LISTEK. Češkoslovaško šolstvo. (Izviren dopis konzulata ČSR v Ljubljani.) Nova češkoslovaška država je nastala pred desetimi leti potom popolnoma nelkrva^ vega prevrata v Pragi, ki je Ikončal s progla= sitvijo Češkoslovaške republike. Na nje čelo je bil postavljen prezident — filozof, T. G. Masaryk, ki je stalno deležen velikega spo* štovanja. Navedeni nekrvavi prevrat in uspeh nove republike razjasnuje okoliščina, da se je če« ški narod že preje odlilkoval z visolko izobraz? bo, kajti med prebivalstvom svojih glavnih dežel: Češke, Moravske in Šlezije je imel sa« mo 4% analfabetov. V teh treh deželah je bil namreč vpeljan osemletni šolski obisk (od 6. do 14. leta) že od 1. 1869. Slovaška in Pod* karpatska Rusiia, ki ste bile preje madžarsici deželi, ste .imcli in do sedaj imata med sta= rejšim prebivalstvom v.eBko število analfa^ betov. Pri štetju 1. 1921 je bilo na Slovaškem ugotovljeno 14*71 % in v iPodkarpatski Rusiji 50-03% oseb, ki niso znale niti čitati niti pi« sati; te dežele so imele obvezen samo šest« leten šolski obisk (od 6. do 12. leta). Pod takimi okoliščinami je bil češkoslo« vaški parlament primoran skrbeti za izenače* nje šolskih zaikonov ter je to izvršil 1. 1923 s t. zv. »malim >šols!kim zakonom«, ki uvaja osemletni obvezni šolski obisk na vsem ozem> ljiu republike ter je znižal prejšnje visoko število učencev na razred Ijudske šole od 80 postopoma na 75, 70, 66 in 60 učencev. K dosedanjim učnim predmefom je nanovo vpe« ljal državoznanstvo in vzgojo, poleg slednje tudi vzgojna ročna dela. Obenem je dovolil, da verouk ni obvezen za one učenoe, kojih starši pred začetkom šolskega.leta pismeno zaprosijo za osvobojcnje od pouka v tem predmetu. Zakon tudi določa, da učitelji ali učiteljice lahko poučujejo v vseh ljudsfcih šolah in to tako, da je v vsaki šoli polovica mest zasedena z učitelji in polovica z učitelji* cami. Ravnateljska mesta in liha učiteljska mesta so zasedena na deških šolah z učitelji, na dekliških pa z učiteljicami. Osnovne šole na deželi imajo v primeru s številom učenoev 1—8 razredov. Osnovne šole v mestih imajo navadno samo 5 razredov, :kajti njih učenci prestopajo v viije — meščanske ali srednje šole. Meščanske šole so poseben pojav v oe» škOjSlovaSkem šolsfvu. So višja vrsta osnov> nih §ol, katere je dovolil ustanavljati že za» kon iz 1. 1869, ki se pa ,v nobeni deželi bivše Avstrije niso tako razširile kakor na Češkem in Moravskem. Te šole so trorazredne in spre* jemajo učence, ki so končali 5. razred osnov« ne šole. Tu poučujejo strokovnj učitelji v predmetih (navadno v treh) svoje stroke; učenci se praviloma dele po spolu v deške in dekliške šole. O razvoju teh šol v dobi obs stoia republike svedočijo sledeči podatki: L. 1920 je bilo vseh meščanskih šol 1412 z 245.118 učenci; v šot. letu 1926/27 jih je bilo 1736 s 310.010 učenci, od 'katerih je bilo 144.409 de* klic. V 14.158 osnovnih šolah je ibilo 1,403.823 učencev, izmed katerihje bilo 709.541 učenk. Posebnost češlkoslovaške republike je, da izvaja princip Jana Amosa Komenskega, da se otrok poučuje v lastnem materinskem je» zik.u. Zatorej so v državi šole razdeljene po učnem jeziku tičencev. Glasom zadnje statistike je bilo dne 31. X. 1926 češkoslovaških osnovnih šol 9419 z 922.901 učenci, ruskih 484 z 62.854, nemških 3287 z 295.551, madžarsjkih 794 z 91.367, polj* skih z 10.407, 2 rumunski z 296, 9 hebrejiskih. z 613 in 76 drugih ali kombiniranih (t. j. z dvema ali tremi jeziki) z 19.834 učenci inučen* kami. Enako so Tazdeljene tudi meščanske in višje šole. Iz navedenih številk je razvidno, da šte* vilo osnovnih (tudi meščanskih in drugih šol) odgovarja številu prebivalstva vsake narod* nosti. Kajti od 13,604.807 prebivalcev je bilo 1. 1921 na podlagi splošnega štetja ugotovlje« no, da stanuje v republiki 65'53% Čehoslo« vakov, 3'44% Rusov in Ukrajincev, 23-36% Nemcev, 5-58% Madžarov, 1-55% Judov, 0-57% Poljakov in 0'17% drugih narodnosti. Vprašanje osnovnih in meščanskih šol za narodno9tne manjšine je bilo rešeno z zako* nom iz 1. 1919 in njegovim dodatkom iz 1. 1920. Država sama plačuje stroske za te šole v jezis kovno mešanih krajih, ijer niso za ustanovi* tev šole narodnostne manjšine podani zako» niti pogoji. Ustanavlja jih in upravlja direkt» na ministrstvo prosvete. Manjšinsko osnov? no šolo se ustanovi, aiko se v občini prijavJ 40 otrok tujega jezika in meščanska pa, ako ima šolski okoliš vsaj 400 učencev dotične narodnosti. Takih šol je 983 osnovnih in 157 meščanskih. (Dalje prihodnjič.)