Petek
Teta Mery je še vedno pri nas (teta Mery je namreč naša teta iz onkraj Luže, kot je bilo označeno v predpretekli številki) in gle-de na to, da se je je cela žlahta že dodobra nažrla, je padla vrsta spet na nas, da jo pri- • srčno sprejmemo in jo zabavamo dva ali tri dni.
In ker smo ji že zadnjič obljubili, da jo borno popeljali po naši Šiški, sem se jaz obi-ska tete Mery vseeno razveselil, kajti m_i je še vedno v spominu njeno prvo srečanje z našimi genialnimi semafori.
Glede semaforov pa, ne glede na našo te-to, le ena informacija: naše velepodjetje ža-rek mrzlično izumlja zeleni val in to počne že vrsto let, kar niti ni veliko, glede na to, da so drugod po svetu zeJeni val izumili že pred dvajsetimi leti.
Se vam zdi tole malce brez zveze? Aha, meni tudi. Tistim, ki so pa te zadeve zaupali podjetju Žarek, pa očitno ne. Č_e nič druge-ga, bi lahko zaprosili znano iznajdljivo šišen-sko bando, naj bi kje v A-vstriji ali Italiji ; pljunila  kakšen  semafor in  ga  prešvercala , do podjetja Žarok. Oni bi ga razdrli, preri-sali, prekopirali — in morda bi v naslednjem desetletju vendarle znali izdelovati domače naprave za zeleni val...
No, to pa nima vseeno nič skupnega z na- ¦ šo teto Mery, ki je na naši prvi vožnji po občini hotela izstopiti že kar pri soseski Sta-ra cerkev, češ da bi se rada sprehodila po našem mestnem parku. Ata se je delal neum-nega, jaz sem bil pa tudi tiho in smo se tako sprehajali med bujnim zelenjem za plotom, kjer naj bi že davno (tudi letos!) stale stano-vanjske stolpnice, jih pa še ni, ampak je le šavje. Toda teta Mery je bila navdušena nad neokrnjeno naravo, divjino, nepotvorjeno krasoto, tako da sva bila še midva z atejem ganjena. Vonderful, je grulila, pri nas pa sam beton in asfalt...
No  ja, tovariši, ki so zaslužni za ta ne- ¦ okrnjeni raj ob stari cerkvi, bi imeli y do-d movini tete Mery zlato jamo. Uredili bi jim dve ali tri soseske Stara cerkev, pa bi jim peli slavo do konca življenja ...
Ate je bolj sam zase porekel, da jim tudi mi kritiko bolj pojemo kot kaj drugega, za- -to  se pa  tudi  nič ne premakne,  toda  teta Mery ni čisto vsega razumela in razpoloženje ni bilo zato čisto nič okrnjeno.
Jaz se pa osebno že zelo veselim trenutka, ko bomo naši tetki pokazali Draveljsko gmaj-no, ki jo po napovedih Dnevnika (oziroma tistih, ki so Dnevniku to povedali) že od 15. avgusta zagrizeno sanirajo.