poslov mora opozoriti madridsko vlado, da bo nosila odgovornost za vse posle- dice, ki bi mogle nastati, če bi se takšen primer se enkrat ponovil. Končno mora nemški odpravnik poslov opozoriti madridsko vlado, da so nemške vojne ladje v Španiji dobile nalog, da zavarujejo t vsemi razpoložljivimi sredstvi nemške ladje izven španskih teritorijalnih voda. Trije streti na „Kamerun a Gibraltar, 20. avg. b. Zadeva z ladjo >Kaine-runc, ki sta jo napadli dve španski vojni ladji, je povzročila v tukajšnjih pomorskih krogih veliko začudenje in proteste. Dogodek se je odigral takole: Snoči je plula nemška tovorna ladja >Kame-run< proti Cadixu, da vkrca tam nemške in druge državljane, ki hočejo oditi iz Španije. Sedem in pol milj daleč od obale, torej izven španskih teritorijalnih voda, sta se naenkrat pojavili dve Španki vojni ladji, križarka »Libertadr in en rušilec, ki sta nenadoma izstrelili tri topovske strele pred nemško ladjo, ki je na prvotni poziv plula naprej, zavedajoč se, da je izven teritorijalnih voda Španije, kjer jo nihče ne sme ustavljati. Križarka je dala po izstrelitvi treh granat ponovno znak, da se naj ladja takoj ustavi, ker jo bosta sicer španski vojni ladji potopili. Kapitan nemške ladje je zaradi nevarnega položaja uvidel, da mu ne preostane ničesar drugega, kakor da počaka. S španske križarke je bil takoj spuščen čoln, v katerem se je skupina mornarjev pod poveljstvom nekega podčastnika pripeljala do nemške tovorne ladje. Podčastnik je kapitanu izjavil, da mora napraviti preiskavo ter se prepričati, kaj je na ladji. Kapitan nemške ladje je ostro protestiral proti tej zahtevi, ki nasprotuje mednarodnim pogodbam. Kljub temu pa so španski mornarji vztrajali na stališču, da ladjo preiščejo in so zagrozili, da jo bodo v nasprotnem primeru morali napasti s topovskim ognjem. Kapitan 6e je moral tej zahtevi udati. Pregledovanje ladje je trajalo zelo dolgo, nakar se je patrulja odpravila nazaj na špansko križarko. Ko je kapitan hotel nadaljevati pot proti Cadixu, mu je bilo s signali sporočeno, da ladjo takoj obrne v drugo smer, ktr ji je vstop v kadi-ško luko prepovedan. Tudi sedaj ni preostalo nemški ladji drugega, kakor da se ukloni sili. Po radiu je takoj obvestila o tem neko nemško vojno ladjo, ki je takoj odplula v smeri, kjer se je zgodil incident,, toda tam ni našla nobene španske ladje več. Odmevi Razburjenje v Nemčiji Berlin, 20. avg. AA. Ves današnji nemški tisk z velikim nezadovoljstvom piše o slučaju nemškega parnika »Kamerunc. Časopisi pripisujejo temu incidentu velik pomen, ki lahko povzroči velike mednarodne težave. Ugotavlja se jasna kršitev mednarodnega prava, obenem pa se podčrtava, da se Sovjetska Rusija zmeraj bolj odkrito vmešava v španske notranje zadeve. Ob koncu pravijo listi, da bi lahko ta dogodek poslabšal pogajanja glede nevtralnosti v španski državljanski vojni. Tako piše >Volkischer Beobachterc, da je piratski napad na ta nemški parnik pokazal, v kakšni meri e je že razvil boljševiški kaos pod oblastjo španskih marksistov. Li6t poudarja, da je križarka »Libertadc, ki se je vmešala v ta primer, znana po tem, kako je njena posadka na zverinski način pobila svoje častnike. Potemtakem je ta križarka prva in najbolj vestno izpolnila navodila, ki so bila dana iz Moskve. Pristaši španske vlade so zmeraj bolj podohni krvoločnim ratbnjniškim žolnam, ki poslušajo samo naredbe moskovskega diktatorja Stalina. V nadaljevanju članka se postavlja vprašanje, če je umestno, da francoska vlada istočasno, ko vodi pogajanja za nevtralnost, pošilja v Madrid tajnika glavnega delavskega sindikata Leona Jouhatixa. »Berliner Borsenzeitungr piše, da je boljše-Viška piratska ladja zagrešila najbolj očitno kršitev mednarodnega prava. Roljšoviška zločinska družba dviga svojo glavo in misli, da ji ni treba več spoštovati nemške zastave. Upamo, da bo nemška vlada takoj podvzela korake, da so vzpostavi spoštovanje mednarodnih predpisov in spoštovanje najbolj osnovnih prirodnih zakonov člo-večanstva. Skrb v Angliji London, 20. avg. b. Incident z nemško ladjo »Kamenin« pred Cadixom je napravil v tukajšnjih političnih krogih zelo neguoden vtis ter se splošno bojijo zapletljajev. Ugovori nemške vlade sO vseikakor upravičeni, ker gre tukaj za nevarno in jasno kršitev mednarodnih pogodb, kajti nemška ladja je plula izven španskih teritorijalnih voda, pa sta jo kljub temu nasilno ustavili dve španski vojni ladji z ostrimi streli, ki so padali tik pred ladjo. Ladjo so španski mornarji nato nasilno preiskali in ji šele po daljšem času dovolili, da nadaljuje pot, ko so <,e prepričali, da ni natovorjena z orožjem in municijo. Vsi protesti kapetana ladje so bili zaman ne glede na to, da je španske mornarje in njihovega voditelja, nekega podčastnika, opozoril na težke posledice. Tukaj mislijo, da bo nemška vlada zaradi tega dogodka naknadno stavila še neko pogoje za svojo nevtralnost v španski moščanski vojni in bo hres dvoma delala sedaj velike težave za sklenitev sporazuma. Angleški politični krogi smatrajo ta dogodek kot najboljši znak, da madridska vlada nima nobene oblasti več, ker bi se morala vendar v svojem lastnem interesu izogibati takšnih nevarnih pustolovščin. Trdi se. da danes dela v Španiji vsakdo kar hoče in kakor hoče, ne da bi se oziral na povelja, ki prihajajo iz Madrida. V Parizu strah pred zapletljaji Pariz, 20. avg. b. Dogodek z nemško ladjo »Kamerunt je povzročil v pariških političnih krogih splošno iznenadenje in bojazen, in sicer no samo v desničarskih, temveč tudi v levičarskih krogih, ker vsi uvidevajo, kako hude posledice in zapletljaji morejo nastati iz nepremišljenega prekrška mednarodnih pogodb s strani španskih vojnih ladij. Jasno je. da bo Nemčija poslala v Španijo sedaj vse svoje razpoložljive ladjo, da zavarujejo svojo trgovske in potniške ladjo. Ker pa ima madridska vlada do gotove meje oblast samo še v Madridu, more priti do neprijetnih incidentov, če bodo nastopilo tudi nemške ladje in začele streljati na španslte križarke. Blum hifi v Pariz Pariz, 20. avg. b. Danes se je nenadno vrnil s svojega dopusta predsednik viade Leon Blum. Splošno se misli, da je njegov povratek v zvezi z akcijo Zveze strokovnih organizacij z ozirom nn dogodke v Španiji. Blum bo sprejel danes tajnika organizacijo in sicer šc pred sestankom Zveznega strokovnega sveta. Irun zavzet Poročila belih Lisbona, 20. avgusta, b. Po vesteh iz Seville so po ogorčenih in krvavih nočnih uličnih borbah davi zasedli uporniki mesto Irun. Izgube na obeh straneh so strahotne in povdar-ja se, da je bilo to do sedaj največje krvoprelitje v Španiji. To pa je tudi vse, kar se ve o borbah za Irun, pri čemer pa je treba povdarjati, da vest uradno še ni potrjena. Skupine vojakov iz Španskega Maroka pod poveljstvom polkovnika Yaga napredujejo dalje proti Madridu in splošno se pričakuje, da bodo odigrali najvažnejšo vlogo pri zavzetju tega mesta. Vladne čete so izvršile še en napad na Palmo na otoku Malorci. Poslali so okrepitev na treh ladjah pod varstvom vojnih ladij, vendar pa so jih takoj po izkrcanju uporniki odbili nazaj. Pri tem je padlo 100 vladnih vojakov. Vladne ladje so zaradi tega pričele bombardirati mesto Palmo, da zagotovijo uspešno izkrcanje svojih čet. V parku na gradu Brdo: od leve na desno: Knez namestnik Pavle, princeza Elizabeta, mati kne-ginje Olge in Marine Kentske, vojvoda Kentski, njegova žena Marina, princ Nikolaj, oče Olge in Marine, kneginja Olga. na katerih emo Slovenci življenjsko interesi-rani, saj nam z njimi ostanejo ohrunjene no stoti,io milijonov ljudskega premoženja, prihrankov malih vlagateljev, torej najštevilnej- šega dela našega ljudstva- Dosti dolgo smo že zadevne ukrene in notrebn sega d ___ čakali na tozadevne ukrepe in potrelino jc sodelovanje vseh mcrodajnili faktorjev no mobili- ' /.ariji naših denarnih zavodov. Lahko rečemo, da jc v številnih zaščitenih zadrugah, številnih zaščitenih regulativnih hranilnicah in zadrugah i danes imobihzirano nad poldrugo milijardo slo- | venskega denarja. Ta ljudski denar sc mora dati ljudstvu na razpolago za njegove težke čase vsakodnevne potrebe. Tu naj pomagajo sredstva naših privilegiranih denarnih zavodov, ki so imeli radi pritoka vlog največje koristi od zmrznjenosti na denarnem trgu, tu naj pomaga emisijska banka, ki mora skrbeti za naš denar, tu naj pomaga država s pozitivnimi ukrepi v korist vsega gospodarstva, kajti brez dobrih denarnih zavodov nc bomo imeli niti dobrih financ niti splošnega blagostanja! Iz vojnega ministrstva iz Madrida se poroča, da jc kolona vladnih čet prodrla pred vrata Pe-ruela ter da bo mesto vsak trenutek padlo. Dopisniki italijanskih listov iz Seville poročajo, da je kolona več tisoč nacionalistov prodrla do predmestja San Sebastiana in da bo to mesto v nekaj urah padlo v njene roke. Poroča se, da je Irun pade>!. Radio-agencija poroča, da se v okolici San Sebastiana in Iruna še vedno vodijo krvave borbe na nečloveški način. Nacionalistične čete koljejo po vrsti vse vladne pristaše, rdeča armada pa je obvestila, da bo ubila vse talce, če v mesto pade samo še en topovski strel, bodisi s kopnega, bodisi z morja. Kljub temu so voditelji nacionalističnih čet pričeli davi z napadom. Uporniki, ki so tik pred Irunom, so pozvali vladne čete, da se vdajo, kar pa so odbile in izjavile, '.ta rajše umrjejo pod ruševinami mesta, kakor pa da bi se podvrgle fašizmu. Na vse zgodaj so začeli z ofenzivo uporniki. Begunci beže v Francijo. Poročila rdečih Sevilla, 20. avgusta, b. V pokrajini Estrama-dure so rdeče čete v popolnem razsulu. Maroški oddelki uspešno napredujejo in izzivajo neverjetno paniko pri rdečih vojakih. Prispele so vesti, da se je uprla posadka največjega španskega letališča Qiindro Vientos pri Madridu ter prešla k belim. Iz Madrida je bil takoj poslan močan oddelek rdečih, ki so zadušili upor. Pariz, 20. avgusta, b. Pa zanesljivih vesteh pripravlja madridska vlada odločno ofenzivo, ki jo bo izvršila z vsemi razpoložljivimi sredstvi in nad vse brezobzirno z ozirom na pokolj, ki so ga izvršili uporniki v Badajozu, kjer niso klali samo moških, ki so se borili na strani vladnih čet, temveč tudi ženske in otroke. Vso brezobzirnost bc pokazala madridska vlada v bodoči ofenzivi tudi zato, ker uporniki bombardirajo San Sebastian čeprav dobro vedo, da mesto ni prav nič zavarovano. Vladne čete so dobile nalog, naj nimajo z nikomur usmiljenja, kadar gre za to, da se iz Gra-nade in Cordobe izkoreninijo vsi uporniki, V borbi s tujsko legijo in z Mavri se smejo uporabljat-najhujši strupeni plini, medtem ko se smejo v borbi s samimi Španci uporabljati le bombe za sol* zenje. Da bo lažje vodila revolucijo na zaoadu . .. Pariz, 20. nvej. b. »Malin« poroča, da je Ko-minferna spremenila stalni komunistične slronla v Francu., ki ie popolnoma zgubilo svojo neodvisnost. Komunistična slranka v bodoče ne bo imel,-pravice, dn skliče kongres, niti rednega, niti izrednega, brez dovoljenja Kominlcrnc. Koniinlerna pa bo imela tudi pravico spreminjati sklepe francoske komunistične stranke. Nadaljevanje na 2. strani spodaf. O mirovnih kongresih t Druga sapa, druga suknja . .. Mirovni kongres, ki 90 ga leto« zopet začeli zbirati neki temni in nejasni sklicatelji v Ženevo v dneh od 31. avgusta do 7. septembra, je razumljivo vzbudil veliko nevoljo katoliških krogov po vsej Evropi. Za tem legalnim ščitom so videli nelegalno prodiranje in propagiranje komunizma in 00 to gibanje temu primerno obsodili, ne zaradi mirovne maske, ampak zaradi komunističnega obraza, ki se že več let spretno skriva za take maske. Ta zločinski obraz, ki se reži Evropi, morejo kljub maski spoznati samo tisti, ki znajo svet načelno gledati in morejo vsak pojav takoj položiti v predal, kamor spada. Taka načela pa daje samo katolicizem in to komunizem dobro ve, zato smatra samo katolicizem za resnega nasprotnika, proti kateremu se mu je vredno boriti. Tako smo tudi mi od vsega početka obsojali to komunistično krinko in vse, ki so po Sloveniji in po država zbirali udeležence za ta kongres in agitirali za udeležbo. Po svojih močeh srno skušali čitateljeim dopovedati, da to ni drugega kot prikrita komunistična propaganda, pa naj za sklicatelje kongresa služijo katerakoli imena odličnih Evropejcev in naj za pokrovitelje, častne predsednike in častne odbornike krajevnih pripravljalnih odborov in jugoslovanske delegacije služijo katerakoli imena naših državljanov. Tudi ostali katoliški tisk po Jugoslaviji je do tega kongresa stal dosledno na istem stališču. Naše »Jutro«, glasilo JNS v slovenščini, pa •e je pridružilo nasprotni strani, ki ie nima pravega javnega imena, samo to z načelnega stališča vemo, da katoliška ni, ki je trdila, da je to čisto dobra reč, ki edina more Evropo obvarovati pred fašizmom in vojno in jo je torej treba podpirati. Njemu je bila vsa ta temna propaganda samo »živahna akcija« »Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov«. Ko je »Slovenska dijaška zveza« v imenu vsega slovenskega katoliškega dijaštva javno izjavila, da se tega kongresa ne udeleži in je pozvala tudi »druge slovenske mladinske organizacije in vso javnost, naj ne naseda vabilom iniciativnih odborov za mirovni kongres v Ženevi, ki se snujejo tudi po Sloveniji, ker že njih značilno ime kaže na izvor njihove iniciative«, in ko je v isti izjavi m/ir teh svetovnih kongresov imenovala »miiT, ki naj pripravi požar svetovne revolucije, državljanskih in meddržavnih vojn, ki naj olajša nasilni prodor kominterne in danes najbolj militaristične države sveta — sovjetske Rusije, katere zastopniki so med prvimi podpisniki apela za ženevski kongres«, takrat je »Jutro« o teh zaključnih ugotovitvah največje slovenske dijaške organizacije rek k), da so »tako hude in dalekosežne, da bi jih morala preden jih je objavila, vsaj malo oceniti tudi »Slovenska dijaška zveza«, če ne iz drugega razloga pa že zaradi odličnih predstavnikov, Id so se v Jugoslaviji postavili na čelo propagandne akcije« (gl. »Jutro z dne 22. julija 1936). Nacionalistični in fašistični akademiki v Ljubljani, pa t-udi po ostali državi, so bili takrat seveda še vsi navdušeni za udeležbo na tem kongresu in so katoliške akademike, ki so bili proti njemu, dolžili — fašizma in militarizma. Tudi hrvatski akademiki so podali javno izjavo, da se oni kot Hrvatje ne morejo pridružiti jugoslovanski delegaciji za ta mirovni kongres, ker ni drugega kot prikrita mednarodna propaganda marksizma (= komunizma) in »Jutro« jih je obdolžilo največjega greha, ki si ga je mogoče pri nas naprtiti — separatizma«. »Ker poznamo pravo mišljenje in vse tiste temne motive, Id tirajo hrvatske klerikalce danes v prve vrste hrvatskega seoaratizma, se ne čudimo, da se bore s takim ogorčenjem proti vsemu, kar naj bi bilo vsaj na videz jugoslovensko. Čemu zavijati vso borbo proti udeležbi na mednarodnem mirovnem mladinskem kongresu v neke fraze o ne-jugoslovenskih in marksističnih društvih. Ako pojdejo lahko v Ženevo na kongres češki, poljski, avstrijski in drugi katoliški a'xademiki, bi šli lahko tudi hrvatski .Povejte raje, da ste proti udeležbi naše mladine v Ženevi, ker bi morala nastopiti kot enotna reprezentanca Jugoslavije.« (Glej »Jutro« 26. julije 1936). Čez dva dni je sklep »Slovenske dijaške zveze,« da odklanja udeležbo na kongresu, imenovalo kratkovidnost, češ. »ko je vendar splošno znano, da stoje na čelu akcije za udeležbo na ženevskem mirovnem kongresu možje, katerih patriotizem stoji izven vsakega dvoma« (glej »Jutro« 28. jul. 1936). Ni pa še minulo mesec dni in po »Jutru« jc zavela druga sapa in pokazala se je druga suknja. »Jutro« z dne 19. avgusta 1936 namreč piše o tem kongresu: »Namen sklicateljev tega velikega pacifističnega zborovanja je bil nedvomno čist. Kmalu pa so se pričeli riniti levičarsko eksVemistični elementi, v očitnem namenu, da prelvorijo pacifistični kongres v nekako »antšfašistično demonstracijo«. — Pri nas so levičarski ekstremisti posebno v Belgradu in Zagrebu skušali vse priprave za ženevsko manifestacijo dobiti v svoje roke ter so končno izigrali v teh dveh centrih zastopnike nacionalnih organizaciji od soodločanja pri izbiri delegatov. — Tudi v Ljubljani so zagrebški elementi želeli spraviti organizacijo priprav za ženevski kongres v le-vičarsko-ekstremistične roke. Zaradi pravočasne intervencije naših nacionalnih omladincev pa jim to nf uspelo, tako da je edino Ljubljana izbrala za priprave za Ženevo povsem nepristranski forum, v katerem so bili zastopani vsi tisti krogi, ki jim pacifizem ni dnevna politična kupčija. To pa tem elementom očividno ni bilo pogodu in sedaj izvemo, da Zagreb In Belgrad o naši delegaciji nočeta ničesar slišatL Po tej žalostni in nenadni ugotovitve pa priobčuje resolucijo »Saveza jugoslovenake nacionalne akademske omladine«, ki se glasi: »Povodom kongresa za mir v Ženevi od 31. avgusta do 7. septembra, ca katerega so že priprave same v polni meri osvetlile prave razloge, ki so vodili sklicatelje kongresa in smer, kamor je delo namenjeno, zavzema Savez jugoslovanske nacionalne akademske mladine, v katerem so združeni vsi nacionalni študenti Jugoslavije, naslednje atališče; Jugoslovanski študenti so odločno proti zbiranja mladine na način, po katerem se je ob priliki tega kongresa postopalo. Oni so za mir, ki zagotavlja jugoslovenskemu narodu polno enakopravnost in daje polno zadoščenje našim nacionalnim idealom, toda nc morejo sodelovati pri delu takega kongresa, čigar ozadje je zelo očitno in ki služi ures- ničenja ciljev marksistične revolucije. Savez fugoslovenske nacionalne akademske omladine |e zato sklenil, da se jugoslovanski študenti ne udeležijo tega kongresa, kateremu prepuščajo, da s samim delom odstrani s sebe masko, ki zakriva njegovo mračno in destruktivno ozadje.« Tako torej! »Ze. priprave same so v polni meri osvetlile prave razloge, ki so vodili sklicatelje kongresa in smer, kamor je delo namenjeno«, in vendar eo dični nacionalisti šele po tolikih mesecih frazarjenja in obsojanja vseh katoliških krogov zmožni zavzeti svoje stališče! Kako se bo sedaj »najbolje informirani in največji dnevnik dravske banovine« opravičil, da je toliko mesecev zapeljeval »Dravobance« in njihovo »omladino« in da je izpregledal šele kot zadnji izmed vseh Slovencev? Komunisti so že od vsega početka vedeli, zakaj gre, katoliki tudi, »Jutro« je spoznalo šele včeraj, ko so bili njegovi pristaši odrinjeni, čeprav so že priprave same v polni meri katolikom in komunistom vse osvetlile! Najbolj žalostno pri vsem tem pa je to, da tudi sedaj še ni proti udeležbi na kongresu, ki služi uresničenju ciljev marksistične (— komunistične) revolucije, iz načelnih razlogov, ampak samo zato, ker Zagreb in Belgrad o delegaciji njegovega kova nočeta ničesar slišati. Tako se godi tistim, ki nimajo načel in niso zmožni ob prvem pojavu presoditi položaja, ampak opazujejo, kako bo pihnila sapa in potem šele zavzamejo stališče od slučaja do slučaja. Ali se ne imenuje tako početje v najbolj prizanesljivem jeziku zapeljevanje naroda?! Domači odmevi Počitnice kralja Edvarda Kotor, 20. avgusta. AA. Snoči o polnoči je kraljevska jahta »Nahleen« v spremstvu dveh rii-šilcev zapustila Ostri rt. Pri zapuščanju Boke Kotorske je rušilec »Grafton« s svetlobnimi znamenji poslal pozdrav in zahvalo kralja Edvarda oblastvom, občinam in prebivalstvu za prisrčni sprejem in izredno uspelo iluntinacijo Boke Kotorske in Lovčenskega masiva. Takoj nato se je poveljnik obrežne pomorske mornarice v imenu oblastev zahvalil za ta pozdrav. Nato je jahta »Nahleen« z obema rušil^ema krenila v jugovzhodno smer. Pred odhodom iz Kotora je kralj Edvard VIII. povabil k sebi sreskega načelnika g Šeroviča in ga prosil, da sporoči njegov pozdrav prebivalstvu in da se mu zahvali za prisrčen sprejem, ki je nanj napravil zelo lep vtis. 0 tem kraljevem sporočilu so ljudje kaj hitro izvedeli in se je z bliskovito naglico razširilo po vsej Boki Kotorski ter je med ljudstvom zbudilo izredno navdušenje. Na Bledu Tudi sovjetski poslanik v Švici Bled, 20. avgusta. Bled je postal veliko politično in diplomatsko središče. Vsak dan prihaja in odhaja veliko število tujih in domačih diplomatov, ministrov in drugih odličnih osebnosti, ki se tn sestajajo. Naj omenimo samo obisk bivšega španskega kralja Alfonza, ki je v sredo prišel iz Avstrije na Bled in je bil sprejet v avdijenco na dvo'ru. Kentski vojvoda prihaja tudi večkrat na Bled. Med drugimi visokimi osebnostmi pa smo opazili angleškega generala Johna Nortona, avstrijskega atašeja v Belgradu Karla Peirl-a, nemšhega atašeja v Belgradu Karla von Ta-berja, dalje našega poslanika v Perziji dr. Miroslava Jankoviča, našega konzula v Marseju dr. Lazareviča, ravnatelja »Pravde« poslanca Sokiča, ravnatelja agencije A vale Petroviča, romunske kneginje Josipine Sopkovič, bivšega ministra dr. Ulmanskega, poveljnika dravske divizijske oblasti generala Nedeljkoviča. Dva dni je bil tudi sovjetski poslanik v Ziirichu Aleksander Černjak s svojo sestro Olgo. Stanoval je v Park hotelu in se ni 7. nikomur sestajal- Sedaj namerava potovati po Jugoslaviji. Danes dopoldne je sprejel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič ravnatelja agencije Avale dr. Petroviča, poslanca Janjiča in ravnatelja »Pravde« poslanca Sokiča, popoldne pa v enotirno avdijenco češkoslovaškega poslanika na našem dvoru Vaclava Girso. Srbska opozicija in občinske volitve Belgrad, 19. avgusta, m. Vodja bivše srbijan-ske opozicije se še vedno »razgovarja« o skupnem proglasu, ki ga nameravajo izdati pred občinskimi volitvami. Skoro vsak dan so sestanki in pogajanja, na katerih ti ljudje izjavljajo, »da se vse lepo normalno razvija«. Čeprav trajajo ti sestanki že skoraj 14 dni, napovedanega proglasa še vedo ni. Ni ga radi nasprotujočih mišlenj med posameznimi skupinami. Radi tega so voditelji posameznih srbijanskih opozicionalnih skupin dali že sami vsak za svojo bivšo stranko navodila glede volitev v moravski banovini, tako D a v i d o v i 5, pa tudi Jovanvič, a za njima je sedaj pri- V Madridu 8000 ustreljenih I.isbona, 20 avg. b. Po zanesljivih poročilih iz Madrida je bilo doslej ustreljenih samo v Madridu okoli 8000 oseb. Streljani so bili po večini ari-stokrati industrijalci, premožnejši meščani, častniki in vročekrvni politični nasprotniki sedanjega režima. Vse justifikacije izvrši tamkajšnja čeka, ki je organizirana tako, kakor čeka v Rusiji. Vodstvo te čeke je izdelalo poseben seznam vseh nezaželjenih oseb, ki jih sistematično zapirajo in more. Pobesneli marksisti Barcelona, 20. avgusta, c. Reuterjev dopisnik pošilja svoji centrali silno pretresljivo poročilo o razdejanjih v severni Španiji. Cela severna Španija je uničena. Vse vasi so kakor izumrle. Po deželi se klatijo otroci, ki nimajo več staršev. Lahko se reče, da je v severni Španiji nad en milijon mož zagrabita za orožje in ti se sedaj obnaSajo, kakor da so zblazneli. Vsi ti možje so postali surovi demoni, ki koljejo slepo vse vprek. Marksisti so to revolucijo spremenili v pravo vojno proti religiji. Mataaa razdejana Pariz, 20. avg. b. Položaj na bojiščih je danes popolnoma nejasen. Čuje se samo, da se priprav- j Ija odločna ofenziva vlade. Na pomoč ji bodo ; prišle takozvame železne kolone iz Barcelone, ki bodo pomagale vladnim četam severno od "Ma- i drida in skušale dobiti 7 niimd zvezo čez Novnro ' in Aragono. S tem bo okrepljen hfdti napad vladnih čet na Saragoso. Glede Malage poroča »Petri Parisien«, da je to mesto do polovice zravnamo z zemljo. Vsepovsod je sama ruševina. V ostalem delu mesta in tudi na samih ruševinah se še vedno vodijo ponoči hude gverilske borbe, enato pa tudi v okolici mesta, kjer izgubi življenje vsak dan veliko število ljudi. Novice iz Španije Barcelona, 20. avg. b. Akcija katalonskih čet na otoku Malorci ima razen strategičnega tudi političen značaj. Katalonci so sklenili, da uresničijo svoje staTe želje, da priključijo fialeairske otoke Kataloniji. Barcelona, 20. avg. b. Vlada je po sovjetskem primeru vpeljala monopol na špansko trgovino, proglasila kolektivizacijo veleposestev im nacionalizirala industrijo. Nemčija poslala v Španijo 7 novih bojnih ladij Berlin, 20. avg. TG. Nemška admiralltetn je poslala vrhovnemu poveljniku nemških bojnih ladij v Španiji naslednje povelje: »Na vsako neupravičeno nasilstvo od strani španskih ladij je treba takoj odgovoriti i vso bojno silo.« Iz Kiela in lz Wilhelmshafna so danes od-plule v španske vode naslednje bojne ladje: Oklopnica »Graf Spee«, križarki »Ntlrnbejrg« in »Leipzig« ter 4 torpedovke »ureiff«, »Falke«, »Jaeuar< in »Wolf«. šel tudi stari Aca S t a n o j e v i č. Njegova pisma, oziroma navodila za volitve so v resnici grda in-famnost, ki je najbrže ni zagrešil Aca Stanojevič, temveč njegovi politični pisarji. Da bi svojim maloštevilnim pristašem v Srbiji vsaj nekoliko dvignili pogum ter jih dosedaj pripravili na neuspeh, ki ga bodo doživeli pri volitvah, sedaj užaljene veličine že v naprej poudarjajo, da volitve ne bodo svobodne, čeprav so vsi odgovorni činitelji in sedanja vlada ponovno poudarili, da bodo volitve popolnoma svobodne in da bo^ ljudstvo lahko izpovedalo svoje politično prepričanje. Ker pa postajajo srbijanske mase, na katere se sklicujejo vodje srbijanskega dela združene opozicije, vedno bolj nestrpne, ker imajo že dovolj lepih besedi in spevov o sporazumu, ki da ga pripravlja z njimi dr. Maček in hočejo imeti sedaj že nekaj konkretnega, jih vodstvo tolaži s tem, da bodo tak sporazum napravili po volitvah. Vsaj tako je izjavil vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič na shodu v čumiču. Širijo se tudi vesti, ki jih je zapisala tukajšnja »Politika«, da je dr. Maček že dal svoj pristanek za aktivno sodelovanje v kombinaciji, ki bo zbrala vse »fiozitivne demokratske sile«. S tem, da širijb vesti o svojem prihodu na oblast, hočejo pomiriti nezadovoljstvo svojih pristašev ter jih držati skupaj vsaj še pred volitvami. Da o takem sporazumu, kakor ga napovedujejo voditelji srbijanskega dela tako imenovane združene ojDozicije, ni govora, oziroma vsaj taka stilizacija, kakršno prikazuje srbijanski del opozicije, je brez podlage, za kar je najboljši dokaz demanti zagrebškega časopisja, predvsem pa dveh dnevnikov, ki sta blizu Mačka, to je »Hrvatskega dnevnika« in »Obzora«. Radi teh verzij tukajšnje »Politike« zagrebški »Obzor« prinaša obširni komentar, katerega naslov »Načelno stališče-vodstva bivše HSS« jasno, pravi, da je inspiriran iz najožje okolice dr. Mačka. »Obzor« v tem svojem demantiju med drugim pravi: »Tako pisanje lahko vzbudi zmedo v neinformiranem narodu v Srbiji, ker je potrebno stvar postaviti na svoje pravo mesto. Temeljno stališče dr. Mačka glede rešitve najaktualnejših problemov je znano. Ravno radi tega je izključeno, da bi on zavzel tako zadrzanje, kakršno navaja belgrajska »Politika«. V prvi vrsti bivša HSS ali točno Hrvatski kmetski pokret je načelno nasproten ustanavljanju vsakršne fronte, posebej pa še narodne fronte, na kar meri v svojem omenjenem poročilu »Politika«. Izraz »vse pozitivne demokratske sile« je tako raztegljiv in nejasen, da se pod njegovo kapo lahko stavijo tudi take skupine, s katerimi vodstvo HSS v nobenem primeru noče sodelovati. To so na primer razne skupine socialistov. A »Politika« se je dejansko zavzela za pristop Topaloviča v združeno opozicijo. Kar pa se tiče trditve, da dr. Maček ne beži od državniške odgovornosti in da bo pristal na sodelovanje v taki kombinaciji, je treba poudariti, da je to nevarno početje. Dr. Maček in sploh HSS ne prihaja v knko kombinacijo, dokler se ne uresničijo upravičene zahtave Hrvatov. To je dobro znano tudi predstavnikom srbijanske združene ojiozicije. Verjetno je, da ve za to tudi belgrajska »Politika«, ki se je s stvarjo bavila v časopisju. Belgrad, 20. avg. m. Na stanovanju bivšega zemljoradnika joče Jcvanoviča je bil nocoj sestanek takoime no vam eg a akcijskega odbora za občinske volitve. Na konferenci so govorili tudi o mednarodnem sestanku kmetijcev, ki bo meseca septembra letos v Bruslju. Na tem se bo razpravljalo o vprašanju ustanovitve posebnega mednarodnega odbora, ki bo imel za nalogo vzdrževat« stike med kmetijskimi pokreti v posameznih državah ter j>o možnosti izenačevati njihov jM-ogram. Dunajska vremenska napovedi Večinoma oblačno, deloma deževno, nekoliko hladneje, zapadni vetrovi, na splošno poslabšanje ne bo dolgo trajalo, vreme pa bo ohranilo spremenljiv značaj. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno. Povečanje oblačnosti. Organizacija JRZ Belgrad, 20. avg. m. Včeraj in danes je mš-iristcf za socijolivo politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič imel v Nišu in njegovi okolici več sestankov s pristaši jRZ. Vsi sestanki so bili dobro obiskani V prokupliainskem okraju pa prireja prosvetni minister Stošovič tak shod. Skoro v vseh teh krajih so pristaši JRZ že sestavili kandidatne liste za občinske volitve. Novi Sad, 20. avgusta, m. Na seji krajevnega odbora JRZ je bil izvoljen za predsednika predsednik narodne skupščine Stevan Cirič. Valjar znamke JNS Belgrad, 20. avg. m. Sinoči se je preko Užic vrnil iz Sarajeva Peter Živkovič. Za časa svojega bivanja v Sarajevu je novi predsednik JNS prisostvoval tudi sestanku poslancev in senatorjev te stranke iz drinske banovine. Na tem shodu je govoril tudi senator Atana-zij Šola ter je v duhu »prerojene in pomlajene« JNS, katere vodstvo se ob vsaki priliki širokousti, da je JNS za demokracijo, ki naj pride v naše politično življenje, pojasnil, kako si JNS zamišlja to demokracijo. Senator Šola je v pozdravnem govoru pred Živkovičem dobesedno dejal: »Kdor so nam postavi na pot, ga bo valjar imečkal in stisnil, da bo tenek kot listič papirja.« Dobro je, da je senator Šola tako odkrito pred samim Živkovičem pojasnil, kako izgleda svoboda in demokracija, ki jo napoveduje JNS. S tem govorom, na katerega Živkovič ni reagiral ter ga s tem odobril, se danes bavi tudi »Samouprava«, ki piše: »Vedeli smo za te metode gospode od JNS, ki je bila tudi dosedaj na deln. Toda drago nam je, da so tudi oni sami na svoja lastna usta povedali, kako mislijo delati s ljudstvom. Pa ne samo to. Naš narod ne pusti, da bi šel valjar če-zenj in ga stisnil na debelino lista, najmanj pa še, da bi tako delo opravljali ljudje, ki so zaradi omenjenega valjarja odšli v večni pokoj. Res, da jo tak valjar enkrat bil naložen narodu na ramena, toda sedaj bo šel preko ramen gospode JNS, da bo občutila, kako je to prijetno.« Z omenjenim govorom senatorja Sole se bavi tudi »Odjek«, ki odgovarja v članku »Pod masko nacionalizma« izpod peresa dr. Ikoniča. Dva drzna vloma Drug drzen vlom je bil včeraj v stanovanju sreskega načelnika dr. Lipovšeka v Murski Soboti. Storilca sta odnesla precej perila, obleke in čevljev, razmetala sta stanovanje in odprla vse omare. Očividno sta iskala dragocenosti in denarja. Nato sta se še v sobi preoblekla, svojo staro obleko pustila tam, sama pa si nadela načelnikovo. Nato sta šla v kuhinjo, kjer sta se pošteno najedla, na-pila in pokadila nekaj cigaret. Vlomilcema to že na sledu in je upati, da bosta kmalu izročena v roke pravicL Maribor, 20. avgusta. Danes okoli 5. popoldne so vlomili v stanovanje brivskega mojstra Franca Weissa na Koroški cesti. Vlomilec je prišel skozi majhno okno nad kuhinjskimi vrati v notranjost hiše, dočim je drugi stal na straži. Ljudem se je ta človek, ki je čakal zunaj, zdel kmalu sumljiv in so ga prepodili. Drugi v stanovanju pa je postal ves nervozen, splezal je skozi malo okence na balkon, da bi ušel. Ker pa je bilo vse polno stanovalcev v tej hiši, ki so ga začeli poditi, je vlomilec skočil visčiVo doli na dvorišče. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da ni mogel uiti in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Je to 25-letni brezposelni mizarski pomočnik Ivan Paher, ki stanuje v Smetanovi ulici 54. Drugi zlikovec, ki je čakal zunaj na straži, je baje neki ključavničarski pomočnik. Šah v Nottinghamu Nottingham, 20. avg. b. Prva polovica šahovskega turnirja je končana z naslednjim izidom: Botvinik 6 (8), dr. Euwe 6 (7), Fine 4 in pol (1), dr. Vidmar 4 in pol, Rechevski 4 (1), Aljehin 3 in pol (2), Capablanca 3 in pol (1), Bogoljubov in dr. Lasker 3 in pol, Flohr 3 (1), Taylor 2 in pol, dr. Tartakower 1 in pol (2), Winter 1 in pol, Aleksander 1 (1). Belgrajske vesti Belgrad, 20. avgusta, m. Gradbeni minister je odobril licitacijo za popravo ceste Krkovo-Fara v Sloveniji ter je tozadevni odlok predložil še v odobritev ministrskemu svetu. Belgrad, 20. avgusta. AA. Danes od 11 do 13.30 je bila seja finančno-gospodarskega ministrskega odbora, na kateri so razpravljali o uredbi o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, o zavodu za konjunkturo sadja in o sanaciji krajiškib imovnih občin. Belgrad, 20. avg. AA. Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah za prevoz potnikov in razstavljenega blaga za zagrebški jesenski velesejem, ki bo od 3. do 12. oktobra. Osebne vesti Belgrad, 20. avg. m. Prestavljena je učiteljica Marija Pejovič iz Kranja za učiteljico ljud. šole na Cetinju. Belgrad, 20. avg. m. Za pogodbenega urad-niika-zdravmka notranjega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani je postavljen dr. Igor Tavčar, zdravnik iz Ljubljane. Beneš: Mir v Evropi je rešen Praga, »9. avgusta, c. Danes je predsednik republike dr- Beneš obiskal kraje v severni češki, ki so naseljeni posebno od Nemcev. Dr. Beneš je rekel, da je sedanja napetost med nemško manjišno v češkoslovaški posledica splošne mednarodne napetosti. Toda češkoslovaška nikdar ne bo mogla dopustiti, da bi nemško vprašanje v češkoslovaški postalo mednarodno vprašanje. Glede trenutnega mednarodnega položaja pa je dr. Beneš rekel, da je sedaj že gotovo, da je mir v Evropi že rešen. Nikomur se ni treba več bati, dn bi tako kmalu lahko izbruhnila vojna in dr. Beneš zato poziva vsfe prebivalstvo, da naj gre z zaupanjem na delo. Položaj se je pAsebno zadnje dni posebno zboljšal in jasno je, da se bo lokarnska konferenca sestala samo zato, da ublaži nasprotja med interesi velesil. Takoj potem pn, ko bo končana ta konferenca, bo pa nastopil čas za splošno ureditev odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško. 0 mednarodni politiki je dr. Beneš dejal: Češkoslovaška noče biti pod oblastjo nobene velesile, da izpelje svojo naiogo miru v Evropi. Češkoslovaška hoče z Malo zvezo vred v tem so- de ovali tudi z Avstrijo in Madžarsko. Vse naše delo se naslanja na naslednje štiri evropske čini-.!le:„P°'lsko' Ilaliio, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Nasi odnosi z Anglijo so bili zmeraj odlični m eo bili zmeraj pod vplivom sodelovanja med Anglijo m Francijo. Dolgo smo iskali lojalno in iskreno sodelovanje s Poljsko in Italijo. Upam, da se bomo v kasnejšem razvoju Evrope z njo ponovno srečali. S Sovjetsko Rusijo smo so že sporazumeli v teku I. 1934 in 1935. To je naš donos k vzdrževanju miru v zapadni in vzhodni Evropi. Vse fantastične novice o odnošajih med nami in Moskvo so tendencijozne in izmišljene. Prav lako so vsi komentarji, da smo postali sredstvo komunistične politike v Evropi, smešni. Na koncu svojega govora je predsednik republike podčrtal, da je brezsmiselna misel, da Nemčija hoče uničiti Češkoslovaško. Kdor bi se dotaknil obstoja države g 15 milijoni prcbivalci v središču Evrope, bi izzval katastrofo Evrope, ki je nikdo ne more želeti. Češkoslovaška je čvrsto odločena, da se ne meša v notranjo politiko drugih držav in da se ne vmešava v njihove režime. Prav tako pa je odločena prepovedati vsakomur, da bi sc vmešaval v njeno notranjo politiko. Voda 20 hm daleč za Kranj in Loko Velik skupinski vodovod bo veljal 6 miljonov Splošna elektrifikacija Slovenije je že tako napredovala, da nikomur niso več tuji ogromni daljnovodi, ki preprezajo našo zemljo in vodijo električno energijo na vse kraje v velike razdalje. Pa ne obstoje le električni daljnovodi; zunaj po svetu poznajo daljnovode pitne vode, ki vodijo vodo včasih kar nad 100 km daleč. Tako so zlasti oskrbovana nekatera ameriška velemesta. Je pač prav tako, kakor z elektriko. Vodni izvir leži bogve kako daleč od mesta, ki potrebuje vode. Kakor je danes za življenje električna razsvetljava in pogon strojev z elektriko nekaj vsakdanjega in nujno potrebnega, brez česar si gospodarskega napredka ne moremo misliti, tako je zdrava pitna voda predpogoj za vsesplošen in zdrav razvoj narodovega življenja. Če pitne vode v večjih množinah ni v bližini, jo je treba napeljati iz daljave. In tako smo sedaj v Sloveniji, ki je sicer večinoma s pitno vodo dobro oskrbovana, prišli v položaj, da bo treba vodo napeljavati po posebnih daljnovodih v večje razdalje. Veliki skupinski vodovodi. Tako imajo vsi načrti za velike skupinske vodovode, ki bodo v prihodnjih letih dograjeni, predvidene dolge cevne vode. Med te spada veliki skupinski vodovod za Belo krajino, velikanski vodovod za Suho krajino in tudi vodovod, ki bo oskrboval z vodo vso kranjsko okolico prav do Škofje Loke. Kranj ima sicer že svoj vodovod, vendar je mnogo preslaboten in v poletnih časih nastopa' v Kranju vedno neprijetno pomanjkanje vode in sicer prav v času, ko vse prebivalstvo potrebuje vodo v večji meri kot sicer. Slabotni kranjski vodovod. Za dosedanji vodovod v Kranju so zajeti Cemšeniški studenci, odkoder vodi vodovod v rezervoar v Tupaličah pri Kranju. Od tod teče voda naprej ter jo črpa posebna črpalka v poseben stolpni rezervoar, ki je vsakemu obiskovalcu Kranja po svoji čudni obliki padel v oči. Iz tega stolpnega rezervoarja odteka voda pod naravnim pritiskom v mestno omrežje. Ker je razdalja od rezervoarja v Tupaličah do Kranja precejšnja in se poleg tega odcepi v Visokem še stranski vodovod na Šenčur in Voklo, je popolnoma razumljivo, da poleti že iz glavnega vodovoda po stranskih odcepih odteče toliko vode, da jo je za Kranj premalo. Novo zajetje. Higijenski zavod je lani začel graditi vodovH za Preddvor ter je zajel zato studenec Bistrico, ki daje okrog 1001 vode na sekundo. Ker je vodna množina tega studenca vprav izredna, bodo še letos mimo Nove vasi in Preddvora potegnili ta močni vodovod do Tupalič v Kranju, kjer bo vodovod zvezan s kranjskim »ezervoarjem v Tupaličah. Tako bo vsaj začasno odpravljena najhujša stiska v Kranju, hkrati pa bodo še v letošnjem letu zvezali stranski odsek vodovoda v Voklem s končnim odcepom v Preba- čevem, ki dobiva sedaj vodo iz kranjskega stolpnega rezervoarja. — Na ta način bo pritekala v Kranj voda po dosedanjem starem glavnem vodovodu in po stranskem odseku mimo Visokega, Šenčurja, Voglega in Prebačevega v Kranj. Higijenski zavod bo nato tudi še podaljšal svoj vodovod iz Tupalič naprej v Olševek in Velesovo. Daljnovod za vodo do Škofje Loke. Studenec Bistrica pa je seveda tako močan, da bi mogel oskrbovati še mnogo več krajev z dobro pitno vodo. Zato je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrt, po katerem naj bi iz studenca Bistrica pri Novi vasi nad Kranjem dobivala vodo vsa kranjska okolica med Savo in Soro do Stare Loke pri Škofji Loki. Te dni je g. ban dr. Marko Natlačen potrdil te načrte, po katerih bo stala graditev tega daljnovoda za vodo 6,009.000 dinarjov. Vodovod bodo zgradili postopoma po razpoložljivih sredstvih v prihodnjih letih odsek za odsekom. Veliko ozemlje dobi vodo. Ta skupinski vodovod bo napeljan iz posebnega rezervoarja nad Novo vasjo v bližini zajetega studenca, kjer se odcepi sedaj vodovod na Preddvor in naprej proti Tupaličam. Od Nove vasi bo šel vod po zelo debelih ceveh v skoraj ravni črti proti Kranju, kjer se bo združil s stolpnim rezervoarjem. Iz tega stolpnega rezervoarja bo šel poseben vodovod skozi mesto in čez savski most v Kranju do Stražišča nad Kranjem, kjer bo postavljen zopet poseben rezervoar. Od tod naprej bo šel vodovod v eni smeri proti škofjeloški okolici, v drugi smeri pa ob Savi. Najprej bo prišel na vrsto odsek iz Stražišča skozi Bitnje in vasi škofjeloške okolice do Stare Loke, kjer bo končno zopet postavljen manjši rezervoar, škofjeloška okolica bo torej pila vodo z drugega savskega brega, kar je pač doslej pri nas edini primer, če izvzamemo Ljubljano. V Ljubljani namreč pijemo talno vodo, ki priteka med kamenitimi skladi in pod savsko strugo z levega obrežja Save. Preskrbljeno je tudi za primer pomanjkanja vode tako, da bo mogoče končni rezervoar v Stari Loki ojačiti s studenci iz bližnjih gričev, ki se v dolgi verigi vlečejo proti Sv. Joštu. Nad 20 km vodovoda. Ker je prvi del tega vodovoda že v delu in bo Kranj še letos dobival vodo iz studenca Bistrica, moremo upati, da bo tudi nadaljnji načrt prišel v prihodnjih letih čimprej do izvršitve, s čimer bomo dobili prvi daljnovod za vodo. Nad 10 km dolgi poti, ki jo bo napravila voda iz studenca Bistrica do Kranja, sc bo priključilo še drugih 10 km od Kranja do Stare Loke. škofjeloška okolica bo torej mogla piti vodo, ki bo od studenca pa do pip preromala nad 20 km dolgo pot po železnih ceveh. To je pač svojevrsten rekord, ki ga bo mogel šele posekati veliki skupinski vodovod za Suho krajino, ki bo tako po izpeljavi, kakor tudi po stroških še mnogo večji in ki ga Suha krajina tako hrepeneče želi. Licitacije za javne zgradbe Ljubljana, 19. avgusta. ifob oVgeraj je bila prva licitacija za kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Za prvo skupino gradbenih del je bila proračunana vsota na 419.000 Din. Ker sta stavila ponudbe samo dva podjetnika, komisija ponudb sploh ni odprla, ker zakoniti predpis določa, da se morajo prve licitacije udeležiti vsaj trije ponudniki. Minister za kmetijstvo g. Stankovi«, ki se mudi te dni v Ljubljani, je določil zato, da bodo gradbena dela imela Zim manjšo zamudo, razpis druge licitacije v skrajšanem roku 10 dni. Druga licitacija za gradbena dela pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji je razpisana za 5. september. V ponedeljek in torek sta bili v Mariboru licitaciji za popravilo ceste Pesnica—Št. Ilj in Ma; ribor—Pesnica. Obe licitaciji sta bili že v drugič razpisani in sta to pot uspeli. Za modernizacijo ceste Pesnica-Št. Ilj, ki meri 12 in pol km, je znašala proračunana vsota 3,623.000 Din sta se potegovala dva podjetnika. Izlicitiralo je delo gradbeno podjetje Nassimbeni Ubald iz Maribora, ki je Oddaja javnih del Iz obrtniških krogov smo dobili: O tem se je baje razpravljalo na kongresu združenja jugoslovanskih inženerjev. Tam se je v g ay-nem očitalo, da se podjetniki slabo od^vljejo licitacijam za oddajo javnih del in da prihajajo na te že dogovorjeni. To pa ni vse vedno tako. Vzroke je treba iskati v veliki meri tudi drugod. Pc> predpisu državnega računovodstva se pri nas oddajajo dela po že določenih cenah proračuna. Ako je kaka ponudba višja, se ne sprejme. Te cene navadno slone na krajevnih prilikah, cenah materijala m delavskih plačah. To je pa precej odvisno °ke Zaradi tega r;cgovega stališča ni bilo do sedaj mogoče v naš1 banovini nastavili niti ene ženske. "lo načelo pa ne sme iti predaleč. Krivično bi bilo, če b' r,a primer ti.li moški, ki so maturi-rali prel par meseci in sc jim morda še tako slabo nc godi, ir^e nastavljeni kot ženske, ki čakajo že od 1929 zaman na službo in so nekatere v obupnem gmotnem položaju. Stvar bi sc dala sledeče urediti: 1. Ker se za september obeta nekaj novih nastavitev, naj se nastavijo še moški iz I. 1934 in ne.kai najpotrebnejših iz leta 1935, dočim naj maturantje iz I. 1936 čakajo šc vsi. 2. V oktobru naj se pa takoj začne z naslavljanjem žensk in sicer tako, da bodo kol prve nastavljene vse sirote brez ozira na letnik 3. Takoj za temi naj se nastavijo šc ostale ženske, vpošlevajoč leto mature in socijalno stanje. 4. Reaktivacijc naj se vrše prav no istem merilu, kakor nove nastavitve in naj bi se v tem oziru nc delale skoraj nepremagljive ovire. Načrt, ki smo ga tu razložili, je popolnoma izvedljiv, če merodajni faktorji ne bodo delali ne-polrehnih ovir. Prepričani smo, da bosta naša zastopnika v vladi storila vse, da se to vprašanje reši po principih, ki so tukaj postavljeni in ki dovoljujejo gladko rešitev vpašanja, ki tare našo mlado inteligenco. Beg z ukradeno kobilo Marihor, 20. avgusta. V sredo proti večeru je 28 letni delavec Jakob P. s pašnika posestniku Ferd. Visočniku v Ljubnem odpeljal 7 letno rjavo kobilo, vredno 400(1 din. Šo isti večer je konjski tat dovedel kobilo do državne meje pri Mežici, kjer jo jo nameraval pretihotapiti čez mejo in tam prodali. To se mu pa ni posrečilo, ker so ga v bližini meje opazili obmejni organi. Pobegnil je s kobilo nazaj proti Mežici. Tam je ponoči hotel kobilo prodati posestniku Ivanu Jugu. Ker je Jug tata prepoznzal, je P. naglo zbežal in kobilo v bližini Jugovega posestva izpustil, kjer jo je drugi dan našel posestnik M. Pranor KnhUn on vrnili lastniku, tata pa orožniki zasledujejo. novice Drobne Minister Stankovič Štiridnevni sociološki tečaj Za učitelje naše srednje šole. Od 17. do 20. avgusla Udeležencev je bilo prvi dan okrog 60, nazadnje nad 100. Bila je precej pisana družba; iz večine mlade moči. Predavanj je bilo osem, vselej za celo dopoldne. Predaval je univ. prof. dr. Gosar. Marsikateri je prišel na tečaj z velikimi upi, prav tako jih ni manjkalo onih, ki so prihajali s skepso in pesimizmom. S skrbjo prežet sem bil sam. Takoj prvo — drugo predavanje, v katerem je g. predavatelj govoril o 'družbi na splošno, nam je pokazalo vso problematiko razmerja poedinca do družbe, pa tudi vsa trenja, ki so bila in bodo, dokler bo človek ostal človek in ta trenja bodo tem bolj usodna, čim bolj zmotna bodo pojmovanja o človeku in družbi. A prav tako smo že takoj prvi dan vsi čutili v g. predavatelju znanstvenika, ki ni samo sam v stvari doma, ampak tudi človek, ki je s toliko psihološko utemeljenostjo — s toliko jasnostjo in tako energičnimi argumenti pcvlprl vsako svojo trditev, da mu nisi mogel niti za hip odrekati tudi svoje pritrditve. Prešel je k analizi in kritiki kapitalističnega gospodarstva. Pokazal na pozitivne strani (napredek na polju tehnike, higiene, kulture in splošno) in na negativne, ki se dado na kratko označiti: mehanizacija dela, izžemanje delavca in konsumen-ta, povzroča trajni boj: za gospodarsko moč, za moč v državi in za moč med državami v brezobzirni tekmi. V žarki luči nam je pokazal vso zlo teh posledic in vso nujnost novega drui. reda. A takoj poudaril, naj se nikar ne vdajajmo iluzijam, kakor da bo že samo nov gospodarski red ustvaril lepše življenje brez vseh težav in problemov. Tudi v podružabljenem gospodarstvu so ti problemi čisto nujni, ker tudi v njih bo človek človek, ker bo tudi v njih različnost dela in mezd, ker bo tudi v njih vprašanje mezdnega razmerja, vodstva podjetij, vprašanje minimalne plače in družinske plače (itd.), žensko vprašanje, vprašanje deleža na dobiček itd. To nam je takoj dokazal v naslednjem, sedmem predavanju, ko nam je govoril o boljševiškem in fašističnem reševanju soc. vprašanja. Zopet govori o pozitivnih in negativnih straneh. Neizpodbitno nam je dokazal, da so se prav ti problemi v Rusiji še posebej zaostrili, da je položaj delavca nad vse beden, da nima niti svojih lastnih, o.l režima neodvisnih HMnvskih organizacij. Kakor boljševizem, tako tudi fašizem ne po- meni rešitve delavca, ampak njegovo suženjstvo, Pod težo dejstev smo samo molčali. V zadnjem, osmem predavanju je predavatelj razvijal rešitev soc. vprašanja v dosledno samoupravni, občestveni ureditvi gospodarskega reda in družabnega življenja vobče. Potrebno nam je organično občestveno življenje povsod. Prelepe so bile misli tega predavanja, a preveč jih je bilo za to kratko poročilo. Samo knjigo za nov družb, red vzemi v roke, pa boš našel jasne in verne smernice. Zaključil je: Veliko se bo dalo napravitil A ne brez žrtev. Ti nazori niso za slabotnega človeka, ampak za zdrave, krepke, dela in žrtev voljne ljudi. Če naj še kratko omenimo vidike, s katerih je g. prof. vse obravnaval, so (vidiki) bili ti-Ie: O vsem je govoril zgolj z gospodarskega, oziroma narodnogospodarskega stališča — nikjer s svetovnonazornega; v zgodovino je posegel le malo, samo kolikor je bilo nujno; pri vsaki gospodarski struji (marksizmu, fašizmu itd.) je kazal na sončne in senčne strani, tako tudi pri boljševizmu, ki je Evropi prihranil dosti bridkih skušenj; prav pri boljševizmu je opozarjal, kako je navezan na buržujske zakone kapital, gospodarstva, na renta-biliteto, določanje cen in mezd itd. (Glej knjigo: Stalin, Diseours . ..) Vsi, zlasti inteligenca, smo soodgovorni za usodo družbe. Naibolj pa je bilo g. predavatelju to-Ie pri srcu: Naj bi mladi inteligent-je spoznali, koliko je v boljševizmu utopije in naj bi svoje mlade moči rajši posvetili resnično možnemu izboljšanju družabnega reda, Predavanja sama so pokazala, kako potrebna so bila. Saj je debata pokazala, koliko nepouče-nosti, koliko nejasnosti je bilo med nami. Hvaležni smo mu in zdaj je potrebno samo še to, da vzamemo v roke njegovo knjigo in se poglobimo v studii tako perečega vprašanja. Ob koncu je gotovo marsikdo čutil v sebi še eno gorečo željo, da bi namreč vsi slovenski inte-ligenti, zlasti oni vzgojitelji naše mladine na srednjih šolah se postavili popolnoma v službo resnice, njo odkrivali, njo zagovarjali, njej služili, pa tudi častno priznavali zmote svoje in na tak način obvarovali temnih, nesigurnih poti one, katerim naj bi bili vodniki. V to je izzvenela tudi poslovilna beseda g. prosv. insp. g. dr. Dolenca, ki je zaključil lepo uspeli soc. tečaj. D. H. v Rogaški Slatini Ljubljana, 20. avgusta. Minister za kmetijstvo Stankovič si je včeraj popoldne ogledal še nekatere zadružne ustanove in pa nekatera banovinska posestva v bližini Ljubljane. Davi pa je minister Stankovič odpotoval v Rogaško Slatino, kamor je dospel ob 10. V Rogaški Slatini ga je pozdravil ravnatelj zdravilišča g. Gračner. Minister Stankovič namerava dalj časa ostati v Rogaški Slatini. Koledar Petek, 21. avgusta: Ivana Frančiška Šantal-ska, vdova. Nowf grobovi -f- Nagla smrt mestnega upokojenca. Včeraj zjutraj je na Drenovem griču umrl nagle smrti g. Gašper K u m e 1 j, mestni uslužbenec v pok. Pokojnik je bil star 66 let ter je bil v mestni službi okoli 30 let. Nazadnje je služboval kot telefonist reševalne postaje ter se je odlikoval 9 svojo vestnostjo. V pokoj je stopil pred nekaj leti. Truplo je bilo prepeljano v Ljubljano ter bo tukaj tudi pogreb. -f Viktor Prohinar, hišni posestnik v Ljubljani, Idrijska ulica 4, je izdihnil svojo dušo 20. t. m. — Pogreb bo v soboto ob 5 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujoči družini naše globoko soialje! -f- Lavoslav Puc, uradnik, je 20 t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Pokopali ga bodo v soboto ob 3 pop. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu sveti večna luč! Vsej žalujoči rodbini naše sožalje! Pri tešfei stolici napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve čaši naravne FRAMZ-JOSEFOVE grenke vode prebavne organe. Franc-Josefovo vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Begr. po m.™, soc. pol. in nax. zdr. S-hr. 15485, 2S. V. 35. — Sv. maše v planinah. Aljažev klub obvešča vse prijatelje gora, da bo v nedeljo, dne 23. avgusta služba božja na naslednjih planinskih postojankah. Ob 9 v Kamniški Bistrici, ob 10 na Kofcah in v kapelici sv. Cirila in Metoda na Zabreški planini ob 9. — Na Kamniškem sedlu se bo obhajala slovesna 30 letnica v nedeljo, dne 30. avgusta in ne 23. avgusta, kakor je bilo pomotoma javljeno. — Zdravniki, člani zdravniškega odseka SKAS-a, imajo prijateljski sestanek dne 23. avg. na Brezjah. Odhod z rednim jutranjim vlakom. — Pozor gg. zdravniki in medicincil Centr. or-ganiz. komite v Sofiji in Jug. nar. odbor vseslov. zdrav, saveza v Belgradu pozivata tem potom vse udeležence kongresa v Sofiji, da nemudoma spo-roče podpisani upravi: a) koliko postelj naj se zanje rezervira v Sofiji, b) v katerem hotelu (I., II. r. itd.), c) katere ekskurzije se žele udeležiti in č) ali hočejo potovati iz Belgrada v Sofijo in nazaj s posebnim vlakom. Ti podatki so nujno potrebni obema odboroma in se gg. udeleženci opozarjajo na eventualne nezgode in neprilike, ako jih pravočasno ne dostavijo podpisani upravi. — Istočasno se opozarjajo vsi udelženci, da si na podlagi potnega lista, ki jim bo v najkrajšem času dostavljen, preskrbe po banki ali Putniku tujo valuto (i Din za 2 leva). Za izlet v Sofijo bo bržkone zadostovalo 2000 levov, za izlet n. pr. v Varno pa še nadaljnjih 2COO levov itd. — Uprava slov. zdrav, društva v Ljubljani. — Blagoslov prenovljenega velikega oltarja M. B. v romarski cerkvi na Prihovi. Na Velike maše dan je slovesno blagoslovil prenovljeni veliki oltar g. Tovornik Franc, arhidijakon iz Konjic, ob asistenci sosednjih gg. duhovnikov in bogoslovcev. V srce segajočo, ganljivo pridigo ie imel g. Hohnjec Franc, župnik in duhovni svetnik iz Čadrama. Slav-nost je povzdignilo lepo petje cerkvenega zbora, ubrana godba iz Konjic in streljanje s topiči. Romarjev pa je bilo toliko, da še stari ljudje ne pomnijo toliko. Lepa hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej slovesnosti. Marija Prihovška jim sprosi obilo blagoslova. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grcnčice«. — Preureditev banovinskega posestva v Sve-čini. Ker bo še letos preurejeno banovinsko posestvo v Svečini pri Mariboru v kmetijsko gospodinjsko šolo, so bile za vsa potrebna instalacijska dela razpisane številne licitacije. Te dni je odobril gospod ban drugo licitacijo za oddajo mizarskih del, katera je dobil Ferdinand Potočnik iz Maribora za 81.850 Din. Pečarska dela je prevzelo podjetje F. P. Vidic & Co. za 65.600 Din. Vodovodne instalacije bo uredilo podjetje Maks Usar iz Maribora za 71.640 Din. Električno instalacijo pa bo uredilo podjetje Sprager Alojzij iz Maribora za 41.440 Din. — Opozarjamo cenjene inserente, da imamo za sprejemanje plačil na naš račun samo stalno določene inkasante, ki se lahko izkažejo z našim pooblastilom. Plačil drugim 06ebam v nobenem primeru ne priznamo. Posebej opozarjamo, da noben akviziter nima inkaso-pravice, četudi bi nastopal kot lastnik kakega reklamnega biroja. — Uprava »Slovenca«. — Planinski praznik na Menini. V nedeljo, dne 23. avgusta bo na Menini vsakoletni planinski praznik, ki je predvsem namenjen v razvedrilo in pouk živinorejcem kamniškega in gornjegrajskega okraja. Kakor znano, je banovina zgradila leta 1931 na Menini velik planinski dom s prostornimi, higijenično urejenimi hlevi za 100 glav živine. Posestvo, ki obsega nad 100 ha, je bilo kupljeno v namenu, da se na njem uredi vzoren planinski pašnik po švicarskem vzoru, ki bo služil za vzgojo mlade plemenske živine pinegavske pasme. Del melioracije je že izvršen in se postopno nadaljuje, tako da se na posestvu zdaj lahko pase že 95 glav živine, ki se tu v planinskem zraku in v najboljši oskrbi utrdi in okrepi. Banska uprava se zaveda dolžnosti, ki jih ima do povzdige našega planinskega pašništva, zato hoče dati lep primer, kako mora biti planina urejena in oskrbovana, da bo prebivalstvo imelo od nje čim več koristi. V nedeljo se bodo živincrejci imeli na Menini priliko prepričati, da je bil tudi v letošnjem letu napravljen korak naprej. Ob 10 bo pred planinskim domom sv, maša, ki jo bo daroval g. župnik iz Motnika, po maši pa bo okrajni kmetijski referent rr. Novak iz Kamnika predaval o važnosti in nalogah planinskega pašništva. Nato bo pregled ži- vine in ogled melioracijskih del na banovinakem posestvu. — Za dvig naše kozjereje. Kozjerejsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Mengšu je priredilo v nedeljo, dne 16. avgusta svojo prvo razstavo koz, združeno s prvim zborovanjem kozje-rejcev vse dravske banovine. Pred zborovanjem se je vršilo ocenjevanje razstavljene živali po posebni komisiji. Nato je predsednik g. Zobec Ivan otvoril razstavo in zborovanje ter pozdravil g. Hladnika Jakoba, zastopnika kr. banske uprave, dalje veterinarja g. dr. Kolendo Viktorja, zastopnika Zveze g. Inkret Alfonza in navzoče zastopnike raznih rejskih društev. Referent kr. banske uprave gosp. Hladnik Jakob je imel nato predavanje o plemenski odbiri in vzreji kozje živine. Naslednji predavatelj, živinozdravnik g. dr. Kolendo Viktor, je obrazložil važnost higijene pri kozjereji. Tajnik Zveze društev rejcev malih živali g. Inkret Alfonz je obrazložil na kratko pomen organizacije za uspešen napredek kozjereje in predložil resolucijo: Kozjerejci dravske banovine naprošamo me-rodajne oblasti, da naj se s podporo oblasti ustanovi večje število rejskih središč, ki bodo skrbela za vzgojo in vzrejo čistoplemenske kozje živine. Vpeljejo naj se stalni plemenski kozji sejmi. Oblast naj poveri posebnega strokovnjaka samo za to panogo malega gospodarstva. — Ob treh popoldne so se zborovalci in razstavljalci zopet zbrali skupaj. Nagovoril jih je zastopnik kr. banske uprave g. Hladnik Jakob, ki je razglasil izid tekmovanja ter so prejeli razstavljalci poleg ocenitvenega lista tudi lepe denarne nagrade, v kateri' namen je prispevala kr. banska uprava v Ljubljani. V ponedeljek 17. avgusta se je pričel ob 9 dopoldne plemenski kozji semenj. Upamo, da bo zanimanje za kozjerejski pokret naraslo in bodo zadobile prireditve Kozjerejskega društva v Mengšu še večji razmah in obseg. — Kruh malih ljudi je pri nas les, saj lesna industrija in obrt preživljata večji del našega delovnega in kmečkega ljudstva, gotovo je pa vsemu našemu prebivalstvi' les vsaj vir neposrednih dohodkov. Posledice krize lesnega gospodarstva bomo pa odpravili le tedaj, če se bomo ravnali po spodbudah, ki nam jih bo dala razstava »Za naš les« na velesejma od 1. do 13. septembra. Že sedaj imamo nekaj hišne industrije z izdelovanjem ribniške suhe robe, zobotrebcev, nadalje sodčkov in drugih manjših predmetov, vendar bi se pa lahko dosedanji načini predelave lesa in lesnih odpadkov pomnožili z dolgo vrsto drugih načinov, ki nam jih pokaže poseben oddelek na razstavi »Za naš les«. — Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Povše-tova 4a. — V Belo Krajino 23. in 30. avgusta na žeg-nanje k Trem Faram: z avtom čez žužemberg— Semič—Črnomelj—; nazaj; Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem svetu, Ljubljana. Wolfova ul. 1. — Sončna Dalmacija vabi! Naš lanski izlet po Dalmaciji z romanjem v Sinj je nadvse lepo izipadel. Letos gremo dvakrat: 24. do 29. avgusta in 21. do 26. septembra. Ne zamudite prelepega potovanja! Pojasnila pošljemo zasloni. »Po božjem svetu«. Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Putnikov dnevni avtoizlet. V Sušak—Opatijo v 3 urah za Din 60.—. Obligacijsko posojilo ljublj. mestne občine Ljubljana, 20. avgusta. Zdi se, da včerajšnjega sklepa mestnega sveta o obligacijskem posojilu nekateri niso popolnoma pravilno razumeli. Nekateri, ki v vprašanjih finančnih transakcij niso tako dobro poučeni kakor strokovnjaki, sp se ustrašili za svoje vloge pri Mestni hranilnici, češ, da bodo nekako primorani, bogve od kajere strani, svoje vloge izpremeniti v posojilo mestu, ali da bi jih celo Mestna hranilnica sama, brez privoljenja vložnikov, kar po uradnem knjiženju tako izpremenila. Vsem tem moramo pojasniti, da je vsak tak strah popolnoma neupravičen. Mestna hranilnica pri vsem tem gospodarskem ukrepu nima drugega, kakor da je privolila, da vložniki lahko svoje vloge, ki jih ona itak ne more v potrebam odgovarjajočih vsotah izplačevati, posodijo mestu, ki jih bo višje obrestovalo in si s tem posojilom zmanjšalo svoj dolg pri Mestni hranilnici. Vse pa seveda, prepuščeno popolnoma prosti volji vsakega posameznega vložnika, da svojo vlogo ali pusti v Mestni hranilnici, ki jo bo obrestovala po dosedanji obrestni meri in jo izplačevala po dosedanjih lestvičnih obrokih, ali pa jo, bodisi v celoti, bodisi samo deloma, prepiše na mesto in zato prejme obligacijo, ki se glasi na isto vsoto in za katero mu bo mesto vsako leto izplačalo 6% obresti, kadar pa bo izžrebana (žrebale se bodo vsako leto dvakrat), jo bo pa izplačalo v celoti, najkasneje pa v 15 letih. — Sicer bomo pa v kratkem v posebnem članku na najpoljudnejši način razložili vse okoliščine tega obligacijskega (ne obligatnega) posojila. Samoslojni predlogi Ljubljana, 20. avgusia. Dodatno k našemu današnjemu poročilu o občinski seji navajamo še kratko vsebino samostojnih predlogov, ki so jih vložili posamezni občinski svetniki. Tako je obč. svetnik Ivan Pavlin predlagal nujno remeduro v naselbini na Cesti dveh cesarjev. V tej naselbini so razmere neznosne in ljudje živijo v razmerah, ki niso dostojne človeka. Župan je obljubil, da bo dal po socialnem in gospodarskem uradu pregledati to kolonijo in odstraniti vse napake, seveda le za tiste, ki so tudi vredni pomoči mestne občine. Občinski svetniki Musar, Zupan in Martinčič so vložili predlog za olajšanje pogojev obrtnikom pri razpisanih mestnih delih, zlasti za olajšavo pogojev glede kavcije in kolavdacijskega obroka. Občinski svetnik Florjančič je vložil predlog glede pokopališča v Dravljah, za katerega je svet kupila že bivša uprava občine Zgornja Šiška, dolg v Mestni hranilnici za to pokopališče pa je narastel medtem od 350.000 na 600.000 Din, medtem ko je kupljeni svet ostal vsa leta neizrabljen. Občinski svetnik Šalehar je vložil predlog, v katerem se zavzema za ureditev cestišč do nove šole za Bežigradom, za pospešitev del pri tej šoli in za preselitev kolonije v Gramozni jami. Župan je izjavil, da so dela pri tej šoli že pospešena, tako, da bo v jeseni že mogoče šolo odpreti. Ing. Majce je vložil predlog, naj bi se v prihodnji proračun vnesel znesek za ureditev ceste med Domobransko in Streliško ulico. Župan je obljubil, da se bo za to zavzel. Vsi predlogi so bili nato odkazani odsekom. Ljubljana © Nj. Vel. kralj Peter II. krstni boter desetemu otroku. Družini Jurija Ziherla v Štepanji vasi št. 41, služitelja pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, se je rodil te dni deseti otrok. Starši so bili izredno počaščeni, ko so sprejeli vest, da je Nj. Vel. kralj Peter II. blagovolil prevzeti botrstvo desetemu otroku. Obred sv. krsta se bo izvršil v nedeljo okrog 11 dopoldne. Ta dogodek, ki bo prvi v Ljubljani, vzbuja veliko zanimanje. 0 Na I. drž. deški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se pričnejo popravni izpiti dne 28. avgusta ob 8. Vpisovanje za šoteko leto 1936-37 bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12. Natančna navodila za vpisovanje so na oglasni deski v veži šolskega poslopja. 0 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni. 0 Na drž. trgovski akademiji v Ljubljani pri-čno popravni, razredni in dopolnilni izpiti 24. avgusta po razporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred sprejema ravnateljstvo do 28. avgusta od 9. do 11. Vpisovanje v višje razrede in vpisovanje dijakov (-inj), ki so definitiv-no sprejeti v I. razred, bo 1., 2. in 3. septembra od 9 do 12. Vse podrobnosti na razglasni 'deski. © Davica v Ljubljani. Med ljubljanskimi otroki je zavzela epidemija davice in škrlatinke zopet večji obseg ter mora bolnišnica dnevno sprejeti vsaj enega ali dva otroka, ki sta zbolela za eno teh dveh bolezni. Ob tem času je širjenje davice v Ljubljani sploh navadno. Ugotoviti pa moramo, da niti ena, niti druga bolezen ni več tako nevarna, kakor je bila svoj čas, ko niso poznali še pravega cepiva proti tema boleznima. Medtem pa sodobna medicina pozna izvrstno cepivo proti obema boleznima. Važno pa je, da starši svojih malih bolnikov ne skrivajo doma, temveč, da jih takoj dajo pregledati zdravnikom. © Na vrtu g. Lojzeta Novaka v Šiški, Podlim-barskega ulica št. 46, raste med 'drugim tudi velik figov grm, ki ima čez 200 sadov, od katerih je dozdaj dozorelo šest. Enega nam je posestnik prinesel pokazat v uredništvo. Pač redek slučaj pri nas. Grm je bil čez zimo na prostem, samo v slamo je bil zavit. © Nesreča v Št. Vidu. V sredo dopoldne se je zgodila v Št. Vidu nad Ljubljano hujša nesreča. Z motociklistom se je na zadnjem sedežu peljala skozi Št. Vid 24 letna šivilja Vida Glavnik iz Rožne doline. Motornemu kolesu je počila pnevmatika ter je Glavnilcova padla s kolesa. Obležala je nezavestna. Pri padcu je namreč dobila hude rane na glavi. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. © Lubje, čreslovina in smola so prav za prav stranski produkti lesa, vendar imajo pa tudi veliko vrednost za gospodarstvo in na velesejmski razstavi »Za naš les« od 1. do 13. septembra bomo videli, kako jih pridobivamo in predelujemo za najrazličnejše namene. © Nesreča otroka. Iz Naklega so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico' petletno Urško Potokarjevo, hčerko posestnika iz Naklega. Otrok je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. © Zastnipljenje. V Vrstovškovi ulici stanujoča kuharica Ana Vidmarjeva je v ponedeljek zvečer izpila neko tekočino, s katero se je nevarno zastrupila. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer pa so ji zdravniki nudili naglo pomoč, talto da je sedaj že izven nevarnosti. © Nevaren padee s kolesa. Včeraj dopoldne je na Šmartinski cesti padel s kolesa carinski dekla-rant Šivic, stanujoč na Bohoričevi ulici 20 ter uslužben pri tvrdki Štrukelj. Šivic se je pri padcu nevarno ranil na levem sencu, kjer je dobil večjo rano. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Žalne danske obleke in plašče dobite v veliki izbiri pri Fran Lukič, Stritarjeva ulica. Maribor n Karamboli na dnevnem redu. Na vogalu Vrtne ulice in Koroške ceste sta trčila 25-letni jurist Frane Panter iz Selnice, kir se je vozil z motornim kolesom, in mizarski va>encc Franc Sauperl, ki se je vozil s kolesom. Sauperl ima na kolesu 330 Din škode. □ Tatvina kolesa. Pred okr. načelstvom v Mariboru je neznan ljubitelj koles ukradel moško kolo znamke Stever, vijoličaste barve z evidenčno št. 9628, tovarniško št. 5,700.266, ki jc last uprave »Slovenca-« v Mat»L»ui u. □ Čoln so ukradli. Trgovec Franc Dobrajc iz Tattenbachove ulice je ovadili policiji, da mu je neznan storilec ukradel čoln, katerega je imel pripetega v bližini dirž. mosta. Tat je prepili verigo ter se baje odpeljal proti Sv. Petru. Čoln je vreden 500 Din. □ SSK Maraton. Lahkoatletski nastop, ki bi se moral vršiti to nedeljo na Livadi, je preložen na prihodnjo nedelio, 30. avgusta. □ V Rogaško Slatino. Na željo gostov m domačinov bo v soboto, 22. avgusta v prostorih Zdraviliškega doma planinska veselica. Zlasti so vabljene narodne noše! □ šolskim sestram v Kojijicoh je pobegnil pes volčje pasme, ki sliši na ime Luksi. Kdor ga ga pripelje, dobi nagrado. ivul □ Z voza padel. Novak Anton, 77-letni posestnik iz larenine je v sredo popoldne nakladal na voz seno. Pri tem delu je podel z voza in obležal v nezavesti s pretresenimi možgani. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se do četrtka dopoldne še ni zavedel. □ Pred eksekutorjem skril. Zelar Fr. Fekonja je ovadil oblastem, da je v mesecu aprilu vrgel v ribnik železen drog, ker ga je hotel skriti pred eksekutorjem, ki je obiskal njegovo hišo v zočetku maja. Zalezni drog je sicer režal prodaje na dražbi, ob njega pa je vkljub temu prišel, ker mu ga je nek 15-letni pos. sin ukradel in prodal. Z zadevo se bo pečajo sodišče. □ Premestitev. Zvaroičniea pri okr. sodišču v Šoštanju, Kristina Smolnikar, je premeščena k okrož. sodišču v Mariboru. □ Posesftie spremembe. Prodali so: Viktor Hausmaninger in Zofija Hientz, posestnika v Mariboru, zasebnici Herii Baumeister stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici 14 s parcelo za 200.000 dinarjev; Marija Zolger, posestnica v Mariboru, mestni občini mariborski v svrho dekoracije Bet-navske ceste parcelo v izmeri 673 m= za 40.380 dinarjev, poleg tega plača meslna občtina prodajalki kot odškodnino za odstranjeno leseno dvoriščno poslopje 3000 Din; Lina Miihlstera je prodala juvelierju in urarju Srečku Kneserju 2 parceli v izmeri 833 m» za 41.000 Din. Trije bratje Pelikani - Ivan, Franc -in Hubert - so zakoncema Josipu tn H črtnim Bezjaik prodali vsak svojo šestino stanovanjske in trgovske hiše v Gosposki ulica 25 za skupno 300.000 Diin. Trbovlje Boj za kruh. V rudarskih revirjih živimo v tež-I kem pričakovanju, kako se bodo končala pogaja-nja s TPD radi kolektivne pogodbe, veljavna za tri leta. Kaj bo ta pogodba našemu rudarju nudila, ali mu bo dala živeti življenje vsaj v tej skromni obliki. Pogajanja so se pred tedni prekinila, nadaljevala se bodo 26- t. m. v Ljubljani. Ko se je dosedanja pogodba od strani rudar-| skih zaupnikov TPD odpovedala, ki se mimogrede omenjeno pri nekaterih rudnikih ni popolno držala, je TPD zagrozila z redukcijo. Kaj jo je tako raz-kačilo, se ne ve. Saj je ob času pogajanj z drž. zeleznico, za dobavo premoga, kjer so naši delavski zastopniki vse moči napeli, s pismeno izjavo obljubila, če bo TPD dobila tolikšno dobavo kot prejšnje leto, da ne bo reducirala nobenega delavca. Pa ie dobila še nekaj več! Zato upamo pa, da si bo TPD premislila, v ponedeljek bo javen shod, kjer se bo rudarjem obrazložilo, kako in kaj. Upati je pa, da se bo zadeva mirno iztekla, delavstvu se bo pa vsaj malo položaj izboljšal. i Imenovanje. Za ravnatelja novoustanovljene meščanske šole v Zagorju, je imenovan tukajšnji strokovni učitelj g. Škerjanec Metod. Značajnega, katoliškega učitelja, kakor tudi dobrega kulturnega delavca bomo tu pogrešali. »Pri kapelici«. Kataritičani bodo v nedeljo prvič javno nastopali z igro »Pri kapel'ci« v 3 dejanjih. Začetek ob pol 4 popoldne in se bo igralo na odru pred cerkvijo sv. Katarine. Mlademu prosvetnemu društvu, želimo obilo uspeha. Naša je pa dolžnost, da se prireditve, kjer bo nastopil tudi njihov pevski zbor, udeležimo polnoštevilno. Nova cerkev Hmelj je letos izredno lepe zelene barve. Obiranje je v najlepšem teku. Po večini bo končano še ta teden. Nekateri se boje dežja, ki bi utegnil • hmelj porjaviii. Gospodarstvo Konec nemške bančne krize Leta 1931 je imela Nemčija veliko krizo svojih denarnih zavodov, ki je imela zle posledice za vse denarstvo Srednje Evrope. ToJa kmalu so energični ukrepi nemške države pomagali bankam zopet na noge, zlasti še, ker so bila zanje mobilizirana znatna denarna sredstva. Tedaj je bila ustanovljena v Berlinu Akceptna banka, ki je imela namen, da je onim bankam, ki potrebujejo diskonta Reichsbanke, garancijo za posojila, ki so jih potrebovala za izplačilo vlog pritiskajočim vlagateljem. Zavod je v resnici izvršil velikopotezno svojo nalogo, saj so znašali njegovi krediti na koncu leta 1931 1.620 milij. mark. Toda z normalizacijo razmer so denarni zavodi vračali svoja posojila in do konca 1934 so se obveznosti nemških bank do Akceptne banke zmanjšale na 480 milij. mark, v drugi polovici leta 1935 pa so banke skoro v celoti plačale svoje kredite, Dne 31. maja 1936 so Pogajanja z Italijo Jugoslovanski kurir poroča, da je bila v sredo in četrtek konferenca v zunanjem ministrstvu pod predsedništvom g. Milivoja Pilje. pomočnika ministra o ureditvi trgovinskih odnošajev z Italijo. Na konferenci so sestavili odgovor na italijansko noto z dne 25). julija 1936. Nadalje so gp-vorili o novi ureditvi plačilnega prometa in je prevladovalo mnenje, da mora naša država povečati svoje nakupe v Italiji. Seveda to ne morejo toliko zasebni nakupi. Vendar je malo predmetov, ki bi v resnici prišli v poštev za naš trg. Davčne oprostitve za Zenic & Belgrad, 20. avgusta. AA. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. . 98 finačnega zakona za leto 1936-37 izdal uredbo o oprostitvi plačevanja javnih dajatev za železno industrijo v Zenici. Uredba se glasi: 01. 1. Železna industrija, d. d. v Zenici, se oprosti carin in drugih carinskih dajatev, skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka, državnih in samoupravnih dajatev na vse vrste stroiev in niihove rezervne dele, na ves materija! in orodje uvoženo iz tujine za zgradbe novih tovarniških naprav in tudi tedaj, kadar jih pošlje iz tujine nazaj ter uvozi namesto njih drugi materija]. Čl. 2. Matirejal, ki se uvozii po prejšnjem členu, se ima, v kolikor sc ne bo porabil pri gradnji tovarniških naprav, v določenem roku poslati v tujino. Drugače bo družba morala plačati dajatve za neizvoženo količino na prvi poziv carinarne. Čl. 3. Orodje in priprave, potrebne za gradnjo novih tovarniških naprav, ki se začasno uvozijo pod pogojem, da se v določenem roku vrnejo, so proste ostalih carinskih dajatev. Kot jam-ni.stvo za znesek ustrezajočih dajatev pri uvozu služi pismeno poroštvo Železne industrije d d. v Zenici. -iDf»(i)ir£]. 4. Podrobnejše določbe za izvedbo te uredbe bo izdal finančni minister. Čl. 5. Ta uredba stopa v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah« in velja glede določb o uvozu do vštetega 31. decembra 1937. Glede vračila neuporabljenega materijala, orodja in drugih priprav itd. je odločil finančni minister v odločbah, ki jih predpisuje za izvršitev te uredbe. Naša trgovina z Nemčijo Objavljeni so podatki o nemški zunanji trgovini po državah za prvo polovico 1936. Skupno je bila nemška trgovinska bilanca v prvi polovici letos aktivna za 131.7 milij., dočim je bila lani v prvi polovici leta pasivna za 163.2 milij. mairk. — Naša trgovina z Nemčijo izkazuje povečanje našega uvoza v Nemčijo od 29.1 v prvi polovici 1935 na 33.3 milij. mark v prvi polovici letos. Istočasno pa se je povečal tudi nemški izvoz k nam in sicer skoro za 100%: od 16.6 na 31.7 milij. mark, tako da je znašala pasivnost samo 1.6 milij. mark. Nekoliko drugačen razvoj izkazuje naša carinska statistika za prvo polovico letno. Po tej statistiki je nemški uvoz k nam narastel od 264.8 na 471.15 milij. Din, dočim se ie naš izvoz v Nemčijo povečal od 299.6 na 415.1 mišj. Din, tako da je bila naša trgovina z Nemčijo pasivna v prvi polovici letos za 56.1 milij. Din, kar je znatno več, kot izkazuje nemška statistika, ki dokazuje že skoro izenačenje. znašali krediti bankan le še 7.4 milij, mark, dočim so dne 30. junija 1935 znašali še 111.56 milij. mark. Zaradi tega je je bila na občnem zboru dne 20. maja 1936 sklenjena likvidacija tega zavoda, ker so njegove nekatere druge naloge prevzele druge banke. Sedaj je predložena tudi likvidacijska bilanca banke za 31. maj, po kateri znaša čisti dobiček za 1935-1936 2.6 milij. mark na vplačano glavnico 50 milij. mark S tem so naloge Akceptne banke bile izpolnjene in izginila bo ustanova, ki je imela velike zasluge za mobilizacijo nemških denarnih zavodov. Ta nemški vzgled nam kaže, da se izplača pomagati denarnim zavodom v bančni krizi, saj se v svrho mobilizacije dani krediti kaj kmalu vrnejo, veliko korist pa ima od mobilnosti bank vse gospodarstvo. Bilanca Drž. hipotekarne banke Bilanca Državne hipotekarne banke za 31. julij izkazuje tele postavke (vse v milij. din, v oklepajih postavke za 30. junij): Aktiva: gotovina in blagajn, zapiski 565.5 (623.7), posojila: hipotekama 2.076.1 (2.084.4), komunalna 831.9 (790.7), vodnim zadrugam 79.6 (79.7), meničnohipotekarna posojila 110,9 (110.56), domače menice 57.9 (57.54), lombardna 106.8 (127.9), tek. račun fin. ministrstva 641.84 (551.74), razni tekoči računi 236.34 (235.8), nepremičnine 218.2 (218.7), odkupljeni efekti 261.26 (217.5), efekti rez. fonda 175.1 (175.1), efekti amortizacijskega fonda 9.4 (9.4), razna aktiva 168.0 (164.6). Pasiva: samostojni fondi 383.2 (375.26), fondi in glavnice javnih ustanov 1.534.1 (1.519.03), hranilne vloge 1.96.9 (1.191.93), vloge v tek. računih 442.6 (395.4), tek. račun fin. ministrstva 89.9 (90.5), razni tek. računi 418 3 (415 9), rez, fond 161.25 (161.2), amort. fond 42.85 (42.84). zastavni listi in obveznice v obtoku 815.2 (811.16), predujmi tujih bank 126.6 (126.6), razna pasiva 328.0 (317.6). Izkaz kaže, da se je v juliiu zelo zmanišala likvidnost banke. Vsa tako pridobljena sredstva kakor tudi odplačila dolžnikov na hipotekah je banka porabila predvsem za povijanje izposoji! finančnemu ministrstvu, ki so narasla za 90 milij. din in za povečanje komunalnih posojil za 41 milij. dinarjev. Med p asi v i so ponovno narasla tuja sredstva banke, zlasti pa vloge na tek. računih, ki so junija narasle za 47 milij. din. Skupno je bilančna vsota banke narasla od 5.447.4 na 5.539.0 milij. din. Organizacija državne statistike Že od leta 1931 dalje se nahaja državna statistika v sklopu notranjega ministrstva, dočim je prej spadala v predsedništvo vlade. Sedaj je minister notranjih zadev dr. Korošec izdal naredbo, v kateri je določen natančen delokrog Splošne državne statistike, njeni oddelki itd. V uredbi je tudi določeno, da sme znašali število uslužbencev v oddelku splošne državne statistike 81, pri statističnem uradu v Zagrebu 33 in v Sarajevu 6. Poleg tega se lahko postavljajo tudi honorarni uslužbenci. Po proračunu za 1936-1937 je bilo število osebja v centrali v Belgradu 78. v Zagrebu 32 in v Sarajevu 4. Vsa proračunska vsota je znašala za 1936-1937 za splošno drž. statistiko 5,952.539 Din (1935-1936 6,788.120 Din). Posebej ni izkazano število začasnih dnevničarjev, ki urejajo podatke popisa od 31. marca 1931. Pač pa znašajo njih prejemki v proračunu 1936-1937 3,915.779 dinarjev. Narodna banka ima za 400 mil. odkupljenih izvoznišhih terjatev Od začetka leta pa do danes je narasla postavka razna aktiva v izkazih Narodne banke od 512 na 612 milij. Din (lani je bil prirastek od 285 na 512 milij. Din). Na tej postavki knjiži Narodna banka odkupljene marke, italijanske lire in drahme. Računa se, da je Narodna" banka odkupila za 30 milij. lir (nakaznic), dalje 7 milij. mark in okoli 40 milij. drahem. Poleg klirinških nakaznic je Narodna banka kupovala na borzah tudi klirinške čeke, za približno 150 milij. Din. Taka se računa, da ima Narodna banka v tej postavki okoli 400 milij. Din takih vrednot. * Nemške klirinške nakaznice. Po poročilu iz Belgrada drže naši izvozniki še za okoli 2 milij. mark nemških klirinških nakaznic, čeprav se plačila v nemškem kliringu razvijajo zelo počasi. Podaljšanje češkoslovaških kontingentov za izvoz naših vin. Letošnji kontingent za uvoz naših vin v Češkoslovaško je znašal 200 vagonov. Ker pa jugoslovanski izvozniki še niso mogli dobaviti vsega kontingenta do konca avgusta 1936 (ostalo jim jo še 90 vagonov), je jugoslovanska vlada naprosila češko vlado, da naj podaljša kontingent do konca septembra 1936. Istočasno so se začela pogajanja za podrobnosti uvoznega kontingenta vina za oslanek tekočega leta. Obračun mark za državne uabavo. Iz Belgrada poročajo, da je prišlo do sporazuma o tečaju nemške marke, katere potrebuje država za plačilo naročil v Nemčiji po tečaju 14 Din. Narodna banka ima že kupljenih 7 milij. mark, katere je plačala tudi po 14, deloma pa tudi po 17.60. Obračun mark, ki so potrebne za železarno v Zenici, se bo vršil po že prej ugotovljenem tečaju. Izvoz »amo za devizo. Jugoslovanski kurir poroča, da se v naših merodajnih krogih proučuje vprašanje omejitve izvoza nekaterih predmetov v klirinške države. Dogaja se namreč, da klirinške države kupujejo pri na6 surovine, katere prodajajo naprej za proste devize. Tudi druge države izvzemajo iz kliringa gotove proizvode, katere je treba plačati v devizah. V poštev prihajajo: pšenica, koruza, baker, konoplja itd. Vsak si pomaga, kakor more, in zato se je reja malih živali tako razširila zlasti med manj premožnimi ljudmi. Vsi rejci bodo pa posebno na jesenskem velesejmu od 1. do 13. septembra imeli priliko izbrati najraznovrstnejšo perutnino, kunce in golobe, zlasti za pleme, da pri reji ne bo razočaranj. Društvo »Živalca« že |>oekrbi, da bodo na njeni razstavi na velesejmu razstavljeno samo zdrave in krepke čistokrvne živali najboljših plemen. Borza Dne 20. avgusta 1936. Denar V zasebnem kliringu se je na ljubljanski borzi učvrstil avstrijski šiling na 8.58—8.68, na zagrebškina 8.52—8.62, na belgrajski pa je popustil na 8.4950-8.5950. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.10-30.10, v Belgradu 29.50 denar. Angleški funt je beležil v Ljubljani 238 do 238.o0, v Zagrebu in Belgradu 238 denar. Španska pezeta je beležila v Zagrebu 6.10 blago, v Belgradu 6.15 blago. Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 13.38—13.58, v Zagrebu na 13.29—13.49, za konec avgusta so beležili 13.25-13.45, za sredo septembra 13.20—13.40, za konec, septembra in sredo oklobra pa 13.15—13.35. V Belgradu so beležili 13 2305 13.4365. Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 3.16 blago. Ljubljana. — Tečaji s p rimom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 1968.15—2982.75 Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.75 Bruselj 100 belg...... 736.69— 741.75 Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London 1 funt....... 219.45— 221.50 Newyork 100 dolarjev .... 4338.22— 4369.53 Pariz 100 frankov...... 287.69— 289 13 Praga 100 kron...... 180.47— 181.58 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,781.121 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20, London 15.45, Newyork 306.875, Bruselj 51.775, Milan 24.175, Amsterdam 208.425, Berlin 123.425. Dunaj 57.10, Stockholm 79.65, Oslo 77.65, Kopenhagen 68.975, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.805, Buenos-Aires 0.85625. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. posojilo 82—83, agrarji 48 - 49, vojna škoda promplna 364 -865, begluške obveznice 66 -67, 8% Blerovo posojilo 83—84 . 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87. Zagreb. Državni papirji: 7% invesl. posojilo 82—82.50 (85), agrarji 47.50 den., vojna škoda promplna 864 366, begluške obveznice 68.50 den., 5% obv. za javna dela II. tr. 90 den., 8% Blerovo posojilo 82.75—83.50, 7% Blerovo posojilo 73.50 do 74 (73.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 80-87, 7% stah posojilo 82.75 den. — Delnice: Narodna banka 6.250 den.. Priv. agrarna banka 232—234, Trboveljska 135 bi., Isie 20 den., Osj. sladk. lov. 135 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 84—agrarji 48.25 —48.75, vojna škoda promplna 364.75 365 (365, 364.75), begluške obveznice 68.90 do 69 (68.90); 68—68.25. 8% Blerovo posojilo 83 do 84, 7% Blerovo posojilo 73.50 den. — Delnice: Narodna banka 6350 lil., Priv. agrarna banka 233.50 bi. (232.25). Žitni trg Novi Sad. Otrobi bč. 71—73. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjona. Promet srednji. Živina Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki je bil v torek, 18. t m na mestnem sejmišču, je bil kar so tiče dogona, prav dobro založen in tudi kupčija je bila tokrat dobra in živahna. Prignali so 73 volov, 305 krav, 14 bikov, 49 juncev, 95 telic, 8 telet in 120 konj, skupaj 680 glav živine. Od teh so prodali 301 komade Cene tako goveji živini kakor konjem so od zadnjega sejma nekoliko poskočile in so bile naslednje: Voli 3.25 -4.70 Din, krave 1.80—3.50 Din, biki 3—4 Din, junci 3—8.50 Din, lelice 2—4 Din, teleta 4 Din za kilogram žive teže. Konje so prodajali po kakovosti od 1000 do 4000 Din, žrebeta pa od 500— '2000 Din komad. 1 vagon konj je bil prodan v sosedno Avstrijo. Prihodnji konjski in goveji sejem se bo vršil dne 1. septembra t. 1. Sojem za prašiče v Ptuju, ki je bil v sredo, 19. I. m., je bil srednje založen in tudi kupčija je bila srednja. Pripeljali so 120 velikih svinj in 124 prascev, skupaj 241 rilcev. Od teh so prodali 81 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso spremenile in so ostale na isti višini ter so bile naslednje: Prolonki 5.50—6 Din, mastne svinje 6.50—7 Din, plemene svinje 5—5.50 Din za kilogram žive teže; mrtve teže 8—9 Din. Prasco, stare 6—1)2 tednov so prodajali po kakovosti od 60—130 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče bo v sredo, 26. t. m. Celje er Na Glasbeni Matici v Celju bo poučevala solo-petje, mladinsko zborovno petje itd. izvrstna moč v osebi Zore Ropasovc, bivše operne pevke. Vpisovanje za vse gojence in predmete bo 1., 2. in 3. septembra. Vse podrobno bo na deski na hodniku. er Pogreb žrlve avtomobilske nesreče v Voj-niku. Včeraj zjutraj je bil na bolniškem pokopa-pališču pokopan češki inženjer g. OldTich Cini-burk, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče preteklo nedeljo v Vojniku. Tekom dopoldneva sta dospela iz Češkoslovaške v Celje z avtomobilom njegova brata, ki sta pa našla svojega brata žc pokopanega. Pokojni je bil zastopnik neke avtomobilske tvrdke in je bil star 27 let. er Vodovod na Hrib sv. Jožefa. Sedanji celi-ski mestni svet je med drugim sklenil ludi gradnjo vodovoda na Hrib sv. Jožefa. Dela so bila predčasno razpisana in oddana. Dela jc izlicitiralo podiietie Gradt v Celju. Mestna občina je že začela izkopavati potrebni jarek za napeljavo vodovoda. er Slrel iz lovske puške. V Grletincu pri Humu ob Soili je dninar Franc Skrablin iz Grlc-tinca iz zasede ustrelil z lovsko puško 19-letneg« zidarskega pomočnika Tepeža Alojza iz Rustvicc in ga zadel v obe nogi. Vzrok napada ni znan. er Priznanje »Slovencu« za poročanje o olimpijadi. Včerajšnja celjska »Deutsche Zerlung« sc laskavo izraža o poročilih, ki jih je za časa olimpijade priobčeval »Slovenec«. er Zaprisega komisije in poverjenikov za znamkovanje hmelja. Kr. banska uprava v Ljubljani je imenovala komisijo zu znamkovanje hmelja, ki šteje 5, z namestniki pa 8 članov, ter poverjenike in potrebne namestnike komisije za znamkovanje hmelja v posameznih občinah. Včeraj je bila na okrajnem načelstvu v Celju svečana zaprisega komisije kakor tudi poverjenikov. Hmeljarski nadzornik gosp. inž. Dolinar Janko je navzočim poverjenikom in komisiji razložil in objavil pomen znamko vanj a in jih opozarjal na važnost njihove naloge ter vestno izvrševanje prevzetih dolžnosti. Nato ie zaprisegel komisijo in poverjenike okrajni načelnik g. Svetina. Po zaprisegi so poverjeniki prevzeli za znamkovanje potreben materija!. e> 25-lenica Katol. izobraževalnega društva v Vojniku bo v nedeljo 23. avgusta. Fantovski odsek KPD v Celju sc udeleži proslave oficijelno in ic za vse člane udeležba obvezna. Vabljeni so pa k proslavi ludi drugi fantje in prijatelji Katol. prosv društvo, zlasti narodne noše. Vsak nde-Iežencc proslave naj gleda, da bo najkasneje do 9 že v Vojniku. er Izredno važen članski sestanek SK Jugoslavije bo drcvi, v petek ob 20 v fantovski sobi v Domu. er Trgovska strokovna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo v četrtek, dne 27. in v petek, dne 28. avgusta od 18 do 20. K prvemu vpisu v to šolo naj prinesejo učenci: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo, 4. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti. K poznejšim vpisom naj prinesejo učenci zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine je plačati 25 Din. Popravni izpiti bodo v ponedeljek, dne 31. avgusta — pismeni, in v torek, dne 1. septembra — ustmeni. Začetek vsakikrat ob 14. Redni pouk se bo začel v L razred v četrtek, dne 3. septembra, v II. in 111. razredu pa v petek, dne 4. septembra — vsakorat ob 14. Kulturni obzornik Študij vasi pri Madžarih Zanimanje za ljudsko življenje, tako za gospodarsko stran njegovo, kakor za duševno izživljanje, ima na Madžarskem že lepo tradicijo. Danes pa je narodopisni in sociografski ter sociološki študij pri Madžarih tako zavidljivo razvit, da si je njegov razvoj zanimivo ogledati. Raziskavanje vaškega življenja na Madžarskem je staro že okoli dvesto let. Začetniki tega gibanja so bili n. pr. Bčl Matyas, Tessedik Samuel in Ber-zeviczy Gergely. Glavni voditelj dela za dvig zapuščenih vasi pa je bil slavni mecen in kulturni vodja Sčchenyi Istvan. V devetnajstem stoletju so dvignili delo za spoznavanje vasi Fčnyes Eelek, Galg6czy, KaroIy i. dr. Najboljšo madžarsko vaško sociografijo pretekle dobe pa je napisal tujec — Le Play v delu »Reforma delavskega vprašanja« (1846), Drugi, ki je pisal o madžarskem kmetu, je bil bavarski gospodarstvenik Henrik Ditz. Narolna prebuja in prosveta se je v začetku usmerila le v mesta, šele v devetdesetih letih so opazili propad vasi, beg v mesta, izseljevanje itd. Pod vodstvom grofa K6rolyi Sandora se je pričelo agrarno gibanje, ki se je bavilo s težkim gospodarskim stanjem kmeta, izdajalo list z monografijami vasi itd. Istočasno so se narodopisci začeli uveljavljati s preučevanjem ljudske duše. Prej so ovekovečili ljudsko življenje le pesniki in pisatelji Petofi, Avany, Jokai, Mikszdth, Gžrdonyi, Tomor-kčnyi, Mčricz, M6ra itd. Po vojni se je to delo zelo dvignilo. L. 1920. se je uslanovilo »Vaško društvo«, ki je z vnrašalnimi polarni pospešilo študij vasi in v listu »Vas« nabralo množino gradiva. Priključilo se ie še Geografsko društvo, nietfa poseben odsek za preučavanje Blatnega jezera z okolico in Madžarske nižine z revijo »Zemlja in člo- vek«. Seveda imajo še gospodarsko univerzo z vaškim seminarjem, ki stori svojel L, 1928, so vse-učiliščniki v Szegedu začeli smotrno hoditi na deželo risat in nabirat narodno blago. Društva »Tu-rul« in «Pro Christo dijaška zveza« imajo v delovnem načrtu študij vaškega življenja. Enako tudi skavti! Ti imajo list »Mlado madžarstvo«, kjer objavljajo tako gradivo. Zlasti smotrno nabirajo pesmi in pravljice med ljudstvom, žive v vaseh, pri pastirjih, ribičih itd. »Državno Szechenyijevo društvo« iz 1. 1905. je svoje zanimanje za ljudsko življenje dvignilo leta 1934., ko je njen agrarni razred spoznal, da mora tisti, ki hoče kmečkemu ljudstvu pomagati, dobro poznati mišljenje, družabno in gospodarsko stanje vasi, nastalo po vojski. Posebno zanimivo in važno je delo madžarske osnovne in srednje šole. Učni načrt terja popolno spoznanje rodne zemlje. V ta namen so uvedli tudi »Zvezke za zbiranje domoznanskega gradiva«. I Učenci nabirajo gradivo pod vodstvom učiteljev in profesorjev in tako se oboji pripravljajo za pisanje vaških monografij. Tisočsto šol dela že v tem pravcu. Državni zavod za narodno zdravje zbira prav tako bogate podatke sociografskega značaja. Vsa ta samostojna prizadevanja mnogih ustanov pa je v zadnjem času združila »Madžarska družba«, ki je v svojem okrilju ustanovila »Zavod za raziskavanje vasi«. Ta ustanova združuje vse delo, ki vpošteva vaško življenje, daje navodila za raziskavanje, skrbi za ureditev gradiva in za njegovo izdanje. Predsednik zavoda je univ. prof. dr. F. Steinecker. Zavod ima arhiv s statistiko in sociografskimi podatki za vse vasi za daljšo dobo nazaj. Tako dopolnjuje delo »Madžarskega sociografskega zavoda« (ustan. 1920). »Zavod za raziskavanje vasi« si prizadeva, čim bolj razširiti strokovni študii ljudskega življenja na vasi. Zato pospešuje izdelovanje monografij značilnih in zanimivih vasi, kar tudi nagrajuje. Sestavil ie »Reper- torij domoznanstva in vaškega raziskavanja« z vsemi viri za študij madžarskih krajev. Izdal je že vrsto knjig za navodilo, kako študirati vaško življenje, o tem delu v tujih državah itd. Če pomislimo, da imajo Madžari poleg mnogih del domoznanskega značaja in poleg vsega tu navedenega še obsežno »Narodopisje madžarstva« (4 knjige), tedaj se zavemo, da je Slovencem potrebna vsaj ena delavna (I) osrednja ustanova za študij našega narodopisja! Bolgarski časopis o naših poročilih o bolgarski književnosti. — »Zora« v Sofiji je dne 13. avgusta (št. 5137) prinesla z velikimi črkami poročilo: »Slovenski glas o Elinu Pelinu« s podnaslovom »njegov umetnostni ralizem ter razmerje do vaškega življenja«, v katerem poroča o članku našega sotrud-nika T. Potokarja, ki ga je napisal v »Slovencu« dne 5. avgusta. Poročevalec najprej omenja zanimanje »Slovenca« za Bolgare ter imenuje T. Potokarja »enega od najresnejših poročevalcev v Jugoslaviji«, Že nekaj časa kaže veliko zanimanje za našo duhovno kulturo ter se simpatično trudi, da jo predstavi čim bolj svojim bralcem«. Potem pa obširno ekscerpira omenjeni članek, obenem pa tudi omenja, da je podoben članek izšel tudi o Jovkovu. — Nas veseli, da bolgarski listi registrirajo delo za bolgarsko-slovensko kulturno zbliževanje. Ljubo Karaman: Staro hrvatsko groblje na Majdanu kod Solina. Split 1936, ponatis iz »Vjes- ! nika za arheologiju i historiju dalmatinski!«, — j Znani dalmatinski arheolog in zgodovinar L. Kara- | man na teh 36. straneh poroča o odkritjih iz 1. 1933, ' namreč o slarohrvatskem grobišču na terasi neke j stare kmečke vile (vila rustica). V teh grobovih je našel več okraskov, dragocenih izkopanin, namreč [ nekaj uhanov iz čistega zlata, pozlačenih, srebrnih ' in bronastih, več obeskov za ogrlice, več okraskov I iz zlata, vse iz IX. oz. X. stol. Tam je bilo tudi več ' ostankov stare cerkvene notranje oprave. Pisatelj je zdaj načel vprašanje, ali so ti okraski (in sploh starohrvatski) import iz Bizanca, ali so domač proizvod. Znano je, da najstarejši starohrvatski okraski, najdeni v grobovih iz VIII. in IX. stol., vsi kažejo na Bizanc kot na svoj izvor. Nasprotno pa se okraski iz IX. in X. stol. nahajajo na tako ozkem področju, samo med rekami Cetine in Zrmanje, torej na ozemlju središča in najkulturnejšega dela starohrvatske države, ter so tako samosvoji in neodvisni od Bizanca, da pisatelj pride do prepričanja, da so te izkopanine, ki so jih našli zdaj v Solinu, domačega izvora in izdelka. (Samo nekaj izmed njih spominja na stare kijevske uhane.) V XI. stol. pa preneha samostojno hrvatsko izdelovanje takih uhanov ter se zopet pojavi bizantinski tip. Pisatelj je prišel do tega rezultata po napor-i nem primerjanju najdenih stvari z vsemi mogočimi kulturami (staroslovansko, bizantinsko, staro-rusko itd.) ter se je posluževal vseh zgodovinskih in pomožnih ved, tako pomeni brošura važen znanstveni donesek k domači arheologiji, Razpravi je priloženih 24 fotografij. Zdravniški vestnik (št. 7) prinaša več zdravniških razprav, tako dr. Matka o »avskultaciji trebuha«; dr. Heferle o »kliniški indiferencialni diagnozi desnosrčnosti«; dr. Bajca »nov način uspešnega zdravljenja medialnih prelomov stegnenične-ga vratu«: dr. V. Guzelja o »naših Izkustvih z novimi sredstvi za kratko narkozo«. Dr. Šavnik pa priobčuje članek o »Ogino-Knausovi teoriji« ter navaja dokaze za in proti ter jo še ne smatra za dognano. Prof. dr. Šerko je napisal članek ob 80 letnici S. Freuda ter poudarja njegovo genialnost v gotovem oziru. Dr. Baje poroča o vtisih s kongresa nemških kirurgov v Berlinu. Potem slede zdravniške društvene vesti ter ocena knjig, med kater« |e zašla tudi Puntarjeva ocena o prevodih PreSer-novih pesmi, ki jih je izdaia ieios ga. Novljeva. Španske begunske družine iščejo po grozotah boljševikov zavetja izven svojih domov Posnetki stik na dna morja Brez dvoma je poklic Američana J. Craiga, ki je strokovnjak za filmske posnetke na dnu morja, najbolj pustolovski. Njegovi filmi so zares posneti prav v morju. Čeprav so ti filmi (n. pr. Kanibali na dnu morja, Otok zakladov, Lju-dožrci — somi) jako razburljivi, pa vendarle niso niti senca tega, kar je Craig v morju sam doživljal: »Svojih slik nismo posnemali iz potapljaškega zvona, marveč smo se oblekli v potapljaško obleko in so nas spustili nizdol. Opremljeni smo bili z aparati, ki jim voda ni škodila, kar sem sam iznašel. Želeli smo si le to, da bi se mogli svobodno kretati in tako dospeti čim bliže do vseh stvari, ki smo jih hoteli fotografirati. Najprej smo se morali seveda naučiti, kako se je treba potapljati. Učili so nas japonski lastniki morskih farm, ki se dobesedno preživljajo le s tem, kar pridelajo na dnu morja. Ta pridelek je morska roža sargosa, ki narejajo iz nje dragocena zdravila. Štiri do devet let se morajo truditi, preden očistijo morško dno, svoje polje, vseh zajedalcev, plevela. S sargoso prav veliko zaslužijo; takšen zaslužek je pa zares »v potu obraza« pridobljen: ker večinoma so v smrtni nevarnosti. Trda je bila ta šola, preden smo se priučili nevarni umetnosti potapljanja na dnu morja. Toda Japonci so bili izvrstni učitelji in marsičesa so me navadili, kar mi je kasneje večkrat rešilo življenje. Njih oblačilo in oprema je pa najpreprostejše vrste. Nikoli ne bom pozabil, kako sem bil ves iz sebe, ko sem prvič stopil na tla morskega dna. Stal sem v svoji potapljaški obleki, v škornjih, ki je sleherni tehtal 7 kg, in sem imel še 18 kg na prsih in na plečih in v čeladi, ki je popolnoma izločila od vsega sveta, ko me je nekdo udaril po rami in mi dal znak, naj se potopim. Vodovje se mi je zgrnilo nad glavo in ko sem se potapljal globlje in globlje, je bila moja oprema lažja in lažja. Nato mi je začelo bobneti v ušesih in čutil sem, ko da se mi bo glava razpočila. Ko sem dva-, trikrat globoko zavzdihnil, mi je bilo bolje- Slednjič sem se z nogami dotaknil tal. Učili so me, da se najmanj dve minuti ne smem niti zganiti, da se mi telo navadi pritiska vodovja. In prav mirno sem stal. Približali so se mi čudoviti prebivalci oceana: bile so velike in majhne ribe. Mislim, da so videle v meni kako ribo. Svetloba je bila motna in zelenkasta in grozotno se mi je zastudilo, videč sluzaste jegulje, ki so se ovile mojih nog in ostrudne rake in ostrige, ki so bolščali vame s pečin. Srebrni oblak raznih bitij se mi je pozibaval nad glavo, a krog nog je valovila dolga morska trava. Odtlej sem se bil že stokrat potopil in se zmeraj česa naučil. Nikoli pa ne bom pozabil svoje prve napake, ki bi mi kmulu povzročila smrt. Potapljač, ki se potopi za kakih sto metrov globoko, se mora, ko se spet dviga, šestkrat ustaviti in potrebuje vsega skupaj eno uro in četrt, da pride navzgor. Celo iz globine 35— 40 metrov in če je bil pol ure na dnu, se mora dvigati z daljšimi presledki. Deset metrov pod površjem mora počivati 4 minute, pri 6 metrih 8 minut in pri 3 metrih — 13 minut. Ko sem prvič fotografiral spodaj na dnu, sem vzel s seboj pomočnika Campbella. Bila sva blizu obale, ker so nama dejali, da ondi ni noibenih morskih pošasti. Zdi se pa, da povsod drevijo gledalci k filmskim fotografom. Komaj sva začela vrteti aparat, ko se je nabralo to- liko rib, da nisva ničesar videla- Skušala sva jih z rokami prepoditi, a prav to je bilo jako narobe. Ribe so menile, da so najine roke kako živilo in so naju hotele ogrizti. Kar kmalu nama je začela teči kri iz prstov. Naglo sem odtrgal nekaj polžev, jih zmečkal in zagnal ribam in ribe so zares odbrzele tjakaj. Že sem mislil, kako da sem pameten, tedaj pa sem spoznal, da sem naredil veliko napako. Mali divjaki so se začeli boriti za polže in so vodo tako vzburkali. da so prišle večje ribe. Kar naglo so posvravile male divjake in morje je bilo že vse okrvavljeno. To je bilo najhuje, zakaj, vedel sem, da imajo somi tak oster vonj, da že iz velike razdalje zavohajo kri. Ker sem imel tudi že sam krvaveče roke, me je bilo kar strah. Čez nekaj minut je Campbell pustil svojo kamero in se je prigugal k meni. Tedajci sem prav blizu zagledal dva velika soma, orjaka, štiri do pet metrov dolga! Zavpil sem skozi telefon: »Tu somi! Brž navzgor!« Tedaj je prišel glas nizdol: »Ostanita, kjer sta! Bodita čisto pri miru, pa vama ne bosta ničesar prizadejala. A ko bi vaju soma videla, da se dvigata, bi vaju zagrabila!« Krasno! Stala sva pri miru, soma pa pred nama. Bližala sta se bolj in bolj in hlastala po mehurčkih, ki so se delali krog najinih čelad- Videla sva, da le ti mehurčki privabljajo some. Zaprla sva ventile — in res sta se zdaj soma obrnila in odplavala. Če hočete vedeti Med postavkami državnih stroškov v Združenih ameriških državah je posebni oddelek, tako zvani »stroški za mačke«. V ameriških poštnih uradih živijo mačke — več jih je ko tisoč —, ki imajo nalogo, da varujejo poštne zavoje pred podganami in miši. Vsako mlado mačico naznanijo generalnemu ravnatelju, ki določi povišanje zneska za vzdrževanje poštnih, uradnih mačk. — Na Fran-coskom imajo tudi uradno mačke, in sicer po vojaških skladiščih, ki imajo iste dolžnosti, ko njih ameriške vrstnice. Na dan zaslužijo po deset sto-tink, ki jih nakaže država za njih prehrano. — London ima dvo državni mački, ki uživata posebno ljubezen in čast. To sta stari maček »Miha«, ki živi v Britskem muzeju, (najraje ee potepa po egiptskem oddelku, morda zato, ker so stari Egipčani tako častili mačke») in pa mačka »Emilija«, ki pazi na notranje ministrstvo. »Emilija« ne zamudi nobene ministrske seje in vse člane seje pozdravlja s svojo prijazno »prejo«. Kultura jedil se pač ne more več zvišati, kakor je šinila kvišku v neki kopenhaški restavraciji, kjer ti morejo postreči s 157 vrstami raznih send-vičev z raznimi imeni, ko »ptičje gnezdo« in »kaktusov cvetlični med« ... Slična ji je neka ameriška slaščičarna, ki ima 145 različnih vrst sladoleda. »Kako krasno je, če se človek takole mirno pozibavala v čolnu in polzi po gladki vodi...« Natančno po črki zakona Neki izdajatelj je prijavil za odgovornega urednika osebo, ki je že umrla. Ko so ga oblasti klicale na odgovor, je dejal: »Nikjer v tiskovnem zakonu ni rečeno, da mora biti odgovorni urednik živ.« Avtomobilski zmagovalec v Pescari. Berud Rosemeyer se je v tekmi za pokal Acerbo prvi pripeljal na cilj Olimpijski šah se je začel v Miinchenu. Zbralo se je 210 najholjših šnhistov 2t narodov Španija proti komunistom: Kdo so uporniki? Francoski časnikar Pierre Dumas poroča o španskih upornikih ( ker nekateri listi trdijo, da prejemajo uporniki podporo tujih držav) in pravi: Bil sem zaporedoma več mesecev priča revolucije španskega duha. Videl in slišal sem vse, kar se je dogajalo pri upornikih, pa moram resnici na ljubo povedati, da uporniki niso nikoli iskali pomoči inozemstva, spanci, ki so vsi omamljeni od ljubezni do svoje domovine, niso mogli storiti drugače, ko tla so se zavzeli za to, da bo njihova ljubljena domovina osvobojena samo z lastnimi sredstvi. Kar naravnost lahko povemo, da se je španska že pred petimi leti narodno prebu.lila in sicer ob istem ča6u, ko je mlada republika začela nastopati proti katoliški veri Obnova karlistične tradicionalne stranke je že pet let na svetu. Tedaj je Andaluzijec Fal Conde, ki je ves prežet z navarskimi teorijami — demokratskimi in zaeno roalističnimi — začel pravo prevcatao križarsko vojsko zn izoblikovanje mladih izobražencev. Svojo križarsko vojsko je postavil na temelje verskega in zadružniškega duha, skrbi za socialno delovanje, a tudi vdanosti do dinastije. Tedaj, ko so nepoučeni tujci videli v Španiji same bogataše, graščake in generale, je Junaško žrtvujejo prebivalci vasi in nekateri kmetje prodajajo svoja zemljišča, žito, pluge, vse, le da bi mogli čim več žrtvovati za blagajno domobrancev.« Pierre Dumas pravi dalje, da so dale svoje tudi druge skupine, ki so se priključile rodoljubom. »Čudoviti — in po mojih mislih niti malo prikupni — zastopnik March, ki ima velikansko premoženje, je daroval_ španskim rodoljubom (upornikom) 100 milijonov pezet.« »Zdaj je razpisano vojno posojilo in priznati je treba, da je veliko jako ganljivih slu- čajev. Neko mesto, ki ie gospodarsko uničeno, ie darovalo svoj poslednji denar — 20 kg cekinov. Neki Bask, ki biva v Londonu, je dal vse, kar premore: 35.000 funtov (8 milijonov dinarjev) in sam je odšel na fronto, rekoč: »Španska mi je dala življenje, zato ji ga žrtvujem in rad bom umrl, da bi ona živela...« Takih primerov je na tisoče- Zato moremo in moramo reči, da Je za uporniško, rodoljubno gibanje, dala ves denar samo in zgolj Španija sama. A, kaiko je z orožjem? Vselej, kadar sem srečal kako rodoljubno četo, sem skrivši pogledal, kakšnega izvora je Krvavi bratomorni boji v Sierri. Prav Ijuti boji so se razvneli V Sierri de Guadarrami blizu Madrida, kjer so marksisti večkrat b rez uspeha napadli čete upornikov Fal Conde ustanovil gibanje navdušene mladine, prežete z jasnimi in natančno izraženimi ideali. To je tista mladina, ki je ni bilo videti ne pri pouličnih demonstracijah in ne pri političnih borbah. To je tista mladina, ki je ostala v rezervi, da v odločilnem trenutku plane na dan. In ta trenutek je napočil sedaj. Ta mladina daje zgled, kako more človek umirati, če ima v srcu vero v Boga in v svoj ideal. Ko bodo kasneje pisali zgodovino tega upora, se bo vsemu svetu pojasnilo, kakšnega velikega pomena je bila katoliška mladina, ki je zbrala prvega dne 20.000 mož in jih zbira še 80.000. A tudi taka sila ne bi mogla dolgo vzdržati, če bi se le prisiljeno pokoravala poveljnikom. Tako pa navdušuje za izgon tujskih nankov zares iz zemlje in zaradi vere v Boga in vse, kar imajo, izhaja iz domovine. njih orožje. Videl sem: vse orožje teh rodoljubov je špansko, le malo tujih znamk sem opazil. Rodoljubi ne tajijo, da so si pred revolucijo priskrbeli orožje. To orožje so dobivali iz istega vira ko njih vojaštvo; največ iz Belgije. Delali so po jasnem načrtu i nračunali s tem, da bo tudi vojaštvo pristopilo k njim. Orožje so dobili iz vojaških skladišč, a nekaj so ga nakupili v inozemstvu in ga pošteno plačali, kar sme vsakdo storiti. Toda inozemstvo jim ni ničesar »podarilo«. Zdaj imajo veliko orožja, ki so ga dobili od vojaštva. A tudi pristaši vlade so imeli brez dvoma tudi svoja tajna skladišča orožja in streliva.« Pierre Dumas še dostavlja, da so uporniki-rodoljubi šele v poslednjih dneh dobili inozemsko pomoč, a so jo sprejeli le toliko, kolikor so jo dobile tudi čete rdeče milice. Iz orglic so zrastli milijoni Pravkar potuje po Evropi rusko-ameriški virtuoz na orglice Bora Minevič s svojim orkestrom na OTglice, ki mu je dal ime »Fantalin«. Orkester šteje 12 »fantalinov« in sleherni ima kar zbirko orglic, pa igra zdaj na te, zdaj na one, urno in lepo, prav po umetniško. Mineviču pravijo »kralj orglic«. Njegova beseda je za 125.000 ljudi ukaz. Zakaj — toliko ima v Ameriki učencev na svoji orgličarski akademiji, kjer poučuje 100 »profesorjev«. Pred desetimi leti pa je Mi/iev.ič — prodajal še časopise, a zdaj vodi orjaško industrijo, ki napravi vsako leto 30 milijonov orglic. Minevič je danes milijonar v dolarjih. Preden je dospel tako visoko, je Minevič prodajal časopise in ves sestradan in premrl igral orglice. Kmalu je cesta krog njega oživela in Minevič je prodajal časopise, da je bilo veselje. Bostonski guverner Calvin Coolidge je tedaj vsak dan šel mimo Mineviča in kupil časopis pri njem. On je tudi prvi spoznal čudovito darovitost mladega fanta. Minevič je kasneje vstopil pri veliki tvrdki za orgle v službo. Vsak teden so pri newyorški podružnici te tvrdke priredili orgelski koncert za otroke. Howard Warlitzer, glavar tvrdke, pa je spoznal izredno glasbeno darovitost svojega nslužbenca Mineviča in ga je najel za svoje koncerte. Odtlej je vsak večer igral na odru, spočetka je le spremljal orgle, kasneje je sam igral na orglice. Napisal je »šolsko nalogo« o orglicah, ki so jo natisnili in razprodali 5 milijonov iztisov. Minevič je zaslovel in njegove orglice s» zaživele med ljudstvom. Kar mahoma je hotel vsakdo igrati orglice. Minevič je z neko drugo veliko tvrdko ustanovil zavod, ki ima zdaj 125 tisoč članov, ki se učijo igranja na orglice. Večinoma so to razprodajalci časopisov. KAKO SE ČASI SPREMINJAJO Leta 1906. Prvi: »Ste slišali, kaj se je zgodilo ...?« Drugi: »To ni mogoče!« Prvi: »Kaij ne bo, saj vsi časniki pišejo o tem.« Leta 1936. Prvi: »Ste že slišali, ka) se ie zgodilo...?« Drugi: »Saj ni bilo v nobenem časniku miti besedice o tem.« Prvi: »No, torej vidite, da je res!« Ravno nasproten učinek. Bodoča tašča hčeri: »Da veš, če se poročiš s tem človekom, nikdar ne prestopim praga vajine hiše!« »Draga mama, če to povem svojemu ženinu, me bo čisto gotovo vzel.. .k M. Lečnik, sodnik, Zagreb: Novi državljanski zakonik (Nadaljevanje.) Legati: Dopolnjen je predpis § 651, da legat, namenjen siromakom brez bližje označbe, pripada siromakom v prebivališču zapustnika, če pa je namenjen, tudi brez ločne označbe, pobožnim ali humanim svrham, tedaj odloča sodišče, kako se ima porazdeliti na odgovarjajoče ustanove. — Kot nepotrebno naštevanje se izpuščajo predpisi §8 657— 678, pa tudi § 679 in 680 (shramba, dragulji, nakit itd.) Istotako se hriše § 694 (prispevki za javne zavode,) ker ni potreben. , V poglavju o utesnitvi in razveljavljanju poslednje volje so tu in tam izpuščeni kaki stavki sedanjega zakonika tako v § 698 stavek »dasiravno bi j>otreba izpolnitev pogoja... in bi zapustnik vedel za to nemožnost«, ali pa v § 713 oba zadnja stavka, ali pa v § 715 besede: »in uporabljajo 6e ... o skupnosti lastnine«, zadnji stavek § 718 pa je sti-liziran sedaj tako, da radi razsipnosti, alkoholizma ali uživanja živčnih strupov delno preklicani sme svojo oporoko preklicati. Poslednja volja, sestavljena v katerikoli obliki, more biti preklicana v formi poslednje volje katerekoli vrste, s čemur je spremenjen predpis § 719. Zakonito dedno pravo. V § 727 je pravilno izpuščen pasus, ki 6e nanaša na nujne dediče, nadalje je izpuščen celi § 729. Treba je naglasiti, da predoenutek na žalost ničesar ne spreminja na sedanjih predpisih, ki določajo, kateri sorodniki prihajajo t poštev pri zakonitem nasledstvu (§ 731). Sedanji predpisi so gotovo preveč široko-grudni in več ne odgovarjajo modernim socialnim zahtevam. — V ostalem najdemo samo sledeče male spremembe: Črta se § 729, ki govori o primeru prikrajšanega dolžnega deleža, ker je nepotreben, brez izjeme iz § 752 vsi otroci, iz zakona, proglašenega za neveljavnega uživajo — brez omejitev pravice zakonskih otrok glede zakonitega dednega nasledstva, izpušča ee pasus ▼ 755: »brez čigar privoljenja se je posvojenje izvršilo,« ker ni potreben, ne samo iz lastne krivde ločeni (759) nego tudi razvedeni zakonec nima zakonite dedne pravice niti zahtevka do pr »legata, drugi odstavek § 759 se črta, ker je nemoralno napotiti otroke na dokazovanje krivde še živečega očeta ali matere, ako je pokojni zakonski drug proces zaradi ločitve ali razveze že začel, pa za njegovega življenja ni bil pravomočno dovršen. Dolini delež. § 763 se v smislu dvorskega dekreta od 10. V. 1883 dopolnjuje tako, da posvojenim otrokom pripada proti posvojitelju »ti dolžni delež kot zakonskim otrokom, § 765 se tudi izpopolnjuje tako, da se kot dolžni delež določa »polovica vrednosti« onega, kar bi pripadalo po zakonskem nasledstvu, za razdedinjenije zadošča ie obsodba na 10-letno robijo (§ 768), razdedinjenje se more ukiniti na katerikoli način, na kateri se more ukiniti naredba poslednje volje, ni treba »izrecnega« preklica po § 722, § 782 se kot nepravilen predpis črta, §u 786 je dodano, da more nujni dedič zahtevati položitev računa o sorazmernem deležu na izgubi in dobičku dediščine od zapustnikove smrti do predaje dolžnega dela, za veljavnost osvoboditve od vračuna (§ 792) je potrebna izrečna izjava zapust-ij^ki^v obliki poslednje naredbe. §§ 793 in 794 šta popolnoma predrugačena in se zdaj »način vjačujnanja« obširno in detajlno obdeluje. V dedni dileise vračunava tako, da se vradunljivi zneski najprej prištevajo masi, na to se po delitvi tako povečane mase ono, kar je vsak dedič sprejel vnaprej, odbije od onega, kar njemu pripada, na kar sledi predpis za primer da dediščina ni zadostna. Vnaprej prejeto se vračunava v dolžni delež tako, da se čisti zapuščini prišteje ono, kar je vnaprej prejeto, a ta skujMia vsota se deli s številom nujnih dedičev po steblih (nach StSmmen). Tako dobljen rezultat se deM dalje, a to pri nujnih dedičih-descendentih z 2, a pri ascendentih s 3. Končno se od na ta način dobljenega rezultata odbija, kar je vnaprej prejeto. Če je nujni dedič vnaprej prejel več kot znaša njegov dolžni delež, se ne more prisiliti na povračilo preveč prejetega, a ne more niti kaj zahtevati iz zapuščine. Vrednost predprejemkov se vedno računa brez ozira, ali gre za premičnine, aH nepremičnine, po trenutku izročitve. Če pa ee na ta način ugotovljena vrednost pokaže proti spremenjenim okolnostim očito neprimerna, potem sme sodišče po zaslišanju izvedencev ugotoviti drugo vrednost. K § 803 se zdaj precizno odreja, da se mo-#ejo zakoniti zastopniki izjaviti o sprejemu dediščine samo s pridržkom inventarja in s sodnim dovoljenjem. Zadnji stavek § 807 je spremenjen tako, da dobrota popisa tam navedenim dedičem pripada le do prisvojila zapuščine, oziroma, če do prisojila ni prišlo do kraja zapuščinske razprave, ne pa neomejeno, kakor je bilo do sedaj predpisano. — §u 810 o. d. z. je dodano, da sme sodišče v nesumljivih primerih dovoliti dedičem pred prisojflom, da s poedinimi stvarmi svobodno razpolaga. Predosnutek pravi na kratko, da ee mora prenos zapustnikovih pravic na nepremič- ninah vknjižiti v javne knjige, s čemur je spremenil § 819, ki govori o konstitutivnosti vpisa in se sklicuje na § 436. V poglavju o skupnosti lastnine sta samo dve 6premembbi. Iz zakona o notranji ureditvi zemljiških knjig so semkaj prenesena določila, da na materijalnih delih zgradbbe, n. pr. na poedinih nadstropjih ni možno pridobiti lastnine in doseči zemljiškoknjižnega vpisa. Izpuščata se §§ 852 in 853 (obnavljanje in poprava mej), ker dotična določila spadajo v nesporni postopnik. Obligacijsko pravo. — Pri §u 865 o. d. z. se ozira predvsem osnutek na preklicni red ter iz-popottjuje ta §, da kazen otrok pod 7 let starosti tudi duševno bolne in slaboumne osebe, nadalje osebe, ki so zaradi tega popolnoma preklicane, niso sposobne storiti veljavno obljubo ali jo sprejeti. Ce pa obljubijo ali sprejmejo obljubo itd. osebe pod skrbstvom ali pomočništvom, tedaj zavisi veljavnost pogodbe praviloma od pristanka zastopnika ali pa razen tega še od odobritve sodišča. — V sedanjem § 879 se izpušča pasus, da je nična pogoba, »ako si da pravni zastopnik obljubiti določen del zneska, pripojenega stranki«, a je kot 5. točka dodan dvorni dekret od 6. VI. 1838, po katerem je neveljavna pogodba, »ako se nekdo obveže, da ne bo prišel na javno dražbo, da ne bo ali da bo dražil samo do izvestne višine ali po kakem drugem danem merilu.« — Če je predmet obveze, tako se zdaj glasi spremenjeni § 907, več storitev, tako da ima ena stranka pravico izbire teh storitev, a je ena storitev nemogoča že početkoma ali pa postane taka pozneje, tedaj se obveza omejuje na ostale storitve. Ta omejitev pa ne nastopi, če postane storitev nemogoča vsled okolnosti, za katere odgovarja stranka, ki nima pravice izbire. — V § 918 ods. 1 se izpuščata besedi »zaradi zamude«, dodajo se, da odstop učinkuje, čim je dani rok brezuspešno potekel, a kot 3. odstavek se na novo dodaje: »Ako je ena stranka obvezana iz odplatne pogodbe, da nekaij opusti, a ona dela proti tej obvezi, more druga stranka odstopiti od pogodbe, ako je zapretila z odstopom za slučaj ponovitve. Odstop »učinkuje, čim se ponovno izvrši dejanje, ki bi ee imelo opustiti«. — Med §§ 923 in 925 vmešena je nova določba, da je možno veljavno se dogovoriti, da odsvojitelj jamči za hibe stvari, ki se pojavijo do odrejenega časa. Za veljavnost take pogodbe pa je potrebno, da je dana izjava odsvojitelja pismeno. — V §§ 940 in 941 je izbrisana beseda »tožba«, ker je tudi nepopolna obveza zadostna za darovalni značaj storitve. — § 943 je dopolnjen tako, da je za veljavnost pogodbe brez izročitve stvari potreben notarski akt. Zaradi nehvaležmosti se mora daritev preklicati tudi takrat, če je obdarjenec kriv poškodbe na bližnjih svojcih darovatelja. — Sedanje besedilo § 953 je izpuščeno in na mesto njega določeno, da posebni zakoni odrejajo, v koliko morejo upniki izpodbijati darovanja dolžnikov. Pismena listina o daritvi za primer smrti ne more biti izročena obdarjenem, (§ 956) pač pa mora biti taka pogodba sklenjena v obliki, ki se zahteva za pogodbo o darovanju. — Smisel zadnjega stavka § 967 je po-jasnen tako, da morajo položnik in hranilec medsebojne terjatve drug drugemu naznaniti v 30 dneh po vrnitvi premičnine, s čemur je jasneje povedano, da se ta rok ne nanaša na tožbo. — Glede sprejemanja gostov so gostilničarjem izenačeni ne samo posestniki kopališč (§ 970, odst. 3), nego tudi spalni vozovi na železnicah. Za dragocenosti, denar itd. (§970 a) odgovarja krčmar do 10.000 Din. — Zadnji pasus § 981 se zdaj glasi: »Povračilo izrednih stroškov pripada izposojevalca po predpisih poslovodstva brez naloga«, torej polno povračilo za zneske, katere je moral predujmiti. — Pri definiciji posojila (§ 983 o. d. z.) se na mesto potrožnih navajajo nadomestne stvari, besede »in dobrote« izpadajo, dodaje pa se temu §u stavek, da je za veljavnost pogodbbe o posojilu med zakoni potreben notarski akt. § 984 je stiliziran drugače: Posojila so denarna ali nedenarna in se dajejo na obresti ali brez njih. Na mestu javne za-dolžnice (§ 985) se zdaj navajajo »vrednosti papirji in se dodaje, da se posojila v kovanem in tujem novcu mora dati le, če se temu ne protivijo posebni predpisi o prometu takih novcev. Če drugega ni dogovorjeno, se mora denarno posojilo vrniti v denarju, ki je na kraju izpolnitve zakonita valuta, sme se pa dogovoriti, da se ima posojilo vrniti v drugi, odrejeni vrsti denarja, Če ni bilo dogovorjeno, koliko se ima vrniti, potem se vrača sprejeta vsota; če je pa bil izposojen drugi denar, a ne isti, ki se ima vrniti, potem se vrača vsota, ki odgovarja posojeni vsoti in se preračun izvrši po razmerju na dan in na kraju dajanja posojila. Pri spremembi valutnih zakonov se mora vračati tako, da posojilodajalec prejme celo notranjo vrednost posojila, Denarna posojila se morejo dati tudi v vrednostnih papirjih na donosnika, ki imajo tržno ali borzno ceno, tako da se dolguje denarna vsota, enaka tržni ali borzni ceni papirjev v času Ljubljana : Čakovečhi S. K. Termini liginega tekmovanja so že izžrebani. Samo trije tedni nas ločijo od začetka. Za uvod nam je žreb naklonil belgrajsko Jugoslavijo, danes sigurno najmočnejšega nasprotnika v ligi. Naš zastopnik po majhni pavzi, ki jo je naklonil svojim igralcem, mora resno vzeti vso stvar, če bo hotel uspešno zastopati naš nogomet, Vodstvo kluba je podpisalo pogodbo z znanim madjarskim internacionalnem trenerju Obitzem, ki bo te dneve izbral ligino skupino igralcev ter lahko pričakujemo, da bo že v nedeljo proti Č. SK nastopila standard postav® Ljubljane. Nedeljski nasprotnik našega zastopnika je moštvo, ki je odločno poseglo v letošnjo prvenstveno kampanjo. Športno občinstvo sigurno še ni pozabilo one dramatične borbe, ko je Ljubljani uspelo v zadnji fazi tekme iztrgati Č. SK obe točki. Pričetek tekme je določen ob 17 s predtekmo, ki se začne ob 15.30. SK Olimp (Celje): SK Slovan V nedeljo ob 17 popoldne se vrši na igrišču SK Slovana v Mostah za Kolinsko tovarno zadnja kvalifikacijska tekma za vstop v podzvezno ligo. SK Olimp (Celje) je zadal Slovanu težko popravljivi rezultat 5:0 v prvi tekmi v Celju. Za- fotovil si je s tem tako rekoč vstop v podzvezno go. Slovan bo v tej tekmi skušal vsaj deloma popraviti naskok Olimpa in s tem dokazati, da ljubljanski II. razred ne igra tako slab nogomet, kot je to razvidno iz gornjega rezultata. Vodstvo tekme je poverjeno g. Macorattiju, enemu naših najboljših sodnikov in obenem tudi velikemu poborniku našega nogometa, ki bo obdržal igro v mejah dostojnosti. Predtekma prične ob 15.30. Zanimiv program na Mladiki Mladi in agšlra SK Športa, Jezica, priredi v nedeljo, dne 23. t. m. brzoturnir na igrišču Mladike v Kodeljevem. Komaj ustanovljeni klub je povabil na turnir sledeče klube: SK Mladiko, prvaka lil. razreda; SK Marsa, jurriorskego prvaka LNP, in SK jadram, moštvo, katero je za prvenstvo tolklo SK Reko, svojega najhujšega nasprotnika, z 5:1. Tekme obetajo hrti zanimive in napete. Zato pridite in se prepričale sami. — Začetek turnirja ob 10 dopoldne. Prvi por Mladika : Mars; ob 11 Šparta : Jadran. Popoldne ob 16.15 premaganca in nalo zmagovalca. Zmagovalec -turnirja prejme pokal SK Sparle. Kolesarske dirke Športni in kolesarski klub »Korotan« v Mežici, je priredil v nedeljo, dne 16. t. m. I. otvoritv. klubsko kolesarsko dirko na progi Mežica-Črna-Mežica (18 km). Dirke se je udeležilo 6 dirkačev, med njimi tudi znani Vrhniški prvak Kari Štirn. Najboljši čas dneva je dosegel Vrhničan Štirn, ter prispel v času 0:30:08 na cilj, od članov kluba je bil prvi Pajer Janko v času 0:30:10, 2. Logar Rudi v času 0:30:1, 3. Španring Viktor v času 0:31:32. Dirka je izpadla v najlepšem redu pod vodstvom znanega kolesarja-prvaka in predsednika koroške župe tov. Vinka Cajnka iz Slovenjgradca in predsednika kluba Franc Vehovca iz Mežice. Vršila se je tudi polževa dirka na 150 m, na kateri se je odlično izkazal Vrhničan Štirn, ki je zadivil občinstvo s svojimi izvajanji na kolesu, saj je vpzil progo 31 minut. Po končanih dirkah, je bila na vrtu gostilne Toff v Mežici razdelitev daril, ter so prejeli dirkači zelo lepa in praktična darila. Konjske dirke na Krškem polju Dne 16. avgusta so se vršile na Krškem polju konjske dirke, ki so takole izpadle: Prva dirka onovprežna za 2- in 3-letne konje. Proga 1800 metrov. Doklade: za vsakih 500 Din 30 m. Star-talo je 12 konj. Prvo darilo: Ivan Lipej, Bizeljsko, s konjem »Makfilkom«, proga 1830 m, čas 5,30; drugo darilo: Karin Franc ml., Sv. Križ, s kobilo »Mirce«, danega posojila. Ne more se dogovoriti, da se dolguje kaka druga vsota in ravno tako je neveljavna pogodba, po kateri so posojeni drugi vrednostni papirji ali blago, tako da bi sc imela vrniti denarna vsota. Čisto na novo se tudi odrejuje, da se imajo posojila, če čas vračila ni dogovorjen, odpovedati po upniku ali dolžniku, s čemur posojilo še le dospe. Če ni drugega sporazuma o odpovedi, se morajo odpovedati posojila, večja od 10.000 Din, z rokom od najmanj 3 mesecev, manjša pa z rokom od enega meseca. Ako obresti niso dogovorjene, sme se posojilo vrniti brez odpovedi. proga 1830 m, čas 6,00; tretje darilo: Ivan Lipej, Bizeljsko, s konjem »Egonom«, 1800 m, čas 6,10 Drugo dirka za 4-letne in starejše konje (toplokrvne). Proga 2700 m Startalo 12 konj. Doklade: za vsakih 500 dinarjev 40 m. Prvo darilo: Smeh Ježe, Mestinje, s kobilo »Pipsi« 2790 m, čas 5,52; drugo darilo: Turk janež, iz Raj, s konjem »Danko« 2820 m, čas 6,23; Iretje darilo: Kovačič Franc, Drame, s kobilo »Nenius« 2700 m, čas 6,35. Tretja dirka A jahalna galopna, brez zaprek. Proga 1R00 m. — Startalo 6 konj. Prvo darilo: Slanjko Viljem, konj »Vilaneu«; drugo darilo: Elsner Letar, konj »Jupiter«; tretje darilo: Sert Drago, konj »Carmenon«. Tretja dirka B Prvo darilo: Košak Ivan, »Prama«, čas 2,31; drugo darilo: Mencki Ignac, »Mura«, čas 2,3^5. Četrta dirka Za amerikanske dirkače domače reje. Proga 2700 metrov. Dodalki za vsakih 500 Din 50 m Slartalo 6 konj. Prvo darilo: Petan Josip, Sromelj, »Danica«, 2800 m, čas 5,47; drugo darilo: Blažek Antur, Zagreb, »Carmen«, 27400 m, čas 5,59; tretje darilo: Križanec Hubcrl, Dobova, »Princ«, 2700 m. čas 6,25. Peta dirka Dvovpreina za toplokrvne konje. Proga 1800 m. Dodatki za vsakih 500 Din 40 m. Slartalo 6 parov. Prvo darilo: Petan Josip, Sromlje, »Danica«-»Pipsi«, 1950 m, 4,15; drugo darilo: Lipej Ivan, Bizeljsko, »Egon«-»Mekfilko«, 1700 m, 4,31; Iretje darilo: Menein Jože, Dramo, »Mura«- » Danko« 1700 m, 4,31,5. Šesto dirka Jahalna, galopna z zaprekami. Proga 2700 m. — Startalo 8 konj. Prvo darilo: Stanjko Viljem, Zagreb, »Seka« 5,56; drugo darilo: WoIf Rihard, Zagreb, »Jupiter« 5,56,5; tretje darilo: Iterzog Alice, Zagreb, »Gi-dran« 5,57. " Da je prireditev tako dobro uspela, gre zahvala predvsem vsem sodelujočim odbornikom, zlasti pa konjerjcem in mnogim prijateljem »Dirkalnega in jahalnega društva v Krškem«. Lahka atletika v Litiji Preteklo soboto je priredil agilni SK Litija že svoj tretji športni dan, kjer je bilo pri lahko-atletskem mitingu doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Iz Ljubljane so gostovali člani Primorja, ki so v vseh točkah zmagali. Tudi domačini so bili zelo dobri in so nudili velik odpor. Uspehi so naslednji: 100 m sen: 1. Weibl Pr. 11.2, 2. Eltrin Lit. 11.7, 3. Kersnik Lit. 11.8- Teren še ni dober za večja tekmovanja, zato je Weiblov U6peh zelo dober. 1000 m jun: 1. Nabernik Pr. 3-11, 2. Pun, gartnik Lit. 3.30, 3. Jančar Lit. 3.39- 1000 m sen: 1. Srakar Pr. 3.09- Pekel brez konkurence. Skok v višino: L Slanina Pr. 1,68, 2. Mazck Lit l.^V Dober uspeh na slabem doskočišču. Disk sen: 1. Kajfež 35.86, 2. Logar Lit. 25.05, 3. Kalman Lit. 23.20. Disk jun: 1. Skaza Pr. 38 60, 2. Jančar Lit. 28.60, 3. Nabernik Pr. 28.25. 100 m jun: 1 Skaza Pr. 12.00, 2. Jančar Lit. 12.4, 3- Pungartnik Lit. 12.5. Štafeta 400X300X200X100 m: 1. Primorje v postavi Srakar, Nabernik, Weibl, Skaza 3.22, 2. Litija, 3. Zagorje. Ministrstvo za promet je odobrilo zo meddržavno tekmo Grčija : Jugoslavija, ki bo v Zagrebu dne 22. in 23. t. m. polovično vožnjo na vseh vlakih ter v vseh razredih in io tako, da kupijo obiskovalci na odhodni postaj cel vozim listek ter izkaznico K-13, ki velja v zveza s potrdilom latvkoatlctske zveze zn brezplačen povratek. Znižanje velja za prihod v Zagreb od 20. do 23. avgusta in za povratek iz Zagreba od 22. do 25. avgusta. — Žigosanje se vrši v lokalu Inhkoatlelskc zveze (Praška ulico 4) vsak dan od 7. do 20. ure, a v nedeljo, 23. i. m. dopoldne do 1. ure. V isicrn lokalu se dobijo vstopnice za prireditev. Lahkoatletslei dvoboj ClrUja-Jugoslavlja v Zagrebu, !2. in 23. avgusta. Zn lahko at)l-ot»ki dvoboj GrčIJa-Jiuroshivnij*, ki »c vrfti v Zairrobu v soboto ln nedeljo, dmo 22. In 23. avinista, »> dolofteni naslednji atleti: flivbrfic.k, KryviiW, Krova, Oaurda. Sknftek, Hrivknr, Martin i, (lorfek, Pleteršok (vsi ASK Primorje), Ine. Stepiftnik, ZupnnM* (SK Ilirija) ln Starman Ivnm (2SK Herinos). Opomrjnjo ne vsi atleti, ki potujejo H IJuh-Uame, d« Je odhod v petok, 21. t. m., ob 1,1 M: artileM H OeJJn odpotujejo p« Isti dom ob 15.16 ln w>, v Zidanem mostu priključijo okiipi iz Ljubljane. Vr,n.m«Jo rml sobod vso opremo ln trem In« dre«. f Župnik Peirič Na železnici smo izvedeli, da nas je zapustil. Naglo, kakor je vse delal naglo in podjetno. Niti svoje obljube ni mogel izpolniti, da bi nas obiskal. Preveč opravka je imel in odlagal m odložil. Naš župnik je bil, ki smo ga nadlegovali, če smo hoteli telefonirati. »O, ohrani Bog vas v cvetil Amenl« je pozdravil, ko sem prišel. »Telefonirali bi radi? Le povejte številko! Tam je stol, tul« in je pomolil že precej obrabljeni seznamek. In tako sva telefonirala: jaz sem povedal številko, on je vrtel aparat, ki je bil pritrjen, da se ni zvrnil. Na drugi strani mize pa sem narekoval številke in držal slušalo. Medtem so prihajali ljudje: »Jaz bi rad krstni listi« »Kje si bil rojen?« »V bolnišnici!« »Moraš le tja!« »Vidite, tako je, če ljudje ne v. ' ->Kaj bi ti? Amen?« »Mrtvaški list!« »Kdaj je umrl?« In izkazalo se je, da ne ve. In je iskal, kdaj je umrl Jakob K. Fant je moral po kolek. »Zdaj ni več Jakoba, zdaj je Zdravko ali še kaj bolj nedomačegal Zdi se, da se je svet premaknili Kdaj boste to opisali?« Seveda se je svet premaknil: dobro je vedel, a ni trdil, ker trdil ni nikoli. Mislil je, a trdil ni nikoli; kako sc je premaknil, ne bom nikoli mogel pisati. »Krstni list, prosim?« »Amen!« Amen ie dejal, če si rekel: »Hvaljen Jezus!« ali ne. In ga je pogledal izza svojih naočnikov in segel v razmršene lase. »Poročil bi se in bodo oklici« »O, za poroko je treba tudi samskega lista!« »Pa ie tega!« In spet se je izkazalo, da nima kolka in da nima niti denarja s seboj. »Bom napisal in lahko koga pošlješ. Janez »i, kaj ne?« »Ne, Jože!« Jože je bil iz Hrušice in je šel domov po denar za kolek. »Je že napisano, amen!« je pozdravil glavo, ki je molela skozi vrata. »Daj kolek in reci doma, da morajo na list paziti. Boš?« In je dekle prikimalo. In tako je šlo, kakor gre v pisarni'mestnega župnika, ki ima priključene podeželske podružnice. In medtem je vrtel aparat. »Da ga ni doma? Zdaj so počitnice m je le malokdo doma! Obiskal vas pa bom, kakor hitro bom uredil te nujne reči. O, Sora je lepa!« Če je bilo že polno liudi pri ograji ali če je iz številke sklepal, da ne bi jaz rad imel preveč prič pri pogovoru, je izza papirjev dvignil glavo in rekel, ko je potrkalo: »Koj! Zunaj počakajte!« Pa si je spet popravil svoje zmršene lase. In je prišel berač. (Nikjer nisem videl ob petkih toliko beračev, kakor v šentpeterskem žup-nišču.) Preden je kaj zinil, mu je molil Župnik listek za petindvajset par. »Na listek, da ne boš zapill« »Pije!« je dejal. »Zasedeno, o, zdaj v tem času je vse zasedeno. Morate nekoliko počakati. -Medtem kaj drugega!« »0,« se je začudil fantu, ki je stal pred ograjo, »v gimnazijo že? Tako velik si že? Krstni list? Koj, kdaj si rojen? Prav! V humanistično? Ne? Na Poljane! Ali ti ne diši latinščina, kaj? Da doma horpin! No. domn hočejo!" Ni dobro sedel, da bi pisal, že je prišla beračica- »O, vi ste pa iz hiralnice!« Spet se je izkazalo, da ni več, ker sin ne mara več plačevati. »Opišite te reveže! O, zdaj pa bo že prosto!« In je vrtel aparat. Ker stanujem blizu ali kaj, je pozvonil na moja vrata možiček, še močan in zdrav možiček, zgovoren in rdeč v lice. »Od tam sem doma, iz Cerkclj sem kakor vaš župniki Enkrat na leto ga moram obiskati. Prijazen gospod je in ga moram obiskati. Gospod, če mi kaj daste. Veste, potreben nisem; Pa sem dejal, da moram porabiti vendar priliko. Cerklje so daleč in nekaj moram tudi prinesli domov. Pravim, da mi ni hudo treba, a ker sem obiskal gospoda. Veste, izpod Krvavca sol« In mislil je naš župnik pogosto na Krvavec in dom. In rekel je, da bova šla. On je še4, jaz sem obolel. Videl sem ga veselega, tudi veselega; a tako veselega ne, kakor tistikrat, ko je pri Vincencijevi konferenci prekinil branje »Izpovedi sv. Avguština: »Danes smo napravili piko: tisti divji zakon je nehal. Poroka je bila!« Vse v fari potrebne je poznal; tudi vdovo, ki je prosila, da je mogla edinčku zdravniku pošiljati denar, »ker je sinček potreben!« Za njegovi moči je bila zdaj fara prevelika. Prišel je, mladi kaplan Petrič, zagnal sc v delo ter v tem delu izčrpal svoje moči. Meni se zdi, da ni nikoli čutil, da ne more kakor svoje dni. Zmerom je -hnotal« (vrtal in delal), pravijo »šted-ljivci«, zmerom ga je kaj skrbelo. Zdi se, da je imel skrivno misel, da bodo drugi končali, kar je začel. »Štedljivcem« je bil neučakan, ker zvonovi in kor in orgije in cerkvena notranjščina in zvoniki in cerkvena zunanjščina in vse potrebe številnih podružnic: od prosvetnih domov do pokopališča pri Božjem grobu, od Vurnikovega neba do očtžčcmh slik v cerkvi, vse lo mu je dalo mnogo dela in sitnosti in skrbi. Zdaj, ko naštevamo in vsega našteti ne moremo, se nam odkriva njegov trud in njegov vedri pogled. O, in mnogokrat se je pripetilo, da je bil gospod, ki mu je obljubil priti, nenadno zadržan: moral je sam binirati, četudi je morda prav v zadnjem hipu prišel od bolnika, Mnogokrat je moral v hitrici to in ono in zdi se, da je bil hitrice že vajen. In vendar je bil na vse pozoren: bila je nekoga poroka v začetku maja; pri kosilu se dvigne Petrič: Pojdite, prosim, na naš vrt in prinesite češnje! Mislil sem, da ne bodo. Pa so le, pa so le, pa so le!« In potem so prišli tisti dnevi, ko nisi smel vsega govoriti. Zaprl je vrata: »Kako?« Prorokovati tiste dni je bilo težko, fn če si mu še takšno neznatno zinil, je postal navdušen: »Mi nisem dejal, ali nisem dejal?? Zmerom sem reke!, da bo, o, Korošec že ve, kaj dela!« In kj je nekdo dejal, da so Korošca konfinirali, di so se 'stili slovenskega naroda in ne poedinca in da >e prizadeta narodna čast, jc menil: »O, bo že iztuhla kai dobrega za nas!« Samo o zaporih mu takrat nisi smel ziniti: »Zdi se, da mi nismo pošteni, Ker nas niso zaprli!« Potem je prišla moja bolezen. »O, to sle junak, o, lo ste junak!« je dejal, ko nisem mogel dvignili glave. »Le v Boga zaupajt«, še bo, še bo! Se bova na Krvavcu!« Popravi! je svojo aktovko, e katero le prinesel sv hostiio. »O, še bo in na IJrvavac bova še prišla!« Midva ne bova več šla na Krvavec, ludi nas ne bo obiskal, t„d, njegov rojak iz Cerkelj f& ne bo več obiska! v Ljubljani, a obiskal ga bo na Krvavcu, na nebeSkem Krvavcu. In Raliie«. je danes lahko zvonil po mili volji župniku v slovo; ni ga bilo več, da bi mu mogel prepovedati! Ljubljana, 13. avgusta 1936. N. Velikonja. Novo mesto Visok gost v samostanu de Notre Dame v šmi-helu. V ponedeljek je ols povratku iz Stične, kjer se je udeležil slavnosti, v svojo škofijo obiskal šmihelski samostan de Notre Dame krški škof dr. Josip Srebrnič. V samostanski kapeli je nagovoril sestre in udeleženke zaprtih duhovnih vaj, ter jim podelil svoj škofovski blagoslov. Poglobitev kanala. Že pred nekaj tedni so v Sokolski ulici pričeli poglabljati kanal in polagati vanj cevi. V kolikor je bilo to delo kljub precejšnjemu padcu ulice potrebno ali nepotrebno, o tem tu ne bomo govorili. Želimo le, da bi bila ta dela, ki ne bodo baš poceni, kaj kmalu končana, da bi ne bilo treba mimoidočim vedno tiščati nosu radi smradu, ki se širi iz jarka. Piu\ Nezgode in nesreče. V Podlehniku se je dogodila nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško življenje. Julijana Vinko, 7 letna hčerka posestnika, je padla pri zajemanju vode v globok studenec in bi gotovo utonila, ko bi ne bila prišla pravočasno pomoč. Otrok je bil že v nezavesti. Ko so ga spravili iz studenca, so ga le s težavo zopet spravili k zavesti. Kljub temu pa so morali deklico spraviti v ptujsko bolnišnico, ker si je pri padcu strla levo roko. — Ponesrečil se je tudi 35 letni posestnik Jožef Bela iz Trnovske vasi pri Sv. Urbanu. Pri obiranju sliv je padel z drevesa in se hudo pobil ter si zlomil levo nogo. Tudi ta je moral v bolnišnico. /Va^nanila • % .....B .................. Liubljana 1 Sede jeva druiina v Ljubljani vabi Slame in prijatelje, da se udeležijo celodnevnega izletu v Kamniško Bistrico v nedeljo a), avgusta. Iz IJubljane se odipe-ljomo z jutranjim izletniškimi vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 5.50. 1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Drevi, v potek, ob 8 v Ii Bi Gospodarske zveze obvezati s ostanek za vse 61ane. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševu cestu 41; mr. Trnikoczy ded., Mostni trg 4, in mr. Ustar, Soleuburgova ulica 7. Drugi hraii Dni pri Ljubljani. Vse prijatelje naše prosvete prav vljudno vabimo k predstavi I. Cankarjeve drame •Jakob Iiuda«, katero vpriizori naše Prosvetno društvo v nedeljo ii. avgusta ob 8 zvečer v Društvenem domu v Dolu. Radio Programi Radio Ljubljana i Petele, 21. avgusta: 12.00 Odlomki iz oper na plo-Ič.ah 12.45 Podočrla, vremeniksa na]ioved 13.00 Napoved času 13.15 Zvoki iz Španije (plošče) 14.00 Vreme, borzni tečaji 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, spored, obvestila 10.30 Nac. ura: Inozemstvo o lepotah naše zemlje (Bogdanovi«) 19.50 Plošče 20.10 Ženska ura: Kaj mora vedeti gospodinja o sladkorni bolezni im dijeti (gdč. Milena Serko) 20.30 Po opernem »vetu: Spevi in fantazije (gdč. Štefk« Korenčamova in Radijski orkester) 22.00 Na.poved časa, vremenska napoved, poročila, spored 22.20 Narodmo pesmi ua ploščah 22.30 Angleške plošče. Drugi programif Petek, 21. avgusta. Belgrad I: 20.20 Bethownove kompozicije 21.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Radio orkester — Belgrad II: 20.00 Industrijske rastline Jugoslavije (Skerl) 2315 Balkanska glasbena folklora na ploščah — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert (Mihovil Logar) 20.30 Vokalni koncert (Maja Cviljušac) 21.00 Violinski koncert (Aleksander Szegedy)) — Dunaj: 19.30 Zabavni koncert radio-orkostra in solistov 21.00 Simfonični koncert radio-ork ostra. Dirigent Kabasta 22.10 Večer stare dunajske glasbe (godalni kvartet ta solisti) — Budimpešta: 20.35 Ciganska kapela iz restavracije Mali RoyaJ 22.00 Koncert opernega orkestra — Milan: 30.40 Komorna lasba — Rim: 20.40 Lahka glasba — Praga: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Škandal v operi* Gledališki večer) — Varšava: 19.45 Koncert liadio-onkestra im solistov 21.00 Simfonični komeort 22.15 Plesna glasba — Berlin: 21.30 Plesna glasba — Hamburg: 20.10 Simfonični koicert — Koln: 22.00 Ld-tarno glasbena ura — Leipzig: 20.10 Pester večer 22.30 Plosna glasba — Munehcn: 19.30 Mozart: Čarobna pi-šeal, opera. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon s'ev. 2951 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pc Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Trgovskega pomočnika starejšega, zmožnega voditi trgovino z mešanim blagom, s kavcijo, sprejmem. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Trgvoski« št. 11982, (b) Iščem posredovalca za nakup prlma borovega lesa pod šifro »Prlma bo-rovlna« 11849 v upravi »Slovenca«. (b) Mizarske pomočnike takoj sprejme Rud. Kuhar starejši, strojno mizarstvo, Mokronog. (b) Pekovskega pomočnika ln vajenca takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12094. (b) ffflffHttll Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Povšetova 4 a. (D) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, liubljana, Krekov tre 10. (d) Hranilne knjižice podeželskih zavodov članic Zadružne zveze ln Zvezo slovenskih zadrug, do zneska 100.000 Din — kupim takoj proti gotovini. Alojzij Planlnšek, Beethovnova ulica 14/1. Hranil, vloge Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. 11» Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prolog, Ljubljana — Židovska ul. ln Stari trg- . ..,.................... ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Vsem letnim oblačilom perilu Itd., smo znižali cene do skrajnosti. Pre-sker, Sv. Petra cesta 14. Skobelnik (Hobolbank) star, dobro ohranjen, kupim. Bltenc, Gosposka ulica 10. (k) Kolesa pontkljana in pokromana vseh nemških znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Zalogo jajc in sadja po najnižji ceni — ima Bal o h, Kolodvorska 18. (1) Filatelija! Prodam zbirko znamk Evrope in prekomorsklh. Hutar, brivec, Trbovlje. (1) ftanoianja Enosobno stanovanje v 1. nadstropju se takoj odda mirni stranki. — Sv. Petra cesta 29. (6) \umm Pes bernardinec naprodaj. Dr. Kodre, Sta-ničeva ulica 3a. (j) PRODA3NI ODDELEK železninske tovarne na deželi — išče sposobno in pridno mlajšo moč ki ima dobro teoretično in praktično podlago, govori in piše gladko slovenski, srbohrvatski in nemški jezik. — Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe z neoverjenimi prepisi spričeval, opisom življenja in službovanja ter zahtevki na upravo Slovenca pod »Prodajavec št. 12109. Istotam sprejmemo dobro verziranega in vpeljanega POTNIKA_ iz stroke, ki bi k drugemu zastopstvu za Slovenijo privzel še to. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Potnik« št. 12109. Hitro, dobro, poceni popravi vaše čevlje »EXPRESS« brzopopravljalnica čevljev In galoš M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. (i Naš dobri, zlati papa VIKTOR PROHINAR hišni posestnik nas je v neizmerni žalosti za vedno zapustil. Nepozabnega blagopokojnika bomo spremili na zadnji poti v -oboto, dne 22. avgusta 1936 ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Idrijska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. avgusta 1936. Globoko žalujoča rodbina PROHINAR. Tinček in Tonček v Atlantidi 135. Tinčkova grožnja. K^V \ Pa se je Tinčku kaj kmalu vrnil pogum. Požugal je vodni pošasti z roko in ji zagrozil: »Izpusti Tončka, drugače ti bo slaba predla! Tonček ne pozna šale!« Vodna pošast pa se za Tinčkovo grožnjo niti zmenila ni. Igrala se je s Tinčkom kakor z leseno lutko in se režala, režala... Nazadnje je bilo tudi Cipu šale dovolj. »Ne bojta se,« je dejal, »prav nič hudega vama ne bo storil. To ni noben povodni mož, to je naš plavalni mojster žabjek Kvakvak.« »Kaaaj?« je ostrmel Tinček. »Žabjek je to? Pa je za las podoben povodnemu možu!« »Mogoče,« je Cip skomignil z ramo. »Ne smeš pozabiti, da si v Atlantidi. Pri nas so žabe tako velike kot pri vas povodni možje.« t) "V 1Oh, često vso noč ne morem zaspati in si mučim možgane, kako bi mogla Vitaliju pomagati: Vidim, da trpi. Včasih mislim, da me še ljubi, včasih pa se mi hoče dozdevati, da me naravnost sovraži. Kako grozna je ta misel! In potem mi je, kakor bi mož, ki ga je moj oče umoril, vstal iz groba in me preklel...« Tamarino srce je sočustvovalo z Ano Ivanovno. Ta-marina usoda je bila trda; toda kaj je bilo to v primeri z življenjsko potjo te žene? »Vaš mož vas zelo ljubi!« je rekla odločno. »Toda on je pač pesnik. Podvržen je mnogim razpoloženjem, ki jih drug človek ne razume; on ljubi svoje delo, ljubi pa tudi svoje otroke in ljubi vas. Ali bi pač mogel najti boljšo ženo, kot ste vi? Gotovo bo vse še čisto dobro.« »Svoje otroke ljubi, to je gotovo, in svoje del tudi. A ravno to delo je svet, ki mi je tako tuj, svet, po katerem tako hrepenim, pa mi ne da stopiti vanj. Še danes se spominjam, s kakšnim veseljem sem se v času svojega strežniškega tečaja lotila knjig; toda če kdaj poskusim, da bi se izobrazila dalje, potem mi Vitalij takoj vzame pogum, da stvar kmalu zopet opustim. Ničesar mi ne zaupa — in najbrž ima glede tega tudi prav... Zdaj čakam le še enega: ko bo prišel moj Borja v šolo, potem se bom z njim učila, potem pridem vendar nekoliko dalje.. .< f } & «2 c a I ffl g o 8) | .5 £ S 2 « g S C a a m asa " " (B » i Z Nlb t 2 S 2 ** c m a-S ® (0 QQ £ C 0 8) 9 o o a a n a n m u a > > C >0 Q M t (0 (8 C m 0) M o mm 0 o .2 a M ••o n a o •o. 2 xi o nm Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubi lani; Karel Ce8. Izdajatelj: Ivan Rako^eo. Urednik: Viktor CenJi«.