PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Tratti 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 sa Je tiskal v tiskarni .Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 19. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Tratti, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi O- -n o !> > i-n O Tl XI o - m -*•->• o M Z y. i> c, o T3 co m • ii Cena 500 lir - Leto XL. št. 46 (11.769) * Trst, petek, 24. februarja 1984 Na tiskovni konferenci po strankinem vodstvu PSI očita KPI vmešavanje v samostojnost sindikatov Martelli izrekel tudi »strogo« kritiko zunanjepolitičnim stališčem komunistov RIM — Socialistična stranka z veliko ostrino odgovarja na zadržanje komunistov do vladnega odloka 0 draginjski dokladi in do Craxijeve vlade sploh. To izhaja iz dokumenta, *d ga je strankino vodstvo sprejelo v sredo in sta ga včeraj podtajnika Claudio Martelli in Valdo Spini ori-sala na tiskovni konferenci. Dokument izhaja iz ugotovitve, da so komunisti zavzeli stališče nasprotovanja Craxijevi vladi še preden je vlada sploh prejela zaupnico in da so to svoje nasprotovanje izkazali vedno, razen ob glasovanju o zaupnici- In sedaj, piše v dokumentu, postavljajo komunisti kot politični cilj Padec prve vlade s socialističnim Predsednikom, vlade, ki bi jo morala nadomestiti »programska vlada brez Programa, osnovana na večini brez večine«. Napaka komunistov po mnenju socialističnega vodstva daleč presega napako, ki jo je pomenilo nasprotovanje sredinsko-levičarski večini. . Socialisti na ta stališča odgovar 1®jo s trditvijo, da se v politiki in v sindikatu levica ne more razvijati v nasprotju z reformističnimi tezami, ki predstavljajo koristne in možne spremembe v današnji družbi. Seveda socialistični dokument ni mogel mimo vloge sindikata : tudi tu je seveda komunistična partija na zatožni klopi, saj jo socialisti brez ovinkov obtožujejo, da hoče »upogniti sindikat« s svojimi načrti radikalne opozicije, kljub temu da bi celoten sklop ukrepov zadnjega odloka omogočil komunistični partiji »kritično, a konstruktivno« zadržanje. Socialisti, je rečeno v dokumentu, zavračajo koncept »omejene suverenosti« sindikata. Sindikat mora do konca opravljati svojo nalogo pogajalca, brez kakršnekoli politične instru-mentalizacije. Socialisti — je še poudarjeno —- torej zavračajo podrejenost sindikata strankarskim načrtom in branijo — kot so vedno branili — njegovo avtonomijo. Ob tem pa opozarjajo komuniste na nevarnost, ki bi jo predstavljalo nadalj nje instrumentaliziranje delavskih protestov. Verjetno najtrše pa je stališče o zunanji politiki. Najtrše tudi zato, ker to stališče doslej ni bilo predmet polemik in se je po dolgem času ponovno pojavilo prav v včerajšnjem dokumentu. Socialisti očitajo komunistični partiji, da je spremenila svoja stališča in da je ta sprememba v teku že vse od lanskega kongresa KPI, ki je »omogočil poseg Zagladi-na, češ da je Berlinguer mnenja, da je ameriška politika edina imperialistična.« Podrobneje gredo socialisti v to tematiko pri ocenjevanju komunističnih stališč o evroizstrelkih, kjer očitajo Berlinguerju, da je začel svojo misijo s predlogom, naj Sovjetska zveza odstrani svoje rakete, sedaj pa pravi le, naj »obe strani ne nameščata« novih raket. Za nameček pa socialisti še poudarjajo, da je treba v tem trenutku na italijanski levici izbirati »med pluralističnim demokratičnim socializmom in med neo-leninizmom«. Zelo ostra ocena, torej (čeprav Martelli pridevnika oster ne ljubi in pravi, da je ocena stroga), ki še veča razdaljo med obema italijanskima levičarskima strankama. V pričakovanju bruseljskega vrha »deseterice« Craxi skuša v Bonnu omiliti razhajanja BONN — Kljub prisrčnemu sprejemu, ki ga je bil defežen predsednik italijanske vlade Craxi ob svojem prihodu v Bonn, pa je lahko vsakomur na dlani, da ne bo Italiji uspelo premostiti razhajanj z Zvezno republiko Nemčijo glede konkretnih vprašanj evropske skupnosti. »Italija je pripravljena sprejeti na svoja ramena del žrtev v pravični porazdelitvi bremen in koristi, kar pa se ne sme nanašati samo na kmetijska in proračunska vprašanja temveč tudi na evropsko integracijo na področju raziskav, tehnoloških inovacij in industrijskega sodelovanja«. Cvaxijeva izjava kanclerju Kohlu v bistvu pomeni, da Italija ni pripravljena sprejeti sedanje žrtve za koristi, o katerih bodo morali še razpravljati. Vsekakor pa si ne more nihče od »deseterice« privoščiti novega neuspeha na bruseljskem vrhu po atenskem neuspehu. Na kakšen način bodo morali torej vsaj navidezno obnoviti evropsko enotnost. Bržkone le na načelnih stališčih, konkretne probleme pa bodo prepustili prihodnjemu pariškemu vrhu. Uspela protestna manifestacija v Benetkah Kovinarji in tekstilci še ohranjajo enotnost RIM — Medtem ko nadaljuje sporti dekret o- okrnitvi draginjske do klade, po zavrnitvi ugovorov opoziciji6 o njegovi protiustavnosti, parla-tientami postopek za svojo potrdi-tev v predvidenem dvomesečnem roku (o njem razpravlja senatna komi-sjia za delo, ki bo izrekla mnenje pri-st°jni komisiji za zaklad), so se vče-raJ nadaljevale po vsej državi v več ]®ti ah manjšem obsegu protestne stavke in manifestacije, a je bilo “krati zabeležiti nekaj pozitivnih pre-■tikov k ublažitvi napetosti. Po eni strani je namreč pomemb-da je več strokovnih sindikatov, Ud osebja trgovinskih obratov in javiti prevoznih sredstev, do močnih ydz kovinarjev in tekstilcev, skli-rti° enotne sestanke voditeljev CGIL, hiH- in D1L, na katerih so sprejeli inf ePotna stališča o postopku za la °rmtianje in izražanje mnenja de-vske baze. Čeprav ostajajo seve-rj stališča zastopnikov CISL in UIL nalivna) in večine CGIL (negativ ' ^spremenjena, so taka priza devanja koristna, ker se upirajo popolnemu razkolu v sindikalnem gibanju. Po drugi strani pa je zabeležiti predlog odgovornega za gospodarska vprašanja pri KD Rubbija, da v sporni odlok vnesejo s popravki tudi jamstvo, da bodo delavcem povrnili izgubljene točke draginjske doklade z davčnimi razbremenitvami, če bi inflacija narasla preko 10 odstotkov. To stališče je podprl načelno tudi minister De Michelis in delno PSDI, nasprotujejo mu pa PRI in PIJ in del KD. Najmnožičnejša protestna manifestacija je bila včeraj v pokrajini Benetke, kjer je 160 tovarniških svetov oklicalo pokrajinsko splošno stavko. Na delavskem shodu v Mestrah se je zbralo okrog 50.000 demonstrantov (CISL in UIL seveda trdita, da mnogo manj), spregovorila pa sta tudi člana tovarniških svetov, ki pripadata sindikatoma, ki odobravata vladni odlok o draginjski dokladi. Džemajel ho vsak čas podprl saudsko-sirski načrt Razveljavitev sporazuma z Izraelom prvi korak za pomiritev v Libanonu BEJRUT — Libanonski predsednik Amin Džemajel bi moral vsak čas uradno pristati na saudsko-sirski načrt o premirju in nacionalni spravi, ki ima kot eno glavnih točk razveljavitev lanskoletnega libanonsko-izraelskega sporazuma. Odločitev je kot kaže izredno boleča, saj ji konservativne krščanske sile odločno na- sprotujejo. Džemajel pa nima več druge izbire, skušal je pridobiti na času, a včeraj popoldne so po dopoldanskem zatišju ponovno izbruhnili spopadi. Pritisk druzov in šiitov na »zeleno črto« in na krščanske položaje pri Suk el Garbu je iz ure v uro močnejši in ga lahko prepreči le u-radna Džema jelova napoved, da pri- stane na nove pogoje. Po mnenju večine opazovalcev pa Džemajelov pristanek ne bo avtomatično zagotovil nacionalne sprave. Po včerajšnjih izjavah raznih konservativnih maronitskih veljakov, ne bodo privolili v tako »brezpogojno kapitulacijo«, saj še vedno upajo v izraelsko pomoč. Letala z Davidovo zvezdo so včeraj že tretjič v zadnjih petih dneh bombardirali »teroristične enote« v Libanonu. Po vsem sodeč pa so bili to le palestinski objekti in ne položaji druzov, kot si na tihem želi falanga. Izrael je kot kaže že odpisal Džema jela, zato je malo verjetno, da bi se zameril druzom. Vsekakor pa v Tel Avivu že grozijo, da ne bodo v miru pristali na razveljavitev sporazuma z Libanonom. Kaj to pomeni za usodo libanonske države, je težko predvidevati. Ob dejstvu, da ima I-zrael trdno v svojih rokah ves južni Libanon, se vedno bolj vsiljuje domneva o nekakšni »kantonizaciji« libanonske države, Slovenski romarji na obisku v Rimu JD-M — Približno 1.500 sloven-™h romarjev, med katerimi tu-,l skupina Beneških Slovencev, ^ prispela včeraj v Rim na šti-tanevno romgnje ob priliki sve-e°a kia. Včeraj je bila v Slo-®n-sfcem zavodu Sloveniku po-1^Lernbna slovestnost, s katero so decano odprli obnovljeni del te-r zavoda. V štirih dneh, koli-r bodo ostali v Rimu, se bo-. slovenski romarji udeležili ste verskih obredov (prva ma-a je bila sinoči v Vatikanu, ko „,.s Papežem somaševali sloven-t * sWje), predvidena pa je Posebna avdijenca pri pa-Janezu Pavlu II. V okvi-slovenskega romanja bo dre-~v Rimu koncert zbora Con-ortium musieum. (BBR) Predsednik komisije SZDLS Cigoj na obisku pri koroških Slovencih CELOVEC — Včeraj je prišel na svoj prvi uradni obisk na Koroško novi predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDL Slovenije Štefan Cigoj. Z njim je sekretarka te komisije Eva Godina. Prvi dan obiska, zaključila ga bosta jutri, je bil namenjen razgovorom s člani izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij. O stanju koroških Slovencev zlasti na področju šolstva in kulture so ju izčrpno informirali Feliks Wieser, predsednik ZSO in Janko Malie, tajnik Slovenske prosvetne zveze, pa Teodor Domej iz Slovenskega znanstvenega inštituta. Po razgovoru na sedežu ZSO je bil danes na sporedu še ogled tiskarne Drava, obisk Zvabeka in tovarne celuloze Obir v Reberci pri Železni Kapli. To mešano avstrijsko - jugoslo vansko podjetje, ki obstaja že od leta 1969, ustvarja ob prisotnosti avstrijskega partnerja in SOZD Slovenija Papir z dvesto zaposlenimi 40.000 ton celuloze letno. Poraba lesa, dobavitelji so iz Koroške in ostalih avstrijskih predelov, je 18.000 kubičnih metrov. Letni promet tovarne — njen direktor je ing. Feliks Wieser je v lanskem letu zrastel za skoraj 40 odstotkov in je znesel v letu 1983 blizu pol milijarde šilingov. Poslovodeci v Obirju se zavzemajo, da bi se v maloobmejnem prometu znižala carinska stopnja za celulozo in zato podpirajo dopolnitev obmejnega sporazuma. Po zaslugi avstrijskega partnerja, zlasti pa še članov SOZD Slovenija Papir sodi tovarna celuloze Obir v Reberci med najbolj čvrsta podjetja v tem predelu Avstrije. Sinoči se je predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDLS sestal na razgovor s člani obeh gospodarskih odborov — tako Narodnega sveta koroških Slovencev kot Zveze slovenskih organizacij. Danes bo Štefan Cigoj imel razgovore na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev, ogledal si bo nekatere kraje v Ziljski dolini, zvečer pa se bo udeležil tradicionalnega plesa zvezne gimnazije za Slovence v Cel0VCU „ BARBARA GORIČAR Občinski načrt javnih del na Krasu TRST — Tržaški občinski odbor je pred kratkim poleg finančnega proračuna predstavil občinskemu svetu tudi triletni načrt javnih del. Precejšnjo pozornost posveča ta dokument vzhodnokraškemu področju, občina pa je sprejela tudi nekaj pomembnih zahtev rajonskega sveta za zahodni Kras. Glede vzhodnega Krasa gre prvenstveno omeniti številne posege za uresničitev načrta za gradnjo ljudskih in cenenih stanovanj (PEEP) na Opčinah, ki je kot kaže že v izvršilni fazi, čeprav se je občina obvezala, da bo ta načrt revidirala. NA 4. STRANI Spil jak optimist o ohranitvi miru BEOGRAD — »Kljub vsemu sem optimist in verjamem v možnost o-hranitve svetovnega miru, bolje rečeno, v možnost preprečitve svetovne vojne, ki bi pomenila katastrofo in konec človeške civilizacije,« je izjavil predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak v intervjuju za »Vojno delo« ob 35-letnici izhajanja tega časopisa. Predsednik predsedstva SFRJ je tudi rekel, da so na zelo majavih nogah teze o možnosti omejevanja jedrske vojne v prostorskem, časovnem in drugem smislu, posebej na evropskem '"prostoru. Te in take teorije, je poudaril predsednik predsedstva SFRJ, ne upoštevajo enega od osnovnih zakonov vojne, to pa je težnja po širjenju vojaškega spopada do skrajnosti. Različni odklonilni pojavi v družbi, ki se kažejo na različne načine, od birokratskega centralizma do birokratskega separatizma, meščanskega liberalizma, nacionalizma, iredentizma in različnih oblik protirevolucionarnega delovanja, nimajo in tudi v prihodnje ne smejo vplivati na naše oborožene sile, ki morajo še naprej delovati kot stabilizacijski dejavnik naše družbe, ki povečuje in utrjuje njeno enotnost, je zaključil Špdljak. (dd) V Ljubljani umrl prof. dr. Avčin LJUBLJANA — Po krajši bolezni je v 73. letu starosti umrl prof. dr. France Avčin, pomemben znanstvenik (med drugim je znan tudi kot izumitelj slovitih derez »avčink«, ki so s slovenskimi gorniki romale tudi na najvišje gore sveta v Himalaji). V znanstvenih krogih po svetu je znan zaradi del s področja elektrotehnike, še zlasti elektrotehniških meritev, najširši javnosti pa kot izvrsten gornik in ljubitelj alpinizma, zimskih športov in lova. O naravnih lepotah Jugoslavije je predaval v številnih evropskih državah in ZDA. Napisal je knjigi »Kjer tišina šepeta« in »Človek proti naravi«. Zaslovel je kot vnet ekologist. Prof. Avčin je bil udeleženec NOB od l. 1943. V glavnem štabu Slovenije je bil tehnični inštruktor in član znanstvenega inštituta pri Izvršnem odboru OF Slovenije. Pozneje je bil član vrste mednarodnih organizacij in med njimi Mednarodne zveze planinskih društev. Tiskovna konferenca predsednika ZDA Ronalda Reagana Ozemeljske koncesije na BV za jamstvo varnosti na mejah NEW YORK — Predsinočnjim je predsednik ZDA Ronald Reagan imel običajno sredensko tiskovno konferenco, ki je trajala 36 minut. Reagan je zavrnil vse domneve o odstopu državnega tajnika Shultza ter je prevzel nase odgovornost za pošiljanje marincev v Libanon. Tiskovna konferenca bi morala zadevati v glavnem vprašanja notranje ameriške politike, in. sicer o delu a-meriškega kongresa po zimskih počitnicah: 1. kriminal, 2. molitev v šolah in 3. primanjkljaj zveznega proračuna. Reagan je naklepal, toda časnikarji so odločali. Na tiskovni konferenci se je največ govorilo največ o Libanonu in o Bližnjem vzhodu. Reagan je branil svojo politiko na tistem področju ter izjavil, da so se Ameri kanci začasno umaknili, ker se je razvnel terorizem. Utegnili pa se bodo vrniti, če se bodo povečale možnosti za spravo. Na vsak način pa je zatrdil, da se bo v trenutku vzpostavi- tve miru med Izraelom in arabskimi državami moralo računati na ozemeljske koncesije v zameno za varnost na mejah. Zdi se, da Reagan s tem cika na izraelsko nepopustljivost glede meja, posebno v Cisjordaniji. Ameriški marinci ostajajo v libanonskih vodah, toda Reagan namerava o-mejiti, ali opraviti posege ameriškega ladijskega topništva in letalstva na kapnem. Poudaril je še, da nameravajo ZDA, skupaj s svojimi zavezniki, preprečiti zaporo Ormuške ožine. Prizadevajo se tudi, da bi se izboljšali odnosi s Sovjetsko zvezo. Zvedelo se je še, da je pred sedežem sovjetske misije v New Yorku eksplodiral peklenski stroj, ki pa ni poškodoval nikogar. Odgovornost za a-tentat si lasti neka sionistična skupina. Večje izločanje delovnih organizacij v SFRJ za rezerve BEOGRAD — Po zaključnem računu za leto 1983 bodo jugoslovanske delovne organizacije s področja gospodarstva izločale za rezerve sredstva po 4-odstotni namesto 2,5-odstotni stopnji. Stopnja izločanja za rezervna sredstva se zvišuje tudi za OZD v družbenih dejavnostih z 1,5 na 2 odstotka. To so bistvene spremembe in dopolnitve zakona o rezervnih sredstvih, ki jih je zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ včeraj sprejel po skrajšanem postopku. Ocenjujejo, da je bil ta ukrep nujen, ker so izgube v gospodarstvu in na drugih področjih znatno presegle rezervna sredstva, ki so jih oblikovali na podlagi do zdaj veljavnih stopenj. Slovensko gospodarstvo je na primer v 9 mesecih lani zabeležilo 13 milijard din izgub, zbralo pa je samo 7 milijard rezervnih sredstev. Podoben je položaj tudi v drugih republikah in pokrajinah, zato so sprejetje sprememb zakona o rezervnih sredstvih pospešili. (dd) Tri leta trajajoča vojna prešla v novo obdobje Iran stopnjuje svojo ofenzivo proti Iraku z odprtjem že tretje fronte v nekaj dneh BAGDAD, TEHERAN - Čeprav je zelo težko oceniti položaj na bojni fronti med Iranom in Irakom, ker so si verzije iz Teherana in Bagdada diametralno nasprotne, pa je jasno, da se že dva dni bijejo izredno krvavi boji. Prejšnjo noč so namreč iransko čete odprle še tretjo fronto v južnih predelih države, kar je nadaljevanje silovite Ofenzive »Zarja 6«, ki se je začela predvčerajšnjim. Nova fronta naj bi bila še južneje od tiste, ki je bila odprta 21. t.m. ob iranskih naseljih Mehran in Bostan. Po vojnih poročilih v Teheranu naj bi iranske čete razbile sovražnikovo obrambo pri mestu Al Amarah in naj bi sedaj divjale celo ob reki Tigris, tako da so pretrgane povezave med Bagdadom in Basro. V tej ofenzivi naj bi Iran uporabil kar 500 tisoč mož. kar je največ od začetka vojne. Jasno je, da so v Bagdadu takoj reagirali na te novice in neki vojaški glasnik je demantiral izjave, po katerih naj bi iranske čete prodrle do Tigrisa in Evfrata. Še več, iraška vojska naj bi popolnoma uničila nasprotnika. V to se je vmešal tudi Ronald Reagan, ki je na iransko pretnjo po zaprtju Ormuške ožine, ki združuje Perzijski zaliv z Indijskim oceanom, odgovoril, da ZDA ne bodo tega nikoli dovolile in če bo treba, bo posegla tudi ameriška vojna mornarica. □ SAN SEBASTIAN — Neznanci so včeraj v San Sebastiano ubili senatorja Casasa Vilo, ki je bil nositelj socialistične liste na prihodnjih deželnih volitvah v Baski ji. Pertinijev dan v Londonu Predsednik Peri ini je imel včeraj v Londonu izredno živahen dan. S kraljico Elizabeto je bil na kosilu, sinoči pa na razstavi o »geniju Benetk«, obiskal je pa tudi »Times« in razstavo beneškega stekla. Zjutraj pa se je zadržal v daljšem razgovoru z voditeljem laburistične opozicije Neilom Kinnockom (Telefoto AP) Živahna diplomatska dejavnost Jugoslavije Predsednik Spiljak k Mubaraku podpredsednik Zarkovic v Moskvo BEOGRAD — Uradni tiskovni predstavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve Veljo Jeglič je na Včerajšnji uradni tiskovni konferenci sporočil, da pomeni bližnje srečanje predsednika predsedstva SFRJ Mike Špiljaka z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v Kairu v začetku prihodnjega tedna nadaljevanje političnih pogovorov na vrhu med državama, ki so jih začeli z obiskoma predsednika Mubaraka v Jugoslaviji junija in septembra leta 1982 in s_ srečanji na sedmi konferenci neuvrščenih držav v Delhiju. Željko Jeglič je poudaril, da se odnosi med Jugoslavijo in Egiptom uspešno razvijajo na podlagi tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja, katerega temelja sta postavila predsednika Tito in Naser. Željko Jeglič je zatem dejal, da bodo pogovori podpredsednika pred-seds>/a SFRJ Vidoja Žarkoviča od 27. februarja do 3. marca v Moskvi s prvim namestnikom predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Va-siljem Kuznecovom priložnost za vsestransko izmenjavo mnenj o jugoslo-vansko-sovjetskih odnosih ter o vrsti žgočih mednarodnih vprašanjih. V odgovoru na vprašanje novinarja je Željko Jeglič sporočil, da se bo na vabilo podpredsednika Z IS Borislava Srebriča od 27. februarja do 3. marca v Jugoslaviji mudil namestnik predsednika ministrskega sveta SZ Zia Nurijevič Nurije. Glede na obojestranski interes je pričakovati, da bosta obe strani v pogovoru posvetili pozornost razširitvi sodelovanja na področju kmetijstva in pre- hrambene industrije na dolgoročnih temeljih. .. Na koncu je tiskovni predstavnik sporočil, da je predsedstvo SFRJ 00 upoštevanju interesa za razvoj brososedskih odnosov in sodelovanj* z republiko Grčijo, sprejelo sklep ustavitvi nadaljnjega kazenskega P**" stopka proti 5 grškim državi jano»0 Jugoslovanski varnostni organi _ so decembra lani zaprli 5 grških držav ljanov, ki so študirali v Jugoslavo^ zaradi utemeljenega suma, da so s ukvarjali z nedovoljeno dejavnosti uperjeno proti temeljem socialistk0 samoupravne ureditve in varnos SFRJ, ki je kazniva po kazenske0 zakonu SFRJ. V skladu s tem pom hodo zaprte grške državlja izgnali iz Jugoslavije in jim pr®Ph vedali za pet let vstop v SFRJ- (d Kongres krščanske demokracije v znamenju notranjih dilem RIM — Danes ob 15. uri bo De Mita uradno odprl 16. vsedržavni kongres KD, kateremu bo prisostvovalo kakih 800 delegatov in tisoč časnikarjev. Kot vse kaže bo imel pravi maratonski govor, zapisan na skoraj 200 straneh. Če ga ocenjujemo s stališča njegove vsebine, lahko rečemo, da bo ta demokrščanski kongres med najbolj ohlapnimi v novejši italijanski politični zgodovini. De Mita bo spet kandidiral na tajniško mesto ob pomoči približno 70 odstotkov članov stranke: Zaccagnini, oz. »kartel« levih tokov je dosegel 34 odstotkov soglasja, Andreotti jeva struja 13 odstotkov, Piccoli je vi dorotejci blizu 13 odstotkov, fanfamjevci razpolagajo s 6 ali 7 odstotki. Po drugi strani, zaradi novega pravilnika, ni mogoče predstaviti tajniške kandidature med kongresom. Edini drugi kandidat, neapeljski minister Vincenzo Scotti starta največ s 3 ali 4 odstotki glasov: njegova bitka je torej že izgubljena, bije jo le zaradi ugleda, ki mu bo prinesla morda le nekaj politične rasti Edini pravi problem predstavlja vprašanje, kdo bo naslednik v predsedstvu stranke. Piccoli, po številnih glasovih, ki krožijo v raznih časnikih v zvezi z njegovimi stiki z ložo P2, oz. s Francescani Pazienza, ne bo več potrjen na tem mestu : Amin-tore Fanfani se zdi danes eden izmed najbolj verjetnih kandidatov. Rešitev tega vprašanja, ki je politično zelo pomembno (predsednik KD bo med najbolj zanesljivimi kandidati za naslednika Pertiniju), vsekakor ne pripada kongresu, ampak vsedržavnemu dvetui, katerega bo izvolil kongres. S političnega vidika se začenja kon- gres zelo enotno. Toda ta enotnost je bolj navidezna kot resnična. KD še nikakor ni prebavila hudega u-darca od 26. junija in zato raje ne dramatizira preko meje svojih notranjih razhajanj. Vsi se torej strinjajo, da je v tem trenutku treba podpreti Craxija, glede na to, da v sedanjem trenutku ni mogoče menjati ne zaveznikov ne strategije. Vsekakor nihče ne skriva dejstva, da smo že pri drugem kongresu KD, ki se začenja z nedemokrščansko Palačo Chigi. Možno je vsekakor, da bo prišlo do diskusije, ki bo bolj poglobljeno obravnavala trenutno krizo, ki jo preživlja stranka, da bi dobili cilj, ki bi časovno ne bil pre- več oddaljen. Na eni strani je torej Zaccagninijeva levica, ki ni nikoli povsem pokopala zamisli o drugačnem odnosu do komunistov, levica, ki vedno bolj občuti zavezništvo s socialisti kot nekaj vsiljenega, s stališča volilne logike negativnega in strateško izgubljenega. Tako Bo-drato, Rognoni, Martinazzoli, Grillotti bi lahko predlagali drugačno politično ravnovesje za bodočnost, pa čeprav zelo previdno proti KPI. Po drugi strani pa imamo tudi bolj proti socialistom odprto dušo stranke, ki jo predstavlja predvsem Forlani, pa tudi Donat Cattin. Ti možje so na prejšnjem kongresu ostali v manjšini, ki pa bolj od vseh drugih poudarjajo strateško zave2dj. štvo s socialisti. Sredi tega F , veda De Mita, kateremu priP0":! kajpak, vloga moderatorja. Toda nik stranke je moral po vOOl0La porazu krepko znižati ton syoj glasu. Velika večina, ki PO^P^J^nO Mito, predstavlja tudi zanj °r^0t pogojevanje: De Mita je bolj kdajkoli »ujetnik« zgodovinskih,.-a dij Andreottija, Fanfanija, FicC in tudi Forlani je ve manjšine, Kongresu se zato ne bo 1 n0 izmotati iz razprav, ki so že J začrtane in bodo gotovo Pj® b° težke. Kot primer, kako zaplet^^ potek tega kongresa, naj naV. ^ e-le en podatek: Donat Cattin. den največjih nasprotnikov De je moral krepko zmanjšati svoj . atj jevitost, predvsem pa ne yt-več svojega varovanca Scott J radi zelo enostavnega dejanj • je Mita mu je namreč omogočil. nekaj dni pred kongresom spe je dobil senatorski stolček, m B izgubil ob junijski^ voUtvaliiABpi Petričič (KPI) predlagal komisijo za RIM — Na zadnji seji centralnega komiteja Komunistične partije Italije je prof. Paolo Petričič, sklicujoč se na resolucijo partijskega kongresa, predlagal vodstvu, naj pospeši dejavnost v korist narodnih manjšine in etničnih skupnosti. Ta svoj predlog je prof. Petričič utemeljil s splošnim interesom, ki ga za to vprašanje kažejo v prenekaterih deželah. »se zlasti aktivpo komisijo naša partija potrebuje v sedanjem trenut ku, ko vlada pripravlja svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodne skupnosti,« je dejal Petričič, edini predstavnik Slovencev v vodstvu KPI. V imenu tajništva KPI je odgovoril Ugo Pecchioli. Sprejel je Petričičevo narodnosti povabilo in napovedal, da bo vodstvo partije čimprej ustanovilo delovno skupino za manjšinska vprašanja. KPI za razvoj obmejnih krajev ČEDAD — Danes zvečer bosta poslanca Baracetti in Cuffaro predstavila zakonski predlog KPI v korist obmejnega gospodarskega razvoja. Gre za obmejne videmske občine in za pokrajini Trst in Gorica. Po tem predlogu naj bi država do 1988. leta za gospodarsko rast teh območij namenila tisoč milijard lir. Odličja svobode tudi naši prosveti Na konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije so včeraj v Ljubljani slovesno podelili tradicionalna od-ličja svobode, ki jih je doslej prejelo tudi več naših kulturnih društev in zaslužnih posameznikov. Tudi tokrat so poleg organizacij, skupin in kulturnih delavcev iz Slovenije, med dobitniki tudi zastopniki našega kultumo-prosvetnega življenja, v simbolično potrditev enotnosti slovenskega kulturnega prostora pa tudi v dokaz o naši dejavni navzočnosti v njem. Med včerajšnjimi dobitniki so Klavdij Palčič, kulturno društvo Prosek-Kontovel in kulturno društvo Jezero iz Doberdoba. Klavdij Palčič je v kratkem nizu februarskih dni tako že drugič naslovljenec priznanja za svoje umetniško in razvejano kulturno delo, tokrat zlasti na kulturno-prosvetnem področju, ki mu je kot dolgoletni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev dal nove kakovostne spodbude in zlasti utemeljil drugačno pojavljanje te organizacije v italijanskem prostoru. Kulturno društvo Prosek-Kontovel je prejelo odličje za svoje dragoceno delovanje, katerega začetki segajo v prejšnje stoletje in ki ga je kljub številnim udarcem znalo vedno znova oživiti. Danes poleg ženskega in moškega pevskega zbora združuje tudi otroški in mladinski zbor ter dramsko skupino, svoje delovanje pa tesno povezuje z ostalimi vaškimi organizacijami. Pevski tradiciji, pri kateri velja posebej omeniti kakovost znanega moškega zbora »Vasilij Mirke., ki je med najboljšimi v zamejstvu, dodaja tudi obetavno glasbeno dejavnost, za katero skrbi oddeljeni oddelek šole Glasbene matice. Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba je eno najstarejših na Goriškem, saj so ga ustanovili takoj po koncu zadnje vojne, septembra 1945. Tudi to društvo svoje začetke razpoznava zlasti v zborovski dejavnosti, iz katere je zrasel uspešen moški pevski zbor, ki so se mu kasneje pridružile še dejavnosti v okviru ženskega m mladinskega odseka ter fotografski krožek. Posebno dragocena pa je vloga tega društva pri utrjevanju narodne zavesti na območju, kjer deluje, in pri prizadevanjih za plodno sodelovanje in izmenjavo z matično domovino, zlasti z bližnjimi obmejnimi območji, in s Slovenci, ki živijo na Laškem. VLASTA BERNARD Zakaj ladja Orion kali jugoslovanske vode ? KOPER — V sredo nekaj po 10. uri je patruljni čoln koprske postaje mejne milice približno 0,8 milje v jug. teritorialnih vodah skušal zaustaviti ribiško barko »Orion«, ki je za seboj vlekla globinsko mrežo. Čeprav je »Orion«, ki ga poveljuje 58-letni Luigi Mervi iz Nabrežine, že večkrat protizakonito ribaril v naših teritorialnih vodah, se je včerajšnje ribarjenje spremenilo v pravi obmejni incident. Patruljni čoln se je namreč približeval tržaški ribiški ladji. Približno na 15 metrih razdalje je »Orion« s polno močjo zaplul proti desnemu boku Patruljnega čolna. S hitrim manevrom 80 se koprski pomorski miličniki izognili trčenju. Tedaj pa je »Orion« za-vil proti italijanski strani, ribiči so Presekali jekleni vrvi vlečne mreže in * vso hitrostjo zapeljali proti Trstu. Kljub temu da so iz patruljnega čolna izstrelili opozorilne rakete, je »Orion« Peljal proti Italiji z nezmanjšano hitrost jo. Kaj se skriva za ponavljajočim nezakonitim ribarjenjem »Orion« v jug. teritorialnih vodah, bomo z dodatnimi podatki, ki jih zbira koprska Uprava za notranje zadeve skušali odgovoriti v prihodnjih dneh. IZTOK UMER GRADEŽ — Predstavnik »Zelene liste« Mattiussi je v posebni poslanici nakazal kakšne poti bi morali ubrati TRŽIČ — Novoustanovljena družba Terme Romane iz Tržiča je županu Saccaviniju predložila načrt za obnovo teh toplic. V poslopju, kjer bi bil sedež družbe, bi postavili vse najsodobnejše naprave s tega področja. VIDEM — Danes bodo v Trstu predsedniku deželnega sveta Viniciu Tu-rellu simbolično izročili 93.541 »glasovnic« z referenduma za samostojno pri zaščiti naravnega ambienta Gra-deža in lagun. Gradeški ekologi se zavzemajo zlasti za ureditev vprašanja industrijskih odplak, kot tudi za zaporo navtičnega pristanišča Pampa-gnola in takojšnje ureditve koncesij v zvezi z raznimi otočki in sipinami sredi lagun. deželo Furlanijo. Izročila jih bosta ravnatelja dveh zasebnih radijskih postaj iz Vidma in Cente, ki sta dali pobudo za to akcijo. Delegacijo obeh radijskih postaj je pred kratkim v Rimu sprejela tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, kateri sto tudi simbolično izročili te »glasovnice«. V Trstu se bosta oba ravnatelja sestala še z načelniki deželnih odborov političnih strank. kruike - kratke - kratke Na pobudo vodstva PSI V Rimu predavanje o Italijanih v SFRJ RIM — Odsek za državljanske pra vice pri osrednjem vodstvu socialistične stranke bo v četrtek, 1. marca, priredil v Rimu razpravo o italijanski narodnosti v Istri in na Reki. Po uvodnih pozdravih podtajnika v zunanjem ministrstvu Maria Raffaellija in jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Marka Kosina bosta podala uvodni poročili predstavnik ljudske univerze v Trstu Arduino Agnelli in predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau. Sledila bo razprava, v kateri so že napovedali poseg evropski poslanec Gaetano Afrè, odgovorna za zunanje zadeve pri vodstvu PSI sen. Margherita Boniver, sen. Franco Castiglione, poslanca Francesco De Carli in Loris Fortuna, predstavnik združenja Istranov v Trstu Rinaldo Fra-giacomo, namestnik načelnika urada za kulturo pri zunanjem ministrstvu Antonio Mancini in pisatelj Fulvio Tomizza. Zaključke bo povzel podtajnik PSI Valdo Spini. Razpravo bo vo- dil odgovorni za urad za državljanske pravice pri vodstvu PSI Alberto Benzeni. Pobuda je vsekakor zanimiva, saj je to prva široka razprava o staranju italijanske narodnosti v jugo-slaviji na tako visoki ravni. (BBR) Deželni odbor za varstvo okolja TRST — Pod vodstvom deželnega odbornika Vespasiano se je včeraj sestala komisija, ki je razpravljala o zakonskih osnutkih v zvezi z zaščito naravnega ambienta. Kar se tiče zakona o zaščiti naravnega ambienta bodo ustanovili ožji odbor (Saro, Braida, Puppini, Magrini), v katerega pa bodo lahko vstopili tudi drugi člani, da bi še bolj poglobljeno razpravljali o celotnem vprašanju. Različna gledanja na izgradnjo gozdnih poti v Kanalski dolini • V' V načrtu je izgradnja ceste iz Zabnic na Višarje TRBIŽ - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prejela od italijanske vlade 19 milijard lir za izboljšanje gozdnih poti. O tem prispevku je deželni od-h°rnik Vespasiano govoril predstavnikom gorskih skupnosti in krajevnih «stanov. Poglavitni cilj te naložbe je omogočiti boljše spravilo lesa, hitrejši Goliod v kraje, kjer so izbruhnili požari, lahko bi tudi povečali število de-°vnih mest in uredili potoke in hudournike. Po teh predlogih naj bi v bo °če posekali več drevja kot doslej. .... Po sedanjih predvidevanjih naj bi na podlagi predloženega načrta zgraža v Karniji 48 km cest za 4 milijarde lir, v Kanalski dolini 32 km za -J ^‘iijarde, v pordenonski pokrajini 33 km cest za 64 milijard lir, na območju «umilia in Benečije pa 25 km cest v skupnem znesku 2.5 milijarde lir. t Kakor vidimo, gre za naložbo, ki naj bi jo izvedli v dveh letih. Ker gre udi za ceste, ki naj bi jih zgradili v Kanalski dolini, kjer so v gorskem modelu obrežni gozdovi, smo se pri domačinih pozanimali, kaj sodijo o tem uaertu in kako ga bodo izvajali. Višarski župnik Čemet nam je povedal, da se predstavniki trbiške občine že pogovarjali z njim in da so predlagali, 1- .m edino cesto, ki bi iz tega naslova zgradili na območju te občine, spe-1 Ra Višarje z žabniške strani. »Cesto bi pri ,treh hišah’, kjer se začenja kolovoz, preuredili tako, da bi bilo po njej z osebnimi avtomobili mogoče priti na Planino, od tam pa na same Višarje, je dejal župnik čemet. Razdalja med dolino in Višarji bi bila po tej poti krajša kot po cesti iz Ovčje vasi, pa tudi manj ovinkov bi imela. Potem bi se lahko dogovorili, da bi eno leto na Višarje vozili iz Žabnic, drugo leto pa iz Ovčje vasi. V vsakem primeru pa bi se morali dogovoriti za enosmerno pot.« Kakor bo po eni strani cesta koristna, tako obstaja tudi nevarnost, da bo povzročila prehud poseg v naravo. Predsednik upravičencev do sečnje drv na Trbižu Simeon Prešern je zaskrbljen, da bi posekali preveč dreves in da bi nastali plazovi tudi zaradi zemeljskih del na tem objektu. Vsa zadeva je še v povojih in polna protislovij. Ne moremo si namreč razložiti, zakaj se v deželnem predlogu govori, denimo, o izgradnji 32 km cest v Kanalski dolini, na Trbižu kot največji občini pa bi jih zgradili samo kakšnih deset km, kolikor naj bi predvidoma bila dolga cesta čez Planino na Višarje. Vsekakor bo bližnja prihodnost odgovorila tudi na ta vprašanja, zakaj dežela bo vendarle morala z zakonom porazdeliti prispevek proračunskega ministrstva in za sodbo vprašati gorske skupnosti in občinske uprave. Tihotapci kavbojk KOPER — Miličniki so na tovornjaku TIR iz Bjelovara našli 468 parov kavbojk, ki jih je šofer pretihotapil iz Italije. Miličniki so jih odkrili povsem slučajno. Ko je šofer opravil carinske in mejne formalnosti, se je s tovornjakom odpeljal proti Reki. Na cesti ga je ustavila milica, ker so iz Italije uvožene cevi bile slabo naložene. Ko so pregledovali tovor, so pod njim našli skrite kavbojke. Oba šoferja na tovornjaku so aretirali zaradi nedovoljene trgovine, blago pa zaplenili. Ista usoda je dolotela potnike nekega turškega osebnega avtomobila, pri katerih so ob pregledu vozila na Kozini odkrili 130 parov platnenih hlač. □ Danes ob 14. uri se prične v Portorožu, v Palače hotelu prvo mednarodno srečanje filatelistov in muzikantov, vabljeni pa so tudi zbiralci značk in starih razglednic. Srečanje bo trajalo še v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t.m. V Izoli prenovijo dom upokojencev Cev ^LA — S spomladanskim pričetkom prenove izolskega doma upokojen-hir ,Il?i bi se ta socialnovarstvena organizacija dokončno otresla predznaka Utiot niC,e °ziroma najslabšega doma upokojencev, kot je pri pregledu objekta °Vl>a posebna komisija republiškega komiteja za zdravstveno in socialno Var«it računa Komisija repuonsKega Komacja m -----— čunn,Va zavarovanja iz Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Izole in Pirana. Okoli •> hov pa do dom namenil iz lastnih sredstev. IZTOK UMER Marija Ferletič novi predsednik SSO Zaščita manjšine ne škoduje pripadnikom večinskega naroda Marija Ferletič, predsednica Sveta slovenskih organizacij Na sobotnem občnem zboru Sveta slovenskih organizacij v Gorici (o občnem zboru smo poročali že v nedeljski številki), je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu te organizacije. Damjana Paulina, dosedanjega predsednika, je na tem mestu zamenjala Marija Ferletič. Bolj kakor zamenjava v vodstvu organizacije pa se nam zdi pomemben dokument, ki so ga izglasovali ob koncu občnega zbora in ki v strnjeni obliki prinaša zahteve SSO glede postopka za izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost in glede vsebine zakona samega. V dokumentu je poziv vladi, naj brez nadaljnjega odlašanja poskrbi za takojšen začetek postopka za pripravo pravičnega zaščitnega zakona, ki naj zadovolji utemeljena pričako- vanja slovenske nacionalne skupnosti v Italiji. V dokumentu je nadalje rečeno, da naših vprašanj ni mogoče reševati na enak ali podoben način, kakor vprašanja, ki jih postavljajo druge jezikovne skujmosti v državi. V dokumentu je nadalje rečeno, da priznanje zakonske zaščite v nobenem primeru ne pomeni izpodrinja-nje pripadnikov večinskega naroda, kakor skušajo določeni krogi zadevo prikazati. Po drugi strani pa odklanjajo take rešitve, ki bi omejevalno vplivale glede priznanja pravic, ki bi stremele k ločevanju Slovencev na različne kategorije. Postavljajo tudi zahtevo, da pristojni organi pred izglasovanjem zakona izvedo za mnenje pripadnikov manjšine preko njenih izvoljenih predstavnikov. Dokument, ki so ga predstavili vzporedno s finančnim proračunom za leto 1984 Triletni načrt javnih del za kraško področje Tržaški župan Richetti je poleg finančnega proračuna za tekoče leto, o katerem teče prav v teh dneh razprava v občinskem svetu, prejšnji teden predstavil javnosti tudi triletni načrt javnih del. Gre za zakonsko dolžnost, ki jo morajo izpolniti ob predstavitvi proračuna vse občinske in pokrajinske uprave, čeprav dokument sam po sebi še ne predstavlja izvršilnega sklepa. Je pa v bistvu neke vrste politična obveza, njegova uresničitev pa je v prvi vrsti odvisna od finančnega stanja uprave, ki ni rožnato in torej ni spodbudno za uresničitev mnogih navedenih del. To je jasno povedal sam župan v svojem političnem poročilu, njegova izvajanja pa je nato s številkami potrdil odbornik za proračun Calandruccio. Triletni načrt javnih det je uprava razdelila po sektorjih in po rajonih ter tako skušala nekoliko omiliti težave pri razumevanju le-tega, čeprav ji to, kljub vidni dobri volji, ni popolnoma uspelo. Poglejmo kakšne načrte ima tržaška občina (poleg seveda tako imenovanih rednih in izrednih posegov) v triletju 1984 86 za oba kraška rajona, ki sta bila v preteklosti prevečkrat zanemarjena, oziroma na robu dogajanj tudi kar zadeva javna dela. VZHODNI KRAS Levji delež igrajo tukaj posegi za gradnjo ljudskih in cenenih stanovanj (PEEP) na Opčinah, za katere je občina že dobila več kot štiri milijarde lir s strani dežele, kar v skopih besedah pomeni, da je načrt že v izvršilni fazi. In to kljub upravičenim protestom domačinov, ki jim bodo razlastili zemljišča in Kmečke zveze, ki si je prizadevala za revizijo teh načrtov. Občinska uprava s tem krši mnoge sprejete obveze in z njo tudi tiste politične sile, ki nosijo odgovornosti pri vodenju uprave in ki so se na raznih sestankih izrekle za revizijo tega načrta. Odbor je že nakazal 750 milijonov lir za ureditev kanalizacije in depu-ratorja v Bazovici. Sklep je pred kratkim ratificiral občinski svet, kar pomeni, da bodo dela stekla v kratkem. Uprava ima v načrtu tudi ureditev kanalizacije na Opčinah. Glede ostalih del gre v tem kraju omeniti Se razširitev starega pokopališča (1 milijarda in 750 milijonov lir), za katero je morala občina pripraviti posebno varianto splošnega regulacijskega načrta, ki jo mora sedaj še dokončno odobriti dežela. Med ostale načrtovane posege gre na tem področju podčrtati še ureditev bivšega odlagališča smeti pri Trebčah (80 milijonov lir) in pa sanacijski poseg pri Perčedolu (25 milijonov) , ki je že zaščiteno področje. Po dolgoletnem prizadevanju openskega prebivalstva in organizacij, ki nosijo ime po Pinku Tomažiču in tovariših, jo občina vendarle uvrstila med svoje načrte tudi dela za ureditev openskega strelišča (60 milijonov), ki naj bi jih izvedla v letu 1985. Vprašanje zase predstavlja gradnja nove občinske izpostave na Opčinah, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet polemik med strankami. Za izgradnjo tega objekta namerava občina v letih 1985 1986 potrositi nad dve milijardi lir čeprav nima kot kaže še na razpolago ustreznega zemljišča. V triletnem načrtu pa je govor tudi o dokončni ureditvi zapuščine Diega de Henri-queza in sicer na zemljišču bivšega begunskega naselja na Padričah, ki ga občina namerava odkupiti za 500 milijonov lir. ZAHODNI KRAS Občina je povsem sprejela zahtevo rajonskega sveta za ureditev pločnikov na nevarnem odseku pokrajinske ceste med Prosekom in Konto-velom (»na Medulah«) in za to že dala na razpolago 160 milijonov lir. V načrtu ima tudi razširitev kriškega nogometnega igrišča (200 milijonov) ter preureditev občinskega zemljišča, kjer zadruga domačih vinogradnikov »Kriški breg« prireja vsako leto razstavo in pokušnjo vin (*8 milijonov lir). V tem letu bi morali občinski strokovnjaki očistiti tudi kontovelsko mlako. Za ta dela je občina že nakazala 45 milijonov lir. Med ostale posege na tem področju gre še omeniti ureditev nekaterih poljskih poti v Križu, na Proseku in na Kontovelu, popravilo javnih stranišč, občinske izpostave v Križu ter postavitev ograje ob cesti, ki povezuje Križ z obalno cesto. V februarju cene narasle za 1 odst. V februarju so cene artiklov in storitev najširše potrošnje poskočile v Trstu za en odstotek. Podatek je včeraj sporočil statistični urad tržaške občine. Po ocenah istega urada so v zadnjem letu poskočile cene v Trstu za 11,9 odstotka. V februarju se je še najbolj povečal izdatek za energijo (1,3 odstotka), jedila so se podražila za 0,7 odstotka, izdatek za stanovanje 0,5 odstotka, minimalno (0,1 odstotka) pa so se podražila tudi oblačila. V zadnjem letu je najbolj poskočil strošek za stanovanje (kar 38,6 odstotka), jedila, energija in oblačila pa fio se podražila dokaj enakomerno (od 10,6 odstotka do 11,9 odstotka). Od drugih italijanskih mest so zabeležili v februarju večji porast cen le v Milanu (plus 1,1 odstotka), manjšega pa v Bologni in v Turinu. Milan prednjači tudi na lestvici poviškov cen v zadnjem letu (plus 12,4 odstotka). V Turinu so cene v dvanajstih mesecih narasle za 12 odstotkov, v Bologni pa za 11 odstotkov. Trst je torej izgubil nehvaležno prvenstvo najdražjega mesta v Italiji. Občinski odbor odločal O Prešernovi proslavi pri Sv. Ivanu o javnih delih in zdravstvu Tržaški občinski odbor je na zadnji seji sprejel vrsto ukrepov s področja urbanizma, javnih del in zdravstva. Po hitrem postopku so odobrili kritje stroškov novega poda v jedilnici o-snovne šole D. Chiesa, dvajset milijonov pa so določili za sanacijo Bm Šketa. Odločili so se tudi obnoviti praznično osvetlitev pročelj občinske palače in palače Modello. Občinski odbor je začel tudi postopek za izdelavo nekaterih podroonost-nih regulacijskih načrtov, ki jih bo zaupal zunanjim strokovnim sodelavcem. Razpisal je nadalje natečaj za najem osmih avtobusov, s čimer skuša v mejah svojih možnosti pomagati domačim podjetjem s tega sektorja. Številni odloki občinskega odbora pa zadevajo področje socialnega skrbstva. Tako bodo pediatru iz otroške bolnišnice Burlo Garofolo zaupali sedaj nezasedeno mesto zdravstvenega vodje središča za motorično vzgojo. Zdravnik bo s kolegi, ki že opravljajo svetovalsko službo, skrbel za reorganizacijo in prestrukturiranje službe, tako da bo potem lahko prešla v okvir Krajevne zdravstvene enote. Odbor se je nato izrekel za nadaljevanje službe osebja v domovih počitka in v Ipab. Za civilne invalide, slepe in gluhoneme pa je na račun dežele o-dobril vnaprejšnje izplačilo 410 milijonov lir za dodatne mesečne prispevke. Na koncu je odobril še nakup dveh posebnih ortopedskih vozičkov za stopnice, s čimer bo dvema prizadetima otrokoma omogočil obiskovati redni pouk. Srečanja dolinskih upraviteljev v GMT in VM Po sestanku pri predsedstvu deželne vlade za pripravo na srečanje z delovno skupino, ki jo vodi predsednik IRI Prodi, sta se včeraj srečala dolinski župan Švab in podžupan Pečenik s predstavniki tovar niškega sveta VM in s predsednikom GMT inž. Lippijem. Danes bo na sporedu srečanje s tovarniškim svetom GMT, prihodnji teden pa z ravnateljem tovarne VM inž. Di Gregor iom. Predloge, kj jih bodo zbrali na srečanjih za premostitev sedanje krize, bo dolinska uprava posredovala deželi. V Aristonu film o zakoncih Rosenberg V okviru Festivala festivalov bodo od danes v tržaški kinodvorani Ari-ston predvajali najnovejši film Sid-nea Lumeta »Daniel«. Film, ki je povzet po romanu E. L. Doctoroa, opisuje življenjsko tragedijo zakoncev Rosenberg, ki so ju v povojnem času v ZDA usmrtili pod obtožbo vohunstva v korist SZ. Primer Rosenberg je razdvojil ne samo ameriško ampak tudi svetovno javno mnenje Naša društva morajo opravljati svojo nalogo osveščanja in združevanja Res je, da smo imeli letos veliko Prešernovih proslav (vse še niso zaključene), res je, da so se kulturni delavci posameznih društev potrudili, da bi bile izvirne, drugačne od preteklih let, da bi resnično pomenile praznik slovenske kulture za nas vse. V glavnem so proslave uspele, obisk je bil povsod zadovoljiv, ponekod celo množičen. Tega na žalost ne moremo reči za Prešernovo proslavo, ki sta jo v sredo zvečer skupno pripravili domači društvi »Slavko Škamperle« in »Union« v mali dvorani na stadionu 1. maj. Organizatorji so se res potrudili, pripravili lep program, a samih Sveto-ivančanov je bilo v dvorani bolj malo. škoda, ker so izgubili priložnost, da bi skupno preživeli tak kulturni večer, škoda, ker so ostali pridni in sposobni člani obeh društev v svojih prizadevanjih za okrepitev društvene in kulturne dejavnosti na tem področju, osamljeni. Zato je povsem primerno izzvenel govor Loredane Gec, ki si je v imenu vseh zastavila vprašanja, kakšna naj bo bodoča vloga naših društev, kako naj društva rešujejo svojo glavno nalogo osveščanja ter združevanja in glasnikov naše narodnostne skupnosti, če ne najdejo dovolj opore v samem prebivalstvu?! V programu, ki je sledil, je najprej prebral nekaj svojih razpoloženjsko — 1 p* intimnih, pa tudi bolj sproščenih in veselih pesmi Marko Kravos, ki je žel, resnično zaslužen aplavz, škoda, da ni prečital več svojih pesmi. Nekaj besed o pomenu delovanja Odbora za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu je spregovoril Vili Mi-kac. Tudi njegov poseg je izzvenel v želji, da bi se akcija za vrnitev pozitivno končala in da bi imeli Sveto-ivančani zopet svoj dom, v katerem bi lahko plodno delovali. Ostali del programa je izpolnil pevski zbor Marij Kogoj, ki je pod vodstvom Nade Žerjal - Zaget lepo zapel osem pesmi, v glavnem narodne v Vrabčevi priredbi, za konec pa le izvedel pesem »Rodna zemlja«, katere besedilo je napisala goriška pesnica Ljubka Šorli, uglasbil pa jo je Stane Malič z Opčin, glasbenik, ki bo letos slavil 80 let življenja. Pismo italijanske ravnateljice 7. didaktičnega ravnateljstva »Hotela sem le obvestiti starše o predhodnem vpisu« Didaktična ravnateljica 7. italijanskega didaktičnega ravnateljstva Bruna Turinetti nam je v zvezi s član kom z dne 18. januarja letos z naslovom »Grob pritisk na starše«, v katerem je bil govor o pozivnicah slovenskim staršem za vpis otrok v italijansko šolo, poslala pismo, ki ga zaradi dolžine povzemamo v bistvenih točkah. »Glede na predhodni vpis in na zelo kratek čas, ki ga je za to določilo ministrstvo za šolstvo, sem kot didaktična ravnateljica 7. didaktičnega ravnateljstva smatrala, da je moja dolžnost informirati družine o obveznem vpisu v predvidenem času, o umiku vpisovanj v tajništvu ravnateljstva in o možnosti izbire med celodnevnim in normalnim poukom.« »Ker v pokrajini ne obstaja dvojni popis prebivalstva, ki naj bi bilo razdeljeno v dva ločena seznama za dru žine slovenskega in italijanskega jezika — kar je manjšinska skupnost vedno zavračala iz razlogov, ki jih sama tudi odobravam — prihaja na šolskem področju do sledečega efekta: anagrafski uradi tržaške občina pošljejo 7. didaktičnemu ravnateljstvu in bližnji šoli s slovenskim jezikom v Ul. Frausin enak seznam učencev, ki bodo začeli obiskovati obvezno šolo, v katerem ni mogoče izslediti etnično pripadnost, materin jezik ali jezik, ki ga bodo izbrali posamezni učenci.« »Hudo bi bilo, če ravnateljstvo, glede na skrajšan termin vpisov, ne bi informiralo vseh družin, ki so vpisa- ne v seznam občine, še hujše pa, če bi poskusilo črtati nekatere družine na podlagi protizakonitih preiskav, rajonskih besedičenj ali na podlagi priimkov slovenskega izvora.« »Po mojem mnenju bi bilo prav, če bi tudi didaktično ravnateljstvo šole v Ul. Frausin posredovalo te informacije v svojem jeziku vsem dru žinam iz istega seznama, ter s tem konkretno izvajalo tisto pravico, ki mu jo priznava ustava.« Ravnateljica Turinetti ob koncu pisma pojasnjuje, da se je v svojem Obvestilo izletnikom Vse bralce, ki so se prijavili za naše izlete v ZDA, Grčijo in Ligurijo prosimo, da prinesejo drugi obrok vpisnine (saldo za ZDA) v torek, 28. t.m., med 9. in 12. ali med 15. in 17. uro na upravo našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. Za Ameriko prijavljeni bralci naj prinesejo s sabo potni list in eno fotografijo, poleg tega pa bodo morali izpolniti formular za ameriški vizum in ga osebno podpisati. Za informacijo še to, da imamo za potovanje v Ameriko na razpolago še dva prostora. UREDNIŠTVO delovanju zavzemala za slovensko šolo, kot na primer ob postavitvi marmornatega doprsnega kipa Ivana Grbca na dvorišče škedenjske šole, ob vprašanju slovenskega vrtca v Ul. Frausin, ko je dovolila vselitev vrtca v prostore italijanske šole za približno mesec dni, s čimer je omogočila popravilo slovenskega vrtca, ob sodelovanju slovenskih in italijanskih otrok pri pripravi igre »čriček in mravlja«. Pripis uredništva: Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da se je ravnateljica Turinettijeva V. preteklosti konkretno zavzela za slovensko šolo. Ob vprašanju pozivnic za vpis slovenskih otrok v italijansko osnovno šolo pa ne moremo mimo dejstva, da so bila s tem kršena določila skrbništva, ki jih navajamo v članku z dne 18. januarja. Ravnateljica bi se lahko temu zlahka izognila: dovolj bi bilo, da bi skupno s slovensko didaktično ravnateljico pri Sv. Jakobu pregledala seznam, šoloobveznih otrokih, ki ga je posredovala občina. Anzellotti pri Richettiju Tržaški župan Richetti se je v prejšnjih dneh srečal s predsednikom Centra za znanstvene in tehnološke raziskave Anzellotti jem. Med srečanjem sta razpravljala o skupnih pobudah obeh ustanov predvsem na urbanističnem področju in na področju javnih del. Časnikar Jože Koren predaval na Opčinah o pohodu 30. divizije v Beneško Slovenijo Na povabilo knjižnice »Finko Tomažič in tovariši« in KD Tabor je v sre<*° zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah predaval časnikar Jože Koren o »m1? gem pohodu 30. divizije v Beneško Sovenijo«, katerega štiridesetletnica J minevala prav v teh dneh. Jože Koren, sam udeleženec pohoda, je v uvod opisal takratni položaj na svetovnih in jugoslovanskih bojiščih in položaj n Primorskem s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo oziroma ves desni br 8 Soče. Nato je razložil strateške in politične razloge, zaradi katerih je bil sp« jet sklep o pohodu, potem pa je s pomočjo zemljevida opisal pot vsake od tr brigad, ki so sestavljale divizijo, njihove boje in spopade, med katerimi do vrat Čedada in v Fojdo, propagandne nastope in končno povratek brig ^ in štaba divizije nazaj čez Sočo v tolminske hribe. Predavanje je popestri osebnimi doživetji in anekdotami. jn Po predavanju se je med predavateljem in poslušalci razvil živahen ^ dolg pogovor, med katerim je bil dodatno osvetljen še marsikateri ^P^Lje primorske partizanske epopeje z refleksi na povojni razvoj in današnje stan v Beneški Sloveniji. , Priprave na samoupravni referendum v Dolini Odbor za mir in razorožitev v občini Dolina sporoča, da so pobudn* Samoupravnega referenduma že raznesli vseh 5.089 volilnih potrdil. vo-Občani - volivci, ki iz kakršnegakoi razloga niso prejeli na dom ^ lil nega potrdi id, ga lahko dobijo na voliščih, ki bodo odprta v soboto oa ^ do 20. ure na županstvu in v nedeljo od 8. do 14. ure v naslednji ^ seh: Mačkolje, Prebeneg, Dolina, Boljunec, Boršt, Gročana, Ricrnanje Gornjo. nji' Odbor je imenoval na mesto predsednika in tajnika volišč, seveoa . ^ hovim pristankom, iste osebe, ki so bito predsedniki in tajniki na za političnih volitvah. , -n O- Poleg teh je imenoval še po šest skrutinatorjev na volilni sedež srednji volilni urad: skupno 68 oseb. nr£raniza' V teh dneh potekajo v vseh vaseh javni sestanki, na katerih org torji samoupravnega referenduma razlagajo pomen pobude. g0toV° Odbor poziva občane, da glasujejo po svoji vesti, toda naj se B udeležijo volitev. iz- Samoupravni referendum za mir bodo prihodnjo nedeljo (4- n?ač]1tereiI> vedli tudi v Križu in sicer na pobudo vaškega odbora zia mir, PrJrnT jčPl sodelujejo KD Vesna, ŠD Mladina, VZPI - ANPI, ŠD Vesna, Zzi - .V ^]asov' in SSk. V teh dneh bodo predstavniki odbora razdelili po domovi riBr ^ niče, volišča pa bodo v Ljudskem domu in v Domu Albert Sirk. pianar pripravlja tudi avtobusni izlet v Ljubljano, na mednarodno miro nifestacijo, ki bo v nedeljo, 11. marca. Do odstop» ho prišlo v teku prihodnega meseca Koalicija najavila odstop obeh manjšinskih odborov Po včerajšnji prekinitvi »bele« stavke carinarjev Na mejnih prehodih v kratkem normalno Tržaški pokrajinski in občinski od bor bosta formalno odstopila v teku prihodnjega meseca. Tako so se domenili pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRj PLI in Slovenske skupnosti in delegacija vodstva Liste za Trst, ki so se sestali včeraj zjutraj na sedežu deželnega sveta in ocenili Položaj po znanih političnih rezultatih melonarske skupščine. Predstavniki LpT so zahtevali odstop obeh odborov že isti dan po odobritvi proračunov, s tem pa se niso strinjali tajniki koalicijskih strank, ki očitno hočejo imeti nekaj časa na razpolago za razmišljanje oziroma bolje rečeno za razčiščenje trenj in nesoglasij, ki sc glede odnosov z LpT pojavljajo znotraj teh sil. Pogajanja za sestavo nove večine in torej novih odborov se nodo začela čez teden dni, do tedaj ali vsaj do ostopa Richettija in Cla-ricija pa bodo morale te stranke dokončno zavzeti svoja stališča. To velja tudi za Slovensko skupnost, ki se kot kaže ni še odločila o morebitnem sodelovanju z LpT v koalicijah. Preokret v politični liniji liste je sprožil pravcati potres znotraj tega gibanja. Zaradi odstopa odgovornega urednika Vidalija včeraj ni izšlo me •onarsko glasilo »La voce libera«, ki ?e bo moralo hošeč nočeš sedaj z unenovanjem novega urednika prila-goditi zmernejši usmeritvi Giuricina « Cecovinija. Govori se, da bo Vi-dalijevo mesto prevzel Gianni Mar- chio, eden ustanoviteljev Liste za Milje in vroč nasprotnik »bilingviz-ma« v tej občini. Drago Mirošič pri kvestorju Generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Drago Mirošič se je včeraj sestal s tržaškim kvestorjem dr. Antoniom Allegro. Mirošič je izrazil zaskrbljenost v zvezi z zadnjimi dogodki v Trstu, ko je bil z napisom na avtomobilu jugoslovanske registracije žaljen lik predsednika Tita. Razen tega je prišlo do ponovnih protislovenskih mazaških akcij, ki motijo strpno sožitje med tu živečima narodnostnima skupnostima, kakor tudi prijateljske odnose obmejnega prebivalstva. Kvestor je izrazil obžalovanje, da je prišlo do takšnih dejanj, ter zagotovil, da bodo pristojni organi storili vse za preprečitev dogodkov takšne vrste. Rajonski sveti Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal danes, 24. t m., ob 18. u-ri na svojem sedežu na Proseku. Na dnevnem redu ima mnenje o občinskem proračunu za leto 1984. Avtonomni sindikat carinarjev SAL FI - CONFSAL je včeraj prekinil »belo« stavko, zaradi katere italijanski carinarji niso delali nadur in so nasploh upočasnili carinske operacije. Vlada se je namreč obvezala, da bo v kratkem povečala organik carinarjev kakor tudi, da bo uredila izplačilo za njihove nadure, kar pomeni, da je sprejela obe najpomembnejši" zahtevi, zaradi katerih je sindikat oklical stavko. Stavka carinarjev, ki se je začela v ponedeljek, 20. t.m., pa je medtem povzročila močne zastoje prometa na vseh carinamah, pa naj bo v pristaniščih, na letališčih, želežniških ali kamionskih postajališčih. Vse to se je seveda še posebno poznalo na našem obmejnem področju. Nekatere ladje v tržaški luki čakajo že več dni, da bi lahko natovorile oziroma raztovorile tudi kvarljivo blago, kot je npr. južno sadje iz Izraela. Tudi na proseški železniški postaji je stavka povzročila veliko škode. Zaradi dolgega postajanja je na vagonih poginilo več glav živine. Nič manjše pa niso bile težave za trgovski promet na cestnih mejnih prehodih, pri nas predvsem na Fernetičih. Včeraj ob 14. uri, ko so carinarji zaključili svoj delovni dan brez nadur, je v avtoportu pri Fernetičih čakalo na carinjenje približno 300 tovornjakov, nekoliko manjše število kamionov pa je postajalo na drugi strani meje. Stavka carinarjev je seveda še posebno prizadela prevoznike, ki so morali čakati na carinjenje tudi po tri-ali še več dni. Kakšne so bile oz. so njihove težave, sta nam na Fernetičih podrobno opisala šoferja Rado Škerjanc in Momčilo Popovič postojnskega prevoznega podjetja »Transau-to«, ki sta do meje pripeljala večji tovor kož. Ni si težko predstavljati, kako neprijetno je preživeti več dni v kamionski kabini brez tople hrane itd. Povedala sta nam, da največji zastoj utrpijo navadno prevozniki koruze, medtem ko carinarji dajejo prednost razumljivo živini. Sicer pa je po njihovem stavka samo povečala dolžino čakanja, ki je na italijanski meji tudi sicer nadpovprečna. j£ar na avstrijski meji opraviš v dveh, treh urah, moraš na italijanski delati navadno od šest do osem ur. Da je italijanska carina nadpovprečno počasna, nam je potrdil tudi upravnik postajališča pri Fernetičih Sergio Squeri, ki je poudaril, da je stanje posebno slabo ravno na njihovi carinami. Dejal nam je, da na Fernetičih v enem letu s težavami in zastoji ocarinijo približno 30.000 tovorov, le malenkost večje osebje na Rokovem ob avstrijski meji pa zmore ocariniti letno kar 80.000 tovorov. Na sliki: ustavljeni tovornjaki na Fernetičih. Drevi v Križu plesni večer V Domu Albert Sirk v Križu bo drevi ob 20.30 večer sodobnega plesa z naslovom »Gib v ritmu« ob sodelovanju zagrebških plesnih skupin Terpsihora in Vlahovič ter tria »Ad libitum«. Večer prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in KD Vesna. Tržaški občinski Protest KPI zaradi poročanja radia Skrb upraviteljev tudi za slovensko problematiko svet je potrdil politično vrednost osimskih sporazumov ^■■žaški občinski svet je sinoči z asovi vseh demokratičnih strank o-»oril resolucijo, ki potrjuje politlč- 0 veljavnost osimskih sporazumov n se v obojestransko korist Italije n Jugoslavije zavzema za revizijo 8®spodarskega dela le-teh. Gre za pomembno politično stališče, ki lahko Pet odpre resno in trezno razpravo I £°sP°darskih perspektivah Trsta v ,. mednarodnega sodelovanja. Pro- 1 resoluciji, ki jo je predložil sveto-valec tržaškega gibanja Parovel, so S asovali fašisti in melonarji. T“ko tržaški občinski kot pokrajin-svet pa sta sinoči nadaljevala s Proračunsko razpravo, ki se bo za-^Jičila v začetku prihodnjega tedna, občini bodo o proračunu glasovali orek, 28. t.m., na pokrajini pa dan -je. V razpravi na občini je poleg Ravnikov skoraj vseh političnih m t^eraJ posegel tudi slovenski ko-unistični svetovalec Spetič. O nje- ročap1 I>OSCKU bomo podrobneje še po- V deželnem svetu se je včeraj zaključila razprava o zakonskem osnutku, ki spreminja normativo iz leta 1981 glede socialnih centrov in rezidenc za ostarele in handikapirane osebe; po razpravi je bil zakonski osnutek odobren z večino glasov: proti so gasovali KPI, MF in DP, neofašisti pa so se vzdržali. V zvezi z predvčerajšnjo sejo pa je svetovalska skupina KPI izdala protestno noto glede poročanja kronista v včerajšnjih jutranjih poročilih italijanskega radia, kronist je namreč enostavno poročal, da je bila predvčerajšnja seja odložena, ker v sejni dvorani ni bilo zadostnega števila svetova:'cev. V resnici je bilo v dvorani le 25 svetovalcev, ker so komunisti iz protesta zapustili dvorano, pravi tiskovna nota KPI, ker se niso strinjali s postopkom glasovanja. Tiskovna nota KPI obenem dodaja, da je prav komunistična svetovalska skupina tista, ki večkrat omogoča, da se seje lahko redno nadaljujejo, saj so predstavniki strank večine pogostorna odsotni. Premočna zmaga »Študentskega odbora« V februarju 1983 so univerzitetne volitve potrdile zmago liste levice, ki je preje'a 47% glasov, medtem ko so »Ljudski katoliki« prejeli le 28% glasov, čeprav so do takrat nekaj let prevladovali v univerzitetnih krogih. Po enem letu so bile 16. in 17. februarja letos volitve študentskih predstavnikov v dva vodstvena odbora višje šole za modeme jezike za tolmače in prevajalce, ki ima status f akute te v okviru tržaške univerze. Voltve so potrdile tendence iz preteklega leta. Povečalo se je število udeležencev na volitvah in tudi število glasov za tiste liste, ki se sklicujejo na načela demokratičnosti, sodelovanja in soočanja. Na volitvah je od 625 upravičencev sodelovalo 297 (47,5%) študentov. Lista »Ljudskih katolikov« je prejela le 32 (10,7%) glasov medtem, ko je lista »Študentskega odbora«, ki jo sestavljajo študenti različnega demokratičnega prepričanja in pripadniki Univerzitetnega odbora za mir, dosegla viden uspeh z 265 (89,3%) prejetimi glasovi in je tako vseh sedem študentskih predstavnikov v obeh odborih šole za modeme jezike izvoljeno na listi »Študentskega odbora«. Univerzitetna lista levice pozdravlja uspeh »Študentskega odbora« in želi izvoljenim študentom uspešno delo v odborih šole z željo, da se začeto soočanje z najbolj pomembnimi problemi univerze nadaljuje in se še poglobi v korist vseh študentov. V MILJAH RAZPRAVLJALI 0 OBČINSKEM PRORAČUNU Miljski občinski svet je predsinoč njim imel na dnevnem redu razpravo o proračunu, ki pojde na glasovanje prihodnji torek, če izvzamemo enega ali dva svetovalca iz vrst o-pozicije, se je debata iztekla dokaj umerjeno. Odbornik za socialno skrbstvo Me-negazzi je skupščini obrazložil proračunsko postavko v korist priletnih občanov, ki je naletela na splošno odobravanje in ki se predstavlja kot pravi načrt za reševanje vseh problemov, ki tarejo ostarelo prebivalstvo. Glede proračuna kot takega je opozicija očitala občinskemu odboru določene pomanjkljivosti v političnem programu, izražena je bala tudi bojazen, da se občinski upravitelji ne bi prenaglili glede vprašanja namestitve termoelektrarne na premog na občinskem ozemlju, dalje je bila poudarjena protislovnost politike, ki z ene strani govori v prid elektrarni in z druge v korist turističnega razvoja, drugače pa ni bilo.kritik in sam de-mokristjanski svetovalec Birsa je proračun označil nekako kot kakovostni skok. Proračun je podprl tudi sloven- ski svetovalec Liste Frausin (KPI) Kiljan Ferluga, ki je v materinem jeziku rekel, da tolmači s tem splošno sodbo slovenskega prebivalstva in nazadnje pozval — skupaj s predstavniki večine pa tudi neodvisnega Barata — k enotnemu nastopanju za uresničitev proračunskih ciljev. Občinski proračun je usmerjen k razvoju celovite krajevne skupnosti, kar pomeni, da so v njem avtomatično zapopadeni tudi problemi, ki zadevajo slovenski del prebivalstva, če izvzamemo finančne naložbe za popravila v slovenskem šolskem centru, za nabavo nekaterih okoliških zemljišč, ki naj se preuredijo v uporabno zeleno površino z rekreacijsko in športno opremo za slovensko in italijansko mladino in za nakup pisalnih strojev s slovenskimi črkami za občinske pisarne, ni v proračunski listini specifičnih postavk v zvezi z našo narodnostno skupnostjo. Zakaj? »Zato, ker je slovenska proble matika neposredno povezana z vsebino družbenopolitičnih razvojnih smernic v okviru štiriletnega občinskega načrta«, kot pravijo upravitelji. Komisija ocenjuje kleti Posameznih vinogradnikov zhom- ,Sm° že Poročali je trgovinska za n-.uLai-razpisa,a nagradni natečaj fTozd '• ureiene kleti, za obdelavo prrino\ iln * ranitev vina ter za o-nj0 p kleti in samo vinsko proizvod-in ‘s: _elila bo skupno 23 nagrad, zrna „„°r prvo nagrado, s katero bo jon lir f0. natečaja prejel en mili-sto ’ tri druge nagrade po pet-dvest.,<*1ir' šest tretjih nagrad po nagrad t^tdeset tisoč lir, osem četrtih pet iw-P° st° Petdeset tisoč lir ter Naihrj-v nagrad po sto tisoč lir. PodeUiJSlm, vinogradnikom bo tako K te-. skuPno 5.700.000 lir. vložitev3jU -se .j® prijavilo (rok za septemh pr°šenj je namreč zapadel nogradr^i3 k™) okrog štirideset vi-terih (f1 • V- cele pokrajine, od ka-ske jfiveč iz devinsko - nabrežin-ti *:me. Ureditev posameznih kle-tečaia m . proizvodnjo udeležencev jo °cJ?njuje posebna komisija, ki khieti i Lumiere 16.30 — 22.00 »Madonna, che silenzio c'è stassera«. Radio 15.30 — 21.30 »La vergine viziosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.10 »Scomparso - Mis-sing«. Jack Lemmon. Razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI in bivši aktivisti OF prirejajo v nedeljo, 26. t.m., ob 10. uri pred spomenikom v Križu proslavo 40. obletnice množične deportacije vaščanov v Nemčijo. Sodelujeta moški zbor Vesna in domača godba. KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sporoča, da se začne v četrtek, 1. marca, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na začasnem sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6, IV. nadstr., tel. 795-136, vsak dan, razen ob sobotah. Skupnost partizanskih učiteljev Primorske - Ajdovščina vabi na slovesno odkritje spominskega obeležja v vasi Gaberje na Vipavskem. Spominsko obeležje postavljajo ob 40-letnici nemškega letalskega napada na vas Gaberje, ki je preprečil prvo konferenco partizanskih učiteljev vipavskega okrožja. Odkritje bo v nedeljo, 26. t.m., ob 14. uri. Krajevni odbor za mir vabi vse vaščane Gročane, Peska in Drage na sestanek o samoupravnem referendumu za mir, ki bo danes, 24. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Gročani. Govoril bo župan Edvin Švab. Dolinska sekcija SSk vabi vse člane, somišljenike in občane, da se udeležijo samoupravnega referenduma za mir in razorožitev, ki bo jutri, 25. t.m., in v nedeljo, 26. t.m. Polnoštevilna udeležba bo ponovni dokaz naše enotnosti in prisotnosti v trenutkih samoodločanja in budnosti za preprečitev katerihkoli vojnih avantur. Vabljeni! Sekcija združenja partizanov s Proseka-Kontovela prireja občni zbor jutri, 25. februarja, ob 20. uri v dvorani »Soščeve hiše« na Proseku. Vabljeni vsi bivši borci, aktivisti OF in prijatelji. Izročene bodo članske izkaznice za leto 1984 in sprejemanje npvih članov. KD Vesna Z SKD gib v ritmu večer sodobnega plesa Nastopajo: skupina Terpsihora in Vlahovič ter trio Ad libitum iz Zagreba V Domu A. Sirk v Križu danes, 24. jebruarja, ob 20.30 KD VENTURINI priredi PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE danes, 25. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro. Sodelujejo: osnovna šola Mara Samsa - Dom jo, osnovna šola I. Trinko - Zamejski, Marij Čuk in Vihra Kodrič TPK SIRENA priredi jutri, 25. t.m., v prostorih KD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 svoj PRVI PUSTNI PLES Bife bo dobro založen, pričetek ob 20.30. Zaželene so pustne ma ske, predvsem z morsko tematiko. Vabljeni so seveda otroci s starši. Otroke in tudi odrasle bo osrečil nastop čarodeja. KD JOŽE RAPOTEC vabi na prireditev ob dnevu slovenske kulture v duhu Prešernove misli »NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK« v Prebenegu danes, 24. t.m., ob 20. uri. Nastopili bodo domači recitatorji in mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD V. Vodnik priredi danes, 24. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v lastni režiji večer filmov o društvenem delovanju (gostovanje v Nemčiji, vinski koncert, 100-letnica). Vljudno vabljeni! PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi jutri, 25. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Borštu koncert narodnih in umetnih pesmi mešanega in moškega zbora 2KUD Tine Rožanc iz Ljubljane. Dirigent dr. France Berger, recita torka dramska igralka Alenka Svetelova. Vabljeni! PD Kolonkovec vabi na dan slovenske kulture v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri. Program : poje domači pevski zbor, recitacije dvojezično, veseloigra Študent pred sodnijo v izvedbi dramske skupine s Kolonkovca. ŠD Polet vabi na tradicionalni pustni ples, ki bo na pustni torek, 6. marca, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabila in rezervacije miz v železnini Unussi na Proseški ulici na Opčinah. KD I. Cankar obvešča, da bo seja odbora danes, 24. februarja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Obveščamo pevce mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, da bo danes, 24. februarja, ob 17. uri snemanje na radiu - Ul. F. Severo 7. KD Kraški dom priredi v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu »Dan slovenske kulture«. Program: dekliški pevski zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča, kitarista Franko Guštin in Marko Feri ter diapozitivi o kraških motivih z recitacijami. Vabljeni! KD Kraški dom priredi v četrtek, 1. marca, od 20.30 dalje pustni ples z ansamblom Aries. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago do 29. t.m., v občinski telovadnici v Repnu od 19. do 20. ure. Vabljeni! Za zaščito vaših zgradb podjetje ZANUSS0 SILVANO Castelfranco Veneto izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in popravila. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492-386. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. februarja MATIJA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.43 — Dolžina dneva 10.49 — Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 10.57. Jutri, SOBOTA, 25. februarja SAŠA ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele Abascia, Mi-chela Tolar, Martina Olenik, Fulvia Guadagni, Luca Trevisan. UMRLI SO: 53-letna Giustina Dell'Aquila por. Kolar, 85-letna Lucia Bertran-di, 72-letni Romano Razza, 84-letna Maria Gessi vd. Argenti, 92-letna Lidia Ar-neri vd. Marchi, 80-letna Clementina Oblak vd. Bamafi, 70-letni Vittorio Degrassi, 74-letna Elvira Versa por. Sodc-maco, 77-letna Anna Glavina vd. Papa 87-letna Maria Rinntschnig, 92-letna Maria Riosa vd. Dario. 74-letna Anna Salvi, 83-letna Paola Gonano por. Zuliani. Vreme včeraj: temperatura zraka 3 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb pada, veter 25 km na uro severozahodnik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 6,7 stopinje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). MENJALNICA vseh tujih valut 23. 2. 84 Ameriški dolar.............. 1.640.— Kanadski dolar..............1.310.— švicarski frank............. 751.— Danska krona................ 167.— Norveška krona ...... 214.— švedska krona.............. • 206.— Holandski fiorini........... 547.—- Francoski frank............. 199.—- Belgijski frank............. 27.— Funt šterling................ 2.400,— Irski šterling............... 1.890,— Nemška marka.................. 617.50 Avstrijski šiling........... 87.— Portugalski eskudo............. 11.75 španska pezeta.................. 10.— Japonski jen..................... 6.— Avstralski dolar............ 1.425.— Grška drahma ................... 14.— Debeli dinar................... 11.50 Mali dinar ........ 11.— I3H BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s P. A. TRST - ULICA F. FlLZI 10 - <<52’ 61--4A6 NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.................... 75.500 lir POLLETNA .................... 54.500 lir MESEČNA..................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kol- omen ladjedelnice«. Na natečaju so sodelovali dijaki in učenci šol na tržiškem območju. Obnovitvena dela na županstvu v lrzicu V kratkem bodo v Tržiču pričeli obnavljati stavbo županstva. Restavracijski px>seg je nujno potreben, zlasti na fasadah, načrtujejo pa tudi preureditev notranjosti, tako da bi zagotovili večjo funkcionalnost uradov. Za dela bodo p>redvideno porabili 450 milijonov lir. Stavba županstva je bila zgrajena v letih po prvi svetovni vojni, preuredili pa so jo in dogradili eno nadstropje v začetku petdesetih let. Volitve v malem danes v Ronkah Volitve v malem bodo imeli drevi Slovenci v Ronkah. Na skupščini, ki bo ob 20.30 v sejni dvorani na županstvu, kamor so vabljeni vsi polnoletni občani slovenske narodnosti, ki imajo stalno bivališče na območju občine, bodo izvolili tri člane občinske komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. V bistvu gre za obnovitev mandata celotne, devetčlanske komisije, ki je bila izvoljena, oziroma imenovana junija leta 1982. Pet članov omenjene komisije voli občinski svet, tri neposredno občani, eno mesto pa pripada pristojnemu odborniku. Na skupščini pred tremi leti so bile neposredno izvoljene v omenjeno komisijo Štefanija Pahor - Tomšič, Ni-vea Samar in Marija Ferletti - Antoni. V nedeljo na Rojcah zborovski koncert V okviru ciklusa kulturnih in drugih manifestacij namenjenih ostarelim občanom, bo v nedeljo ob 15.30 v župnijskem domu na Rojcah koncert zborov »Ottetto isontino« in »Goral di Lucinis«. Ciklus prireditev se bo zaključil v torek, 6. marca, zvečer z družabnostjo in skupno večerjo v javnem večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti. Pojasnilo goričke občine Kako je z odškodnino in sestavljanjem prošenj Kdo lahko zaprosi za odškodnino v smislu deželnega zakona št. 68/82 za škodo, ki jo je utrpel ob poplavi 16. in 17. oktobra lani in kako je treba sestaviti prošnjo? Na to vprašanje, ki je v zadnjih tednih predmet razprav v rajonskih svetih, v občinskem svetu in drugih forumih, odgovarja z daljšim pojasnilom go-riška občinska uprava. Omenjeni deželni zakon predvideva dve vrsti posegov: za škodo, ki so jo utrpeli zasebniki na nepremičninah, stanovanjskih zgradbah in za škodo, ki so jo utrpeli na objektih trgovci, obrtniki, industrijci. Za deželni prispevek lahko zaprosijo lastniki stanovanjskih hiš, kjer ugotovljena škoda na glavnih in nosilnih strukturah (zidovje, streha, temelji) ali na drugih notranjih strukturah, ki so neobhodno potrebne (stopnice, zapirala itd.) presega dva milijona lir. Deželni prispevek lahko znaša največ 80 odstotkov navedene škode, seveda po odbitku dveh milijonov lir. Deželni prispevek v nobenem primeru ne more presegati 24 milijonov lir. Oškodovanci morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju in sicer na pokrajinsko ravnateljstvo za javna dela (Direzione provinciale dei Občinski svet v Doberdobu se sestane 29. t. m. Proračun in zaščita okolja v ospredju prihodnje seje Z letošnjim proračunom se bodo v doberdobskem občinskem svetu ukvarjali na prihodnji seji, ki je napovedana za sredo, 29. t.m. Vse kaže pa, da bo, bolj kakor o finančnem načrtu in številkah, govor o nekaterih drugih vprašanjih, ki so navedena v dnevnem redu in o katerih je bilo v zadnjih mesecih že veliko besedi. Tako naj bi tokrat, po odobritvi različnih sklepov v zvezi s proračunom in drugimi časovno vezanimi vprašanji, razpravljali o zaščiti okolja, točneje o spremembah v naravnem okolju zaradi gradnje tržaškega vodovoda. O tem vprašanju je bilo precej besedi na nedavnem srečanju - posvetu v Jamljat), kjer so med drugim razpravljali o možnostih, potre bah in željah za gradnjo socialnega centra, odnosno telovadnice. Občina naj bi si precejšnja denarna sredstva zagotovila prav z odškodnino, ki naj bi jo zahtevala od Ace-ga. V tako možnost so prepričani predstavniki manjšine. Acega je namreč v smislu pogodbe, ki jo je sklenila z občino, položila kavcijo v višini 40 milijonov lir, ki jih bo občina lahko uporabila, v kolikor dela, zlasti kar zadeva preobrazbo okolja, ne bodo opravljena v smislu pogodbe. Razprava na prihodnji seji bo torej predvidoma zelo živahna. Glede samega proračuna bomo seveda poročali po razpravi v občinskem svetu. Zaenkrat samo nekaj osnovnih podatkov. Občina bo letos predvidoma upravljala 1.002 milijona lir. Na področju javnih del bodo letos pričeli uresničevati vsaj štiri načrte: gradnja nižje srednje šole, razširitev županstva, ojačitev in izpopolnitev javne razsvetljave, začetek izvajanja načrta za ureditev okolice Doberdobskega jezera. Predvidoma pa bo treba sprejeti odločitev kako in zakaj uporabiti sredstva od prodaje jusarskih zimljišč v Jamljah. Izšla je »La cantada« Od danes dalje je na Tržiškem v prodaji letošnja številka satiričnega in humorističnega lista »La cantada«, publikacija, ki že vrsto let spremlja praznovanje pusta v Tržiču. Letos se publikacija predstavlja v nekoliko drugačni, olepšani obliki, menda pa je tudi vsebinsko bolj privlačna. V duhu tradicije prinaša »La cantada« seveda tudi letos »testament sior Anzoletta«, ki ga bodo prebrali v torek, 6. marca ob slovesni in obenem sklepni pustni manifestaciji v Tržiču. v Zupanovo o dogodkih Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Nisem nameraval odgovarjati na razne članke v časopisih, ker pa je tajnik SSk dajal pojasnila po svoje, mislim dati tudi jaz moja. Na seji 12. 12. 1983 ni bilo nobenega govora o Miklavžu, samo po končani seji' sem rekel tajniku sekcije, kaj misli o zadevi. Odgovor je bil: Kar se bo zgodilo boš sam ti kriv. Odgovoril sem mu, hvala lepa in o tem obvestil še druge člane sveta sekcije, ki so me prosili, naj ne odprem krize na občini pred božičnimi in novoletnimi prazniki, da se bo potem stvar uredila. Na seji 9. 1. 1984 smo zahtevali od tajnika sekcije naj zadevo postavi na tajne volitve, a temu se je uprl. Dejal je, da ne misli iti na volitve, ne na tajne, ne z dviganjem rok, da rajši da ostavko s tajniškega mesta in da zapusti sejo. Ob tej priliki sem mu odgovoril, da bi moral zapustiti tajniško mesto sekcije že prej, odkar je postal tajnik pokraji-neSSk. 10. 1. 1984 sem naslovil nfi občinski odbor in v vednost občinskemu tajniku ostavko z mesta župana iz osebnih razlogov in nerazumevanja vodstva sekcije in ne kakor piše tajnik, da se razhaja s stranko. 12. 1. 1984 se je ponovno sestal svet sekcije. Na to sejo me niso povabili, na sejo 31. 1. 1984 se nisem odzval, ker sem povedal de- Zeleni križ razpolaga z novim sodobno opremljenim rešilcem pojasnilo v Steverjanu legaciji moje stališče. Na seji 3. 12. 1983 piše tajnik Terpin, da so sklenili soglasno, da se odslovita župan in odbornik, kot da bi imela enake grehe. Za to odločitev sem izvedel od tretje osebe, tako da tajništvo ni smatralo za potrebno niti me obvestiti o tem sklepu. Ker piše, da je bilo treba razjasniti, da niso ravnali pošteno župan in ostali svetovalci, sem pa ugotovil, da se je tajnik med tem časom še precej kulturno razvil. . .« Stanislav Klanjšček Obvestilo kmetijskega nadzorništva Kmetijsko nadzomištvo sporoča, da 15. aprila zapade rok za predložitev prošenj za deželni prispevek v smislu deželnega zakona 17/82 za nakup opreme in sladkorja za prehrano čebel. Do 5. junija letos pa je treba predložiti račune, iz katerih so razvidni opravljeni nakupi. Tako prošnje, kakor ustrezno dokumentacijo, je treba posredovati preko konzorcija čebelarjev. Pogreb dr. Avčina jutri v Trenti V Trenti bodo jutri v družinskem krogu pokopali dr. Franceta Avčina, priznanega strokovnjaka iz področja elektronike, planinca, lovca, odločnega zagovornika narave in odličnega planinskega pisatelja. Pogreb bo ob 14. uri. Pri goriškem Zelenem križu razpolagajo z novim, sodobno, pravzaprav bi lahko zapisali najsodobneje opremljenim rešilnim avtomobilom. Podarila ga je že lani Banca del Friuli, vozilo pa so na novo opremili v specializirani delavnici v Pistoii. Te dni so ga pri Zelenem križu tudi dejansko prejeli v uporabo. Posebnost vozila je prav gotovo najsodobnejša oprema, od aparata za u-metno dihanje, do hladilnika za prevoz in hranjenje krvi in posebnega inštrumenta za mirjen je krvnega pritiska do zložljivih in posebnim okoliščinam prilagodljivih nosil. Slednja se po potrebi že v nekaj sekundah lahko spremenijo v pravo bolniško posteljo s kolesci, kar omogoča takojšen prenos, oziroma prevoz pacienta iz rešilnega avtomobila v operacijsko sobo, ali ambulanto. Vse to brez premikanja pacienta, kar je, zlasti v primeru hudih prometnih nesreč, lahko zelo nevarno. V rešilnem avtomobilu, ki ga bodo uporabljali, kakor pravijo, le v primeru težjih nesreč, ali pa za prevoze pacientov na daljši relaciji, je prostora za tri osebe, po potrebi pa še katero več. Z opremo so delavci pri Zelenem križu nadvse zadovoljni, saj je to ponoven dokaz, da kar zadeva pomoč v primeru prometnih ali drugih nesreč na Goriškem v ničemer ne zaostajamo. Za preureditev rešilnega avtomobila je goriški Zeleni križ uporabil nekaj nad 15 milijonov lir. V NEDELJO V RABLJU Smučarske tekme ŠZ Olympia V Rablju bodo v nedeljo dopoldne društvene smučarske tekme v veleslalomu za člane, prijatelje in simpatizerje športnega združenja Olympia. Tekmovalci bodo razdeljeni po starosti in zmožnosti v različne kategorije. Predvidene pa so nagrade za posameznike in skupine. Prijaviti se je mogoče še danes do 15. ure pri odbornikih (Kraner, Vižintin, Vrtovec) ali pa v trgovini Košič v Raštelu in v Roman baru v Ul. Roma. Vpisnina 2.000 lir za dijake in 3.000 lir za odrasle. Na razpolago bo tudi avtobus, ki bo odpeljal v 7. uri z avtobusne postaje v Gorici. Slovenska dijaška doma »S. GREGORČIČ« iz Gorice in »S. KOSOVEL« iz Trsta vabita na ogled baletne igre: ČRIČEK in MR A VLJA Danes, 24. februarja, ob 15.30 v Kulturnem domu. Nastopajo učenci slovenskih in italijanskih šol iz Trsta. Režija in koreografija Joža Kom-Ijenovič. lavori pubblici) ter navesti škodo, na podlagi strokovne ocene, če so bila dela medtem že opravljena, je treba predložiti fakture. Prošnji je treba vsekakor priložiti izjavo o lastništvu stavbe. V primeru da je lastnikov več, morajo dokument podpisati vsi lastniki. Podoben je postopek tudi za sestavo prošenj za povračilo škode na objektih, ki služijo za obrtniško, industrijsko ali trgovinsko dejavnost. Predvideni so deželni prispevki v višini največ 80 odstotkov ugotovljene škode. Deželni prispevek tudi tu lahko znaša največ 24 milijonov lir. Prošnje je treba prav tako nasloviti na pokrajinsko ravnateljstvo za javna dela. Obrtniki, trgovci in industrijci ter drugi gospodarski operaterji pa imajo v smislu omenjenega deželnega zakona tudi možnost zaprositi za finančne olajšave za nakup novih strojev, opreme, zalog. Ugodnosti so predvidene v obliki letnih finančnih prispevkov, za odplačevanje posojil, za obnovitev strojnega parka, zalog, opreme. Prošnje je treba v tem primeru nasloviti na pristojna dežel-- "'•‘--n. za industrijo, trgovino, turizem. Poleg seznama uničenih ali poškodovanju strojev, opreme ali zalog, morajo interesenti predložiti tudi finančni načrt stroška za nakup nove opreme, oziroma nadomestilo uničenih ali poškodovanih zalog, potrdilo o gospodarski dejavnosti ter izjavo župana, da ima podjetje res sedež na območju, ki ga je prizadela p<> plava in ki je bilo kot tako tudi označeno tudi v uradnem listu. Poleg tega marajo prosilci, gospodarski o-peraterji, priložiti še izjavo, da ne uživajo, oziroma da niso zaprosili za droge ugodnosti iz državnih ali deželnih skladov. Za podrobnejša pojasnila je na voljo urad, ki posluje v javnem večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti 22. Tu imajo na razpolago tudj dokaj pregledno karto prizadetih območij, za katera veljajo ugodnosti iz zgoraj omenjenega zakona. Ne gre pa pozabiti, da je treba nrošnie z vso dokumentacijo predložiti do 20. marca letos. • Goriška trgovinska zbornica obvešča, da 29. februarja poteče rok za predložitev predlogov za priznanja za zvestobo delu. Priznanja bodo podelili ob letošnjem sejmu Espomego. Koncerti V deželnem avditoriju v Gorici bo v sredo, 29. t.m., ob 20.30 nastopil violinist Pavel Kogan. Na klavir ga bo spremljal De rek Han. Na sporedu dela Stravinskega, Prokofieva in Šostakoviča. STANOVANJSKA ZADRUGA IVAN CANKAR obvešča, da do konca meseca SPREJEMA ČLANE ZA GRADNJO HIŠ V PEVMI Vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke zveze, Ul. Malta 2, tel. 84-644. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega izleta, da bo avtobus v nedeljo, 26. t.m., vozil po sledečem razporedu : Gorica (Koren) ob 6.50, Štandrež ob 6.55, Sovodnje ob 7. uri. Mladinski krožek - Gorica vabi na prireditev »GIB V RITMU«, večer sodobnega plesa. Nastopajo: skupini Terpsihora in Vlahovič ter trio Ad Libitum iz Zagreba. V mali dvorani Kulturnega doma jutri, 25. t.m., ob 20.30. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Coraggio... ammazzare«. Prepovedan mladim pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Una ragazza vogliosa«. Prepovedan mladin1 pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 »The day after«- Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Superman III«. , e PRINCIPE 18.00-22.00 »Questo quello«. Nova Gorica in okolico SOČA 18.00-20.00 »Podmornica«-SVOBODA 18.00 »Halo taxi«. 20.30 »v thalie«. . .. DESKLE 19.30 »Peterica močnih«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA »Rismondo«, Ul. E. Toti 52, t 72-701. DEŽURNA LEKARNA V »Baldini«, Verdijev korzo 57, ^ 84 879. *■*5" za zbor KD Andrej Paglavec iz gore. Namesto cvetja na grob *---- „„ mar daruje Vilma Bregant^ p^- Primer ameriške neodvisne produkcije Atomic Cafe v Cappelli Underground Telefonski intervju z režiserjem Raffertyjem V večini italijanskih mest vrtijo a meriški televizijski film »The Day After« u posledicah morebitne jedr ske eksplozije. Je nekakšna zgodbica mesta, /ci preživi atomsko sevanje in ki le nekje stakne dovolj moči, da premaga celo grozotne posledice atomske eksplozije. V glavnem pomeni film le pičli dve urici ustrahovanja, ki je marsikje sprožilo ostre kritike. Poleg tega pa vrtijo te dni v Trstu ludi drugi film, ki se ukvarja z jedrsko tematiko. Zaradi velike razlike v vrednosti, obeh filmov sploh ne kaže primerjati. »Atomic Cafe«, ki so ga včeraj zvečer predstavili v kinoklubu La Cappella Underground (kateremu Ore že od nekdaj zasluga, da prinaša v naše mesto izredne filmske predstave) je delo in trud bratov Raffety, Pierca in Kevina ter Jange Loader. »Atomic Cafe« je in ni film, odvisno od tega, kaj posamezniku beseda film Pomeni. »Atomic Cafe« ni igrani film, temveč 88 minut dolga montaža dokumentarnih filmov, kratkih propagandnih filmov, arhivskega materiala m intervjujev. Filmska glasba ustreza programu, saj je spet neke vrste montaža pesmic, himn ter izjav poli-Ukov (npr. Harryja S. Trumana, Win-stona Churchilla) pa tudi majorja, ki ie upravljal letalo »Enola Gay«. . Cilj, ki so si ga postavili avtorji, Je bil prikazati vzdušje, ki naj bi via-dolo v ZDA v času hladne vojne, ko ?° se politiki trudili, da bi prepričali lovno mnenje o vsestransko pozitivnih učinkih, ki jih ima uporaba jedrskega. orožja. Ker pa le niso zadostovale izjave politikov, so v petdesetih letih Pzipravili cel kup filmskih dokumentarcev na temo: kako se lahko uspe-zjf° branimo pred atomskim sevanjem. Kaj več o filmu res nima smisla pravdi, sicer boste ob zabavo. Film iz-Pade v resnici silno komično, če se seveda ne poglobimo v dokumentarca resnico, ki je, pač edini material, 12 katerega je fitm zgrajen. Take vrste filma je seveda zahteval aprortino arhivske raziskave in prav °te je bilo delo avtor ja režiser ja Pier-ca Raffertyja. Raffertyja smo predvčerajšnjim te-^tonsko kontaktirali in tako pripravili kraj$i pogovor v zvezi s premiero fil-ma v Trstu. Prvo vprašanje, ki smo ga postavili j^iserju Piercu Raffertyju, je bilo _ eveda v zvezi s problematiko mož osti jedrske vojne, oz. o možnih a-lomskih napadih: mislite o aktualni politični si-aciji in o možnosti nekega jedrskega mpada, oz. jedrske vojne? j Požko je odgovoriti na tako vpra-n]e- Dejstvo je, da se ne klatim o*1 in premišljujem o atomskih ske*8*1" Drži’ da je nevarnost jedr-„ ® v°jne močno narasla pod Reaga-0 administracijo. I-X vašem filmu imate nekaj kosov sne ■ •mcn*arcev za šole» ki so bili Vid?81*' za Propagando med mladino. .. Ilv kako razliko med generacijo, ki je jan*^ sprejen,ala tiste informacije in deŽvu8™' da se sedaj, prvič v tri-ahvmT. letih izvaja aktivna opozicija "^ki bombi. V petdesetih letih je bilo malo ljudi, ki so bili pripravljeni demonstrirati ali nastopati proti atomski bombi. Danes se tega ne dopušča več, kot ne dopuščamo, da bi to delo opravljali politiki ali generali namesto nas. Kaj pa problem atomske bombe v drugih deželah? O tem sem se pogovarjal s številnimi ljudmi iz Sovjetske zveze, ki so mi pravili o propagandi za atomsko bombo, ki je slična naši. Razlika je bila v tem, kdo je bil zmagovalec. U-kvarjal sem se z materialom iz ZDA, priznam, pa, da bi si bil rad ogledal obstoječi material, predvsem kar se tiče šolske propagande. Kakšni so vaši programi bodočega dela na filmskem področju? Trenutno se ukvarjam s številnimi posli. Skušam postaviti na noge film, ki bo na podlagi skupka političnih filmov. Postavljamo nov center v New Yorku, kjer naj bi združevali produkcijo. Trenutno se ne ukvarjam z nobenim posebnim filmom, če izvzamemo nekaj eksperimentalnih video ročkov, ki jih sestavljam z uporabo starega filmskega materiala. Ko ste iskali material za Atomic Cafe,' ste si ogledali ogromno arhivskega materiala. Med tem so bili tudi posnetki Trsta... Da, ogledoval sem si kino novice, ki so shranjene v washingtonskem- arhivu, v zvezi s problemom pripadnosti Trsta. To postavimo v obdobje hladne vojne. Pa tudi posnetke pouličnih bojev v Trstu leta 1947/48. Za zaključek pa še' kaj spominov o Trstu, ki ste ga obiskali oktobra lani. Mesto je neverjetno in lepo. Lahko se pogovarjaš v treh jezikih. Mesto me je zelo prevzelo, pa tudi vasi iz okolice. Spoznal sem številne ljudi, ki delajo na področju kina in gledališča, bil sem v Cappelli... Upam, da se bom kaj kmalu vrnil. Ob prijetnem obujanju spominov na Trst se je tudi zaključil naš telefonski pogovor — intervju z New Yorkom. EVA FORNAZARIČ Novosti na knjižni polici Krka pa teče naprej Jože Dular je kot pisatelj zaslovel z zbirko novel in črtic Ljudje ob Krki in z romanom Krka umira, ki sta oba izšla med vojno. Po vojni je sicer izšel njegov novi roman Udari na gu dalo, Jandre, posvetil pa se je bolj publicističnemu delu. Tako pomeni zdaj njegov novi roman Krka pa teče naprej, vrnitev k umetniškemu ustva rjanju in upodabljanju ljudi ob Krki, kjer je sam doma v Vavti vasi (Vav-tovcu, ki ga upodablja v novem romanu). Njegov povratek v rodni svet ob Krki in pod Starškim hribom pa je bil gotovo uspešen, saj smo z novim romanom dobili zanimiv pripovedni tekst, ki se sicer ne uvršča med največje sodobne stvaritve, je pa dragocen prispevek k sodobni slovenski prozi, k domačijski tematiki in kronološki upodobitvi ožjega koščka slovenske domovine v zadnjih stopetdesetih letih. Roman Krka pa teče na prej je izdala založba Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga. Roman Krka pa teče naprej je kronika družine Štularjevih, lastnikov mlina ob Krki, s prikazom usode štirih rodov. Pisatelj poseže že v čas Napoleonovih vojn, poglavitni del ob sežnega pripovednega teksta pa je posvečen dogajanjem v drugi polovici preteklega stoletja. Pripoved seže tu di v današnji čas, čeprav se povoj nega obdobja komaj dotakne. Pisatelj slika predvsem nekatere člane druži ne, zlasti pradeda Franca, vendar ob njih prikaže tudi usode drugih družinskih članov, zlasti pradedovega sina Jožeta. Tako je podoba družinskih članov dovolj zaokrožena in dovolj pe stra, da je že s prikazom teh lahko pisatelj ustvaril zanimivo pripoved. Ob prikazu usod posameznih družin skih članov Štularjeve družine pa pi satelj posveča veliko skrb prikazu socialnih razmer na vasi, utiranju gos- podarskega napredka in prikazu domačijskih razmer ter običajev v dolenjskih vaseh. V svojo pripoved vpleta tudi svetovne dogodke, kar vse skupaj predstavlja nekak okvir celotne zgodbe. Pri tem so še posebej zanimivi prikazi kulturnih dogajanj na Dolenjskem, zlasti prikazi iz življenja Trdine, Ketteja, kar spretno vpleta v svojo osrednjo pripoved. In prav v tem je lahko ugotoviti napredek na-pram prejšnejmu romanu, ki se je prav tako tikal Krke in ljudi ob njej. Pisatelj zajema širše, časovno, krajevno in problemsko. Pisateljevi pogledi na svet in dogajanja v njem so zrelejši in psihološko poglobljeni, tako da je nadaljevanje romana o ljudeh ob Krki tehtnejše, zrelejše in življenjsko bolj prepričljivo delo. Pri tem je treba poudariti skrben jezik in lepo pripoved. Res je, da je pisatelj polovico romana napisal v obliki dnevniške pripovedi pradeda Franca in da za nadaljevanje ni bilo več možnosti uporabe take oblike. To pač nekoliko razbija enotnost pripovedi. Tudi je res, da delo kot kronika nima zapletov, razpletov, nima vrha in običajne notranje zgradbe romana. Toda kljub temu, da je prvi del dnevniška pripoved, drugi del pa kombinacija pripovedi, zapiskov: pisem in pripovedovalca (ki daje vmesne pripombe tudi že pradedovemu dnevniku v prvem delu), je roman tudi v formalnem pogledu dovolj spretno napisan, da bralca pritegne. In bolj kot ga beremo bolj so nam pri srcu ljudje ob Krki, s katerimi podoživljamo njihovo življenje, navade, žalostne in vesele trenutke, z njimi sočustvujemo in z njimi vred stremimo k boljšemu in lepšemu življenju. Dan aretacije Vile Vukas Andjelko Vuletič, leta 1933 v Herce govini rojeni pisatelj, ki sedaj živi in dela v Sarajevu, slovenskim bralcem ni znan. V svoji ožji domovini pa je bolj poznan, kar je sicer razumljivo. Napisal pa je mnogo pesmi in jih izdal v večih knjigah. Je tudi avtor večih romanov, od katerih zadnji Dan aretacije Vile Vukas (iz leta 1980) je zdaj izšel tudi v slovenščini. Izdali sta ga skupaj Pomurska založba in založba Mladinska knjiga. Roman je prevedel Bogdan Gradišnik, v moderni opremi Franca Mesariča prihaja zdaj ta sodoben bosansko hercegovski tekst večkrat nagrajenega pisatelja med slovenske bralce. Najbrž bi bilo prav zanimivo zbrali odmeve tega modernega teksta med slovenskimi bralci. Pozitivnih ocen bi bilo najbrž prav toliko kot odklonilnih, saj ta pripovedni tekst ne ustreza današnjim realističnim standardom, temveč je roman fatalizma, ki v marsičem spominja na Dostojevskega. Tako pisanje pa mnogi odklanjajo. Saj je sam avtor spremne beseda Zdravko Zima napisal. da roman Dan aretacije Vile Vukas daje morda vtis realističnega branja, vendar pisatelju ni bilo do tega, da bi napisal realistični tekst. Vsebina teksta je pravzaprav preprosta, čeprav roman ni kratek. O srednja oseba je Rusmila Butmir, tu ■ di Vukas imenovana, ki je zrasla na Sarajevskem višavju in si med vojno nabrala pet otrok, med njimi gluho nemo in pohabljeno dekle. Očetje teh otrok so vojaki raznih vojsk, ki so divjale čez okolico Sarajeva. Rusmila se je sicer poročila, mož pa je izginil. Preselila se je v Sarajevo, da bi tam dobila kruha zase in za otroke in to že v povojnem času. šla je služit, gospodarjev slepi in poblazneli sin pa ji je ubil enega otroka. Potem je srečala nekega homoseksualca, ki ji je uničil drugega sina. Slednjič je spoznala trafikanta za katerega je ugotovila, da je bil on tisto, ki je med vojno udaril njeno hčerko Vilo, po glavi, da je ostala psihično in telesno prizadeta. Sklene ubiti tega moškega in porine nož v roke svoje hčerke, ki ubije očeta in še materi prizadene smrtne poškodbe. Ali pa se mati sama vrže na nož? Tega pi satelj očitno namerno jasno ne pove. Gre torej za roman, v katerem pisatelj prikazuje žensko iz najrevnejših slojev, z večimi otroki, ki jih skoraj vse izgubi. Ženska ne dobi dela še manj redne zaposlitve, vsi jo izkoriščajo in po dolgotrajnem trpljenju, mučenju, raznih boleznih in duševnih mukah izgubi otroke in sama doživi tragično usodo. Roman pa kljub temu nima socialne tendence, nima namena obsojati niti posameznikov, niti družbe in tudi ne moralizirati. TONE SVETINA Mecf nebom in peMom -------73. ______ n »O teh stvareh me zaman sprašujete, ker nič e vem.« ‘Potem mi povejte, zakaj se ni vrnil vaš brat.« 2 ‘Sam zase odgovarja! Nobene zveze nisem imel nnm.« ^er ^°^ro’ ničesar ne veste, mi pa opišite raz-e v državi, ki vam je dala zatočišče!« tere^apletla sta se v dolg, utrujajoč razgovor, v ka-iih n Se >e zasliševalec vračal na prva vprašanja in Ujeg °Stav*)al iz drugih izhodišč. Karlo se je čudil ilhel°Hemu nenavadnemu miru in vztrajnosti. Mož je če .ker spomin in ga je lovil pri vsaki malenkosti, ® le zagovoril. je dejalSe ga *e Losanna naveličal spraševati, mu va p ^ nismo tako naivni, da bi vam verjeli. Že zdra-šel s rnei' nam pove, da Bečanov sin ne bi nikoli pri-Zaprain nazaj čez mejo in tvegal nevarnosti, da ga tiisto ?1£U“C(boj) 15, G. Meucci 11 točk. io.ou, o. i . uappemiLi u. »• grin 15.50, 10. A. Blaževic to, l3. Facchin 14.95, 12. G. Laine i^ g go, 14. S. Balde i OBVESTILO Breg - smučarski odsek n» oline, ob 6.00 iz Boljunca ZSšDI jm odpa^ obvešča, da v torek, 28-plavalni tečaj v Lipici- „ Dijaško prvenstvo višjih srednjih šol V veleslalomu uveljavitev I . ! Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih slovenskih tekmovalcev V veleslalomu, ki je bil v sredo v Sappadi in je veljal za pokrajinski del dijaškega prvenstva višjih srednjih šol, so se slovenski dijaki res uveljavil, saj sta Aleksandra Škrk ■n Valentina Pangos zmagali v svojih kategorijah in si tako pribori pravic», da nastopita na državni fa-Skupno se je veleslaloma udeležilo 65 fantov iz enajstih šol ter 54 deklet iz dvanajstih šol. Med Solanu je bodisi v moški kot v ženski konkurenci zmagal licej Dante. Med slovenskimi šolami so se najbolje odrezali fantje strokovne šole J. Stefan ter dijakinje učiteljišča A. M. Slomšek, ki so bile odlične četrte. Organizacija ni bila med najboljšimi. Proga je bila sicer zelo dobro postavljena, tekmovanje pa se je začelo z zamudo in do zadnjega trenutka se ni vedelo, če bodo star-tala prej dekleta ali fantje. Ob Progi so stali nepripravljeni vojaki, «ko da je prišlo tudi do diskvalifikacije tekmovalca, ki je podrl več Vratič. Popoldne je bilo nagrajevanje- Fotokopij lestvic je bilo žal ma-Jo na razpolago, tako da so jih do-“m le profesorji. Poleg Škrka in Pangosove so se Judi drugi slovenski dijaki zelo do-, 0 odrezali : Tamara Pieri je bi-a druga, Katja Škrk tretja, Etena aulina četrta, Katja Rebula peta, J“eš_ Štefančič ter Andrej Pischianz Pa šesta z istim časom. IZIDI Moški Letnik 1966 in starejši L G. Bonivento (Galvani) 62”46; “■ Aleš Štefančič (Zois) 67’'45; 6. £narej Pischianz 67’'45; 8. Marko Kralj 67 ”92; 10. Andrej Pangos 68”97; 14. Marko Kalc 72”36; 19. Miloš Tul 74”48; (vsi J. Stefan); 20. Luka Vuga (Prešeren) 75”18; 21. Marjan Pertot (Zois) 75”82; 27. Igor Gombač (Prešeren) 77”56; 30. Sergio Zetin (Zois) 80”57; 31. Borut Pahor (Prešeren) 81’'27; 33. David Gregari (Zois) 82’'39; 34. Mat- tia Betocchi (Prešeren) 82”91; 38. Pavel Počkaj (Zois) 85”85. Ženske Letnik 1965 in mlajši 1. Aleksandra Škrk (Prešeren) 64”84 ; 3. Katja Škrk (Zois) 72”53; 4. Elena Paulina (Slomšek) 75”40; 5. Katarina Rebula (Slomšek) 75”69; 8. Ivana Gerdol (Prešeren) 79”98; 11.Sabina Slavec (Zois) 81”82; 12. Maura Spanghero (Zois) 82”14; 14. Anna Corbatto (Stefan) 82”31; 20. Tanja Pertot (Zois) 87”93; 22. Jana Veljak (Prešeren) 90"10; 28. Daniela Dujc (Prešeren) 96”99; 30. Kristina Kalin (Zois) 101 ”21; Letnik 1969 in mlajše 1. Valentina Pangos (Slomšek) 74 ”04; 2. Tamara Pieri (Zois) 76”46; Društvena lestvica Moški 1. Dante 432 (se kvalificira v državno fazo) ; 2. Volta 341; 3. Galvani 332 ; 4. Galilei 325 ; 5. Nordio 246 ; 6. Nautico 244 ; 7. Carducci 174; 8. J. Stefan 166; 9. D’Aosta 108; 10. Žiga Zois 95; 11. F. Prešeren 79. Ženske 1. Dante 436 ; 2. Galilei 258 ; 3. Nordio 220; 4. Slomšek 173; 5. Žiga Zois 167; 6. D'Aosta 136; 7. Galvani 115; 8. F. Prešeren 113; 9. Carducci 106; 9. J. Stefan 106; 11. Deledda 60; 12. Nautico 37. Andrej Pangos _______NA TRŽAŠKEM Naše ekipe so bile v preteklem kolu rezmeroma uspešne, saj so izbojevale tri zmage in doživele le en poraz. Čeprav rezultati v tem pr venstvu niso bistveni, je vsekakor spodbudno, da se naši najmlajši odbojkarji in odbojkarice povsem e-nakovredno merijo z italijanskimi e-kipami, ki so večinoma sestavljene z izkušenejšimi igralci in igralkami. 1. moška divizija A skupina Z zmago v gosteh proti Volley 80 Duke se je Sloga povzpela na prvo mesto. Lestvica je sicer nepopolna, ker v vsakem kolu počivata dve e-kipi, manjka pa nam tudi izid tekme VIS - Inter. IZIDI 5. KOLA Volley 80 Duke - Sloga Bar Alex 2:3; Nuova Pallavolo Trst - Rozzol 0:3. LESTVICA Sloga Bar Alex 6; Inter in Volley 80 Duke 4; VIS, Nuova Pallavolo Trst in Rozzol 2. PRIHODNJE KOLO Sloga Bar Alex - Nuova Pallavolo Trst; Inter - Volley 80 Duke. B skupina S. Sergio je izkoristil počitek Grette in ostal sam na vrhu lestvice. Z gladko zmago se je Bor prebil na četrto mesto, s tem pa je prehitel šesterko VM, ki bo prihodnji nasprotnik borovcev. IZIDI 5. KOLA Ferroviario Opicina - VM 3:2; Bor - Pallavolo Sistiana 3:0; Radio Telex - S. Sergio 0:3. LESTVICA S. Sergio 10; Pallavolo Gretta 8; Ferroviario Opicina 6; Bor 4; VM 2; Pallavolo Sistiana in Radio Telex 0. PRIHODNJE KOLO VM - Bor; Pallavolo Sistiana -Radio Telex; S. Sergio - Gretta. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Naši dve šesterki sta tokrat imeli na drugi strani mreže povsem drugačnega nasprotnika. Medtem ko je Sokol brez težav odpravil skromno Le Volpi, so morale Kontovelke priznati premoč solidnega CUS. S. Sergio je znova dokazal, da je glavni favorit za prestop v D ligo. Izida tekme Club Altura - Cortina Sport A nismo prejeli. IZIDI 5. KOLA Cortina Sport B - S. Sergio 1:3; Sokol - Le Volpi 3:0; CUS - Konto-vel 3:1. LESTVICA S. Sergio 10; CUS 8; Cortina Sport A, Kontovel, Sokol in Club Altura 4; Cortina Sport B 2; Le Volpi 0. PRIHODNJE KOLO Le Volpi - CUS; Cortina Sport A - Sokol; S. Sergio - Club Altura; Kontovel - Cortina Sport B. »UNDER 15« - ŽENSKE Centro Olimpia - Bor 0:2 (4:15; 13:15) BOR: Foraus, Centazzo, Pečar, Čok, C. in S. Pernarčič, Železnik, Lasič, Bandelj, Bucik, Reggente. Začelo se je tudi prvenstvo za najmlajše odbojkarice. V svojem prvem nastopu so borovke slavile prepričljivo zmago. Nasprotna ekipa se je sicer dostojno upirala, dobra i gra nekaterih najmlajših igralk in pa doprinos izkušenih Forausove in Centazzove pa sta tekmo odločili v prid naše ekipe. NA GORIŠKEM V današnjem pregledu odbojkarskih prvenstev na Goriškem razpolagamo s skromnim številom izidov. Kljub temu izstopajo zmage nekaterih naših šesterk, kot npr. Sovodenj, Soče in Našega praporja (v slovenskem derbiju) v 1. moški diviziji ter pri dečkih štandreškega Vala. V tem za vrtljaju lahko zabeležimo še en spodbuden podatek, in sicer, da so v sedmih prvenstvenih nastopih naše šesterke o-svojilè kar dvanajst od štirinajstih razpoložljivih točk. 1. MOŠKA DIVIZIJA Na smučarskih tekih v Sappadi Devinčani odlični na mladinskih ZŠI Na dijaškem prvenstvu dve drugi mesti ; ^a Kdadinskih zimskih športnih cit,, ■v smučarskih tekih, ki so v Ozadji CONI bile v torek v tek Pac^ 'n katerih se je udeležilo 30 movalcev, je nastopil tudi smu-hr ski klub Devin, ki se je res do-nour,°<*reza*: Andrej Antonič je po-tek ° zrnagal (na dosedanjih štirih hn, 0Vaniih je kar trikrat zasedel v.,,11 mesto), drugi je bil Ervin lori. Ra*-- -,br|S-nezd°' tako da proga ni bila Prej rJ,Sa' medtem ko je bila dan Zacij-, .°. izpeljana. Tudi organi-tekaf.i Je sopita: po končani tekmi ja. v niso dobili niti kozarčka ča-izmen t?ordijskih disciplinah se je __ slovenskih šol pomeril samo zavod J. Stefan z dvema tekačema, Katjo Antonič in Eliom lorijem. O-ba sta se dobro uvrstila : Antoniče-va je na 6 km dolgi progi zasedla drugo mesto, lori pa si je na 10 km dolgi progi priboril prav tako drugo mesto. Tudi ti rezultati so izredno spodbudni. Treba je še povedati, da je Katja Antonič letošnja tržaška prvakinja. MLADINSKE IGRE Cicibani (4 km) 1. Andrej Antonič (letnik 71) 17 min. 47”04; 2. Ervin lori (letnik 70) 18’44”09; 4. Rajko Zajčevič (letnik 71) 21’23”01; 7. Miloš Šušteršič (letnik 71) vsi Devin 25’01”01; SKUPNA LESTVICA Moški 1. Stuparich 20; 2. Caprin 28, 3. Dante 30; Ženske 1. C. Elisi 18; 2. Dante 22; 3. Erjavec 44. SK Devin ni na lestvici, ker je ta veljala samo za šole. DIJAŠKO PRVENSTVO Moški PRVA SKUPINA: 1. Edoardo Gro- Danes igra za vas Urjan Bevčar Ascoli - Napoli 1 Avellino - Genoa 1 Inter - Udinese 1X2 Juventus - Torino 1X2 Pisa - Fiorentina X 2 Roma - Lazio 1 Sampdoria - Milan 1 X Verona - Catania 1 Arezzo - Empoli 1 Cagliari - Padova 1 X Como - Pescara 1 Brescia - Modena X jgggfg ■' " Jesi - Giulianova 1 * * v Nas*CV^ar ì® med ustanovitelji in najbolj aktivnimi športnimi delavci j^skth 0,!>irapor z vznožja Brd. Poleg tega, da skrbi za organizacijo odboj-PrVenstvi. i ’ tud' sam nastopa v članskem moštvu, ki trenutno vodi v 1- divizije. Prejšnji teden je Andrej Križnič pravilno napovedal sedem rezultatov paz (Volta) 34’28”08; DRUGA SKUPINA: (10 km): 1. Karlo Furlan (Nordio) 30”22”00; 2. Elio lori (J. Stefan) 42’40”00. Ženske 2. SKUPINA (5 km); 1. T. Silvana (Deledda) 26’28”05; 2. Katja Antonič (Stefan) 26’45”03. Skupna lestvica posameznih šol je bila sestavljena tudi na podlagi rezultatov iz veleslaloma in je objavljena v zgornjem članku. ELIO IORI 1. 2. 3. 4. 5. 6. Skupina A Zabeležiti moramo prvo zmago Sovodenj ter vodstvo Soče na lestvici šesterke. Prepričani smo, da bosta obe naši ekipi odigrali pomembno vlogo v tej skupini. Nevama tekmeca sta jima le še Arci Pieris in Italcantieri. Ostali dve zadnjeuvrščeni ekipi pa sta že izven konkurence. IZIDI Italcantieri - Ronchi 3:0, Pieris - Soča 1:3, Sovodnje - Ronchi 3:0. LESTVICA: Soča 6, ARCI Pieris, I-talcantieri Tržič 4, Sovodnje 2, Adi Ronke in Tomana 0. PRIHODNJE KOLO Ronchi - Soča (25. 2. ob 19.30 v Ron-kah); Tomana - Sovodnje (27. 2. ob 20.15 v Gradiški) ; Italcantieri - Arci prvi 1 X Pieris. drugi X 1 Skupina B prvi 1 X 2 Naš prapor utrjuje prvo mesto na drugi X 1 2 lestvici in je še edina nepremagana prvi 1 X šesterka. Vse kaže, da se bo Olympia drugi 1 2 uvrstila na drugo mesto, nevaren pa prvi X 1 zna postati še Val. V zadnjem kolu pr- drugi 2 1 vega dela je bilo nekaj tekem pre- prvi X 1 2 loženih. drugi 2 X X IZIDA prvi 1 X Libertas Gorica - Olympia 1:3; O- drugi 2 1 lympia - Naš prapor 1:3. LESTVICA V PRVENSTVU KADETOV Dom ni zadovoljil Staranzano - Dom 95:77 (37:38) DOM: Korsi 4, Košuta 14, Battello, Orzan 25, Bric 16. Rinelli 2, Pahor 4, Gruzovin 12. PON: Bric (35) in Orzan (36). DomoVi kadeti so po treh zaporednih zmagah zasluženo izgubili proti solidni ekipi iz Staranzana. Belorde či so zadovoljili le v prvem polčasu, ko so se enakovredno borili za vsako odbito žogo. Tako jim je tudi uspelo zaključiti prvi polčas v vodstvu. V drugem polčasu pa so s preveč lahkotno igro dopustili nasprotniku, da je prešel v vodstvo. Tedaj je naše zajela še živčnost, ki je botrovala najprej k izključitvi Brica, nato pa še petim napakam Or-zana. S tem je bilo srečanja konec. (M. Č.) • Z VOZILOM CHEVROLET MONTECARLO SS je Američan Carl Yar-borough zmagal na 26. avtomobilski dirki »Daytona 500«. Yarborough se je že uveljavil leta 1968, 1977 in lani. Naš prapor 12, Olympia 10, Val in GS Lucinico 6, Libertas Capriva, Mossa in Libertas Gorica 2. (Naš prapor, Libertas Capriva, Mossa in Lucinico imajo tekmo manj). PRIHODNJI SPORED Val - Mossa (danes, 24. 2., ob 19. uri v Štandrežu) ; Libertas GO - Val (29. 2. ob 20.15 v Gorici); Naš prapor - Lucinico (1. 3. ob 20. uri v Gorici). Počiva: Olympia. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A V tem prvenstvu so odigrali le eno srečanje, v katerem je Soča klonila na domačih tleh. Skupna lestvica pa je nespremenjena. Soča — Libertas Krmin 2:3 SOČA: Carli, Maraž, Zotti, Černič, Ferlat, Kovic, Devetak, B. Maraž. V nedeljo zjutraj so igralke Soče nerodno klonile na domačih tleh v srečanju s šesterko Libertasa iz Krmi na. Malo je namreč manjkalo, da bi So-vodenjke izbojevale svoj prvi par točk v letošnjem prvenstvu, kar bi si tudi povsem zaslužile. Vsekakor pa so dokazale, da ne sodijo ravno na dno skupne lestvice in so torej enakovred- ne ekipam, ki se kot Soča nahajajo v spodnjem delu razpredelnice. LESTVICA Sovodnje 10, Intrepida Mariano 8, Dom Agorest in - Libertas Krmin 4. S0Ca °' PRIHODNJI SPORED Soča - Intrepida (26. 2. ob 9. uri v Štandrežu) ; Sovodnje - Libertas Krmin (27. 2. ob 20.15 v Gorici). Počiva: Dom Agorest. Skupina B Tudi v tem prvenstvu ni prišlo na skupni lestvici do bistvenih sprememb. IZIDA 8. KOLA Torriana - Corridoni 1:3; Italcantieri - Farra 3:0. LESTVICA Corridoni, Torriana 10, Canon Italcantieri 4, Farra 0. ______________DEČKI_______________ Val je v zadnjem nastopu prijetno presenetil in se povzpel na četrto mesto. Odigrani pa sta bili le dve tekmi. Val — Torriana 3:0 VAL (ŠTANDREŽ); Mučič, Zavadlav, Bensa, A. in D. Pavlin, Lutman, Boškin in Krpan. Prijetno presenečenje so štandreški dečki pripravili v svojem zadnjem odigranem srečanju. Prepričljivo so namreč premagali šesterko Tomane iz Gradiške, neposrednim tekmecem za 4. mesto. IZIDA Lucinico - Libertas Gorica 3:0; Val -Torriana 3:0. LESTVICA Italcantieri Tržič in Libertas Gorica 16, Olympia 14, Val 8, Torriana 4. Naš prapor 0. PRIHODNJE KOLO Libertas - Val (25. 2. ob 17.30 v Gorici) ; Naš prapor - Libertas (28. 2, ob 18. uri v Gorici) ; Val - Olympia (2. 3. ob 19. uri v Štandrežu). ___________DEKLICE______________ Ekipa Sovodenj »Butkovič« je v tem za vrtljaju počivala. Na vrhu lestvice pa je dvojica Corridoni - Canon. Do konca prvenstva manjkata le še dve koli, toda odigrati morajo še vrsto preloženih tekem. IZIDI Grado - Libertas Gorica 1:3; Coa-no - Pieris 3:1; Libertas Gorica - Corridoni 0:3. LESTVICA Corridoni, Canon Tržič 18, Libertas Krmin 16, Libertas Gorica 14, Italcantieri Tržič 10, Sovodnje »Butkovič« in Pieris 6, Grado 0. PRIHODNJE KOLO Canon - Libertas GO; Sovodnje »Butkovič« - Grado (5. 3. ob 20.15 v Gorici) ; Corridoni - Libertas Krmin. UNDER 15 — ŽENSKE Sovodnje so same na vrhu lestvice, kar je pravzaprav prijetno presenečenje za vse. Goriška Olympia pa je tudi v tem kolu doživela spodrsljaj, toda prepričani smo, da se bo v nadaljnjih kolih še izkazala. Sovodnje »Butkovič« — Mossa 2:1 (—10, 3, 15) SOVODNJE BUTKOVIČ: Visintin, Lovisutti, Cotič, Devetak, Florenin, Černič, Klavčič, Čeme in Ferletič. Sovodenjke so v četrtem kolu prvenstva prijetno presenetile v Mušu, kjer so po zanimivi in izenačeni tekmi strle odpor domačink. S to zmago sedaj vodijo na skupni lestvici, obenem pa potrjujejo napredek sovodenj-skega naraščaja. Olympia — Volley Canon 1:2 (6:15; 15:2; 2:15) OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Pavio, Bednarik, Bensa, Ranel-li, Maraž, Markočič. Goriška Olympia je šesterki iz Tržiča iztrgala set, toda več od tega res ni zmogla. Solidne gostje namreč sodijo med glavne favorite za osvojitev prvega mesta in to so tudi potrdile na srečanju z Olympio. IZIDI Mariano - Massa 0:2; Olympia - Canon Tržič 1:2; Mossa - Sovodnje »Butkovič« 1:2. LESTVICA Sovodnje »Butkovič« 6, Torriana in Mossa 4, Intrepida Mariano, Olympia, Lucinico in Canon Tržič 2, Acli Ronke in Italcantieri Tržič 0. PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Torriana (29. 2. ob 18.45 v Gorici) ; Mariano - Olympia (5. 3. ob 18. uri v Marianu). UNDER 15 MOŠKI Konec meseca se bo pričelo tudi mo- ško odbojkarsko prvenstvo »under 15«, v katerem nastopa le ena slovenska šesterka, in sicer goriška Olympia. SPORED 1. KOLA Olympia - Acli Ronke (28. 2. ob 19.30 v Gorici) ; Italcantieri - Libertas Gorica; Libertas Krmin - G rali Torriana . Naročnina: Mesečno 10 000 lir - celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za llolljo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 Imi,e) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 73119U Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT fèìrfll ^lan i,al|ienske m tiska ^ Trst IH In zveze časopisnih založnikov FlEG Šoferji tovornjakov na mejah domov s helikopterji in vlaki? BRUSELJ — Protestne akcije francoskih avtoprevoznikov in italijanskih carinskih uslužbencev povzročajo vedno hujše težave avtoprevozniškemu prometu v srednji in zahodni Evropi. Težki in drugi promet skozi predor pod Montblancom je popolnoma prekinjen, promet skozi Frejus sicer možen, toda z velikimi težavami. Težke razmere pa so se ustvarile za promet čez Brenner in nič boljše ni niti na mejnem prehodu Kokovo (Coccau). V teku je še vedno protestna akcija francoskih avtoprevoznikov, ki je ohromila promet v jugovzhodry Franciji in seveda tudi v obmejnih krajih Italije. Kot smo že omenili, je na italijansko-francoskj meji možen promet samo skozi Frejus. Ta pa je ohromljen zaradi stavke italijanskih carinskih uslužbencev, ki so se odrekli nadurnemu delovnemu času. Zato je turinski prefekt uvedel prisilno službo. Sicer pa so razmere na vseh mejah med Italijo, Francijo in Avstrijo zelo težke. Povsod so na eni in drugi strani meja dolge kolone vozil TIR. Na avstrijski strani je bila kolona vozil pri Brennerju dolga več kot 7 kilometrov. Težak položaj je tudi pri Kufsteinu na meji z ZRN. Po prisili torinskega prefekta se je zvedelo, da je sindikat carinikov SALFI - CONSAL preklical »belo« stavko carinikov, ker je rimska vlada zagotovila, da bo preučila njihove zahteve. Kakšne bodo posledice te kombinirane akcije francoskih prevoznikov in italijanskih carinikov, še ni mogoče ugotoviti. Gotovo je, da je bil hudo ohromljen tudi potniški promet. Včeraj zjutraj se je ta ustavil tudi na državni cesti čez brennerski prelaz. Šoferji težkih vozil so izčrpani. Dneve in noči morajo prebiti v vozilih, kjer se ne morejo ogreti, ker nimajo dovolj goriva. V Franciji, južno od Lyona ni mo goče več dobiti goriva. O zadevi so razpravljali tudi v EGS v Bruslju. Holandci, ki so najbolj prizadeti načrtujejo prevoz v domovino svojih šoferjev s helikopterji, Nemci pa z vlaki. 24. februarja 1981 Kaj je na krožniku? N - \ Najbrž bo vse, ki bodo strmeli v to fotografijo zanimalo, kaj ima lepa Cathy Lee Crosby na krožniku, s čim se hrani. Skrivnosti ne bomo odkrili — naj se razživi fantazija (Telefoto AP) Mali David je umrl HOUSTON — Že v včerajšnji številki smo pisali o težki eksistenci 12-letnega Davida, ki je vse svoje kratko življenje preživel v »steriliziranem balonu«, ker mu telo ni proizvajalo protitelesc in bi zato bil, če bi bil v stiku z naravnim okoljem, podvržen vsakršnim okužbam. No, David je prejšnjo noč umrl v hustonski bolnišnici za srčno kapjo. Njegov organizem se ni mogel upreti najhujšemu, kajti 7. t.m. so ga sprejeli v »naravno okolje« — v bolnišnico, kjer so mu očistili srce in pljuča, ki jih je zalila tekočina. Na posnetku (Telefoto AP): mali David med »igro«. Do ponedeljka oblačno in spremenljivo vreme RIM, LJUBLJANA — Vreme se ne bo še tako kmalu izboljšalo. Včeraj je snežilo po vsej severovzhodni Italiji in tudi po vsej severozahodni Sloveniji. Nekoliko pozneje so snežne padavine prešle tudi na srednja območja Italije in seveda tudi Jugoslavije. V vsej Sloveniji je včeraj že drugi dan neprestano snežilo. Na nekaterih cestah prihaja do zastojev. Najtežje je za voznike na Gorenjskem, kjer so ceste sicer posute s soljo, prihaja pa do poledice. Mejna prehoda Ljubelj in Podkerensko sedlo sta sicer prehodna za osebna vozila z zimsko opremo, zaprta pa sta zar ves tovorniški promet. Vremenoslovci v Jugoslaviji napovedujejo, da bo tudi danes oblačno s snegom v notranjosti Slovenije in dežjem v Primorju. Italijanski vremenoslovci napovedujejo dež in sneg za pokrajine v srednji in južni Italiji. Oblačno s padavinami bo tudi na severu, pozneje delne razjasnitve na severozahodu. Tako vreme bomo imeli skoraj do ponedeljka. Vse to je posledica dveh frontalnih valov, ki prihajata iz zahoda. Za lepši videz v zapore ZDA! SACRAMENTO - Ponekod se tudi zapornikom lepo godi in si lahko po mili volji lepšajo svoj zunanji videz z najrazličnejšimi in zahtevnimi operacijami. To je tudi primer kalifornijskih zaporov. V tej ameriški državi imajo obso- Proti tej praksi pa je sedaj vzrojil neki senator, ki pravi, da je zadeva predraga, saj mora ves lepotilni material plačati država. jenu »et/»u/iuu7ijo priložnost, plačno »popravijo« svoj nos, ličnic in še marsikaj drugega. Tako imeni vano kozmetično kirurgijo ali plastit ne operacije opravljajo kirurgi-volui terji, ki si na ta način pridobivaj izkušnje. Med igro padec v smrt RIM — Gianluca Franceschini, 9-letni učenec, ki je v sredo popoldan padel z okna v četrtem nadstropju osnovne šole »Giuseppe Verdi« v Rimu, medtem ko se je igral z vrstniki, je umrl. Preminil je v bolnišnici, kamor so ga takoj po nesreči prepeljali. Okrog 15. ure so učenci četrtega razreda prisostvovali v spremstvu učitelja kratki zabavni risanki, okrog 16. ure pa so še bili vsi v razredu in čakali, da gredo domov. Začeli so se igrati, lovili so se in Gianluca je stopil na okno, da ga ne bi neki sošolec ulovil. Takrat pa je zgubil ravnotežje, razbil okenske šipe in se po 20 metrih leta raztreščil na dvorišču. Otrok je umrl, ne da bi prišel k zavesti. Nova teorija o cepitvi celin PEKING — Kitajski geologi so odkrili v severozahodni pokrajini Xini-jang nekaj novih in pomembnih dokazov o teoriji odcepljanja kontinentov. Po analizi geoloških plasti in fosilov je prišlo na dan, da se »spojna črta« med evrazijsko platformo in indijskim subkontinentom razpoteza proti severu do območja jezera Bango-ong reke Nu, ki je ob vznožju jugovzhodnega Karakoruma. Prej so mislili, da je ta črta bolj na jugu. Po teoriji o odcepitvi kontinentov, naj bi se indijska celina »odrezala« od Antartide 270 milijonov let od tega in se je pomikala proti severu, dokler se ni spojila z evrazijsko platformo. Iz tega je nastalo potem pogorje Tibet. Aretirali morilca RIM — Policija je prejšnjo aretirala 38-letnega Giovanmja BeT gamaschija, ki je obtožen trojneg umora. Ubil- naj bi namreč svojo _ta ščo, ženo in hčerkico. Trupla tasc niso nikoli našli, trupli žene in hče kice pa so odkrili prejšnji teden: 1)1. sta v shrambi njunega stanovanja, jo je Bergamaschi »skrbno« zazida • vZdMr Herceg Desperado Joaquin Muriella (i.) 2. EPIZODA:DRAMA V LOS MUERTOSU NEKAJ MESECEV KASNEJE SE JE JOAQUIN PO JA* VIL V MUftPHV —DltiSINSU... Uspeh modnega salona iz Titovega Velenja TITOVO VELENJE — Za »modni salon« iz Titovega Velenja, ki je za jugoslovanske" olimpijce izdelal plašče, lahko rečemo, da je uspešno prestal »olimpijski nastop«. Le malokdo pa si je upal napovedati, da se bo to zanimanje tako kmalu sprevrglo v naročilo 10 tisoč plaščev, ki jih je ameriški kupec ob koncu olimpijskih iger naročil v modnem salonu v Titovem Velenju. V torek so dobili natančno ponudbo. Na telegramu je pisalo: »Aid lahko od letošnjega junija do februarja 1985 izdelate za 1,5 milijona dolarjev va ših izdelkov«? O tem je Marjan -* beršek, direktor modnega salona P vedal: »Ponudbo smo zgrabili z ^ ma rokama in kot odgovor v 6 .: že takoj odposlali 6 vzorčnih k0*^.^ s plaščem iz Sarajeva in še h športne artikle. Plašč, ki s° Jp ^ sili jugoslovanski športniki v vu, je postal izkaznica za naše d izdelke. Najpomembnejše pri da gre za domačo tkanino in kr68 8i Če bo prišlo do uresničitve dogo^s^,; se bomo lotili dela s skupnimi m tr. in ne bomo zanemarili dornačeg ga,« je dejal Gaberšek. Seksomanija občinskega svetovalca BRUSELJ — Neki bivši občinski svetovalec iz Kepellena pri ie privoščil pustolovščino, ki va ie kratko traiala. sai so aa orožniki