DELAVSKA POLITIKA jf v l ( 3 > V-V a* v. p h /• ft •. r\S . IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telet. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din /.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 ^aBttiačaaiaBaa^žMiirBMiM'! lili iimii puhh ih iiii iiiitoi—hi iimiiiibi ii Štev. 36 « Maribor, torek, 1. aprila 1941 * Leto XVI Ali bo dr, Maček ostal v vladi ali ne? Dr. Maček je bil imenovan za prvega podpredsednika v vladi generala Simo-viča. V času imenovanja pa ni bil v Beogradu, ampak v Zagrebu. Sedaj je poslal v Beograd bana dr. Šubaševiča in 'nž. Košutiča, ki se posvetujeta z merodajnimi in poročata dr. Mačku. O tein oiše »Hrvatski dnevnik«: _ pile meščanske demokratične stranke, »Danes je namreč položaj drugačen je g^o^-jen konec strašnemu, nenarcd-kakor 26. avgusta 1939, ko je bila izdana! režimu. Ta režim se je popolnoma Sodrugi in sodružice, delavd in delavke! "V naši državi so se zgodile velike po-’stanove so privedene do bankrctstva. j se voditi od neodraslih in neizkušenih litične spremembe. Z ustvaritvijo vlade Da bi se delavci nagnali v to režimsko’mladoletnih. Zapomnite si, velika odgo- kor 26. avgusta 1939, ko je bila izdana uredba o banovini Hrvatski. Predsednik I dr. Maček je takrat sklenil stopiti v vlado in s svojim osebnim ugledom pripomoči k izgradbi našega autonomnega življenja. To je bila brez dvoma velika osebna žrtev, ki jo je doprinesel, ko je moral živeti v Beogradu in dajati navodila za delo v Zagrebu. Ko bo dr. Maček ocenil vse okolščine, ki prihajajo v poštev, se bo odločil, kaj bo storil v novem položaju. Trenutno ni nujno vprašanje njegovega osebnega vstopa v vlado, ker po obvestilih iz Beograda ne gre za kakšne spremembe v državnopravnem življenju Hrvatske. Predsednik dr. Maček je globoko prepričan, da je politika častnega miru s sosedi in izgradnje skupnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju spoštovanja njihove osebnosti, enakosti ter enakopravnosti edino sredstvo, ki more dati potrebno moč Jugoslaviji. —• Nova vlada se še ni mogla izraziti o svojih pogledih na naša notranja vprašanja. Izjave novih ministrov, ki so jih dajali, ko so bili še v opoziciji, so lahko, ne pa da bi morale biti merodajne za njihovo sedanje in bodoče zadržanje- Dejstvo, da so vsi Hrvatje, ki so bili člani stare vlade, imenovani za ministre tudi v novi vladi, vsekakor potrjuje mnenje, da se je polagala važnost na to, da bodo v novi vladi zastopani tudi Hrvatje in to tisti Hrvatje, ki lahko nudijo svoje so generala g. Simoviča, v katero so vsto- gibanje, so bile razgnane vse svobodne ! delavske strokovne in kulturne organizacije in upropaščeni mnogi časini bojevniki. Socialistična stranka pozdravlja izvršeno spremembo, kot velik napredek oddvojil od narodnih potreb, narodnih želj in narodnega čustva- V notranjosti je širil nesramno korupcijo, vse javno življenje je demoraliziral, važne javne funkcije in ustanove, pcčenši od občine naprej, je izročil v breznadzorstveno izkoriščanje ljudjem brez morale in vesti. V mednarodni politiki je pustil, da plove država brez kompasa v brezdno. Socialistična stranka in njej prijateljske delavske, gospodarske in kuUurne organizacije so vodile odločen boj proti temu režimu. V tem boju je naša stranka lojalno in korektno že nekoliko let sodelovala z meščanskimi strankami združene opozicije in s tenr izzvala srd starega režima. Režim nasilja in korupcije je ustvarjal sebi politično podlago med delavci. Med tem ko je upropaščal javna sredstva in vršil pravi rop v gotovih podjetjih in nudil ugodnosti drugim, je ustvarjal bivši režim svojo delavsko organizacijo, zloglasni Jugoras. Njemu je izročil vse delavske ustanove in tudi delavsko zavarovanje. Tu je zapravljeno stotine milijonov dinarjev, a te u vornost leži na vas, resnih in zrelih delavcih in delavkah, da mlada svoboda ne propade. Zavrnite pozive na ustavitev dela, na ulične demonstracije, na temne sestanke, na vsako sodelovanje s političnimi avanturisti ali skupinami, in kot delo očiščenja našega javnega čijih agitacija se je dosedaj pokazala iz življenja od strašne gnilobe in sramote, j osnove lažniva in prazna- Ona vam je Ona poziva vse delovno ljudstvo v mestu prinesla celo vrsto nesreč, ki ni treba, in na deželi in vse prijatelje resničnega da se zopet ponove. Znajmo za sebe po-napredka, da s svoje strani napravijo polnoma izkoristiti ali tudi obuvati mla-vse, da se delo v notranjosti in zunarna do svobodo! varnost v celoti ohrani. Vse poskuse pristašev starega režima je treba odločno onemogočiti. Sodrugi, delavci in delavke! Vi ste Odgovorni forumi vaših organizacij bodo podvzeli vse potrebno, da se naše socialistično delavsko gibanje obnovi. Novemu političnemu režimu nočemu de- pod režimom korupcije in nasiljem naj- lati težav, da izvrši delo očiščenja in obnove. Vlado bomo cenili po njenih delih. S svojim bojem bomo doprinesli k ohranitvi miru in varnosti države, k notranji izgraditvi svobode in socialne pravičnosti, zaščiti življenjskih potreb vsega delovnega ljudstva, onemogočenju reakcije in triumfu ideala bratstva in enakosti Sodrugi in sodružice, delavci in delavke, na delo! Na nove podvige! Izvršni odbcr Socialistične stranke Jugoslavije. (»Radničke novine« št, 13., 29. III. 1941.) več trpeli! Na vas leži velika odgovor nost, da se novi red vstajenja svobode takoj ne -o-,propasti vsled vaše razbori-tosti. Odločno zavrnite vsako puntarsko politiko, ker vedite, da je ona v tuji plačani službi! Zahtevali boino javne oblike za pošten organiziran boj, za nekompromisno zastopanje vaših interesov in vaših življenjskih potreb. Toda odločno odbijamo vsako stavljanjs v službo tuji propagandi, brez ozira kakšno masko nosi. Podvzemite besedo, vi, resni delavci in delavke in ne pustite Dne 28. marca isp se zbrali v kralje-delovanje samo na že postavljenih te-J vem dvorcu na Dedinju vsi člani vlade, meljih politike sporazuma .. . Zunanje spremijo kralja Petra II. v saborno politični položaj zahteva, naj bodo vse. cerkev v Beogradu k slovesni položitvi odredbe izdane po zrelem premisleku prisege. Kralj je bil oblečen v uniformo ter naj se stori vse in ničesar ne opusti, letalskega generala. Ministri s kraljem Po zgodovinskem preokretu Zunanja politika naie vlade - miroljubna Uradna objava. Svečana prisega Nj. Vel. Petra 11. Velike manifestacije v Beogradu kar bi bilo kasneje treba obžalovati. — Zavedamo se, da je v sedanji vladi izvedena koncentracija vseh srbskih strank, ki so se združile v teh resnih časih. Hrvati imamo hvala Bogu, že od £ s 9r±t. «■ ^ na čelu so krenili v mesto z avtomobili, ki so po mestnih ulicah vozili skozi gost špalir občinstva, katero je priredilo kralju navdušene ovacije. V cerkvi je pričakal kralja patrijarh tokrat potrdili svoj politični čut in zdrav! Pre^'Pisuie ustava, narodni instinkt.« (»Hrvatski dnevnik«.) »Jaz, Peter II., prisegam pred vse- Pri spopadu je bila ena oklopnica težko poškodovana, potopljene pa 3 križarke »Fiume«, »Zara« in »Pola: ter dva rušilca »Vicenizo Gioberti« in »Maestrale«, Angleške vojne ladje niso bile poškodovane. Pač pa se par letal še ni vrnilo na svoja vzletišča. Velika pomorska bitka na Sredozemskem morju Angleži javljajo potopitev treh italijanskih križark in dveh rušilcev. Angleška admiraliteta javlja: Dne 28. marca je prišlo do spopada med delom angleške vojne mornarice in veliko skupino italijanskih vojnih ladij. loda sam° en del skupine italijanskih vojnih ladij je sprejel borbo, ki se ji ni mogel več izogniti. V tej skupini sta bili dve oklop-nici skupine »Littorio«. Italijani javljajo o napadu svojih vojnih ladij na otok Kreto Italijanska admiraliteta javlja, da so brze edinice italijanske vojne mornarice iznenada napadle zaliv Suda na grškem otoku Kreti, kjer so s torpedi težko zadele eno angleško križarko in poškodovale več drugih ladij, eno petrolejsko ladjo pa potopile. Te brze torpedovke upravljajo drzni momarji-prostovoljci, ki se javijo za take podvige, ker zahtevajo mnogo napora in duhaprisotnosti. mogočnim Bogom, ko stopam na prestol kraljevine Jugoslavije in prevzemam Dne 29. t. m. je bilo objavljeno po kraljevsko oblast, da bom čuval nad vsei radiu: Iz želje po nezdravih senzacijah edinstvo naroda, neodvisnost države ter j in morebiti iz zlih namenov širijo tuje celoto državne oblasti, da bom po ustavi j radijske postaje vesti, ki bi, če bi ne in zakonih vladal in v vsem svojem bile izmišljene, utegnile vplivati na od-stremljenju imel vedno pred očmi blagor nošaje naše države s sosedi. Pooblašče-naroda. Tako mi Bog pomagaj!« , ni smo, da vse te vesti najodločneje za- Nato je patrijarh nagovoril kralja. — nikamo. Stališče naše države je jasno Naglasil je, da. je kralj razumel voljo označeno v izjavi predsednika kr. vlade vsega naroda, ko se je v težki uri od-1 generala D. Simoviča. Proti tistim, ki ločil izvršiti veliko potezo- Narod je. širijo izmišljene vesti, so izdani potrebni okrog kralja in pripravljen na vse, ka-| ukrepi. Kolikor gre za tujce, ki ne znajo ker so bili pripravljeni na vse tisti, kr ceniti izkazanega gostoljubja in v svojih so ustvarili Jugoslavijo. | poročilih povzročajo škodo naši državi, Po ceremonijah se je kralj odpeljal bodo izgnani.« navdušeno pozdravljen od ljudstva na-j zaj na Dedinje. Slovesnosti so prisostvovali vsi za-j stopniki tujih držav v Beogradu, med njimi nemški in italijanski poslanik. Ostavka kraljevih namestnikov Kraljevi namestniki so dne 27. t. m. | Inozemstvo o dogodkih pri nas Nemčija Poročevalec »Politike« poroča iz Berlina, da so sprejeli tamkaj vest o prevzemu vladarskih poslov po mladem vlade , kralju Petru H. in nastopu nove podpisali listino, v kateri pravijo: »Vaše s presenečenjem. Pravijo oa, da je to Veličanstvo! Razumemo utemeljenost naja notranja zadeva. Veliko pozornost Vaših nagibov, da v teh težkih trenut- j pOSVečajo sestavi nove vlade. Kajti tre-kih za naš narod vzamete kraljevsko , nutek, ko se je izvedla nenadna spre-oblast v svoje roke. Kraljevi namestniki memba, je takšen, da pripisujejo dogod-Vam dajejo svoja mesta na razpolago, kom izreden pomen. Uradno izjavljajo, Na Egejskem morju je bila s torpedi iz letal zadeta angleška ladja-nosilka letal, potopljena ena križarka, ena poškodovana in zadetih več manjših trgovskih ladij. Churchillov govor odgodeit. Reuter poroča iz Londona, da je Churchill za nekaj dni odložil svoj Kovor, ki Ka je nameraval imeti dne 30. marca- po radiu. Pav^le s. r., dr. Stankovič s. r., dr. Perovič s. r. Čestitke kraljice matere Kraljica-mati Marija, ki biva že dalj časa v inozemstvu, je poslala kralju brzojavko: »Naj Bog blagoslovi Tebe, mojega sina in kralja, kakor tudi milo domovino. — Tvoja mati Marija.« Amnestija V nekaj dneh1 pričakujejo obsežnega ukaza o amnestiji. da dosedanja poročila še ne dajejo zadosti jasne slike v presoji položaja v Jugoslaviji. Izjava predsednika vlade se jim ne zdi še dovolj jasna. Državni proraiun sprejel Vlada je na seji ministrskega sveta dne 29. marca sprejela predlog, novega državnega proračuna, ki bo stopil v veljavo 1. aprila in bo trajal do 31. decembra 1941. Boji v Eritreji in v Abesiniji Diredaua v Abesiniji zavzeta Angleško vojno poročilo Sredozemsko morje: Dne 27. marca je podmornica »Parthian« torpedirala 6000 tonsko preskrbovalno vojaško ladjo in 10.000 tonsko petrolejsko ladjo, ki sta pluli v italijanskem konvoju južno od Italije. Libija: Dne 28. marca nič novega. Eritreja: Dne 28. marca se je naglo nadaljevalo prodiranje vzhodno od Ke-rena- — Boji za Keren so bili izredno krvavi in so izgube tudi temu primerno mnogo večje, kot na ostalih bojiščih. — Italijani so se borili zelo hrabro. — Italijani se umikajo po cesti, ki /odi skozi gorsko sotesko proti Asmari. Angleži z višin obstreljujejo italijansko vojsko pod seboj. Ozemlje, po katerem prodirajo Angleži, je gorato in za obrambo primerno. Pri Kerenu je bilo doslej ujetih 6000 italijanskih vojakov. Abesintja: Dne 27. t. m. je angleška vojska zasedla Harar v Abesiniji brez bojev. V kolikor je prišlo do spopadov, je bilo to vzhodno od mesta. Italijani pa so že zvečer 26. t. m. razvili nad Harar-jem belo zastavo. V mestu je bilo ujetih j 300 italijanskih vojakov in 50 abesin-| skih ter zaplenjenih 10 težkih topov. — Prodiranje proti 40 km oddaljenemu : mestu Diredaui ob železniški progi ; Addis Abeba—Džibuti se nadaljuje. — Pričakovati je, da se bo skoro začela j glavna bitka na visoki planoti okrog j Addis Abebe. Italijansko vojno poročilo Severna Afrika: Nič novega. Vzhodna Afrika: Dne 27. marca je sovražnik po šesttedenskih krvavih bojih zasedel Keren. Dne 28. marca so se nadaljevali boji severno od Kerena. Naša letala so bombardirala sovražnika in zbila 2 angleški letali. I+aliiansko vojno poročilo javlja, da so italijanske čete dne 29- t. m. izpraznile mesto Diredauo v Abesiniji. Angleži so zavzeli mesto in s tem prišli v posest enega dela edine abesinske železnice. Nemški listi pišejo, da so angleški u-spehi v vzhodni Afriki posledica pomanjkanja municije in vojnega materija! a v italijanski armadi. Razen tega imajo Angleži tudi premoč v oklopnih edinicah. Doma u% pa Napadi na Anglijo in Nemčijo Nemško vojno poročilo Dne 27. marca so nemška letala napadla neko pristanišče v Angliji. Potopljene so bile 3 ladje s skupno 15.000 tonami in 4 poškodovane. Uspešno so bile napadene pristaniške ni tovarniške naprave v južni Angliji. Nekoliko angleških 'letal je ponoči letelo nad zahodno Nemčijo. Bombe so povzročile škodo. Ubitih je bilo več oseb, še več pa ranjenih. Dne 29. marca so potopile nemške podmornice razen treh petrolejskih ladij, še pet tovornih parnikov s skupno J3.000 tonami. To je več kot polovico konvoja, ki je plul v Anglijo. Neka druga podmornica je potopila dve petrolejski ladji s skupno 18.000 tonami. V bližini južne obale so letala z bombami zažgala neko petrolejsko in neko večjo tovorno ladjo in dva parnika. Med Irsko in Anglijo (kanal sv. Jurija) je bila z bombo zadeta neka tovorna ladja. Na južnovzhodni obali smo bombardirali pristaniške naprave, v pretekli noči pa Bristol. Angleško vojno poročilo V noči na 28. t. m so angleški bombniki napadih industrijska središča v Kol-nu in Dtisseldorfu, potem Dunkerque in Calais. 2 bombnika se nista vrnila. Dne 27. marca so naši bombniki napadli več sovražnih ladij ob obrežju zasedenega ozemlja. Bombe so bile vržene na Brest« Tudi s teh poletov se dve letali nista vrnili. Dne 29. marca s,o angleški bombniki napadli Francijo in Belgijo. Napadli so vlake, vojaške avtomobilske kolone in neko letališče ter neko ladjo za protiletalsko obrambo. 1 nemško letalo je bilo sestreljeno. V Albaniji same manjSi boli Italijansko vojno poročilo Dne 28. marca je bilo topniško streljanje. Italijanska letala so napadla grško vojno pristanišče Navarin — Nad Malto pa so nemška letala sestrelila eno angleško. Grško vojno poročilo Dne 29. marca so bili boji izvidnic in tcpovsko streljanje. Naša letala so se po uspešnem bombardiranju vrnila brez izgub. Dne 29. marca so grške izvidnice na- padle italijanske postojanke in zajele več Italijanov. Angleška letala so bombardirala Berat, Ducai in Dukati. Francija bo dobila iz zasednesa de'a 240.000 ton žita za šest mesecev, tz Afrike se ji obeta 125.000 ton žita. Ostanek more dobiti samo iz Zedinjenih držav. Vlada je že zaprosila, da bi se ji poslalo žito, ki bi se delilo pod anie-1 riškim nadzorstvom. ! i Roosevelt častni, doktor atenske univerze.; Po poročilu Reuterja je atenska univerza po-' delila častni doktorat predsedniku Zedinjenih, držav Rooseveltu. i Pristašem Socialistične stranke Dne 30. t. m. je začel v Beogradu po svet strankinega izvršnega odbora in bo o sklepih posebno obvestilo S. Etbin Kristan Je brzojavil Iz Amerike Ob priliki zgodovinskih siprememb v naši državi nam je poslal s. Etbin Kristan iz Zedinjenih držav brzojavko, ki nam je bila dostavljena dne 29. t. m. dopoldne. O vsebini brzojavke bodo zaupniki obveščeni. Zakaj je prišlo do spremembe v naši državi? »Politika« piše, da. zato, ker Srbi niso bili zadovoljni z zastopstvom srbskega dela v v'aii. Potem takem je glavni vzrok spremembe v vladi notranjepolitičnega značaja. Vsak se bo varal, •kdor misli, da ta sprememba služi drugim ciljem lcakor notranji utrditvi države in organizaciji njene varnosti. Spremembe v Centralnem presbiroju ministrskega predsednika. Za šefa centralnega pres-ibiroja je imenovan časnikar dr. Milorad Radovanovič, ki ga je svoj čas odsta/il dr. Milan Stcjadinovič. Za ravnatelja »Avale« (uradne poročevalske službe) je imenovan Gavro Veli-j kič. Za glavnega ravnatelja »Vremena« (ki je vladino glasilo, ker poseduje država največ delnic tega. podjetja) je postavljen Dojč-lo Mitrovič. V Centralnem presbiroju, pri »Avali« in »Vremenu« bo tudi še precej drugih osebnih sprememb, ki so potrebne. Angleški kralj Jurij VI. je teiegrafično čestital jugoslovanskemu kralju Petru II. ob priliki prevzema oblasti. (Reuter.) Ne8 prvi poslanik v Moskvi, dr, Milan Gavri-lovič je j. i,.i s r š „. i ■ r ime- novan v novi vladi za ministra brez listnice. Jugcslovtnski poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilovič je bil pred odhodom v Beograd sprejet pri pomočniku zunanjega komisarijata Višinskemu. Združena opozicija je sedaj v celoti zastopana v vladi, razen socialistov. Nemčija ni intervenirala v Beogradu. Po vesteh, ki so jih dobili ameriški novinarji v Berlinu, nemški uradni krogi zanikajo vesti raznih tujih agencij, ki so razglasile, da je Nemčija podvzela ntlke korake v Beogradu. Vse te vesti so izmišljene. (Reuter.) Vdanostno izjavo je podal v imenu NcsnceT v Jugoslaviji ,ob nastopu Ikinalja Petra II. voditelj nemške oganizirane skupnosti dr, Josip Janko, dne 29. marca banu dr. Kiurini v Novem , Sadu, s prošnjo, da jo sporoči na pristojno mesto v Beogradu. V izjavi povdarja dr. Janko tradicijdnalnc! zvestobo in privrženost Nemcev v Jugoslaviji našemu kraljevemu domu. »Zapovedujem, da prenehajo z delovanjem vse mestne skupine«, je ukaz voditelja Nemcev v Jugoslaviji dr. Josipa Jankota, ki je izšel te dni. »Ponovna vzpostavitev delouanja bo objavljena posebej«, zaključuje ta ukaz. SLS namesto JRZ. »Slovenec« je dne 28. t. m. objavil listo novih ministrov z označbo njihove strankine pripadnosti. Pri tem je slovenska ministra označil kot pripadnika SLS in ne več JRZ. Srbslki del JRZ tudi ni v vladi. Kakšna bo po vsem tem usoda JRZ, bomo najbrž v kratkem čitali v listih, iki so bili njena glasila, lahk-. tl «- ... i tUV-vi - • ' Povprečna velikost kmečke gozdne posesti v Sloveniji znaša 3 in pol hektarja. Od 50 do 10 ha gozda ima 8547 posestnikov, od 10 do 5 ha 19.321 in manj kot 5 ha ima 110.145 posestnikov. Vsi kmetji skupaj imajo 70.5 odstotka gozdne posesti. Eden največjih gozdnih posestnikov v Sloveniji ipa je cerkev, odkar je zopet postala lastnica gozdov verskega zaklada. Izkoriščanje naših prirodnih bogastev bi bilo treba urediti tako, da bi imeli mi nadzorstvo in pravico odločanja, tuji kapital pa k večjemu jamstvo za primerno obrestovanje vložene glav" nice. Premoga se je nakopalo v naši državi v januarju za 18.3 odstotka več kot lani v istem mesecu. Tudi proizvodnja rud in topilniške industrije zaznamuje porast. Velike manifestacije za Jugoslavijo so bile dne 27, t. m. v Marseillu na trgu, kjer je bil umorjen kralj Aleksander I. Udeležilo se jih je 30.000 ljudi. Koliko ima Nemčija vojaštva na Balkanu? Pravijo, da je v Bolgariji 14 divizij in 4. nemški letalski zbor, ki je bil prej na Duna>u ter šteje .1700 letal. Skupno pa ima Nemčija pod orožjem 225 divizij, od teh 13 oklopnih in 10 motoriziranih. Te divizije pa se nahajajo po vsem širnem ozemlju, ki so ga Nemci zasedli in seveda tudi v sami Nemčiji ter na njenih mejah. Največ vojaštva pa je v zapadini Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Proti razširjenju vojne. Kakor poroča Ass. Press, iz Ankare, je podpredsednik turškega parlamenta na seji zbornice izjavil, da bodo stopile v vojno Zedinjene države, Rusija in Japonska, če bi se vojna še razširila. Turčija svari vsakogar, ki bi jo hotel napasti. Na Madžarskem so vznemirjeni zaradi izjav predsednika romunske vlade generala Anto-nesca, ki je -dejal, da se Romunija ne bo zadovoljila s sedanjim stanjem, ki je za njo krivično* Na Madžarskem pravijo, da pomeni ta izjava, da hoče Romunija odstopljene pokrajine nazaj. Ker sta obe državi članici zveze osiščinih držav, bodo mogoče Nemčija, Italija in Japonska posredovale med sprtima sosedama. 44 milijard lejev znaša novi romunski državni proračun za leto 1941-42. Nemška letalska ofenziva proti Ansliji je bila izvedena z vso silovitostjo od 8. avgusta do 21. oktobra 1940. V tem času so Nemci pri svojih množestvenih napadih zgulili 2375 letal, trdi angleško letalsko ministrstvo. V Singapore so dospela nova angleška oja-čenia. - •- i -. -. *....... t , „ Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da Isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jiH porabijo prihodnjič. — Uprava. A. M. de Jong: [57 V Čuden MsU .OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA G E Y S E N A’ Nenadoma je Flirefleter zaokrenil in usmeril čoln v mal zaliv, ki je bil obraščen s trstiko in vodnimi lilijami; beli cveti so izglodali kot majhne ladjice med zelenimi listi. Ko je čoln zapeljal med trstiko, kar je povzročilo velik šum, je spustil jadro. Mereyntje ga je začudeno gledal. Njegov prijatelj je segel pod sedež, izpod katerega je potegnil kratko ribiško pa lico, ki si jio je napravil iz leske, brskal v mali omarici pod krmilom in privlekel na dan škatljo s črvi. »Kaj pa nameravaš?« je vprašal Mereyntje radovedno. »Zaslužiti najin obed!« se je smejal Flirefleter, Pričvrstil je črva, ki se je zvijal, na odico in vrgel trnek v vodo- Počasi se je potopila posušena vrvica in Mereynt;e je visel čeiz rob čolna ter brez diha gledal male, rdeče plutovinaste zamaške, od čijih dva sta plavala na površini. Kaj bo sedaj? Ali bo Flirefleter res?. . . Toda že so se začeli plavajoči zamaški sunkovito premikati in potem jih je bliskovito potegnilo poševno pod vedo. Ves iz sebe od začudenja, je Mereyntje glasno zavpil. Flirefleter pa je mirno potegnil vrvico k sebi in že se je prikazal iz vode velik sulecv ki je otepal z repom in na široko odpiral gobec.1 »To ie pa sreča, Mereyntje!« se je smejal, »da sem našel dobro mesto!« Mali deček je žarel od radosti- Stražil je ribo. ki je počasi umirala, toda brž jih je prišlo k prvi še sedem, ena za drugo. Potem pa so zamaški negibno obstali in Flirefleter je dostojanstveno spravil trnek. »Nič več ni, Mjereyntje,« je rekel. »Toda imava dosti zaenkrat. Ribe so lepe. Gotovo bova dobila za nje pošten komad obloženega kruha.« »Ali jih boš prodal?« je vprašal deček. »Ali ti kdo kaj da za nje?« »Ne, midva jih bova podarila,« je izjavil prijatelj. »Toda — z enim pridržkom ... Da vidiva kako zajec leče.« Mereyntje se je smejal. Dobro je razumel, kaj hoče Flirefleter povedati. »Ti si pa radodaren!« je vzkliknil vesele. »Nekaj podariš zato, da bi nekaj dobil!« »Prav!« se je smejal Flirefleter. »Nekaj je že treba storiti, da si človek zasluži svoj kruh, ali ne?« »In kam jih nameravaš nesti? H kakšnemu kmetu?« »Mi še v glavo ne pade,« je rekel zaničljivo cerkovnik. »Saj tak kmet ne zna ceniti takih dragocenih sulcev.« , »H komu torej?« »Boš že videl, mali vprašaj. Pridi, hop, skoči iz čolna! Ko se vrneva, bo še vedno tu, koder sva ga pustila-« Šla sta po nasipu. Flirefleter je nosil osem sulcev nanizanih na vrvici, potegnjeni ribam skozi škrge. Merevntje, ki kar ni mogel odvrniti svojih oči od dragocenega plena, je ponosno stopal poleg njzga. »To izgleda skoro tako kot obilni ribji lov svetega Petra,« je rekel navdušeno. Flirefleter se je smejal: »Res bj bilo čudno, ako bi ti pri vsaki priliki ne vmešal kaj svetega.« »No, da .. , ali je to že tudi kaj hudega?« »Saj ne rečem. Le daj kakor pač misliš.« Zavila sta na neko poljsko pot in nenadoma zagledala pred seboj v bližnjem smrekovem gozdiču hišo z vrtom, na katerem je raslo mnogo pisanih rož. Med cvetlicami sta stala dva moža, eden z brado, drugi bledega obraza, s koničastim nosom. Mereyntje se je sunkoma ustavil. Zardel ie do ušes in bilo mu je, kot da mu bije srce v grlu. To sta bila vendar gospod Valter in tisti mestni škric, ki ga je bil spcznal preteklo leto! Prvič je Mereyntjeju tako tolklo srce od razburjenja, tako zelo se je prestrašil, ker se mu je zdelo, da se je čas zmedel; naenkrat ni več vedel ali je bilo prvo sen ali resnica ali pa je še sedaj sanjal. Zgrabil je svojega prijatelja za rob suknjiča, da je Flirefleter začuden z viška pogledal nanj. Opazil je, da je deček zardel kot škrlat in se tresel po vsem telesu. »Kaj pa ti je, Mereyntje?« »To je gospod Valter!« je vzkliknil s tresočim glasom. »Da-., no... kaj ga poznaš?« Mereyntje je nemo prikimal in stoječ naslonjen ob nogo svojega prijatelja, nepremično zrl v smeri, kjer sta stala na vrtu oba moža. Vse je bilo točno tako kot takrat. Ali naj mogoče sedaj? . . . Misli so se mu ustavile. Ni si upal misliti na to, da bi utegnil zaslišati iz hiše glas svoje ljube gospe, ki bi mu prišla naproti in ga s svojim čudovitim glasom, ki je zvenel kot glas smejočega zvončka, poklicala po imenu: »Mereyntje ... Ako je bilo vse tako kot takrat, zakaj bi naj to sedaj izostalo? Saj skoro ni moglo biti drugače?« CELJE Mestni prehranjevalni urad odslej ne bo več izdaja! petrolejskih nakaznic onim družinam (gospodinjstvom), ki imajo v hiši električno napeljavo, četudi kateri prostor ne bi bil opremljen /z, efektrično razsvetljavo. Za potrebo v obrti ali industriji se bo dodeljeval petrolej za pomožno delovno sredstvo le v najnujnejših slučajih, nikakor Pa ne za razsvetljavo. Gostilne, krojači, čevljarji' itd. si naj nabavijo acetilensko razsvetljavo, ker je karbida dovolj na razpolago. Upravičeni interesenti, katerim je petrolej nujno potreben kot pomožno delovno sredstvo, naj zaprosijo upravo drž. monopolov preko pristojne obrtne ali industrijske zbornice, da jim izda dovoljenje za nakup petroleja. Nov odvetnik. V hiši Pokojninskega zavoda v Krekovi ul. št. 8 je otvoril odvetniško pisarno g. Kranjc Franc. TRBOVLJE Pred proračunsko sejo občinskega odbora je bila še ena seja dne 14. marca, ki se je pečala z naslednjimi zadevami: Občina je sporočila sreskemu načelstvu, da ni umestno ustanoviti še poseben akcijski odbor v okviru organizacije zimske pomoči. — 24. decembra je bil razrešen službene dolžnosti obč. ref. za vojaške zadeve Grosar Franc. — Pravilnik za poslovanje občinskega preskrbovalnega urada je sresko načelstvo odobrilo. — Izvrši! se je ogled struge Trboveljščice, ni pa še znano. če- bo kdo iti koliko ter kdai prispeval za res nujno regulacijo tega potoka, ki je povzročil že toliko škode. — Za izplačilo nabavnega prispevka vsem občinskim uslužbencem je bilo potrebno odobriti naknadni kredit v znesku din 44.000. — Koncem decembra je imela občinska blagajna 4,44 milijona dinarjev dohodkov in 3,72 milijona dinarjev izdatkov, v januarju 4.83 milijonov dinarjev dohodkov in 4.10 milijonov dinarjev izdatkov, v februarju 5,42 milijonov dinarjev dohodkov in 4,72 miljonovi dinarjev izdatkov. — Občinska uprava je pregledala blagajniško poslovanje za oktober, november in^ december 1940 in je našla, da je imela občinska blagajna v tem času 4,61 milijona dinarjev dohodkov in 3 86 milijona dinarjev izdatkov. — Odobrenih je bilo precei prošenj za občinsko ubožno podporo: vrsta prosilcev in prosilk je dobila priznane podpore po din 50, din 100, din 150 in eden din 300, vendar samo enkrat. Štirim je bilo odobreno po pol litra mleka dnevno skozi mesec dni. Redne mesečne podpore so bile Priznane d vem v iznosu po din 100 in e;iemu v iznosu din 75. Nadalje je bilo povišanih nekai rednih mesečnih podpor za zneske od din 15 do din 50. Za nekaj revnih občanov bo občina poravnala stroške bolniške oskrbe. — Zapisnikarju pri občinskem kmetijskem odboru je bilo odobreno din 600, živinoglednikom po din 100, za napeljavo telefona v občinsko bolnišnico din 3000. Nadalje je občinski odbor odobril celo vrsto izdatkov občinske blagajne, ki morajo biti v zapisniku točno označeni. — Sklenjen je bi! tudi odpis neizterjanih občinskih doklad skladno s poročilom davčne uprave v Laškem: v celoti je bilo odpisano okroglo din 44.000. — Za poslovodjo občinskega preskrbovalnega urada ie bil določen obč. tajnik Korimšek 1 i-ne. — Razpiše se mesto obč. referenta za voiaške zadeve. V rudniškem konzumu bi »e mogoče dalo poslovanje urediti na ta način, da bi nakupovalci ne čakali po nepotrebnem, predno se jih postreže in nakup vpiše v knjige. Na razna vprašanja pa sporočamo, da mora tudi v iud-niškem konzumu dobiti vsakdo, ki se izkaže z zdravniškim izvidom skladničnega ali občinskega zdravnika predvideno količino bele moke — Rudniški konzum vzdržujejo rudaril, ne TPD. Ker uslužbenci v konzumu to vedo, bodo tudi v bodoče vedno upoštevali želje odjemalcev. HRASTNIK Proračun občine Hrasttiik-Dol je bi! sprejet na seji dne 27. marca t. 1. in znaša 1,884.074 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Torej je višji od lanskega za 16.586 din. Novi proračun pa velja le za 9 mesecev, torej do konca t. 1. Povišanje gre delno na račun1 zvišanja draginjskih doklad uslužbencem. delno pa za zvišanje postavk za odplačilo občinskih dolgov itd. Osebni izdatki v naslednjih 9. mesecih znašajo torej 311.068 din (lani 303.692 din), splošna uprava 102.400 din, v lanskem letu 101.050 din vzdrževanje gasilskih čet 50.000 din. lani 20 000 din. V tej Postavki je predvideno 30 000 din za plačilo dolga hrastniške gasilske čete posojilnici na Dolu. Omenjena gasilska četa pa zato ne bo dobila toliko let ni-kakih obč. subvencij, ki jih je prejemala vsako leto, dokler ne bo krita gornja vsota: Ljudska prosveta 414.117 din, lani 530.469 din. Tu so všteti vsi izdatki za šole, tako tudi prispevek meščanski šoli v Trbovljah in Celju in podpora kulturnim društvom 5000 din. Odplačilo obč. dolgov 175.268 din, napram lanskemu letu 70.400 din. Večja vsota ie bila določena tudi za* vzdrževanje obč zgradb in sicer 50.000 din. lani 30.000 din. Socialno skrbstvo 375.048, od tega samo podpore brezposelnim 50.000 din, prejšnje leto 40.000 din ter za javna dela 20.000 din. Povečala se je tudi postavka za elektrifikacijo občine in sicer znaša 50.000 din, na-pram 30.000 din v1 lanskem letu. Tu gre predvsem za elektrifikacijo vasi Turje, za kar je odobrenih 40.000 din. V isto svrho se podeli tudi 5000 din za Čeče in sosednje vasi. V pokritie teh izdatkov pa so predvideni sledeči dohodki: 1.30 pdst obč. doklada na drž. davke 1,-^39.767 din, lani 1.146.316 din. Nadalje se bodo pobirale naslednje obč. dav- MAR Na slavnostni seji mestnega sveta mariborske mestne občine, ki se je vršila minuli petek, je imel župan dr. Juvan slavnostni govor o mladem kralju Petru ii., ki je vi usodnih trenutkih zasedel prestol svojega očeta Aleksandra i. Zedinitelja. kateri je na tragičen način preminul v Marseillu. Mestni svet je ob tej priliki tudi poslal1 novemu predsedniku vlade generalu Simoviču udanostno brzojavko. — Po slavnostni seji se je vršila druga redna seja mestnega sveta, na kateri so mestni svetniki razpravljali o poročilih posameznih odsekov, tekočih zadevali in raznih drugih komunalnih vprašanjih. Upravni odbor mestnega sveta je bil pooblaščen, da odloča o porabi ostanka proračunske rezerve iz lanskega !e-ia. Dohodki socialne davščine so bili preneseni na račun socialno političnega urada namesto na račun pomožne akcije, ker je bil proračun pomožne akcije že prekoračen. Določene so bile tudi draginjske doklade mestnim uslužbencem in delavcem, kakor tudi uslužbencem mestnih podjetij. Rešenih je bilo več prošenj za podelitev ubožnih podpor, župan je bil pooblaščen, da lahko razpolaga s Proračunsko rezervo tekočega leta. Odobrena .ie bila dalje prodaja treh parcel, odklonjene pa prošnje za podelitev novih koncesij avtoiz-voščkom. Po javni seji se je vršila tajna seja. na kateri so razpravljali o raznih personalnih zadevah. Zopet težkoče pri dobavi živil, ki so na nakaznice. Mestni preskrbovalni urad je objavil opozorilo vsem zadrugam in trgovcem, da naj izdajajo moko le proti nakaznicam, ki jih .ie izdala mariborska mestna občina. Nakaznic drugih občin naj ne vpoštevajo, ker bo mestni preskrbovalni urad izda! moko le na svoje nakaznice in nakaznic drugih občin ne bo sprejemal. To stališče mestnega preskrbovalnega urada bo ustvarilo nove težkoče glede preskrbe z živili. Silno pa bo s tem otež-kočeno stališče zadrug i’i trgovcev, kakor tudi vseh potrošnikov, ki stanujejo v' okoliških občinah in si nabavljajo življenjske potrebščine v trgovinah v mestu. Ko so bile uvedene nakaznice za življenjske potrebščine, je baš rajoniranje, da mora vsak konzument nabavljati življenjske potrebščine v domači občini, ustvarilo silno nerazPoložen.ie in velike zmešnjave, ker so se potrošniki naenkrat znašli v prav neprijetnem položaju. Nekatere družine iz okoliških občin so ostale celo prvi mesec brez vsake moke in kruha. Prijavili so se v smislu razglasa, da nabavljajo svoje potrebščine pri trgovcih in zadrugah v rrrestu, ker pa mestni prehranjevalni urad prvotno ni dovolil trgovcem in zadrugam izdajanje moke tudi za okoliške prebivalce, niso mogli pri svojih trgovcih dobiti moke, v domači občini pa so jim dejali, da morajo iti po moko tja, kjer so prijavljeni. Pozneje je mestni prehranjevalni urad dovolil, da lahko zadruge in trgovci izdajajo moko ‘tudi na živilske nakaznice iz okoliških občin, s čemur je bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno. Ne vemo, kakšni razlogi so vodili mestni preskrbovalni urad, da je razglasil, da bodo dobili trgovci moko le proti Predložitvi živilskih nakaznic, ki jih je izdala mariborska mestna občina. Verjetno niso okoliške občine izpolnile vseh pogojev ali pa je pričakovati novo pomanjkanje moke. Gotovo je hvalevredno, da mestni preskrbovalni urad skrbi predvsem za svoje občane. Prepričani pa srno, da se to lahko stori tudi brez takih ukrepov, ki ustvarjajo samo težkoče. Jasno je, da mnogo lažje poračunajo in izmenjajo živilske nakaznice med seboj preskrbovalni uradi, kakor pa. da morajo zadruge in trgovci iskati v posameznih občinah majhne količine moke za potrošnike, ki stanujejo vi okoliških občinah. Trgovci, ki se bavijo s prodajo na drobno že itak komaj izhajajo, s tem ukrepom pa bodo znova še huje Prizadeti. Mesto Maribor, Pobrežje, Studenci, Radvanje in del Košakov tvorijo gospodarsko enoto, kjer se bo le težko dalo potegniti meje. Že svo.ičas smo naglasili, da bi bilo najbolj priporočljivo, da bi te občine ustanovile en skupni preskrbovalni odbor, s čemur bi bilo olajšano delo prehranjevalnemu ščine: od 100 1 vina po 100 din, od vinskega mošta istotako, od 100 1 piva 60 din, od hi stopnje vseh vrst žganja po 5 din, skupaj 21.036 din. od ostalih pijač 3279 din, klavnina 28.500 din, trošarina na uvoz obutev in obleke znaša- 4000 din. Ostale obč. takse bodo prinesle predvidoma 11.400 din. Dohodki obč. posestev in podjetij pa 61.206 din. Proračun: ubožnega sklada znašia 328.812 din, napram prejšnjemu letu 276.848 din, obč. veterinarskega sklada 40.200 din, lansko leto 40.800 din. Vsekakor je donosno obč. podjetje vodovod, ki predvideva 45.160 din dohodkov in 11.335 din izdatkov, torej čistili 33.825 din. S tern v zvezi je bil storjen tudi sklep, da se s pobiranjem vodarine na Dolu počaka še do konca junija t. I. V tem roku naj urede to zadevo Dolani sami, kakor pač hočejo, ker se upirajo plačevati vodarino obč. upravi. Ako v tem času zadeva ne bo urejena, bo obč. uprava vse zneske brezpogojno izterjala. Proti sklepu sta glasovala dva odbornika. Proračun je bi! v ostalem soglasno sprejet.* Velika manifestacija se je vršila prošli četrtek, dne 27. t. m. Na prostoru gostilničarja g. Logerja se j e zbralo toliko občinstva vseh slojev kot še zlepa ne. Nato je sprevod krenil ob vzklikanju kralju in domovini ter petjem rodoljubnih pesmi na kolodvor, kjer ie nagovoril zbrane župan s. Malovrh, nato pa še starosta hrastniškega »Sokola« g. Farčnik. Vsakdo je pač hotel dati1'diiška svojemu raz-položeniu. sicer pa se .ie vse skupaj v redu in dostojno zaključilo. Čisti prebitek dobrodelnega kotički »Rudarske godbe« in »Vzajemnosti« je bil razde- 0 [BOR odboru, zelo ustreženo pa tudi potrošnikom in trgovcem. Če pa tega nikakor ni mogoče doseči, se pa naj vsaj uredj poslovanje teh odborov tako, da ne bodo s tem oškodovani potrošniki, trgovci, pravtako pa tudi mesto, ki na tak način naravnost odganja konzumen-te, ki želijo nabavljati svoje življenjske potrebščine v območju mestne občine mariborske. Prepričani smo, da je moral imeti mestni preskrbovalni urad tehtne vzroke, da se je odločil za ta ukrep, vendar pa v imenu vseh prizadetili apeliramo, da mestni in okol. preskrbovalni uradi uredijo to vprašanje tako, da ne bo v škodo potrošnikom, trgovcem, kakor tudi gospodarstvu na splošno. - i'. TekstiHna tovarntai Ehrlich, tovarna 'svile Thoma in tvornica perila »Zora« so ustavile obratovanje, •>-. »........<■ .... ‘ • «.ii i i i - - - -at' ' Ne nasedajte! V zadnjem času so na delu fcopet razni pmepetovalci, ki skušajo širiti zmedo med ljudmi. Ti »vseznali« šepetajo o vseli mogočih in nemogočih stvareh, ki se naknadno vedno izkažejo kot neresnične in tendenciozne. Delavci in nameščenci, ne nasedajte takim vestem, ki so večinoma razširjene z namenom,' da bi se ustvarjala zmeda med ljudmi. Zaradi splošne prepovedi vseh zborovanj, se občni zbor delavskega društva »Detoljub« minulo soboto ni mogel vršiti. Iz istega razloga je odpovedan tudi občni zbor »Vzajemnosti. ki bi se moral vršiti danes v ponedeljek, dne 31. marca. Občna zbora .gori navedenih društev se bosta vršila, čim bo to mogoče in bodo člani pravočasno obveščeni. Združenje pekovskih mojstrov je imelo minulo sredo v lovski sobi hotela »Orel« svoj redni letni občni zbor. Tokratni občni zbor je bil v toliko zanimivejši od prejšnjih, ker .ie prikazal katastrofalno sliko razmer, ki vladajo v pekovski stroki. Doslej ie ustavilo obratovanje samo v Sloveniji nad 300 pekarn, dočim .ie delo izgubilo nad 500 pekovskih pomočnikov. Vendar, kakor kaže, so te porazne številke šele uvod v nadaljnje propadanje pekovske obrti. Navzoči zastopniki mestnega poglavarstva in trgovske zbornice kar niso mogli verjeti1 tolikšnim zlim posledicam • u'r Občni zbor je izzvenel v glasen enodušni apel na pristojne oblasti, da ukrenejo čim prej vse potrebno, da- se velike krivice, storjene pekovskim obrtnikom, ki težko prizadenejo tudi pekovske pomočnike, v izogib nadaljnjemu propadanju, čim prej temeljito popravijo. Vozniki So silno podražili svoje tarife. — Kakor se pripoveduje,' zahtevajo nekateri vozniki za prevažanje gramoza in druge vožnje kar po 320 din dnevno. Ker primanjkuje vprežne živine, so nekateri vkljub temu primorani za te visoke cene najemati voznike. Tako visoke prevoznine pa seveda povzročajo še večjo draginjo. Najhujše so prizadeti zopet revnejši sloji, katerim se že itak drago blago oziroma gradbeni materijal in druge Potrebščine še s prevoznino silno podražijo. Omejitev policijske ure v kavarnah in gostilnah, ki je bila razglašena minuli petek, je bila še istega dne razveljavljena in so gostinski obrati zopet normalno odprti. Na 4 mesece strogega zapora je bila zaradi krive prisege obsojena 41 letna Ana Vodušek, ker pri razocletni prisegi ni pravilno navedla svoje imovine'. Skozi okno se je v Aškerčevi ulici 23 splazil nek tat, ki je družini Serpovi odnesel razno zlatnino v vrednosti okrog 2800 din. — Antoniji Golob na Miklošičevi cesti- in Elizi Pa-rezer v Mlinski ulici pa je bilo ukradenega več perila, ki se je sušilo. Kazalec na levi roki si ie minulo soboto odsekal pri cepan.iu dr\’ 20 letni učite!jiščnik Franc Ternovšek. Po opera-ciji' v tukajšnji splošni bolnišnici ie bil oddan v domačo oskrbo. Po nesrečnem naključju si je zlomil nogo občinski raznašalec na Teznu Vitez Josip. Nek voznik ga je na cesti povabil, naj prisede. Ko .ie hote! na voz, pa mu ie spodrsnilo in .ie nadel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. ljen med staroupokojence in sicer tako, da je prejelo 28 družin teh revežev vsak po 50 din. Ker pa čisti dobiček ni dosegel točno višino gornje vsote, je nadoknadila to malenkost »Vzajemnost I.« Vsi prizadeti, ki so prejeli te sicer skromne podpore, se prirediteljem kakor tudi ostalim, ki so k temu pripomogli, ginjeno zahvaljujejo. Zahvala. Ob izgubi naše dobre, nedadome-stljive mame, iskrena- hvala g. dr. Vidmarju za njegovo požrtvovalnost v času njene bolezni, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja. pevskemu društvu »Vzajemnost« II. Hrastnik za žalostinke ter vsem za izrečeno sočustvovanje in spremstvo na poti k večnemu počitku. •— Rodbina Pfeifer-Palčič. LAŠKO Dajte nam zemljo. Kakor ie vsem znano, imamo uredbo s strani občine, da mora biti sleherno zemljišče v teh resnih časih obdelano. V Laškem imamo precejšnje število delavcev, rudarjev in uradnikov, ki jim je vsaka ped zemlje dobrodošla. Ne moremo pa razumeti, da oblasti puste nekaterim trgovcem z lesom, da ga skladajo na bivše njive in vrtove in to v mestu samem, ko bi sicer našli take prostore drugje, k.ier ni možno obdelovanje zemlje. SEVNICA OB SAVI Predavanje o Madžarski je podružnica »Vzajemnosti« v Senovem preložila z ozirom na najnovejše dogodke na poznejši čas. POiLEDFIJE VESTI Še o pomorski bitki na Sredozemskem morju Angleška admiraliteta javlja: V pomorski bitki je bila najbrže potopljena še ena italijanska križarka in 1 rušilec »Alfieri«. Angleške vojne ladje so rešile 1000 italijanskih mornarjev. Rešile bi jih bile še 300, pa- so jili sovražna letala ovirala. Pač pa so z angleških vojnih ladi.i sporočili italijanskemu pomorskemu poveljstvu, da naj pošlje bolniško ladjo na lice mesta, ki so ga točno označili. Med rešenimi ie kapitan križarke »Pola«, pogreša pa se admiral Canotoni. Angleško vojno poročilo: Dne 30. marca je bilo nad Anglijo malo letal. Letala so metal® bombe na vzhodno Anglijo in južnovzhodno Škotsko. — Angleška letala so metala bombe na nizozemsko in francosko obalo ter na ladje ob tej obali. Nad1 Malto1 je bil petkrat alarm. Letala so metala bombe. V Afriki: se je dne 30. t. m. nadaljevalo prodiranje proti Asmari. — Na zapa-diiem bojišču so angleška letala potopila dve nemški petrolejski ladji pri Le Mavru in napadla. Brest. Grško vojno poročilo: Dne 30. marca1: Uspešno topniško streljanih. Delovanje izvidnic. Nekaj sovražnikov smo ujeli. Letala so- bombardirala italijanske pozicije. Po Donavi plovejo sedaj samo majhue ladje in je promet v splošnem zastal. Zato tudi ne bodo povečali pristanišča v Vukovarju. Mscuoka na poti v Rim. Japonski zunanji minister Macuoka ie ob 6.40 dospel z vlaikom na Brenner, kjer ga je pričakovalo posebno italijansko odboslanstvo. V Rimu ga bodo zelo slovesno sprejeli. Skc.TO 67 milijard lejev znaša romunski dr-žcvni proračun za leto 1941-42. Fcpcdbc o vrnitvi cerkvenih posest&v sta podpisali Slovaška in Madžarska v Bratislavi. Prebrana v Španiji. Španski minister Sunner ie izjavil, da je mogoče odpomoči pomanjkanju kruha v Španiji samo z uvozom ameriške pšenice. Francoski poljedelski minister je pozval kmete, naj pomagajo z vsemi silami, dia bo Francija prebrodila težave. Sedaj manjka gnojil, semen, pogonskih sredstev itd. V Zedinjenih državah sta nemški 1 dji »Aranka« in »Lin Friedrich« ter 1606 pomorščakov. (Reuter) Jtpcnci so napadli v pokrajini Kiangsi, pri ikraju Gaujan. Uspeli niso. Kitajci so mmogo ilaiponskih vojakov ujeli. Ranjen ie bil tudi poveljnik japonske armade, ki je vodil napad. — Reuter. • Madžarska trgovinska delegacija je dospela v Beograd na pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe. Pri sklenitvi nove se bo upoštevate priključitev) Transsilvanije Madžarski. Ze, tobak v hrvatskih krajih so> dobili kmetje leni 270 milijonov dinarjev. Letos so posadili 70 milijonov sadik, manj kot prejšnja leta. V zlatarskem okraju so odkrili tako vroče izvirke termalne vode, kot je v Krapini. IZ ČEŠKE Ljudstvo za ves narod. »V minulih dneh so v tisku ponovno povdarili dejstvo, da misli ljudstvo vedno za celoto, za ves narod. Zakaj torei nekateri zagrizeni strankarji s svojim strankarskim govorjenjem izpodkopavajo pri našem ljudstvu to zavest narodne skupnosti, dostikrat celo z dejanji?« — »Narodni I.isty«, ”--i -. v, ’> v i i * s; t\ V** I’od tem naslovom piša češki organ »Zafcny horniku« (Težnje rudarjev); »Češki delavci vidijo v podjetjih pri delu veliko socialno organizacijo vseh delovnih Nemcev, kateri je zaupana obramba koristi nemškega delavstva v Protektoratu. — Ob sebi umljivo je, da pri nas takšna organizacija še ni mogoča, ker v to svrho niti u.duž* benci, niti delodajalci niso notranje vzgojeni. Če to njihovo organizacijo pri nas propagira kdo drugi — recimo čisto odkrito takozvana »Češka delovna fronta« — s tem samo ikodi ljudem, iki so ipri nas organizirani, namesto, da fci jim pomagali. Nemci niti nočejo, da bi njihove ureditve enostavno kopirali in da bi delali reklamo s simboli nacionalnega socializma. — Nemci stalno vnovič poudarjajo, da nacionalni socializem in njegove ureditve niso izvozno blago.« Smrt dr. Šamala. Bivši kancler prezidenta dr. Masarvika in dr. Beneša dr. Premysl šamal, je dne 9. marca t. 1. umrl po daljši bolezni, star 73 let, v Berlinu v bolnišnici sv. Jošefa v Tem-pelhofu. Dr. Ša/mal je bil najprej odvetnik in se ie udejstvoval v bivši ičeSki napredni stranki. Deloval je v občinskem svetu mesta Prage, a od prevrata leta 1918 ie bil kancler prezidenta do 1. 1938. Ponovno ie izkazoval svojo veliko prijateljstvo do Jugoslavije. Med svetovno vojno je deloval v znani »Češki mafiji« za zrušenje Avstroogrske. V - -s - :Ui * vi. »A Šepetalna propaganda. »Češke Slovo« piše: »Temu se pravi šepetalna propaganda, a v mirnem času so to čenče. Večjega pomena to prišepetavanje nima. Njegov politični vpliv je samo negativen. Nekateri zaostali ljudje vsled te{!a ne morejo razumeti modernih zgodovinskih dogodkov, toda pozitivna ni v tem niti pika.« Razpust raziskovalcev sv. pisma. Protektor je razpustil vse organizacije mednarodnega združenja raziskovalcev sv. pisma na Češkem in Moravi in sicer brez ozira na to, v kaki pravni formi ta združenja nastopajo in pod kakršnimkoli imenom. Premoženje otgaražacije je zaplenjeno. Vsako nadaljnje delovanie je prepovedano, kot tudi ustanavljanje novih organizacij. Za delavska stanovanja se zavzemajo »Narobni Listv«; »Naši podjetniki se bodo inorsM v bodeče boli zanimati za stanovanjske razmere svojih uslužbencev kot dioslej, To do tudi v niihovo lastno korist, a predvsem v korist splošnega socialnega miru.« ...., j% . ... , Spopad Francozov in Angležev v Gib/aitarju Angleška admiraliteta je objavila, da so ladje vozile važne potrebščine za so dne 30, marca angleške vojne ladje Nemčije. Parniki se niso ustavili, pač hetele ustaviti konvoj francoskih trgov-, pa so francoske obalne baterije začele skih ladij, ki je v spremstvu nekega ru-, streljati. Naše ladje so odgovorile s streli Šilca plul po španskih vodah skozi Gi-| in zadele nekaj baterij. Ladij pa iz člo-bral tar. Ko je konvoj bil izven španskih vekoljubnih ozirov niso hotele obstrelje-voda, so bili kapetani ladij pozvani, da vati. Angleške ladje so nato napadli ustavijo stroje, v svrho preiskave, ker francoski bombniki, ki pa niso zadeli. Koliko barv razloiuiemo? Človeško oko lahko razloči dva mili- ve s številkami in vmesnimi številkami, jena barv in barvnih odtenkov. toda besed za poedine odtenke v jeziku To je razvidno iz poročila »barvnega skoraj ni. sveta« na zadnjem zborovanju Ameri-I Kjer pa je treba barve imenovati, tam ške fizikalne družbe. Ta barvni svet se-,besede pač nastajajo. Kafri nimajo no-stoji iz 74 zastopnikov 11 znanstvenih bene besede za rdečo, zeleno, modro, iC&Ulek mdm&c Naša imena j če ie še tako malo denarja na razpolago, vse- »Kaj ie ime?« se vprašuje veliki angleški ' eno si lahko počasi nabavimo zbirko knjig. — pisatelj Shakespeare v neki svoji drami in nato Kdor ima knjige resnično rad1, mu knjige, ki razlaga, koliko pomeni človeku katerokoli ime. j stoje lepo v vrsti, niso zgolj mrtev papir. Vsak kaiko različna čustva se mu vzhode ob kak- zvezek govori svoj jezik, vsebuje mogoče nesnem imenu, kako! zavzame takoj, ko čuje ime, j kaj njegovih misli, je del njegove lastne eseb-nekako prijateljsko, ravnodušno ali neprijazno nosti. razpoloženje do nosilca imena. Ker je naše ime tisto, po čemer nas imajo drugi v spominu, ni vseeno, kakšna imena nosimo. Priimek, naše rodbinsko ime, to pode- Vprašanje pa je, kam spraviti knjige, kajti knjige so kakor otroci, lepo je treba ravnati z njimi. Najprej je treba poiskati primeren prostor. iu so vedno težave, saj je povsod premalo dujemo po naših prednikih in ga moramo* vzeti j Prostora. Mogoče pa lahko izkoristimo kaka tako, kakršno je. Moški ga nosi do smrti, žen- j vrata, ki jih ne uporabljamo, kot vzidano knjiž-ska pa do o m oži tv e. Res je, da je priimek eden I 110 omaro. Če so prostori pod' okni globoki, členov, ki nas veže s starši in predniki in nam j lahko tja spravimo police za knjige. Seveda to je zato ljub in drag. Vendar pa se dobe slučaji, | knjigam čisto všeč, kajti police za knjige ko človeku priimek iz 'kateregakoli vzroka ni i Ki naj bile večino ob notranjih, stenah Knjige všeč. Zakaj bi si ga človek ne spremenil, kar | Pe prenesejo ne vlage in ne suhe vročine. — industrijskih organizacij, ki se zanimajo za standardizacijo barv in barvnih odtenkov. Doslej so vpisali v sezname 7044 barv in odtenkov, na razpolago pa je samo 3400 besed, ki lahko označijo te barve. Malokatero jezikovno področ- vijoličasto in druge barve. Vse označu jejo z isto besedo, ki pomeni »pisano«. Toda rjave barve poedinih krav, od katerih Kafri žive, So za razlikovanje teh živali zelo važne, tako da je to ljudstvo ustvarilo kar 31 izrazov za te barve. — je je tako nebogljeno, kakor tisto, ki naj Domovina Kafrov vidi rjavo ali sivo bi označilo barve. I zeleno ali zeleno rjavo, s težavo bi Nekdo gre v manufakturno trgovino sipravil skupaj deset besed, ki bi ozna- in bi rad rdeče blago za prevleko zofe. »Blago naj bo res rdeče, temno rdeče, podobno temno rdečim nageljnom, zelenega odtenka pa ne sme biti vt njem —« tako poskuša opisati svojo željo, a šele če mu predložijo dvajset ali trideset vzorcev, lahko določi, kar išče. So razpredelnice barv, ki označujejo poedine barve v njihovih raznih stopnjah od 6vetlega do temnega in vsak odtenek s posebno številko. Kot prvi je takšno barvno lestvico ustvaril menda Wi!helm Osfwald. Tako se dado označevati bar- čile njene barve. Kafri pa so za te barve ustvarili 500 do 800 besed in sestavljenk. Strokovnjak vidi pač več brv in barvnih odtenkov nego nestrokovnjak- — Slikarji se med seboj sporazumejo z eno besedo in vedo, kaj mislijo. — Našemu barvnemu čutu in spoznavanju barv pa so postavljene meje. Te meje tiče deloma v ustrojistvu oči in možganov ter so tako nespremenljive, deloma pa se dado« razširiti z vajo in opazovanjem. (»Prosveta«.) Zavarovanje služkinj. V smislu § 22 zakona o zavarovanju delavcev je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje odredil kategorizacijo za služkinje (hišne pomočnice) v hišnih gospodinjstvih in za hišnice. Za te je določen 1. mezdni razred, ne glede na višino njihovega zaslužka in znaša mesečni zavarovalni prispevek din 47 za vse vrste zavarovanja. vštevši prispevke za Delavsko zbornico in Borzo dela. Za služkinjo se smatra ženska oseba, ki vrši pomožna dela v domačem gospodinjstvu. Niso pa kategorizirane kuharice, sobarice, vzgojiteljice otrok in gospodinje, ki vrše samostojno gospodinjske posle; te se uvrščajo v mezdne razrede po višini prijavljenega zaslužka. Prvi mezdni razred predstavlja zaslužek v denarju in v naravi, skupaj din 250 do din 500 mesečno. Določila te kategorizacije veljajo od 1. marca t. 1. dalje. Delodajalce naprošamo, da v onih primerih, v katerih so njihove, vi gospodinjstvu zaposlene uslužbenke, do zadnje prijave spremenile značaj svoje zaposlitve, n. pr. pomočnica je po- stala samostojna kuharica, javijo to spremembo uradu na tiskovini »sprememba pri članu« s točno označbo vrste zaposlitve v zasebnem gospodinjstvu in prejemkov v, denariu in naravi. — OUZD. Izvoz jabolk iz Slovenije ie znašal 1250 vagonov. Največ so v preteklem letu izvozili jabolk iz srezov: Maribor levi breg 543 vagonov. Ljutomer 334 vagonov, Ptuj 127 vagonov, Murska Sobota 116 vagonov, Maribor desni breg 51 vagonov, ostali srezi so izvozili manj kot po 10 vagonov. Bolgarski šipek daje vitamin C za nemške otroke. Med Nemčijo in Bolgarijo je bila nedavno sklenjena pogodba o dobavi 1 milijona kg bolgarskega šipka. Iz šipka, ki raste tudi po naših krajih, izdelujejo namreč v Nemčiji vitamin C. Dajejo ga v Nemčiji otrokom, dojenčkom in doječim materam v obliki Cebionovega sladkorja. Izkušnje so baje tako dobre, da ga bodo sedaj dajali tudi rudarjem v času od februarja do tnajnika, POBREŽJE PRI MARIBORU Redna letna skupščina »Pogrebnega društva«, zavarovalne zadruge z o. j. na Pobrežju pri Mariboru, se je vršila minulo nedeljo v kino dvorani na Aleksandrovi cesti. Obisk skupščine ni bi! tako velik kakor običajno prejšnja leta, ker je bilo veliko število članov zadržanih. O poslovanju zadruge so na skupščini obširno poročali društveni funkcijonarji in sicer; poročilo upravnega odbora je podal predsednik Karel Stržina, tajniško Bonšek, blagajniško Minodraž; za nadzorni odbor je podal poročilo Škrinjar. — Pogrebno društvo se je lansko leto Preosnovalo v zavarovalno zadrugo, ki šteje okrog 1000 članov in Posluje sedaj v smislu novega zadružnega zakona iz leta 1937. Kakor je bilo iz poročil funkcijonarjev posneti, je bilo delovanje zadruge v minulem letu vkljub sedanjim razmeram dokaj živahno, saj je n. pr. zadritga izplačala din 63.800 posmrtnin svojcem 30 umrlih članov. Posmrtnine so znašale od 500 do 2.500 din in sicer po razredu, v katerem so bili umrli člani včlanjeni oziroma zavarovani. Kljub tem izredno visokim izdatkom, je zadruga zaključila poslovno leto s prebitkom. Namesto izžrebanih članov upravnega in nadzornega odbora so bili izvoljeni zopet isti funkcijonarji. Vsa poročila, kakor tudi predlogi so bili soglasno sprejeti. Skupščini je prisostvoval tudi delegat »Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo« v Ljubljani zadr. Jelen 'Adolf iz Maribora, ki je v imenu revizijske zveze v kratkem nagovoru želel zadrugi čim lepši razmah uri njenem humanitarnem in človekoljubnem delu. MEŽICA Poslovanje bratovske skliduice. Krajevni upravni odbor je objavil tiskano poročilo o poslovanju bratovske skladbice, iz katerega posnemamo, da so bili pri tej skladnici zavarovani rudarji svinčene družbe, premogovnika Holmec, železnega- rudnika Pliberk Pri Prevaljah in premogovnika Lese. V teku leta je bil otvorjen zobozdravstveni ambulatorij na Poleni. Od 1. maja dalje so začeli plačevati v zobozdravstveni sklad tudi rudarji na Holmecu in bodo od 1. ma.ia 1941 imeli pravico do podpore iz tega fonda. Prispevni odstotek je ostal nespremenjen in znaša za svinčeni rudnik 7, za ostala podjetja 8 odst. Vsem upokojencem in rentnikom so bile izplačane posebne doklade*#' I. 4*941 bodo tudi in sicer na podlagi posebej v to svrho izdelanega predloga. — Iz konkurzne mase Ilirske rudarske družbe v Prevaljah je dobila sklad-nica prvi obrok. Pripravila je načrt za dozidavo bolnišnice v Orni. Bolnišnica bo imela v bodoče 40 postelj v 12 sobah. Prizidek bo stal 1,4 milijona dinarjev. Skladnica je v preteklem letu Poslala na letovanje 30 rudarskih otrok. Skladnica ima tri nameščence. — Koncem leta 1940 je bilo zavarovanih 1150 članov in 70 članic. Družinsko zavarovanje je imelo 3062 članov. — Med člani je bilo 1817 slučajev bolezni, med svojci pa 2388. JESENICE Podpore dobrodelnim in prosvetnim društvom so delili na jeseniški občini, na seji občinskega odbora dne 12. marca. Na predlog župnika g-Krašnje so bile podpore razdeljene tako-le: j nadstrankarska društva so dobila din 5650, Sc000, skupno din 12.950, iz pete skupine pa SK Kovinar din 300 in JSZ in njena knjižnica din 400, skupno din 700. In J at tv? c* *.,.**» t,.vatt Js Dogodki v Beogradu so na Jesenicah vplivali kar nekako sproščujoče. * t t,t.. > .... •* i - v - Ko • „ je pri- šla iz Beograda vest o 27. marcu *i Ant i nun*' •» se je zazdelo ljudem, kakor da bi se jim odvalil kamen s srca. Vse to se ie potem izrazilo vi navdušenju, s katerim je bil ta dogodek sprejet in ki ga je pokazal tudi sprevod, ki se je vršil popoldne po Jesenicah. VraAi)-. tl*.> svlji.tiii Sa s lahko doseže s prošnjo*, ki pa mora biti seveda utemeljena. Včasih še naletimo na priimek, ki je tako čuden in smešen, da nehote vzbuja veselost v vseh, ki ga slišijo. Skoraj vedino bomo našli, da je tak priimek doma v majnižjih plasteh, \ u *til, n« Ml Kako prav bi bilo, ko bi takim revežem kdo povedal, kalko si lahko spremenijo ime in jimi z besedo in dejanjem pomagal pri prošnji na 'pristojne oblasti. Imamo pa še osebno ali krstno ime, ki ga izberejo starši in botri otroku. Pri tem pa oni, ki izbirajo ime, 'dostikrat grešijo, sai mislijo včasih, da j*e izbira krstnih imen zgolj v zabavo in kratek čas, da je otrok Igrača, ki se lahko poigramo z njo in ji izberemo najbolj čudno ime. K k * t - • ■ v . .. t*-> p® Ni vseeno, kalko je kakemu človeku ime. Vedno* se moramo zavedati, da je otrcik živo bitje, da bo nekoč samosto«jen, zrel človek. Ko izbiramo otroku ime, moramo resno preudariti in poiskati otroku ime, ki mu bo ljubo in ga bo z veseljem slišal vse življenje. Pa še nekaj! Zakaj mnogi starši tako spakujejo imena svojih otrok, zakaj jim preobračajo imena in jih kličejo z najrazličnejšimi spakedrankami, po katerih kar ušesa bole? in »»-VAi-* Če kličemo otroka v prvi dobi s takimi brezosebnimi imeni, ki še naša niso, se le prerado zgodi, da se tega ne moremo odvaditi in kličemo za pubeka fanta, ko že gre k vojakom. Ali ni lepše, če navadimo otroka kar spočetka na njegovo pravo ime, ki ga bo potem spremljalo vse življenje? • Domača knjižnica Knjige so človeku dobre prijateljice in marsikatero uro nam olepšajo in olajšajo. Zato bi pa tudi vsakdb moral imeti doma vsaj majhno knjižnico. Že .otroka moramo navaditi na to, da ravna lepo in spoštljivo s knjigami, da jim od- Ljubitelj knjig jih goji in pazi nanje prav tako vestno kakor pianist na svoj; klavir, ki ga ne postavi k oknu in še manj ik peči. Če nimamo nobenega primernejšega prostora, pa napravimo vrh omar lične police za knjige. Lepa knjižna omara je pa seveda sobi v poseben okras. Dognali pa so, da se knjige v tesna zaprtih omarah nič kaj dobro ne počutijo, da so najrajši na odprtih policah, ki so zdaj itak moderne. Usnjata vezava, v kateri mislimo, da je najtrpežnejša, je v resnici zelo občutljiva za vlago, vročino in sonce. Od suhe vročine postane usnje krhko in se začne drobiti. Zato pa so usnjati hrbti tolikvat razcefrani. Če pa imamo zelo umazano in pomaščeno knjigo, jio pa lahko očistimo tako: V majhno posodico nalijemo 90 odstotni alkohol. Vanj dobro vmešamo rumenjak in namažemo to zmes s čisto platneno cunjico na platnice. Ko so platnice suhe, jih pa dobro zdrgnemo z mehke* flanelo. * Krompirjeva jed Krompir skuhaj, olupi in nareži rezine. Kozico dobro namaži, naloži na njo plast krompirjevih rezin, ki jih malo posoliš, nato plast sira, nato spet krompir, tako dolgo, da si vse porabila*. Zadhjo plast tvori krompir. F o vrhu vlij smetano in postavi nato jedi v peč, da zarumeni. —• S solato tvori ta tečna jed dobro in ne predrago kosilo. Kava iz želoda /Ke*r je pri zadnjem navodilu tiskarski škrat spustil celo vrsto, prinašamo navodilo še enkrat: Želod očistimo in razgrnemo po vročem štedilniku. Čez nekoliko časa luščina poči. Sedaj želod izluščimo, posušimo in spražimo kakor običajno. Ker j:e pa želod zelo trd, ga ne smemo mleti v navadnem kavnem mlinčku, ker bi si ga sicer pokvarili. Imeti moramo zanj po- kaže primerno mesto in da začne zbirati kniige. seben mlinček ali pa ga stolčemo v možnarju. Opozorilo delodajalcem, da odjavijo vsakega delavca, kil je vpoklican na orožne vaje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vsakega člana, ki je vpoklican na orožne vaje, z onim dnem, ko je dejansko zapustil delo zaradi orožnih vaj. V korist delodajalcev, kakor delojemalcev- je, da* na odjavnicali delodajalci označijo »orožne vaje«, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. Vsakega člana, ki je po dokončanih orožnih vajah delo zopet nastopil, naj delodajalci prijavijo ponovno v zavarovanje z dnem nastopa dela. Naknadno naj člani predložijo uradu na vpogled vojaško .knjižico ali potrdilo vojaške komande, ali tudi od občine overovljen prepis, iz katerega bo razvidno: a) line, priimek in rojstni podatki zavarovanca, b) prvi dan orožnih vaj, c) zadnji dan orožnih vaj, č) število dni orožnih vaj, d) ime in naslov vojaške edinice, v kateri je služil. To ie potrebno zaradi tega, ker se čas orožnih vaj delno šteje v zavarovalno..Ct$b9. Za* čas orožnih vaj zavarovanca imajo družinski člani pravico do zdravljenja kakor jv času, ko član dela in plačuje prispevke. Družinski član. ki se hoče poslužiti bolniških dajatev v času orožnih vaj svojega hranitelja, se mora izkazati pri uradovem zdravniku s potrdilom delodajalca, do kdaj je bil njegov vzdrževatelj zaposlen ter s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje in da je bil odvisen od njegovega zaslužka. — OUZD. Ustreljeni zločinci. Načelnik nemške policije javlja, da ie bil ustreljen zločinec Viktor Zcai-ka, ker se je upiral. — Nadalje sta bila usmrčena 35 letni Ignac Ziora iz Mendana in Vil-helm Theuerkauf iz Aplerbecka, katera je izjemno sodiišče v Dortmundu obsodilo na smrt, ker sta kradla ob zatemnitvi. Na dvajset let je bil obsojen v Curihu nek krojač, ki jc poslal možu svoje tjubavnice po pošti bombo, v nameri, da ga bo bomba raznesla in da se bo potem lahko poročil z ženo umorjenega. V planinski koči je mož ustrelil svojo ženo. V planinski koči na gori Monte Rosa v Švici, v višini 401)9 metrov:, so našli ustreljena* nekega moškega in neko ženo. Ugotovili so, da gre za dva ločenca, ki sta se pobotala in nato kot dobra smučarja napravila izlet na Monte Rosa, V koči pa ie mož iz ljubosumnosti ustrelil najprvo svojo ženo in potem sebe. Delavski pravni svetovalec Brezplačno snaženje strojev (Maribor) Vprašanje: Bila sem odlpuščema pri Mariborski tekstilni tovarni, sedaj v Beograd preseljeni »Ma-Va«, kjer pa šem morala vsak teden enkrat po 1 uro snažiti stroje. Delala sem en teden dopoldne, drugi teden popoldne po 8 ur. Kadar smo delali dopoldne, smo vsak teden enlkirat nategnili delovni čas od 12. do 1. ure in nam *jie tvrdka takrat plačala to uro za snaženje s 50 ,o*dist. pribitkom. Kadar pa smo delali popoldne, sem morala .priti na delo eno uro prej, pa nam tvrdka te nadure iz neznanih vzrokov ni .plačevala. Pravili so celo, da za snaženje ni treba plačati. Ali še lahko zahtevam? Odgovor: Naj višji dopustni delovni čas za industrijo je 8 ur na dan. Vsako delo nad 8 ur dnevno se mora posebej plačati s temeljno mezdo in 50 odst. poviškom. Naredila o določevanju minimalnih mezd pa še izrecno določa« ■da je treba tudi snaženje strojev posebej plačevati. Vi bi torej morali dohiti za to 9. uro, ko ste snažili stroje, ipla’čano še vsaj toliko, kot ste zaslužili v drugih urah in 50 odri. pribitek, najmanj pa minimalno mezdo* din 4.75, s 50 odst. pribitkom, to je z din 2.37, torej za Ivon Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična S za potovanja I vsako tako uro še najmanj po din 7.27 in Vam mora tvrdka vse te opravljene ure plačati do 3 let nazaj s 5 odst. zamudnimi obresti. Uslužbenski davek pri 74 letnem (Maribor) Vprašanje: Uslužben sem kot pomožni delavec pri neki tvrdlka, ki mi od' prejemkov' odteguje za uslužbenski davek, čeprav imam že 74 let. Ali ne pravi uredba, dla se n id 60 let starini ne odteguje več uslužbensikega davka? Odgovor: Ne. Takšnega določila zakon o neposrednih davkih ne pozna, temveč je usluž-benskemu davku zavezan vsak dohodek iz ne-samostalnega dela in poklica, 'bodisi da izvira neposredno iz službenega razmerja, ali pa iz pravice, ki je po službenem razmerju uslužbencu dana z zvanjem ali položajem, ne glede na to ali je -delo trajnega ali prehodnega značaja. Tega davka so oproščeni le dohodki kmetijskih delavcev, plače vojakov, zaslužki dijakov iz poučevanja, dohodki dninarjev, najetih na hitro roko in službeni prejemki, ki ne presegajo eksistenčnega minimuma din 150 na teden, ali ako ima dotični enega zakonskega ali pozako-njenega otnclka do 18 let brez stalnega zaslužka din 186 na tedlen, ako ima dva otroka din 222 na teden, ako ima tri otroke din 25S na teden Ud. Starost uslužbenca se prav nič ne upošteva. Ure, xlate In srebrne predmete kupite najcenejše pri tvrdki FISCHBACHER EDVARD URARSTVO. Trbovlje 11-27 Popravila ie izvršujejo hitro in poceni 11 Izdala in urtjul« Adolf 'letni t Mariboru, m Tista Lfudstu tiskarna d. 4. t Mariboru, predstavnik V. Erien v. 'Mariboru.