Leto I.
MM*—<— >11      ......—	n	um	i	miim	milili
Štev. 55.
—WWMI
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln Plaznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob •. uri ^jutrt^j. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ■pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na iom K 1‘50; s pošto celoletno K 20’—, polletno ? 10“—četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se
pošilja upravništvuo
Telefon številka 118, “"fTjnnrr mn i —— i1 Timi-,, rr irr~~
:r:
:n
V Ljubljani, sobota dne 2 L februarja 1912.
m
•••
«>•«*
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Zopet lep dokaz ljubezni in
prijateljstva do Ljubljane.
V	zadnji seji kranjskega deželnega zbora So se klerikalci in Nemci zopet izkazali kakšni Prijatelji so ljubljanskega mesta. Tako očito in tako svitlo že dolgo ni videla Ljubljana svojih sovražnikov, kot jili je v tej seji. Deželnozbor-ska večina je namreč proti glasovom narodno-naprednih poslancev, sklenila glede podržav-Ijenja ljubljanske policije tak zakon, po katerem bosta lahko deležni odbor in deželna vlada po-bitno visoko obremenila Ljubljano. Po § 45 ljubljanskega občinskega reda se mora vlada, Predno podržavi policijo, sporazumeti z mestno občino glede visokosti prispevka. Te po zakolu zajamčene pravice se je tudi poslužil ljubljanski občinski svet in je v svoji izredni seji soglasno sklenil, da odklanja zahtevo deželne vlade, i)o kateri naj bi Ljubljana prispevala na leto 130.000 kron za policijo ter nadaljnih 1000 kron še za vsak nov 1000 prebivalcev.
Sedaj je deželni zbor sklenil s klerikalnimi in nemškimi glasovi naslednjo točko:
»Ako se do 31. marca t. 1. med vlado in občinskim svetom ljubljanskim ne sklene S 45 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljub-jano omenjeni dogovor, tedaj določi prispevek ljubljanske občine k troškom, ki nastanejo državni upravi, izvršujoči § 1. navedenega opravila krajne policije, c. kr. deželna vlada dogovorno z deželnim odborom naredbenitn potom.«
Ta sklep deželnega odbora uniči popolnoma v § 45 občinskega reda ljubljanskega zajamčeno pravico ljubljanskega mesta. Ta sklep Popolnoma ignorira Ljubljano in se naravnost norčuje iz ljubljanskega občinskega sveta in iz ljubljanskega mesta. Dež. odbor in vlada bo po tem zakonu odločevala o prispevku ljubljanske občine. Navadno nasilstvo nad avtonomijo Ljubljane je ta sklep dežel, zbora. Če dobi ta krivica sankcijo, potem so klerikalci neumni, ako v prihodnjem zasedanju deželnega zbora ne sklenejo, da mora Ljubljana prispevati
50.000,	ali še več kron za tajništvo S. L. S. Potem bi tudi ta sklep dobil z isto pravico in utemeljitvijo sankcijo, kakor je sme pričakovati goraj omenjeni glede prispevka Ljubljane k državni policiji.
Tembolj krivičen in grd pa je sklep deželnega zbora, ker je jasno, da bo deželni odbor vadljal z vlado za plašč bele Ljubljane. Javna tajnost je, da hočejo klerikalci napraviti tudi iz tega vprašanja politično kupčijo. Vlada jim bo potrdila spremembe občinskega volilnega reda, morda tudi lovski zakon in še kaj druzega jim bo navrgla za to, da bo deželni odbor sprejel stališče vlade glede podržavijenja policije. Že danes lahko trdimo in povdarjamo, da so klerikalci že izdali interese ljubljanskega mesta in da bodo za veliko večii znesek kot ga je ponudi ljubljanski občinski svet. Skoraj gotovo pa b°do privolili v letni prispevek 130.000 K.
To so klerikalci že v zadnji seji deželne-
zbora skoraj natančno povedali. Dr. Lampe Je povdarjal, da treba ljubljansko policijo podr-^aviti za vsako ceno! Baron Schwarz pa je povijal, da zija med stališčem občinskega sveta 'n stališčem vlade nepremostljiv prepad. Prispevek, ki ga zahteva vlada je pravičen.
, Odklonjen je bil tudi izprimenjevalen predaš dr. Trillerja, ki ga je stavil v smislu soglasnega sklepa občinskega sveta, po katerem naj “j se črtal prispevek letnih 130.000 kron in vstavil mesto njih 40.000 kron. Znesek 10.0000 kron,
LISTEK.
Pod jarmom.
^oman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
opisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Pristopila je druga deklica. Stefčev ji da vPrasanje. Ona je čula, toda ni ga razumela in radi tega tudi ni črhnila. Molčalo je tudi vse °bčinstvo, katerega so se polaščevali trapni °^utki. Deklica je stala kakor prikovana, toda so se ji napolnile z blestečimi solzami, ka-!er>h Pa si ni drznila točiti. Revica, zopet je ”°tela odgovarjati, toda osupnila je zopet in “molknila. Stefčev je ledeno pogledal Rado ter ekai zamomljal.
p , »Dovolj zanemarjeno se je tu poučevalo, okličite drugo učenko!« Rada je z zamolklim as9m izrekla novo ime. d 1’retja učenka je odgovarjala nekaj povsem rugega; ni razumela vprašanja. Videča nadut :V pogled, je postala zbegana ter se brezmejno ozirala okrog sebe. Stefčev. ji da dru-vprašanje. Sedaj deklica niti ni odgovorila, oeganost je zatopila njen pogled; njene ust-svce..so se P tresle in ona se je ihteč zatekla k L 0J* materi. da se ondi skrije. Vsi so čutili ne-hč L- *0 m.u^° i.n težo na duši. Matere, katerih strerJte še niso bile poklicane, so osuple in pre-gledale pred se. Slehrna je koprnela ed strahu. da začuje ime svojega otroka, liioo i • ostala kakor omamljena. Niti kap-iiop 1 V1 osta]a na njenem licu; njeno bledo se zakremžilo vsled mučne tesnobe; na
za katerega se naj zviša letni prispevek za vsakih nadaljnih 1000 prebivalcev, pa naj bi se reduciral na 500 kron.
Vse, kar je govorilo v korist Ljubljane je klerikalna deželnozborska večina neusmiljeno odklonila, vse je pa sprejela, kar se je predlagalo v njeno škodo.
Hinavci! To je najprimernejša beseda, ki jo lahko zalučajo Ljubljančanje klerikalcem v obraz. Najbolj nesramen in podel pa je bil v deželni zbornici ljubljanski občinski svetnik dr. Zajc. Tega človeka ni prav nič oblil sram,ko je v dežel, zboru glasoval proti temu, za kar je glasoval v občinskem svetu. To že ni več politična nesposobnost, to ni več politična nepoštenost. To je čisto navadno politično bandid-stvo, ki so ga zmožni le še kranjski klerikalci. Dr. Zajcu bi se sedaj prav zgodilo, če bi se vsi njegovi ljubljanski volilci napotili k njemu in mu vsi zaporedoma pljunili v obraz.
130.000	kron bo Ljubljana moraia plačevati za državno policijo. Niti naprednjaki, niti klerikalci, niti Nemci nimajo interesa na tem, da bi dajali še potom tega prispevka državi novih davkov. In vendar gre tudi ljubljanski občinski svetovalec proti interesom svojih vo-lilcev v boj za vlado!
In ta krivica, ki se godi Ljubljani. Nobeno drugo mesto v celi državi ne plačuje niti približno takega prispevka, kot ga hočejo natve-ziti klerikalci Ljubljani. Sicer pa je vsak argument pameti, vsaka beseda pravice in poštenosti odveč, ako naj se sklicujemo nanje pri klerikalcih. Ako jih še ne bo pravočasno srečala pamet, potem jim ne bo pomagal bar. Schwarz, niti podržavljena policija ljubljanska. Nasiljstva, ki jih dan na dan uprizarjajo klerikalci razgrevajo kri, zbadajo živce omamljajo pamet. Pritisk je še vedno in povsod rodil odpor, ki ga nobena moč ne ustavi. Zgodovinski zgledi na Portugalskem, Španskem, prevrat pri volitvah na Nemškem, ne more ostati brez vspodbude tudi za Avstrijo. In če podleže v celoti klerikalizem po naši državi, potem se mu tudi naši Lampeti in Zajci ne bodo mogli ustavljati.
Prišel bo in priti mora dan sodbe tudi za te demoralizirane ljudi in takrat zanje ne bo dobro!
SPLOŠNI PREGLED.
Aneksija Tripolitanije in Cirenajke. V včerajšnji seji italijanske zbornice je prevladalo nepopisno navdušenje. Vlada je namreč predložila zbornici aneksijsko predlogo, ki jo je sprejela z velikim navdušenjem. Izrekale so se zaupnice vladi, proslavljala se armada in mornarica. Izvolil se je nato odsek 21 poslancev. ki se bo pečal z vladno predlogo. V predlogi se na dolgo in široko utemeljuje potreba sedanje vojne in njenih posledic, ki se sredoto-čijo okoli aneksije in suverenitete. Dejstvo, da je italijanska zbornica sprejela s takim navdušenjem to predlogo ne spremeni na položaju v Tripolitaniji prav ničesar, kakor v bistvu ni prav nič spremenila aneksija sama. Vse to so le formalnosti; dejstvo pa je. da do danes ne morejo Italijani na bojišču zabiležiti niti e-nega pozitivnega uspeha, ki bi mogel opravičiti in provzročiti italijanske korake. Tretja italijanska armada je že na bojišču, četrta se pripravlja na odhod, a v italijanskih rokah je le par obmejnih mest, notranjosti dežele, kjer se koncentrira moč Turkov in združenih Arabcev, pa Italijani še niso vedeli. Toda tudi mornarica, na katero je gledala vsa Italija z po-
njeno čelo, na katerem je bilo še pred trenutkom moči čitati toliko nežnega zanosa, se je prikradlo nekoliko debelih kapljic znoja, ki je ovlažil njene kodre. Ni si drznila dvigniti očij. Zdelo se ji je, da se udira v tla. Nekaj jo je dušilo v grlu in v prsih in najrajše bi se bila zjokala na glas; komaj se je premagala.
Občinstvo, ki ni moglo prenašati dalje tega napetega položaja, je nemirno zašumelo. Gledalci, prevzeti od tesnobe, so gledali drug drugega, kakor bi se hoteli vprašati: kaj ima to pomeniti? Slehrni si je želel rešiti se iz tega čim največ mučnega položaja. Samo na zmagovitem Stefčevem licu si čital zadovoljnost. Sum in godrnjanje je naraščalo. Nakrat pa je nastala grobna tišina in pogledi vseh so se radovedno obračali naprej. Izmed občanstva je stopil Bojčo Ognjanov, ki je bil stal ondi doslej neopažen; obrnil se je k Stefčevu ter rekel trdo: »Gospod, nimam sreče vas poznati, toda odpustite. Vaša vprašanja, nejasna^ in postranska, privedla bi v zadrego celo učence petega razreda. Pomilujte neizkušene otroke.«^
In obrnivši se k Radi, jo je vprašal:
»Ali dovolite, gospodična?«
In tako stoječ, je poprosil, naj pokličejo katero izmed poskušenih že deklet.
Vsem navzočim je odleglo. Sočuten in o-dobrujoč šum je pozdravil Ognjanov nastop. Kakor bi trenil, je navezal nase ter si pridobil naklonjenost vseh. Obrekovanje, ki ga je spustila v svet Hadži Rovoama. se je razprašilo slično vodnemu mehurčku. Njegovo •'lemenito lice. oblito z mučeniško bledico ter ožarjeno z možatim, energičnim pogledom, mu je mahoma pridobila srca vseh. Lica gledalcev so se razjasnila. prsi svobodno dihale. Vsakdo je videl, da je Ognjanov gospodar položaja. In bil je zadovoljen.
nosom, igra jako pasivno vlogo, podpira od-bijti drzne turške naskoke na italijanske obrambne točke, odločne akcije pa si ne upa podvzeti nikjer. Vrhu tega pa je izzvala še par neprijetnih slučajev, ki so mejili na pre-kršitev mednarodnega prava, ko je zaustavila dve francoski trgovski ladji in bombardirala železnico ob obali Rdečega morja. Ako se na novo razširjajo vesti, da bo italijanska mornarica v najkrajšem času podvzela odločilno akcijo v evropskem vodovju ni 1 tem vestem nič kaj posebno verjeti, ker velevlasti nikdar ne bi pristale na tako akcijo, ker se zavedajo dalekosežnih posledic takih vojnih operacij, to so dokazale velevlasti že takoj začetkom konflikta, ko je itaijanska mornarica priplula pred alabnsko obalo, in ko so se prepovedale obsežne akcije v Egejskem morju ter blokada Dardanel. Italijansko navdušenje je popolnoma razumljivo, ker gotovo je da se prebivalstvo ne zaveda težav, ki še čakajo Italijo, da bo mogla res praktično izrabljati svojo suvereniteto nad Tripolitanijo in Cirenajko, kakor se niso zavedali italijanski merodajni krogi težkoč. ki si jih naprte s tri-politansko ekspedicijo. S slavnostmi in samim navdušenjem se da doseči jako malo, treba je moči in vztrajnosti, a tega manjka Italiji.
Dalmatinske zvezne železnice. Med bančno skupino, ki je prevzela zgradbo dalmatinskih zveznih železnic in ogrsko vlado se je dosegel sporazum, po katerem bo skrbela vlada za opremljenje železniških prog, za to pa popusti bančna skupina na proračunu 2,300.000 K Na ta način ne znaša definitivna svota proračuna več 103 milijone kron, temveč le 97.5 milijonov. Gradba železnic bo trajala po sedanjih projektih šest let in pol ter se v tem času izroče vse proge prometu.
Delegacije se snidejo šele koncem meseca aprila k rednemu zasedanju, Ker je bil v zadnji seziji sprejet le štirimesečni proračunski provizorij, se predloži tudi v sedanji seziji le kratkoročni proračunski provizorij.
Ob obisku črnogorskega kralja v Peterburgu se širijo po časopisju najrazličnejše vesti. Bilo je mnogo intervivjev, čisto zasebnih, ki se sedaj razglašajo. Tako se trdi. da sta se car Nikolaj in kralj Nikita pogovarjala o sedanjem položaju v Črni gori ter da je Nikita izjavil, da mora Črna gora, ako hoče upati na bodočnost misliti in pripravljati se na boj, a ruski car je odbil to naziranje in zahteval, da se Črna gora varuje vsakega izzivanja, ker le na ta način more računati na vzdatno podporo Rusije. — Seveda so te vesti popolnoma izmišljene. Edino kar je resnica je to. da je car obljubil Nikiti, da bo Rusija s pomočjo angleškega in francoskega kapitala izvedla načrt donavsko-jadranske železnice.
DNEVNI PREGLED.
Profesor Drmastja — kandidat. Klerikalci so vendarle prodrli s kandidaturo prof. Drma-stje. Na lep in demokratski način to sicer ni šlo, a to je pri klerikalcih vseeno. Cela Belo-krajina je za to, da naj bi bil kandidat za deželni zbor kak domačin, ki pozna razmere v teh krajih. Belokranjci si žele svojega moža, ki pozna njih težnje in prizadevanje. Belokranjski župani so se bili že v veliki meri izrekli za kandidaturo domačega kmeta. Protivili so se izrecno proti temu. da bi postal kandidat kak profesor, ki še profesor ni. Drmastja je moralo
Ognjanov je na priprost, enostaven način vprašal dekletce uprav to isto, kar poprej Stefčev. A sedaj je ono odgovarjalo. Matere so si oddahnile ter obračale svoje hvaležne poglede proti tujcu. Njegovo ime, novo in čudno, je šlo od ust do ust ter se vrivalo v srca.
Pokličejo drugo dekletce. Tudi to je odgovarjalo v splošno zadovoljnosti primerno svoji starosti.
Tu so vsi otroci, ki so bili še pred trenutkom prestrašeni do znorelosti, uprli svoje prijateljske poglede v Ognjanova. Vsi so postali bodri ter so tekmovali drug z drugim, kateri poprej nastopi, da bo dajal odgovor temu dobremu človeku, ki se je vsem prikupil.
Rada je iz enega osupnjenja prišla v drugo. Vsa prevzeta, ganjena do solz, osupla, polna hvaležnosti, je gledala tega velikodušnega človeka, ki ji je v tej težavni minuti pritekel na pomoč. Bilo je to prvič, da sta se srečala, a to še s človekom nepoznanim, s takšnim bratovskim srcem. In ta človek naj bi bil vohun? On je stal zdaj tukaj kakor njen angel varuh! On je pomandral Stefčeva kakor črva. Rada se je rado vala; ponosno se je zravnala, ponosno in srečno se ozirala naokrog — a povsod je naletela na sočutne poglede. Njeno srce se je napolnilo s hvaležnim zanosom, oči pa s solzami...
Tretji deklici je dal Ognjanov to-le vprašanje:
»Nu, povej mi ti Rajna, ob času katerega bolgarskega cesarja so postali Bolgarji kristjani?«
In pri tem ji je krotko in prijateljski zrl v njena nedolžna očesca, obrnena k njemu, raz katerih še ni zibnil sled prejšnjih solz.
Deklica je nekoliko pomislila, zganila ustnice ter zaklicala z jasnim, tankim glasom
Posamezna številka 6 vinarjev,
:t:	Uredništvo	ln npravništvo:	9
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Si fc.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana piMMfc se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasi se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana fci zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa* u:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. t$
:t:	Telef-m	številka 118.	«
šele vodstvo stranke proglasiti za kandidata, ker ga kmetje niso marali. Morali so se klerikalni voditelji poslužiti posebne zvijače, da je mogel postati Drmastja kandidat. Sklicali so namreč zaupni shod, na katerem so si dali sprejeti zaupnico in polnomočje, da lahko vodstvo razglasi kandidaturo, katero ono hoče. Tako je postal kandidat za Belokrajino proti volji kmetov in proti željam vseh domačinov »profesor« Drmastja. Sedaj se klerikalci po Ljubljani hvalijo, da so Belokranjci morali ponižno pod klop zlesti in priznati kandidaturo Drmastje.
Šusteršičeve misije. Slovenec ponosno javlja, da bo šel kranjski deželni glavar govorit na shod klerikalnih zaupnikov na Goriškem. Razmere v goriškem deželnem zboru so skrajno žalostne, laška ljudska stranka, ki jo vodi prošt Faidutti je odložila svoje mandate, slovenski naprednjaki se ne udeležujejo deželno-zborskega zasedanja, to pa radi nasilnosti de-želnozborske večine, ki jo tvori ona nenaravna zveza laških iiberalcev in slovenskih klerikalcev, katero je goriški nadškof obsodil z najostrejšimi besedami! A kaj goriške klerikalce brigajo besede njih duhovnega glavarja, ko se morajo pokoriti komandi vseslovenskega klerikalnega generala, kranjskega ■deželnega glavarja Šušteršiča! Te zaščite so goriški klerikalci tako samozavestni, da kljubujejo škofu! Sedaj pa pride sam Šušteršič na Goriško. da potrdi goriške klerikalce v boju proti škofu in jim da navodilo za nadalini bo; kako naj dovedo deželo s pomočjo laških liberalcev v boju proti italijanskim klerikalcem in slovenskim naprednjakom na rob propada! Ne vemo. ako bo goriški občinski svet s županom Bombigom na čelu slovesno sprejel komandanta svojih zaveznikov, a vsekakor jim bo v zadoščenje, da pride v njih mesto cesarjev zaupnik na Kranjskem, ki jim pomaga ubijati napredni element na Goriškem in pa italijanske klerikalce. Laški liberalci so pametni ljudje, oni dobro vedo, da se jim v narodnostnem boju ni bati prav nič breznarodnih klerikalcev, zato lepo in lahko paktirajo z njimi! Sedaj bo pa to zvezo še blagoslovil preko go-riškega nadškofa sam dr. Šušteršič in tako bodo laški liberalci pri prihodnjem ljudskem štetju v Gorici lahko našteli še dve tretjini manj Slovencev nego sojih pri zadnjem. Kranjski deželni glavar dr. Šušteršič je po svojem adjutantu Korošču preprečil delazmožnost štajerskega deželnega zbora in izzval njega odgo-ditev; sedaj pa ^re še na Goriško, da razburi duhove. Mi se pa vprašamo: vlada študira in študira, kako bi uredila po posameznih kro-novinah narodnostna vprašanja, kako bi pripomogla do rednega dela v deželnih zborih, ki so delanezmožni vsled narodnostnih nasprotij, vsled česar trpe dežele, kar dokazuje obupen finančni položaj posameznih kronovin, kar občuti tudi vlada, ker se ta, nasprotstva prenašajo tudi v dunajski parlament. Kako pa more sedaj ta c. kr. vlada trpeti, da hodi kranjski deželni glavar dr. Šušteršič kakor zli duh naokoli ter hujska narodnost proti narodnosti, stranko proti stranki!! Kako naj se dosežejo potem razni sporazumi, ko take osebe delajo proti vsaki pomirjevalni akciji. Prelom v štajerskem deželnem zboru bodi vladi dokaz, kake tendence zastopa dr. Šušteršič, ki sedi danes na stolu kranjskega deželnega glavarja.
Posledice katoliške vzgoje. V Oražmovem kraljestvu Mostah so imeli tamošnji »Orli« svoje »izobraževalne« sestanke v Kebrovi go-
slično škrjancu, ki zarano poje v ozračju:
»Bolgarski car Boris je pokrstil Bolgar-
je.«
»Zelo dobro, Rajna... Povej mi sedaj, kdo je zinašel bolgarsko azbuko (abecedo)?«
I	o vprašanje je spravilo deklico v zadrego. Zaprla je oči, da bi se spomnila, kaj naj odgovori, toda obstala, kakor da si ne bi upala in le malo je manjkalo, da ni postala zbegana.
Ognjanov ji je pomagal. Naše a, b. c. Rajna. kdo je to napisal?
Otroku se zalesketajo oči. Rajna je stegnila svojo, do lakta golo ročico, ne rekši niti besedice. Kazala je na sv. Cirila in Metoda, ki sta jo raz slik naklonjena gledala.
»Tako, tako, predraga, sv. Ciril in Metod, se je oglasilo skupno nekoliko glasov iz prednjih stolov.«
»Bog ti daj zdravje. Rajna! Sv. Ciril in Metod naj ti prideta na pomoč, da tudi postaneš carica«, je jecljal pop Stavri ganjen.
»Bravo, Rajna, pojdi na svoj prostor«, ji de Ognjanov prijazno.
Rajna, žareča od veselja, je zmagovito skočila k svoji materi, katera jo je objela, jo pritisnila na srce ter jo obsipala s poljubi in solzami.
Ognjanov se je obrnil k učitelju Klementu ter mu vračal knjigo.
»Gospod stavite vprašanje tudi naši Sub-ki«. reče Ognjanovu čorbadži Mičo.
In že je stala pred njim živahna rusola-sa deklica, ki mu je krotko zrla v oči. Ognjanov nekoliko pomisli, na to pa vpraša:
»Subka povej mi ti sedaj, kateri car je osvobodil Bolgare izpod grškega jarma?«
»Izpod turškega jarma je osvobodil Bolgare ...« je pričela deklica v zmoti.
stilni; teh »izobraževalnih« sestankov so se udeleževala tudi dekleta. Toda splošno se je govorilo po Mostah kaj čudr~ o teh izobra-valnih večerih; ljudje so bili dovolj zlobni ter so si malo natančneje ogledali te sestanke in dobili so utis, da se tam izobražujejo čuki in njih dekleta tako, kakor je navada v najne-sramnejših beznicah. Za to je zvedela tudi gostilničarka, ki je opazovala nekaj časa to izobraževanje klerikalne mladine, a ko se je prepričala, kaj se godi pod klerikalno firmo v njeni gostilni, je vrgla čukarijo in njene prijateljice skozi vrata in jim prepovedala vstop v svoje prostore. Pa ne samo to, tudi druge posledice kaže to klerikalno izobraževalno in vzgojevalno delo. Dve šestnajstletni deklici, ki sta se udeleževali teh »izobraževalnih« sestankov, bosta skoro s Prešernovo materjo morali zapeti, »kaj pa je tebe treba bilo...« Očeta sta pa dva navdušena čuka enake starosti, šestnajstih let. — Tako je izobraževalno delo po klerikalnih društvih, poboji, pre-šestva vse to se vrši v znamenju klerikalnega izobraževalnega in vzgojnega dela. Slovenski starši, odprite oči in spregledajte, spoznajte, komu prepustite svojo mladino, ako jo izročite klerikalcem, ki ne poznajo več morale in poštenosti, ker mislijo, da jim njih politična moč dovoljuje vse, da je njih klerikalno prepričanje prvi pogoj vsake odveze!
Kriza v puljskem občinskem svetu, se je v zadnjem času skrajno poostrila. Kakor smo že poročali so v puljskem občinskem svetu odložili svoje mandate zastopniki vojne mornarice in državnega uradništva. Sedaj pa je odložila tudi sedmorica hrvaških občinskih svetovalcev svoje mandate, ter s tem onemogočila delovanje občinskega zastopa, ker ni več sklepčen. Vsled tega razpusti vlada občinski svet puljski in imenuje vladnega komisarja. V hrvaških kakor tudi uradniških krogih se deluje zato, da vlada imenuje res vladnega komisarja, da si pa ne izbere kakega moža iz sedanje večine. Ker bi to na razmerah prav nič ne izpremenilo. ker opozicionalne stranke predobro poznajo sedanjo večino in bi tudi od vlade imenovanemu gerentu, ki bi pripadel vrsti te večine ne mogli poveriti svojega zaupanja.
Aehrenthalov pogreb. V četrtek se je vršil na Dunaju Aehrenthalov pogreb, nemški listi naštevajo vse mogoče ljudi, ki so se udeležili pogreba, pripominjajo pa, da se je udeležilo le malo jugoslovanskih poslancev pogreba. Prav smešna in čudna je ta opazka, prvič že zato, ker Jugoslovani nimamo, kar je soglasno konstatiralo vse napredno jugoslovansko časopisje prav nobenega povoda žalovati za Aehrenthalom kot politikom, seveda, kar se tiče Ahrenthala človeka je to vse kaj drugega. Ravnotako pa smo prepričani, da bi nemški listi pisali vse drugače, ako bi se Aehrenthalov pogreb vršil v času zasedanja parlamenta, takrat bi peljal Šušteršič gotovo demonstrativno svoj klub za pogrebom, saj je Slovenec proglasil Aehrenthala za največjega jugoslovanskega prijatelja, saj je on insciniral zagrebški veleizdajalski in Friedjungov proces. Kar pa je zavednih jugoslovanskih poslancev, izostali bi tudi v tem slučaju, ker se zavedajo, da je bizantinizem prirojen le duševno nerazvitim ljudem!
60.000	mark izgubil v Pulju. Edvard Rei-chert, posestnik, doma iz Lipnice pri Tandorfu na Saškem, je dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer prijavil puljski policiji, da je dne 17. t. m. opo-ludne ali na parniku »Princ Hohenlohe«, ali pa na puljskih ulicah izgubil rdečo usnjato torbico. v kateri je bilo 600 komadov po 100 mark. potni list, glaseč se na njegovo ime in 3 fotografije. Sodi. da mu je torbico izgubil postrešček št. 7. kateremu je izročil svoje reči, da mu jih prenese. — Postreška so aretirali, ven-dae niso našli pri njem ničesar, kar imenovani pogreša.
Italijanski dezerterji. Okrajnemu glavarstvu v Gradišču ob Soči so se predstavili pred par dnevi trije italijanski begunci:	Giovanni
Negro, Domenico Buttola in Leone Stibbel; namesto iti v Tripolis so jo popihali čez mejo.
V	Gradišču so rekli, da ne mislijo še na smrt, zato nočejo v Tripolis. — Iz vojašnice v Neaplju je ušel italijanski vojak Cesare Carboni.
Čorbadži Mičo ji zakliče:	»Subka, stoj,
'dete moje, povej, kateri car jili je rešil grške sužnosti; kar se tiče turške, najde se car, ki jih reši...«
»Kakor je nam namenjeno, tako se tudi zgodi«, omeni pop Stavri.
Preproste besede čorbadžija Miče so izvabile smeh na mnoga lica. Šepet in dušljiv smeh se je glasil po dvorani.
Subka pa je zaklicala z zvonečim glasom: »Izpod grške sužnosti je rešil Bolgare car Asen, izpod turške pa jih reši car Aleksander ruski!«
Ona je napačno razumela očetove besede.
Po besedah učenkinih je vtihnila vsa dvorana.
Na mnogih licih se je izražala zadrega in nemir. Nehote so obrnili vsi svoje oči v Rado, ki je zarudela in vsa zbegana pobesila glavo. Prsi so se ji vsled ganutja močno gugale. Nekateri izmed teh pogledov so bili karajoči, drugi odobrujoči. Toda vsi so se čutili v zadregi. Stefčev, ki je bil doslej, kakor bi se bil vgreznil v tla, je zopet dvignil glavo ter se zmagoslavno oziral okrog. Vsem je bilo znano, da se nahaja v bližnji dotiki z bejem, kakor tudi njegova vdanost do Turkov, in hoteli so čitati nekaj raz njegovega lica. Splošno sočutje, ki je bilo še pred trenutkom tako živo do Rade in Ognjanova, se je pomešalo z gluhim nemirom. Privrženci Stefčevi so škodoželjno in glasno godrnjali, a oni, ki so bili učiteljici naklonjeni, so molčali. Pop Stavri je bil neizrekljivo osupen. On se je sedaj sam prestrašil svojih besed in si dejal v duhu: »Usmili se, Bog, črez mene!« Na ženski strani so se pojavili rezkejše razni smeri.
(Dalje.)
Posrečilo se mu je, da je dospel s parobrodom na Reko. Tam se je predstavil policiji kot italijanski vojaški begunec. Po zaslišanju je bil puščen na svobodo.
Utonila je v Idriji v sredo zvečer 71 let stara rudarska vdova Marija Dienstmannova. Pozno zvečer je še pila v krčmi in je li po nesreči zašla v Idrijco, ali pa v samomorilnem namenu skočila v vodo, je pač težko dognati. Verjetnejše je, da je sama storila konec svojemu bednemu življenju, v katerem je večkrat izražala samomorilne namene. Našli so utopljenko v četrtek zjutraj v vodi in po agnosci-ranju prenesli truplo v mrtvašnico na mestnem pokopališču.
Sleparij e s poštno - hranilničnimi knjižicami. Dijak, ki je v Gorici skočil v vodo, o čemur smo nedavno poročali, je prej v Trstu sleparil na raznih poštnih uradih s ponarejenimi poštno-hranilničnimi knjižicami. Tako se mu je posrečilo pri IX. tržaškem poštnem uradu v Rojanu dvakrat zaporedoma dvigniti po 40 K.
Nesreča. Včeraj je jahal posestnik Lovša iz Zgornjega Kašlja iz Ljubljane proti domu svojo kobilo, ker je bil nekoliko pripit in je podil kobilo, se mu je ta splašila in ga vrgla raz sebe. Smrtno poškodovanega in nezavestnega so prepeljali na njegov dom, kjer je malo upanja. da bi okreval.
Narodni delavci!
V	nedeljo dne 25. t. m. se vrše ožje volitve v obrtno sodišče. V mali obrti, kjer so v ožji volitvi socialno-demokratski in narodni kandi-datje se napredno delavstvo volitve vzdrži, v veliki obrti pa nastopi za socialno-demokrat-ske kandidate, da jim pomore do zmage proti klerikalcem. Zato vsak naroden delavec oddaj v nedeljo glasovnico z naslednjimi kandidati:
Prisedniki za malo obrt:
(Sive glasovnice.)
1. Milil Franc, stolar, Liubljana.
2 Skubic Miha, zidar, Zg. Hrušica,
3. Pibrovc Gašper, ključavničar v kemični tovarni.
4 Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana,
5 Hrovat Ivan, kamnosek, Ljubljana;
namestniki za malo obrt:
1. Sajovic Valentin, krojač Ljubljana,
2 Pogačnik Rok, nrzar, Ljubljana,
3 Peterlin Ivan, krojač, Ljubljana;
vzklic za malo obrt:
1. Peterlin Valentin, mizar, Spodnja Šiška.	F	J
Prisedniki za veliko obrt:
(Bele glasovnice.)
1. Pleš k o Josip, livar, Ljubljana,
2. Planinc Oton, tiskar, Ljubljana,
3	Fekonja Franc, zidar Novavas,
4. Kastelic Ivan, kurjač, Kolinska tovarna;
namestniki za veliko obrt:
1. Golar Jakob, mizar Ljubljana.
2. Lotrič Valentin, strojnik, Ljubljana ;
vzklic za veliko obrt:
1. Mlinar Ivan, tiskar, Ljubljana.
Opozarjamo narodno delavstvo, da se gotovo udeležijo volitve vsi. Že popisane glasovnice s kandidati so volilcem na razpolago v nedeljo med 9. in 11. uro dopoldne v tajništvu nar. napr. stranke (Wolfova ulica). Narodni delavci na noge, naši glasovi odločujejo in odločiti morajo proti klerikalcem. Volitev se vrši od 8. do 12. dopoldne v Mestnem domu.
LJUBLJANA.
Državni uradniki! Ne pozabite, da je v nedeljo 25. t. m. ob 11. uri dopoldne v hotelu »Ilirija« shod vseh ljubljanskih državnih urad-nikoov. Edina točka dnevnega reda je: Uvrstitev Ljubljane v I. razred aktivitetnih doklad. Tovariši! Ne omalevažujte naših shodov, češ, vsaj se bo tudi brez mene opravilo. Saj zahtevamo za vse ljubljanske uradnike samo to, kar jim je zakonito priznano. Če vsi složno nastopimo in pozovemo visoko vlado, da ne odlaša več ugodne rešitve naših peticij, ne more uspeh izostati. In kar zahtevamo, ne zahtevamo samo za udeležnike shoda, temveč tudi za vas, , ki sicer o-stajate doma in potem zabavljate na tovariše, ki delajo za vas. Priti na shod. smatraj vsak državni uradnik kot kolegijalno dolžnost.
Nesreča. Danes po noči je potnik Luka Prech na Mestnem trgu po nesreči padel ter si zlomil nad komolcem levo roko. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
S	ceste. Včeraj sta se na Valvazorjevem trgu splašila nekemu hlapcu vprežena konja ter dirjala do deželnega dvorca, kjer ju je ustavil neki nasproti došli voznik.
Neprevidnost. Predsinočnjem je neka po-strežnica pustila na Starem trgu pri drvarnici, kjer je bilo tudi precej perila tleč pepel, kar je opazil neki hišni stanovalec in že goreč pepel pogasil ter s tem preprečil eventualno nevarnost.
Izgubljeno in najdeno. Perica Gabriela Ke-ferjeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka dama je izgubila 400 K vredno brožo z briljanti. — Jetniški paznik Ferdi-nad Uranič je našel srebrno verižico.
Vojaški begun tat. Na pustni torek je bilo hlapcu Matiji Podgoršku na Ahacljevi cesti u-kradeno za 42 K obleke. Tatvine je sumljiv Anton Ocepek, rodom iz Krašnje pri Kamniku, kateri je dezertiral te dni od 17. pešpolka v Celovcu ter to obleko prodal pri starinarju za
4	K. Ocepka je včeraj vojaška patrulja v Mostah aretovala.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto
24.,	nedelja 25. in pondeljek 26. februarja t. 1.
1. Razstrelitev cementne skale. (Zanimiv naravni posnetek.) 2. Hčerka kapitana. (Amerikan-ska drama. — Samo zvečer). 3. Nauke kot jahalni učitelj. (Velekomično.) 4. Ko odpada listje. (Krasna kolorirana drama. Samo zvečer). 5. Mirko in zaljubljeni plevec. (Velekomično; igra 61etni Mirko). 6. Prerija v Plamenu. (Krasna amerikanska drama). 7. Klepetulja. (Amerikan-ska veseloigra). V torek 27. t. m. »Indijska kri«, privlačnost Nordiskfilm Co. in »Zakonski možje« (Krasna veseloigra.)
TRST.
Zahteva slovenskih šol v Trstu. Vprašanje srednje šole v Trstu postaja za Slovence vedno perečejše, že par člankarjev v »Danu« je opozorilo centralno slovensko javnost na to velevaž-no vprašanje za razvoj Trsta in splošno Slovencev v njem in gotovo je, da je podlaga tako trgovskega, obrtnega, gospodarsko splošnega, kulturnega in političnega razvoja Slovencev v Trstu šolstvo, zato tudi vse tržaško Slovenstvo postavlja na prvo mesto programa Slovencev v Trstu — šolsko vprašanje. Ljudskošolsko vprašanje je za Slovence v Trstu v tiru, vendar še nerešeno. Krivdo nosi v tem oziru tudi z tržaško občino država, ki že naravnost infam-no s preziranjem kulturnih teženj prezira 60.000 tržaških Slovencev. Najmanj povoljno je za tržaške Slovence še slovensko srednješolsko vprašanje, ki pravzaprav še ni prišlo v resni tok in zahteve v tem oziru so pri ministrstvu ostale po večini kot pobožne želje. Bolj razvito je strokovno šolstvo, ki bazira sedaj bolj na trgovskem šolstvu. V prvi vrsti je omeniti v tem oziru »Slovensko trgovsko šolo«, ki je brez-dvornno najboljši slovenski trgovski zavod po Sloveniji in pa trgovski vajenški tečaj. Ni pa niti v povojih v Trstu slovensko obrtno šolstvo. Vsekakor pa bi še pred tem šolstvo moralo priti v poštev meščansko šolstvo, ki bi tvorilo podlago uspešnemu razvoju strokovnega šolstva. Dasi je pa meščansko šolstvo ravno pri nas Slovencih — na našo občutno škodo — zelo zanemarjeno, vendar po znakih sodeč, bode v tem oziru pričel Trst kazati pot — pravo pot — vsem Slovencem, ker zahteva meščanskega šolstva je v Trstu splošno priljubljena in ukoreninjena, ker se pač spoznava njih pomen za razvoj lastne trgovine in obrti. Zgrešena pot vlade je ustanavljanje nemških šol v Trstu in preziranje slovenskega šolstva. Vlada hoče pomagati otrokom državnih uradnikov; torej so nem. drž. gimnazije in drž. nem. realka ustanovljene samo za tuje uradnike. Dobro. Potem bi morala dati država Slovencem vsaj eno slovensko državno realno gimnazijo. Slovenci v mestu in tudi oni iz okolice nimajo v bližini niti ene lastne srednje šole. Posebno krivično je to za Slovence iz sežanskega političnega okraja in one iz severnega slovenskega dela Istre. Tu namreč nemščina ni deželni jezik in zatorej nimajo nemškega pouka. Sedaj pa država nastavi tem ljudem nemške srednje šole. To se pravi že norčevati iz slovenskih deželanov in izgleda ravnotako, če bi država pričela ustanavljati v Galiciji italijanske srednje šole
Nezgoda pri delu. Klepar Ivan Cepirlo je v prosti luki v hangerju št. 33 popravljal velik kositern kotel poln vinskega cveta. Vsled močnega alkoholnega duha ga je pričela boleti glava tako, da je moral ob 5. uri popoldne pustiti delo. Ni pa prišel do izhoda, ko je omedlel ter padel na tlak. Navzoči so poklicali takoj rešilno postajo. Odpeljali so ga v bolnico. Pri padcu se je poškodoval še na glavi.
Zena dala aretirati svojega moža. Ker je grozil svoji ženi Luciji Polis, stanujoči v ulici Fouderia, je bil na njeno zahtevo aretiran Nazarij Polis. Zena je šla nato lepo mirno domov, mož pa s stražnikom na policijo
Srečen konec. Josipina Vekjet v ul Bosche-tto št. 18. ima kot podnajemnika Josipa Torini, težaka. S tem sta se na pepelnični večer sprla in je Torini udaril gospodinjo s kamnom po obrazu. Gospodinji je pritekel na pomoč zidar Kralj Josip, ki je nasilneža Torinija udaril s polenom po glavi. Velik krik je privabil stražnika, ki je pa odpeljal vse tri na policijo, kjer jih je uradnik zaslišal in — spodil domov s primerno pridigo.
Goljufija pri igri. Mornar Mate Levič je igral v neki krčmi z Franom Gluhak, a ta ga je pa ogoljufal pri igri za 50 K. Zato ga je naznanil Mate Levič stražniku, ki ga je aretiral. Gluhak je trdil sprva, da ni z njim igral, kasneje je le priznal, da je igral »pošteno«. A neverjetni Tomaž, g. komisar, mu je le toliko vrjel, da ga je obdržal v zaporu. V zaporu je premišljal Gluhak tragiko svoje ponesrečene zvijačnosti.
Jadranska konferenca za tujski promet v Trstu vršila se je 20 .t .m. Povabilo je izdal avstrijski Lloyd za sledeče dežele:	Primorje,
Dalmacijo. Koroško in Kranjsko. Na tem važnem zborovanju je bil zastonan deželni odbor kranjski po deželnem glavarju dr. Šušteršiču, deželno vlado je zastopal okrajni glavar dr. Praxmarer, trgovsko zbornico ravnatelj Pammer, deželno zvezo za ptujski promet deželni poslanec Piber in dr. Krisper. Za prvo je kazalo, kakor da ne bo prišlo do sporazuma, ker predloženi štatuti nekaterim^ udeležencem niso ugajali. Deželni glavar dr. Šušteršič je v daljšem govoru povdarjal važnost jadranskega tujskega prometa in priporočal predrugačenje štatutov tako, da bodo imele udeležene deželne zveze odločilno besedo v izvrševalnem odboru. Ta predlog se je sprejel in tudi od zastopnikov Primorja in Koroške podpiral. Zborovanje je pozdravil c. kr. namestnik princ Hohenlohe v jako toplih besedah in obljubil novemu odboru svojo pomoč. Na zborovanju je bilo zastopano delavsko in^ železnjško ministrstvo; tržaško direkcijo državnih železnic je zastopal dvorni svetnik Galambos. Zborovanju je sledil sijajen banket v Palače hotelu, ki ga je priredil avstrijski Lloyd. O nadaljnem razvoju te važne ustanove, ki bode tujski promet tudi na Kranjskem, posebno na Gorenjskem podpirala, poročamo ob priliki.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v
soboto se poje velika opera »Rusalka« za ne-par abonente (42. predstava za nepar). — V nedeljo popoldne ob 3. uri pri zelo nizkih cenaii za ljudstvo in odraslo mladino predpustna burka »Miljon« (za lože par), zvečer drugič v sezoni novoopremljena Parmova opereta »Cari-čiue amaconke« (izven abonementa; za lože nepar.) — V torek španskega pisatelja Josea Echegaraya drama »Blaznik ali svetnik«. Dramsko osobje pripravlja novo Funtkovo dramo »Tekma«, operno Neumannovo opero »Ljubimkanje«, operetno pa Millockerjevo opereto »Dijak prosjak«.
Gledališko društvo na Jesenicah ima v nedeljo 25. t. m. ob 2. uri pop. v restavraciji pri »Sokolu« izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva, 2. Dopolnilna volitev v odbor. Na ta dan nameravana predstava igre »Zrinjski« odpade, ker ni bilo mogoče dobiti potrebne garderobe. Pripravlja se pa velika V. Hugonova drama Lukrecija Bor-gija«, ki se uprizori v nedeljo, dne 3. marca t. L zvečer.
Predavanje »Akademije« v Kranju. Danes ob polu 9. uri zvečer priredi »Akademija« v prostorih »Čitalnice« javno predavanje. Predava g. prof. Rudolf Mole. Tema: Splošni pregled razvoja slovanskih jezikov. Vstopnina 20 vin. za »Ljudsko knjižnico«; dijaki so prosti vstopnine.
»Belgrajsko pevsko društvo«, ki vrši v Belgradu isto nalogo kot pri nas »Glasbena Matica« je na svojem zadnjem občnem zboru imenovalo svojim častnim članom vsled zaslug na polju jugoslovanske glasbe skladatelja g. Davorina Jenka, koncertnega mojstra g. Hubada, skladatelja Ivana pl. Zajca in glasbenika Josipa Marinkoviča. Na zadnji odborovi seji imenovanega društva je bil sprejet predlog, da se izroče novoimenovanim častnim članom umetniško izdelane diplome.
DRUŠTVA.
Orožniških upokojencev provincialni odbor za Kranjsko naznanja, da se vrši njega občni zbor v nedeljo dne 3. marca 1912 ob 3. uri popoldne v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani. \ spored obsega poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in slučajnosti. Gg. kolegi se vabijo, da se istega polnoštevilno udeležijo.
Narodni kolek se pri nas premalo rabi; oni ki ga prilepljajo na pisma in razglednice, so prava redkost. Slovenci in Slovenke! Kupujte narodni kolek Ciril Metodove družbe! Slovenci in Slovenke! Zahtevajte in kupujte vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, ki imajo napis: »Mal položi dar, domu na altar.« Požrtvovalnost naših sosedov za narodne namene naj nam bode v spodbudo za naše obrambno društvo, Ciril Metodovo družbo. Nemška požrtvovalnost je velikanska. Nemci so nabrali 3 iniljone za Ros-eggerjev sklad, premalo jim je to, ter nabirajo že zopet za nov sklad. Kar ne more storiti nemški Schulverein, dopolnuje Siidmarka. Tudi naš sosed Italijan ne spi, ter marljivo zbira za Lego nazionale. Vse te zbirke pa naj prebudi nas Slovence, med katerimi je še dosti takih, ki spe, ter se za obrambno delo ne brigajo nič. Slovenci in Slovenke! Spominjajte se vedno Ciril Metodove družbe!
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se vrši njegov III. redni občni zbor v soboto, 24. t. m., ob pol osmih zvečer v restavraciji »Zur Universitiit« (Gartengasse) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Za C. M. obrambni sklad so se nadalje priglasili p. n. gg. in dr.: 971 Tvrdka Fran Kollman v Ljubljani, plačala 200 K; 972. Posojilnica v Travniku, Loški potok, plačala 40 K; 973. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Zatič-no .Višnjo goro, plačala 200 K; 974. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Prosek, plačala 200 K; 975. Neimenovan, plačal 200 K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Fr. Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi, je poslal 13 K 78 v., ki sta jih nabrala na Zitkovi gostiji v Bu-čečovcih dne 15. februarja družica Lojzika Ko-sijeva in g. Jos. Bežan, ki je zdražil »bosman« za 6 K 68 v. Na veselici »Bralnega društva« pri Sv. Antonu v Slov. goricah je vrglo skupilo šaljive pošte veselega omizja antonških »piirgar-jev«-prlekov 10 K. Pri odhodnici g. Rebolja nabralo se je v Ajdovščini 2\ K 10 v., vsoto je poslal g. pravnik Ivo Lulik. Gdč. M. R. je nabrala pri občnem zboru »Bralnega društva« v Mengšu 5 K 22 v. Nabiralnik v gostilni pri »Fajmoštru« je imel koncem predpusta in začetkom posta dobro srečo. Nabralo se je 14 K 40 v., dodal je g. Fajmošter 5 K 60 v., da se je naštelo 20 K. Ga. Vučnikova je nabrala v veseli družbi v Lukežičevi gostilni v Šiški 15 K 30 v. G. Mijo Hafner je nabral na maškeradi v Kostanjevici 20. 2. t. 1. pri veselih in radostnih gostih
5	K 30 v. Hvala srčna! — Ponovno opozarjamo, da bo občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 25. t. m. ob dveh popoldne v Spodnji Šiški v »Čitalnici«. Udeleži naj se ga vsaka članica, pa tudi vsaka Slovenka, ki ima voljo koristiti naš. narodu na ogroženih mestih. Po zborovanju bo prijateljski sestanek v narodni gostilni. — Občni zbor moške C. M. podružnice v Spodnji Šiški ni štel mnogo udeležencev, pač pa je bil po zborovanju v gostilni Moharjevi zelo živahen sestanek.^ Obcespošto-vani g. Sedej je pogostil vse udeležence z bogato malco, pokazal je pa tudi, kako napolni en sam rodoljub družbeni nabiralnik. Ker je podružnični tajnik g. Petrič postal podpredsednik, bil je voljen tajnikom g. Ant. Mitteregger, pleskarski mojster, ki ima svojo delavnico v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6. Mi priporočamo g. Mittereg-gerja in njegovo tvrdko kar najtopleje: dobremu rodoljubu priznanje in uvaževanje!
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
Jubilej „Petrovega novčiča",
V	jubilejnem letu združene Italije razkrili so klerikalni časopisi drug jubilej in sicer: »Petrovega novčiča«.
Vsako leto vrši se v vseh katoliških cerkvah na kako nedeljo običajen »ofer« za sv. Očeta in ljudstvu se razlaga, češ, da tega denarja, ki se ga zbere, ne potrebuje sv. Oče Za svojo lastno potrebo, ampak za odkup sužnjev za misijonske namene v tujih deželah.
In ljudstvo žrtvuje tako težko prisluženi groš za dober namen.
Sam sem bil prepričan in z menoj cela vrsta družili, da se brezdvomno porablja ta denar za naznačene namene. Nasprotno pa nas Podučuje dr. theol. Rutili v svoji razpravi >'L)as Jubileum des Peterspfennigs« (jubilej Petrovega novčiča) o nečem popolnoma drugem. Spoznavam za potrebno, da se odpro ljudem oči in se mu pove^ resnica in zato hočem seznaniti čitatelje »Českeho Slova« s pravimi razmerami, ki se tičejo »petrovega novčiča.«
Kar se tiče financ Vatikana, vlada grozna tajnost. Zato je odločno zahteval amerikanski kardinal Gibbous v neki seji pred zadnjim kon-klavem (sestanek kardinalov, ki volijo papeža). da se mu natančno in resnično pojasni finančne razmere Vatikana in ako se res dokaže, da je sv. Stolica v finančnih stiskah, zbere Amerika sama in pošlje toliko denarja, da bodo vse potrebe papeža popolnoma krite. Predlog je bil zavrnjen! Najbrže so si mislili pri tem poštenem predlogu Gibbousa: »Ko bi bile znane finančne razmere sv. Stolice in namen, kateremu služi od vernikov poslani denar, kdo bi pa še kaj poslal?
Sedaj odgrinja dr. Rutili tajinstveno kopreno, za katero se skrivajo vatikanske finance. Letna- bilanca Vatikana giblje se med 6—8 milijonov za redne izdatke. Polovico tega prihaja kot obresti iz glavnice 50,000.000 lir, ki so naložene pri Rotschildu v Parizu. Drugo polovico pa pokriva »petrov novčič«. Poleg tega se zvišujejo dohodki iz družili glavnic, dona-šajočih obresti. So-li kdaj večji izdatki, tolče se na boben, kakor I. 1900., ko je prišlo 18 milijonov v papeževe blagajne. L. 1870., po vze-tju Rima, potrudil se je finančni delegat C. Giovanelli, da še pravočasno zapleni vatikanske denarne zaklade. Tedanji državni tajnik papežov, kardinal Antonelli, je dal pismeno izjavo, da je med zaplenjenimi zakladi 5,000.000 »Petrovega novčiča« in zahteval povrnitev istih, kar se je tudi zgodilo. Papež, za svojo osebo, seveda, ne vzame niti vinarja od »petrovega novčiča«. Poleg sobe, v kateri prebiva Pij X., je postavljenih v dveh pancerna-tili sobanah pet velikih, močnih omar. Tu se nahajajoči denar dopolnjuje se iz darov, katere oddajajo romarji osebno papežu in iz teh se plačujejo tudi podpore, za katere je napro-sen papež. Kaj se tedaj godi s »petrovim novčičem«? Da moremo odgovoriti na to vnra-.šanje. je potrebno razpravljati o izdatkih Vatikana. Predvsem je treba misliti, da je Vatikan zelo obsežen, obsegajoč nešteto stavb in tisočerih sob. Samo vzdrževanje teh stavb in čiščenje istih stane ogromne svote. Dalje ima kurija sorazmerno 25 kardinalov, katerih vsaki ima približno 23.000 lir letne plače, a pri tem ničesar ne delajo. Ti imajo tudi ta priboljšek, da ne plačujejo poštnine. 150.000 lir se plačuje stanarino samo za kardinale. Politična reprenzentacija Vatikana (nuncije, apostolski delegati z letno plačo 16.000 do 60.000 lir, personal, vzdrževanje rezidenc itd.) stane letno 850.000 lir. K temu pride še marsikateri stotisoč za vzdrževanje lastnih časopisov in informacije drugih listov. Dalje je pri Vatikanu devet dostojanstev, katerih naslovi sami kažejo, kako nepotrebni da so (tako n. pr. Praporščak sv. rimske cerkve, vročitelj zlate rože. tajni dvorni mojster itd.) mnogi teh dobivajo letno 60.000 lir.
Vzemimo dalje te razne monsignore, kateri se sprehajajo v pestrih rudečih oblačilih Po krasnih dvoranah, ustrezaje le lenobi in napuhu. to razno služabništvo. izmed teh je mnogo takih, ki dobivajo do 12.000 lir letne Plače. Potem so izdatki za brezštevilno armado drugih nižjih služabnikov in za 5 oboroženih zborov: »noblgarda«, garda palače, švicarska garda, žandarmerija in gasilci (pompie-ri.) Bog ve, koliko ti ljudje »zaslužijo« in pri tem imajo edino »delo«, da se sprehajajo na hodnikih, pri vhodu in da »salutirajo mimoidočim kardinalom.
Končno je treba prišteti k temu še pokojnine uradnikom papežke države, ki so služili papežu še pred 1. 1870. (italijanska vlada ponudila se je, da bo te pokojnine sama plačevala, a ta ponudba je bila odbita). Do danes je bilo izplačano samo na pokojnini več kot 50,000.000 lir. Dosedaj znašajo izdatki za to pokojnino letno še vedno več kot 200.000 lir.
Tedaj za take izdatke se porablja »petrov novčič«. Tega gotovo ne vedo plemeniti daro-vatelji, da ta težko zasluženi groš ne pride v prid cerkvi ali v »revščini« se nahajajočemu papežu, ampak osebam, ki brez dela lepo žive
se jim dobro godi.
Od časa do časa se izve, da je bila izvr-
£ena tatvina v Vatikanu, ali pa, da je bila ka-vsota defraudirana — vendar koliko pa je !atvin in defraudacij, ki ostanejo tajne in utajene!
Omeniti je še treba, čemu potrebujejo v /atikanu denar. O bivšem napežu Leonu XIII le znano, da je špekuliral na borzi. Še je v spominu škandal monsignora Falchi, ki je pri Pravil papeža ob nekoliko milijonov, katere so seveda plačali — verniki. Znano je tudi, da so našli po smrti Leona XIII. denar med knjigami, pod preprogami in v raznih skrivališčih.
Da pa marsikdo v Vatikanu porablja ta denar za razne užitke — s katerimi se ne podpira čednost niti celibat, to ni v Rimu nikomur tajno.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
BILINSKI NA POTOVANJU.
Dunaj. 23. febr. Novi skupni finančni minister Bilinski odide te dni v Budimpešto, kjer obišče člane ogrske vlade, ter bode z njimi konferiral. Odtod odide v Sarajevo, da se na licu mesta prepriča in inormira o razmerah v Bosni in Hercegovini.
DELO OGRSKO-HRVAŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 23. febr. V današnji seji poslanske zbornice je podal finančni minister Lukacz izjavo, v kateri napoveduje celo vrsto novih* predlog, ki naj pridejo še v tekoči seziji na dnevni red in sicer je omenjal: pravne reforme. regulacije penzij za udove in sirote, zgradbe novih cest, razne investicijske predloge. regulacije plač državnih in nedržavnih u-čiteljev. reforma duhovniške kongrue, volilno reformo, zakona o zgradbi sanatorijev za tuberkulozne.
HMELSKA GUBERNIJA.
Peterburg, 23. febr. Ruska duma je sprejela danes zakonski načrt glede odcepitve limelske gubernije od Poljske.
RAZPUST PULJSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Puli. 23. febr. Vsled odstopa zastopnikov vojne mornarice in državnega uradništva ter hrvaških občinskih svetnikov iz. tukajšnjega občinskega sveta je vlada danes razpustila puljski občinski svet. Poverila pa je provizorično dosedanjemu županu oskrbovanje občinskih poslov. V opozicionalnih krogih vlada radi tega razburjenje, ker opozicija ne more zaupati voditelju one večine, ki je tako terorizirala manjšino. Proti temu ukrepu vlade se uloži od obeh stranij protest!
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Rim, 23. febr. Današnja seja poslanske zbornice je bila polnoštevilno obiskana. Navzoči so bili vsi ministri. Ministrski predsednik Giolitti je prebral brzojavko italijanskega nad-komandanta v Tripolitaniji Caneve, v kateri se ta zahvaljuje v imenu mornarice in armade za simpatične pozdrave parlamenta. Nato je poročal izvestitelj komisije glede aneksije Tri-politanije. Zbornica je vzela na znanje in sprejela poročilo v velikanskem navdušenju. — Kralj je pooblastil vlado, da nakaže novih 20 milijonov lir za vojne stroške.
BALKAN.
Carigrad. 23. febr. Iz Skadra so dospela od tamošnjega valija poročila, da italijanska vlada utihotapija preko S. Giovanni di Medua v Albanijo velikanske množine orožja in mu-nicije.
Dunaj, 23. febr. Večernja »Zeit« poroča iz Soluna, da je tamošnji mladoturški komite sporočil turški vladi, da je zvedel, kako pripravlja Avstrija v Sandžaku novopazarskem proti Skoplju vojaško akcijo. V dunajskih političnih krogih se proglašajo te vesti kot popolnoma neresnične.
OBISK SRBSKEGA KRALJA V AVSTRIJI.
Budimpešta, 23. februarja. Tukajšnji listi poročajo iz Belgrada, da se tam trdi, da je ruski veliki knez Andrej Vladimirovič povodom svojega zadnjega obiska na Dunaju izposloval, da obišče srbski kralj avstrijskega cesarja, o-bisk bi naj se vršil povodom spomladanskega bivanja cesarja v gradu Godollo.
Dunaj, 23. februarja. V tukajšnjih krogih o kakem obisku srbskega kralja v Avstriji doslej še ni nič znanega.
SESTANEK NEMŠEGA CESARJA Z ITALIJANSKIM KRALJEM.
Berlin, 23. februarja. Meseca maja oddide nemški cesar z vso rodbino na daljše letovanje na otok Krf. Ob ti priliki se bo vršil tudi sestanek nemškega cesarja z italijanskim kraljem.
ANGLEŠKI ŠTRAJK.
London, 23. februarja. Položaj je še popolnoma negotov, ker člani komisij niso dobili še od svojih rudarskih organizacij nobene pol-nomoči glede sklepanja in pogajanja z delodajalci.
PROTI D’ ANNUNZIO.
Dunaj, 23. februarja. Tukajšnja centralna knjižnica je sklenila črtati iz svojih katalogov vsa dela italijanskega pesnika d’ Annunzia, to pa radi njegove Ode o Dardanelah, v kateri naravnost zasmehuje avstrijskega cesarja.
ANGLEŠKO-NEMŠKO ZBLIŽANJE.
Berlin, 23. februarja. Povodom obiska angleškega vojnega ministra lialdaneja se je sklenil med Anglijo in Nemčijo popolen kolonialni sporazum.
PROCES PROTI STAPINSKEMU.
Krakov, 23. februarja. Provizijski proces proti državnemu poslancu Stapinskemu, voditelju poljske ljudske stranke, ki je trajal več mesecev je bil danes končan. Sodba se razglasi pismeno.	__________
* Bombe v avtomobilih. Pariz, 23. febr. Včeraj so ponovno eksplodirale bombe v avtomobilih. Več avtomobilov je bilo razdejanih, iz drugih so še pravočasno odstranili bombe. Kakor znano, stavkajo šoferji. Vse bombe so bile popolnoma na enak način izdelane in policija je mnenja, da so bombe položili stavku-joči šoferji.
+ Železniška nesreča. Budimpešta, 23. februarja. Na progi Budimpešta-Dunaj sta trčila pri postaji Acs dva tovorna vlaka. En sprevodnik je bil na mestu mrtev, eden težko ranjen.
* Dvoboj med časnikarji. Budimpešta, 23. februarja. Urednik Persian je pozval ministe-rijalnega svetnika Andreica na dvoboj, ter sta bila oba precej težko ranjena. — Vzrok žurna-listični spori.
* Vlom v pisarno avstrijskega LIoyda. Benetke. 23. febr. Včeraj ponoči so vlomili neznani zločinci v pisarno avstrijskega Lloyda ter poskusili navrtati železno blagajno. — Najbrže pa so bili pregnani, ker so odšli brez plena.
* Revolta kaznjencev. Krems, 23. febr. V kaznilnici Stein je izbruhnila revolta kaznjencev. ter je morala posredovati stotnija 84. pešpolka.
* Morilec rodbine Schulzove. Berolin, 23. febr. Danes se je vršil tu lokalni ogled v trgovini umorjene rodbine Schulzove, ter je bil prisoten tudi morilec Trenkler. Ko se je komisija vračala, je ljudstvo napadlo avtomobil, ter je hotelo morilca linčati. Le s težavo se je policiji posrečilo morilca ubraniti pred razjarjeno množico.
* Lakota na Ruskem. Petrograd, 23. febr.
V	vzhodnih ruskih gubernijah vlada že dalj časa lakota. Notranje ministrstvo razglaša, da je izdalo do 14. januarja že 84 milijonov 400 tisoč rubljev za od lakote prizadeto prebivalstvo. Sedaj hoče ustanoviti v vseh večjih ruskih mestih in inozemstvu posebne pomožne komiteje.
* Rusija in severoatneriški Židi. Petrograd 23. febr. Nacionalisti so sklicali protestno zborovanje proti Severni Ameriki, ki je zaradi židovskega vprašanja razveljavila pogodbo z Rusijo. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija. ki poživlja vlado, da naj še ostrejše po-
stopa proti ameriškim Zidom in jim prepove vsak vstop v Rusijo ter naj ruska vlada zviša carino na ameriško blago.
+ Kitajska cesarica-vdova se je hotela zastrupiti. Petrograd. 23. febr. Iz Pekinga poročajo, da se je hotela kitajska cesarica-vdova zopet zastrupiti iz žalosti, da je izgubila politično moč.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Stara dobro Idoča
mala trgovina
s špecerijskim blagom v Ljubljani
na zelo prometnem kraju se takoj pod zelo ugodnimi pogoji odda. Za prevzetje zadostuje 2000 K gotovine. Več se poizve v „Pm anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8.	160
nahajajoča se v sredini trga Moravče, zraven cerkve, se takoj odda. Daleč na okrog ni no benega peka. Peč se je šele sedaj postavila.
Ponudbe sprejema „Posojilnica in hranilnica" v Moravčah.	173
V ..Zadružnem domu“ v Moravčah se odda
ni stanovanj.
V	hiši je pošta, orožniška postaja, finančni oddelek in privatne stranke. Ima svoj vodovod, kopalno in pralno sobo. Prostori so primerni za kakega obrtnika, posebno dobro bi izhajal Čevljar.
Kakega oDrtnika, poseono aoDro di unajai
Ponudbe naj se pošiljajo naravnost sojilnico in hranilnico" v Moravčah.
na „Po-172
n
u
miiHiiiiHiiin
■lllllllllllllllll
im ......
imiiiiiiiiiiini
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah.
Naj finejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
—	136	—
ln ona je dihnila:
— Odette!...
Ko je vzdignila oči, je videla Champdiver-sa, kako je zaklepal duri. Jetnik je bil izginil Obrnila se je vsa v mislih, počasi. On pa je več kakor dolgo uro stal pred vrati z utripajočim srcem. Ko pa se je ogledal, je videl reko pred seboj, videl je bregove, polne življenja in nad seboj solnce, ki je blestelo na čistem nebu. Vrgel je zadnji pogled na mračno obzidje in v glavi mu je zaplesal strasten vrtinec in se razlil v divji klic:
— Živeti! Življenje! Živeti... in ljubiti!...
Stresel se je kakor mlad sokol po nevihti
in se izgubil z veselim korakom v Pariz, v nemirni Pariz, z njegovimi ozkimi in krivuljča-stimi ulicami, kjer so postajale zgovorne klepetulje in nakupovale, kjer so nakoničastih strehah sedeli ozki stolpiči in bilo zidovje križano s smrekovimi bruni, med katerimi so zijala obločna okna z debelimi stekli, udelanimi med svinčene pasove, kjer so na prijetnih trgih vodnjaki zavzemali srede in pretakali v šumečih curkih vodo, s kapelicami, kjer so za trdnim omrežjem dremali svetniki in svetnice iz kamna in lesa, s sramotilnimi odri, s križi na križiščih, z vislicami na razpotjih, raz katere so viseli obešenci in kazali jezike, ne da bi se kdo za nje zmenil, z opotekajočimi se konji, na katerih so sedeli stražniki in s palicami mirili pasante, s težkimi patruljami z železnimi vojščaki, z lahkimi nosilnicami, v katerih so v mehkostih svile in čipk predle elegantne dame skrivnostne sne, z zgovornim meščanstvom in z gizdavimi plemiči, v blestečih oblekah in iz-
— 133 —
vo lice in Odette je zapazila njegov ponosni in fini profil, blesteče oči. plemenito čelo in drget jo je spreletel po celem telesu...
In tako sta šla skozi noč, med zadnjim jesenskim dehtenjem in zvezde so jih božale, in nista vedela, da sta žarela v mogočni skrivnostni mladosti in lepote ...
Bila sta čudežna dvojica, vstvarjena za ljubezen...
Bila sta miloba ...
Bila sta ponos ...
Bila je... Roselys ... in bil je Hardy ...
Pred palačo so se ustavili in kralj je dejal:
— Zakaj ste bili vrženi v hidelonski stolp. Povejte mi naravnost!
— Ne vem! je rekel Hardy.
Kralj je molčal nekaj hipov; nato pa je dejal:
— Prisezite mi gospod, prisezite, da niste vedeli nikdar!
— Prisegam vam, je rekel Hardy.
— Dvanajst let ste bili v ječi?
— Dvanajst, Veličanstvo!
Kralj je obmolknil in se zamislil. Ali *e mislil, da hrani hidelonski stolp še mnogo jetnikov. ki niso vedeli, zakaj so tam! Ali so mu vstajale slutnje? Kdo ve!
Nato je vzdihnil:
— Prosti ste. Zapustiti pa morate takoj Hišo Saint Pol. Z bogom gospod. Če nanese slučaj, da slišite, kako bodo obrekovali ubogega kralja se spomniti, kar se je pripetilo in dobro mi boste storili...
Passavant seje priklonil in 'dejal:
Hiša Satnt-Pol.	34
»MI
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg*. CESARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠBNIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
AVISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Odda se za majev termin, ali pa takoj
stara gostilna
======== s koncesijo ===
na dobrem glasu, v najbližji okolici Ljubljane ter na zelo prometnem kraju. Natančneje v „Prvi anončni pisarni*1, Frančiškanska ulica 8.	159
Vinotoč
Mestni trg štev. 13
(ustanovljen I. 1856) priporoča svoja izborna namizna vira a 1 80 in 96 vin, ter posebna vina a 1 K 1 '28.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah *Prva anončna pisarna “ v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
FR. PTZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optioni zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakoniere vseh vrst. Očala, ščlpalniki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
*
odprto
#4/
e0
odprto
Otvoritev obrti.
Slav. občinstvu vludno naznanjam, da sem s 25. januarjem otvoril lastno
kovaško obrt
v Zupančičevi hiši
na Ahaciievi cesti št. 15.
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno in solidno. — Priporočam se sl. občinstvu kar najbolje z vsem spoštovanjem
Josip Poženel
kovaški mojster prej asist, podkov. šole v Ljubljani.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih, oblek .......za gospode in dečke, ter obWkce za otroke. --------
Velikanska izbera najnovejše konfekcije za dame in deklice, ter berolinskih
in pariških modelov.
Cene priznano nizke !
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
::::::::::::::::::::::::::::::::::::	Kongresni trg štev. 10 : ==.
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej
(tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ,:a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
Hlapca
165
h konju, domačina, sprejme
tovarna testenin v Sp. Šišk?.
Plača po dogovoru. Oženjeni imajo prednost.
kV~ Ljubljanska kreditna banka ir Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici id Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4110
2
0
—	134 —
—	Storil bom tako, Sire. In obljubljam vam tudi Veličanstvo, da mi to ne bo zadostovalo. Z bogom. Sire. Bog vas varuj, Veličanstvo!
Kralj je poslednjikrat zamahnil z roko in vstopil v palačo. Odette je izmenjala s Hono-rejem nekaj besedi in izginila v svojih sobanah. Hardyju se je zdelo, da ga je hipoma objela ozkost njegove celice.
Nekaj ur je minilo, med katerimi je Ho-nore de Champdivers vestno izvrševal Odet-tina naročila in ukaze. Proti šesti jutranji uri se je nahajala v svojem sprejemnem salonu in kmalu je^ vstopil plemič, ki ga ni takoj spoznala. Oblečen je bil v žamet, priležnik tesno ob telesu, z razdeljenimi rokavi, kakor so jih takrat nosili, škornji so mu segali do podkolen; na rokah je imel rokavice; na glavi, seveda z nasukljanimi lasmi, mu je čepela čepica iz sivega baržuna in dolg trak je padal na ramena. Čez obleko je imel ogrnjen plašč, ki je bil zmožen, kljubovati vsem vremenskim nezgodam: dežju, solncu, vetru in nevihti. Vsa njegova postava je izražala kljub suhosti, jekleno naturo. vso prožno, elegantno, čutno; na temnem ozadju salona se je rezal njegov profil, kakor na bronasti medalji; v očeh se je lesketala miloba, pregrnjetia z mračno trpkostjo; njegov nasmeh pa je bil tja v en dan zaničljiv, z gotov® primesjo dobrohotnosti.
Odette ga je motrila nekaj hipov. Nato na je stopila, ne da bi spregovorila, k zbirki orožja in izbrala med dvajsetimi rapirji najsilnej-šega. najgibčnejšega, pravo kraljevsko klino
— 135 —
španskega izdelka. In ponudila ga je mlademu možu.
Plemič Passavant ga je preletel s pogledom, nato pa se je globoko naklonil in poljubil ročaj meča.
To je njegova zahvala.
Srce Odette je pričelo burno utripati.
Ni ga bila povprašala po imenu: bodisi, da ji je bilo ime postranska stvar, bodisi sledeč takratnemu običaju, ko je veljal gost za človeka, kateremu ni bilo umestno staviti vprašanja. In brez dvoma bi ime Passavant ne vzbudilo v nji nikakega spomina.
Ti dve bitji sta razumeli, da si nimata ničesar reči; Odette je menila, da bi vsekarkoli že moglo izražati očitanje; Hardy je čutil, da bi bila vsaka zahvalna beseda le banalna in prazna fraza.
Danilo se je. Okna so prepuščala široke pramene rane zore.
— Oditi je treba, je dejal Champdivers. Čez četrt ure bodo dvorišča že polna ljudi.
Krenili so proti rečni strani. Skrivnn vrata so se tam nahajala brez straže, od katerih si je starec oskrbel ključ, morebiti od kralja samega. Odette je vzela ključ in odprla vrata. Sledila je dolga minuta in Odette de Champdivers in jetnik, Roselys in Hardy, sta si stala nepremično nasproti, brez besede, oči v očeh. Končno je povesila Odette trepalnice in dejala s tresočim glasom:
— Pojdite ... in Bog bodi z vami!...
Passavant pa je zašepetal:
— Povejte mi svoje ime, da zakličem v stiski, ko me bo zapustil moj bog vašega...
,DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trevisan, ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnični trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Graraaticopulo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko,
Rankei, ulica del Rivo štev. 22r Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunacher, Čampo Marzio, Retinger, ulica Grumulo,
Schimplf, državna železnica. Geržina, Roj an,
Može, ulica Miramar,
Magolo, ulica Belvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
Šegulin, ulica Industria,
Sckovar, Vojašnični trg, Schmelzer, južni kolodvor,
Ivan Trcven, Bazovica pri Trstu.