PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 151 (8553)
TRST, sobota, 30. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DRUGI DAN POGOVOROV RUMORJA Z DELEGACIJAMI ŠTIRIH STRANK
UPRAVLJANJE RADIOTELEVIZIJSKE USTANOVE PREDMET RAZPRAVE POPOLDANSKEGA SREČANJA
Dopoldne so predstavniki štirih strank leve sredine in Rumor govorili o vprašanjih javnega reda, sodstva in o fašističnem nasilju
RIM, 29. — Pogovori pooblaščenega predsednika vlade Rumorja z delegacijami štirih strank leve sredine za sestavo nove vlade so tudi danes trajali ves dan. Popoldanski krog se je zaključil šele po 21. uri. Sporedno s skupnim sestankom štirih delegacij so danes začele z delom tudi nekatere strokovne komisije, ki morajo preučiti predvsem vprašanje gradnje ljudskih stanovanj in kmetijstva. Popoldanski pogovori, ki
so se
zateli ob 10.30, so se zaključili ob 13. uri. Ob odhodu iz Viminala je načelnik socialistične senatne skupine Pieraccini v pogovoru s časnikarji povedal, da so dopoldne proučili vprašanja javnega reda, demokratičnih jamstev in sodstva. Socialdemokratski tajnik Orlandi pa je izjavil, da so obširno govorili o zaščili demokratičnega reda, boju proti zločinom, odnosu do fašizma in o preureditvi preventivnega varnostnega sistema, se pravi o vprašanju policijskega pripora.
Govorili smo tudi, je dejal Orlandi, o parlamentarni preiskavi o fašističnem nasilju. Kot je znano, socialisti postavljajo to zahtevo že
dlje časa in so že predlagali sestavo posebne parlamentarne komisije, ki bi morala obravnavati to pereče politično vprašanje. Socialdemokratski tajnik pa je bil mnenja, da parlamentarne preiskave niso nujne, češ da zadostuje delovanje vlade, sodstva in ustavnega sodišča, ki so v stanju, da vsak po svoji poti sprejme ustrezne ukrepe.
Časnikarji so se pri socialistih zanimali, ali so na dopoldanskem sestanku bolj podrobno govorili o vprašanju policijskega pripora. Pieraccini je odgovoril, da so o tem govorili, in sicer v sklupu * v
mestnik tajnika PSI Mosca pa je dodal: «Mi gotovo nismo na strani banditov, toda zahtevamo, da se vsem nudijo ustavna jamstva.» Predsednik. socialistične poslanske skupine Bertoldi pa je pojasnil, da je razprava o teh vprašanjih še odprta in zagotovil, da se pozitivno razvija. Tudi republikanski senator Spadolini je izjavil, da pogovori dobro napredujejo in da se bližajo dokončnemu dogovoru.
Po prekinitvi sestanka ob 13. uri so nadaljevali pogovore ob 17. uri in jih zaključili nekaj po 21. Popoldne in zvečer so sestanek posvetili vprašanju radia in televizije, ki je že mnogo časa predmet razprav in polemik v vseh italijanskih političnih krogih. Socialist Pieraccini, je pojasnil, da bodo o radioteleviziji nadaljevali pogovor jutri ob 10. uri dopoldne.
Ko je demokristjanska delegacija
spoštovanja člena 13 ustave. Na- j zadnja zapustila Rumorjevo pisar-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiniiiiiiiiiiii
SKLEP ZAHODNONEMŠKE VLADE
Marku ovrednotena za 5,5 od sto Zadovoljstvo v zahodni Evropi
S tem ukrepom je bonska vlada trenutno preprečila nov «va-iutni vihar»f ki je pretil vsem evropskim trdnim valutam
BONN, 29. — Zahodnonemška vlada je sporočila, da je ponovno ovrednotila marko za 5,5 odstotka. To so sklenili na izredni seji vlade danes dopoldne, ki ji je predsedoval kancler Willy Brandt. Takoj po objavi vladne odločitve je zahodnonemški minister za gospodarstvo Helmut Schmidt na tiskovni konferenci izjavil, da je bilo to ovrednotenje določeno v odnosu do tako imenovane »mednarodne rezervne valute«, se pravi, neke namišljene valutne vrednosti, ki velja zlasti med sedmimi državami gospodarske skupnosti, ki so nedavno uvedle enotno drsenje valut. To je že drugo ovrednotenje marke v letošnjem letu.
Zahodnonemška vlada je ovrednotila svojo valuto zaradi nevarnega položaja ki je nastajal na evropskem valutnem področju, v zadnjih tednih in je grozil, da se spremeni v nov «valutni vihar«. V zadnjih dneh je bila marka ponovno pod močnim pritiskom špekula-cijskih kapitalov na vseh valutnih borzah. Trdnost marke je pritegnila nove velike vsote dolarjev v zahod
nos ti.
Predsednik «Bundesbanke» je izjavil, da je bil ta ukrep koristen zaradi utrditve evropske gospodarske politike, predvsem pa zaradi skorajšnjih trgovinskih pogajanj med ZDA in EGS. Važno je, da ostanejo vse zahodnoevropske valute trdne, ne pa samo ena, kot bi bila v primeru, da ne bi sprejeli današnjega sklepa v Bonnu, marka.
nove vernce vsote aoiarjev v zanoa- y bonskih finančnjh krogih ug0. nonemske banke, hkrati pa so zace- tavljajo, da je bil današnji sklep
li pritiskati na zahodnonemiško valuto tudi z drugimi evropskimi valutami. Vse je kazalo, da bo prišlo ponovno do mednarodnih valutnih zapletljajev, saj so samo v zadnjih dneh na zahodnonemških borzah kupili kar za 4 milijarde mark raznih valut držav gospodarske skup-
niimiiiiiiiiiiiimmiimiiimiiiiiiiiitiiiiiiHiuiiHiiiii
Desničarski krogi v čilski vojski so poskusili izvesti udar proti čilski demokratični vladi predsednika Allendeja. Vojaški oddelki so včeraj zjutraj obkolili predsedniško palačo v središču Santiaga, vendar so se morali umakniti pred silami bivšega notranjega ministra generala Pratsa. Allen-dejeva vlada sedaj popolnoma nadzoruje položaj, v državi pa vlada še vedno velika napetost.
Drugi dan pogovorov med Ru-morjem in delegacijami štirih levosredinskih strank za sestavo nove vlade je bil posvečen predvsem vprašanju javnega reda, sodstva, fašističnega in drugega nasilja, zlasti pa še upravljanju radiotelevizijske ustanove. O tem so govorili ves popoldan in bodo nadaljevali z razpravo danes dopoldne. Predstavniki štirih strank so izjavili, da je vprašanje radiotelevizije zelo resno, da pa se bodo končno le dogovorili.
Na deželnem kongresu KD v Vidmu je bila včeraj potrjena formalna enotnost, ki je po eni strani odraz sporazuma med strujama forze nuove in morotejci in ki imata tako odločilno besedo v stranki ter so se ostale struje morale podrediti, po drugi plati pa so demokristjani ludi »strnili vrste«, saj je logično da bodo njih levosredinski zavezniki zahtevali mnogo več. Na kongresu so izvolili 40-članski deželni odbor točno po proporcih, ki so prišli do izraza na volitvah delegatov in ki odražajo notranje odnose v stranki. Niso se še dokončno dogovorili za razna imenovanja, razen kandidata za deželnega tajnika, ki bo ponovno Tonutti in zelo verjetno za kandidata za predsednika deželnega sveta, kjer je Comelli v ospredju, dosedanji predsednik Berzanti pa se bo moral zadovoljiti s predsedstvom kakšne važne bančne ustanove.
vlade zamišljen že na pogovorih med Pompidoujem in Brandtom, ki sta se nedavno sestala v Bonnu. Kot vedno se podobni dogovori sklepajo tako, da ima ena in druga stran svojo korist. Tako je baje Pompidou zagotovi Brandtu večjo popustljivost v zvezi s koristmi kmetijstva Zahodne Nemčije. Hkrati pa je treba upoštevati, da je prav v teh dneh ameriški dolar padel na frankfurtski borzi na najnižjo raven. To je bil alarmni zvonec, da bodo tavajoči dolarski ka-pitali še močneje pritisnili na marko.
Značilno je, da današnjo ovrednotenje marke z zadovoljstvom sprejemajo vsi zahodnonemški finančni in gospodarski krogi, vključno industrijci. Čeprav se bodo z ovrednotenjem marke izvozne cene nemškega blaga povišale, gospodarsko - finančni krogi menijo, da je b;l ukrep v skladu s strogo politiko stabilnosti, ki jo že dlje časa vodi Brandtova vlada. Zahodnonemški gospodarski krogi so prepričani, da večja vrednost marke ne bo zavrla zahodnonemškega izvoza. Dejstvo je,_ da se je izvoz iz Zahodne Nemčije po prejšnjih ovrednotenjih znatno povečal in je v letošnjih prvih štirih mesecih dosegel 8,5 milijarde mark, v primerjavi s 5,9 milijarde mark lani v istem času. Povečanje pribitka trgovinske bilance Zahodne Nemčije so zabeležili tudi v mesecu maju. Toda zahodnonemški finančni krogi pravijo, da bo morala evropska gospodarska skupnost začeti misliti na ustanovitev gospodarske in denarne skupnosti, ker za prihodnost ne bo več zadostovalo o-vrednotenje marke, če se ne bodo vse države skupnosti tesneje povezale.
V krogih gospodarske skupnosti
v Bruslju so zelo ugodno ocenili današnji ukrep Brandtove vlade. Ugotavljajo, da bo gotovo prispeval k utrditvi vseh ostalih zahodnoevropskih valut, ki so skupno z marko povezane z dogovorjeno menjavo. Zadovoljni so tudi zaradi tega, ker je pritisk na marko v zadnjih tedn h močno ošibel ostale evropske valute. V Rimu pa je vest o ovrednotenju marke presenetila gospodarske kroge. Danes so borze v Italiji zaprte zaradi praznika. Zato še ni bilo nobenih posledic in se bo komaj v ponedeljek videlo, kako se bo obnašala lira, ki skupno s funtom šterlin-gom ne pripada dogovoru o skupnem drsenju ostal h valut gospodarske skupnosti. Po drugi strani
_ TP Itn nOA*/!	* v,  
rižu predvidevajo, da francoska vlada se ne bo nanašala samo na zahodnonemško marko, temveč bo kmalu sprejela stroge protiin-flacionistične ukrepe, predvsem na področju prodaje na obroke. Francoski minister za gospodarstvo D’Estaing je poudari, da ie sklep bonske vlade najbolj v skladu z duhom sporazuma o evropskih valutah, ker izključuje vsako možnost samostojnega drsečega tečaja marke.
Na vseh evrooskih valutnih borzah je bil položaj danes zelo miren, ker ni nihče pričakoval tega ukrepa. Zato so tako v Švici kot drugod prev;dno kupovali zahodnonemško marko, čeprav je v Bruslju njena vrednost dosegla doslej najvišjo raven.
Ugodno so ocenili ovrednotenje
no, so časnikarji navalili na Fan-fanija, ki jim je izjavil, da so dopoldne obravnavali vprašanja o-brambe demokracije in boja proti nas;lju, popoldne pa vprašanje radia in televizije. Fanfani je. še posebno naglasil, da vsi vedo, da je to vprašanje predmet ostre polemike in da se ne sme nihče čuditi, če se bo razprava o tem nadaljevala na jutrišnji seji. Izrazil pa je prepričanje, da se bo jutri ugodno zaključila.
V pogovoru s časnikarji je tajnik PSDI Orlandi po večernem sestanku potrdil, da so razpravijali samo o radioteleviziji. Po drugi strani pa je republikanec La Mal-fa pojasnil nekatere podrobnosti o današnjih pogovorih in dejal, da gre predvsem za vprašanje, kako upravljati to važno ustanovo v sedanjem prehodnem obdobju do podpisa nove konvencije. Po njegovem mnenju bodo jutri ugodno rešili ta vprašanja, ker se stališča precej približujejo. Socialdemokrat Cari-glia pa je izjavil, da socialisti zahtevajo, da se na radioteleviziji postavi uprava, ki jo bo sestavil parlament z udeležbo manjšine. Seveda je socialdemokrat to zamisel zavrnil in poudaril, da je vprašanje upravljanja radiotelevizije naloga izvršnega telesa. Ni pa zanikal možnosti, da bi se dali vključiti v neka nadzorna telesa tudi predstavniki kulturnega in sindikalnega življenja.
Po vsem tem je pojasnil, da je osebno predlagal, naj bi preučili možnost ustanovitve nadzornega odbora, ki bi ga imenoval parlament. Kor.čno je dodal, da so socialdemokrati, republikanci in demokristjani poudarili, da je upravljanje radiotelevizije v pristojnosti vlade. Socialistični predstavniki pa so dejali, da pričakujejo da se bo razprava okrog radiotelevizije jutri končala. Bertoldi je pri tem dodal: «Ena vlada je padla zaradi vprašanja radiotelevizije, druga pa s težavo nastaja«. Končno naj še omenimo, da je demokristjan Picco-li glede upravljanja radiotelevizije poudaril, da to vprašanje ni enostavno, da pa ga bodo gotovo rešili.
Predsedstvo ZKJ o gospodarski stabilizaciji
BEOGRAD, 29. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je danes na Brionih na seji, na kateri je sodeloval tudi predsednik Zveze komunistov
______„ , Tito, proučil aktualna vprašanja go-
marke tudi poslovni krogi v New spodarske stabilizacije in družbe-
Vnrlrll	llffAtaTrKoi« J.	1______________1.	_ ___ i _	’__
Yorku, ki ugotavljajo, da se bo sicer blago, ki ga uvažajo iz Zahodne Nemčije na notranjem trgu ZDA podražilo, toda ameriške naložbe v tujini, zlasti v Evropi, se bodo znatno povečale, hkrati pa se bo povečalo število evropskih turistov v Ameriki.
nega razvoja v zvezi z izvajanjem sklepov 36. in 39. seje predsedstva ZKJ. Na seji so govorili o nadaljnjem poteku gospodarske stabilizacije in organiziranju dela za reševanje odprtih vprašanj razvojne politike in gospodarskega sistema.
NOVA DESNIČARSKA PUSTOLOVŠČINA PROTI ALLENDEJEVI VLADI
Reakcionarni krogi v čilski vojski skušali sprožiti državljansko vojno
Oklepni oddelki so obkolili predsedniško palačo v središču Santiaga in jo skušali zavzeti - Pravočasen nastop vojske, ki je v ogromni večini zvesta predsedniku
v
Allendeju - Se neznano število žrtev oboroženih spopadov
SANTIAGO DE CHILE, 29. — Reakcionarne sile, ki nasprotujejo Allendejevi vladni koaliciji, so ponovno skušale pahniti Čile v objem državljanske vojne, toda tudi tokrat so bile poražene. Položaj v državi pa ostaja izredno napet, tako da je stanje, ki je od včeraj veljalo samo čilskih pokrajinah.
Današnji poskus vojaškega udara so izvedli nekateri oddelki drugega oklepnega polka čilske vojske, ki je nameščen v Santiagu. Zjutraj o-krog 9. ure so tanki in oklepna vozila obkolila predsedniško palačo «La moneda« v središču Santiaga. Začelo se je streljanje, ki je v predsledkih trajalo več ur ter se je razširilo tudi na druge predele mesta. Predsednik Allende, ki je bil v trenutku napada v svoji rezidenci na periferiji mesta, je po radiu pozval svoje pristaše in vse državljane ,naj ohranijo hladno kri. Zagotovil je, da je upor omejenega
vlada prisiljena uvesti izjemno v prestolnici, ne pa v vseh 25
obsega, saj se ga udeležuje le nekaj oddelkov druge oklepne divizije. Allende je pozval državljane, naj zaupajo vladi in vojski ter naj ostanejo v stanovanjih, dodal pa je, da jih bo sam poklical, naj pomagajo braniti čilsko demokracijo, če bo to potrebno. Čilski predsednik je tudi opozoril prebivalce Santiaga, naj se izogibajo mestnega središča, kjer je nepričakovani napad na predsedniško palačo povzročil vehi«) zmede. Končno je Allende povedal, da se štirje polki že pomikajo nasproti upornikom.
In res je bil poskus kmalu strt, podatki o tem pa so še nejasni.
Vsekakor se je Allende okrog poldne (ob 18. uri po našem času) lahko spet nastanil v predsedniški palači in od tu sporočil po radiu, da je bilo poskusa napada konec. Po nekaterih vesteh naj bi uporniki položili orožje ter naj bi jih vladi zveste sile pod vodstvom generala Pratsa aretirale. Po drugih vesteh pa naj bi se uporniki umaknili izpred predsedniške palače ter se razpršili po stranskih ulicah, kjer naj bi se nadaljevali manjši spopadi. Vsekakor pa zadnje vesti potrjujejo, da Allende povsem nadzoruje položaj. V popoldanskih urah ni bilo od nikoder več slišati streljanja. V nekaterih četrtih so se zgrnili na ulice Allendejevi pristaši. ki so razobesili velike transparente. na katerih je bilo napisano: «Danes ob zori je skupina izdajal-
. i m m i m m i mn i m m 1111 ii m um ti i im n m i   imuni imuni iiiiiuui m milu nuni    
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Nfl DUNAJU
Predstavniki koroških Slovencev o srečanju s kanclerjem Kreiskim
Prva seja novoustanovljenega vladnega odbora za stike bo 11. septembra - Na južnem Koroškem postavljajo namesto odstranjenih dvojezičnih napisov nove table samo v nemščini
DUNAJ, 29. — Zastopniki koroških Slovencev so danes po razgovoru z avstrijskim kanclerjem Kreiskim na tiskovni konferenci izjavili, da bodo lahko šele na prvi seji novoustanovljenega vladnega odbora za stike dali oceno o tem, ali bo odbor stvarno delal za uresničenje obveznosti Avstrije do koroških Slovencev. V razgovoru s Kreiskim je bila po njihovi izjavi dosežena kompromisna rešitev. Poleg predloga, da odbor stalno zaseda, so zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev predložili Kreiskemu, naj odbor pripravi koledar ukrepov za rešitev odprtih vprašanj v zvezi s položajem in pravicami koroških Slovencev, kar pa je kancler Krei-sky odbil. Dogovorjeno je bilo samo, da odbor zaseda vsaka dva meseca in da zastopniki koroških Slovencev na prvi seji, 11. septembra, dajo pismeni predlog za dnevni red in vsebino dela odbora.
Zastopniki koroških Slovencev so na konferenci seznanili domače in tuje novinarje s položajem koroških Slovencev in z nerešenimi
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiii|’u|l,,l,,lflt,IITIII,,lll,llln,IIMI|iniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiitniiiiiiin
V torek v Helsinkih začetek konference o evropski varnosti
HELSINKI, 29. - V Helsinkih se bo prihodnji torek, 3. julija, začela prva faza evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki se je bodo udeležili zunanji ministri 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade. Kot so danes sporočili iz New Yorka, «e bo otvoritvene seje konference udeležil tudi generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim, ki bo jutri odpotoval iz ZDA ter se bo na poti ustavil v Ženevi. Glas-
pa so Francozi zadovoljni. V Pa- nik OZN je povedal, da gre Wald-
heim v Helsinke na povabilo finske vlade.
Nekateri udeleženci konference so medtem že zapustili domovino ter se podali proti Helsinkom. Še pred začetkom konference bo namreč v številnih evropskih prestolnicah prišlo do dvostranskih ali večstranskih posvetov med zavezniškimi državami. Med drugimi bo v kratkem zapustil domovino malteški premier Don Mintoff, ki se bo udeležil konference o evropski varnosti, ker ima v malteški
banco'.^
laburistični vladi tudi funkcijo zunanjega ministra, Mintoff se bo na poti v Finsko ustavil v Rimu, kjer se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Me-dicijem. Ob povratku iz Helsinkov pa se bo malteški premier ustavil v Londonu na pogovorih z britanskimi voditelji.
vprašanji, za katere v skladu s členom 7 državne pogodbe zahtevajo od vlade rešitev. Ponovili so tudi stališče, da odločno zavračajo vsako preštevanje pripadnikov slovenske manjšine in obvestiti novinarje, da je Kreisky dejal, da se to brez privolitve slovenske manjšine ne bo dogodilo. Glede dela odbora so predstavniki Slovencev izrazili pesimizem, zastopniki obeh slovenskih organizacij so tudi izjaviti, da bodo potrpežljivo in konstruktivno delati v odboru, toda če se v določenem času ne dosežejo ustrezne rešitve, bodo prisiljeni zahtevati internacionalizacijo njihovega vprašanja.
* * *
Predstavniki Zveze slovenskih organizacij Koroške in Narodnega sveta koroških Slovencev so včeraj opozorili avstrijskega kanclerja Kreiskega, da na južnem Koroškem zdaj na skrivaj postavljajo enojezične krajevne napise namesto napisov v slovenščini in nemščini, ki so jih lansko jesep odstraniti nacionalistični in skrajno desničarski krogi. Kancler Kreisky je izjavil, da za to prvič sliši. Vendar se ob tem vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da oblasti dopuščajo takšno kršitev zakona, saj zakon jasno pravi, da morajo biti v krajih z mešanim prebivalstvom krajevni napisi dvojezični.
V Celovcu in drugih mestih zdaj čakajo, Kako bosta zvezna in deželna vlada nastopili proti ilegalnemu postavljanju nemških krajevnih napisov.
Seja RK SZDLS
LJUBLJANA. 29. — V Ljubljani je bila danes 7. seja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Potem, ko so poslušati informacijo o delu konference od lanskega novembra do letošnjega junija, so po razpravi o kadrovskih spremembah znotraj socialistične zveze izvoliti 4 nove člane v izvršni odbor republiške konference. S tem so zagotovili boljše spremljanje politike Socialistične zveze delovnega ljudstva na področju kulture, gospodarstva in ustavnih sprememb.
Nato so poslušali uvodni ekspoze člana predsedstva republiške konference Franca Kimovca - Žige o nekaterih aktualnih vprašanjih iz dejavnosti družbenih organizacij in društev. Govoril je predvsem o mestu, vlogi in pomenu teh organizacij in društev pri razvijanju samoupravnih odnosov in socialistične družbe nasploh.
prav se je zadnja leta blagovna izmenjava Jugoslavije s Kitajsko in z Ljudsko republiko Korejo občutno povečala, je glede na možnosti razvoja na nizki stopnji, širše odprtje Ljudske republike Kitajske zadnje čase in medsebojni interesi dajejo priložnost, da med obiskom jugoslovanske delegacije pride do konkretnih dogovorov, da se te možnosti boljše izkoristijo. Najboljše perspektive za sodelovanje so na področju ladjedel-niške industrije, v pomorskem prometu, strojni gradnji in metalurgiji, kemični industriji, v skupnih nastopih na tretji trgih ter v povečanju izmenjave blaga široke potrošnje.
B. B.
Titove čestitke papežu
BEOGRAD. 29. — Predsednik republike Tito je ob 10. obletnici ustoličenja papeža Pavla VI. poslal papežu brzojavko, v kateri mu izraža najiskrenejše čestitke in najboljše želje za nadaljnji uspeh v njegovem zavzemanju za utrditev miru in razumevanja med narodi sveta.
cev domovine poskusila sprožiti državljansko vojno. Mi, čilski delavci, bomo znati ščititi z našimi življenji čtiski revolucionarni proces in zakonitost ljudske vlade. Ves Čile mora ostati na delovnih mestih in ves narod mora biti pripravljen, da zavrne agresije fašizma« čilski radio pa je ves dan oddajal pozive državljanom, naj ostanejo mirni.
Obračun iutraniih spopadov okrog predsedniške sala če še ni znan. Prav gotovo je bilo več mrtvih žrtev, toda točnih številk še ni. Med drugimi je bil n.ed spopadi ubit fotograf in operater švedske radiotelevizije lxjnardo Henrichsen, ki ga je zadela krogla nedaleč od palače «La nni.eta«. Mož ie bil star 33 let ter je bil argentinskega Dorekla. Prej devetimi cnevi je za las ušel smrti na buenosaTeškem letališču Ezeiza, kjer je prišlo do tragičnih incidenti 'v ob povratku generala Perona v domovino
Kljub neuspehu vojaškega udara pa je položaj v državi dramatičen, žele včeraj je prišlo do znanega atentata na vrhovnega pv vel mika oboroženih sil ii bivšega noiianiega ministra v Allendejevi vlaC' geni-rala Pratsa, trav tako včeraj na je vlada sporočila, da je odkrila vojaško zaroto proti vladi. V zvezi z odkritjem zari-t? so v Čilu aretirali devet oseb, povečini podčastnikov. ki pr,vdajo drugi oklepm diviziji, se pravi isti, kateri so pripadali tudi današnji uporniki. Zato je verjetno, da je bil današnji poskus udara zadnji poskus desničarskih vojaških krogov, da bi sprožili državljansko vojno, potem ko je bila njihova prevratniška dejavnost oravorasno odkrita Toda tudi ta njihov poskus je- propadel ter pokazal, da ogromna večina vojske ostaja zvesta vladi predsednika Allendeja. Medtem pa vzbujajo zaskrbi enest vesti iz krocov čilske Komunistične par. ijp po katerih naj bi čete tuiih plačancev poskusile prekoračiti či'sko meio s severa. Ni znano, od kod naj bi te čete prihajale, vsekakor pa vest dc.slej ni bila uradno pritrjena.
Boji v Kambodži
PHNOM PENH, 29. - Kamboški partizani so danes zavzeli mesto Prek Kdam, kakih trideset kilometrov severno od prestolnice Phnom Penha. Mesto je sedež trajekta, ki je živ. Ijer.jske važnosti za oskrbovanje Phnom Penha. Z današnjim uspehom partizani praktično nadzorujejo državne ceste štev. 5, 6 in 7, tako da je prestolnica praktično odrezana od ostalega dela države. V boje okrog Prek Kdama so masovno posegla tudi ameriška letala, toda očitno brez uspeha.
..........................„„„.„„„„.„
OD JUTRI DO 7, JULIJA V BARIJU
Vsedržavni kongres konfederacije CGIL
1.626 delegatov bo zastopalo več kot 3.600.000 članov
Na sliki: finska policista stražita palačo ‘iFinlandia«, kjer se bo v torek začela konferenca o evropski varnosti in sodelovanju.
Delegacija iz Jugoslavije bo obiskala IR Kitajsko in Severno Korejo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Na obisk Ljudski republiki Kitajski in Ljudski demokratični republiki Koreji je odpotovala danes jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta dr. Joviča. Namen obiska jugoslovanskih gospodarstvenikov v obe državi je proučevanje pogojev za razširitev blagovne izmenjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja do 1980. leta. Če-
RIM, 29. V prostorih velesejma v Bariju se začne v ponedeljek 8. kongres največje italijanske sindikalne organizacije CGIL. Kongres bo trajal do 7. julija in se ga bo udeležilo 1.626 delegatov, ki bodo zastopali 3.614.180 članov konfederacije. Kongresa se bo udeležilo tudi 550 povabljencev in 250 predstavnikov sindikalnih in političnih organizacij, raznih ustanov in političnih strank.
Delegate so člani CGIL izvolili r.a 98 kongresih pokrajinskih Delavskih zbornic. Na kongresu v Bariju bodo predložili tudi nekatere spremembe statuta, ki bodo v bodoče omogočile nov volilni sistem z izvolitvijo 50 odst. delegatov neposredno iz vrst posameznih sindikalnih kategorij, ostalih 50 odst. pa na kongresih pokrajinskih Delavskih zbornic. Kongres bo zasedal pod geslom:	«Politični
predlog delavcev za napredek demokracije, za zmago sindikalne enotnosti in za uveljavitev nove gospodarske in socialne politike«. Na to temo bo podal poročilo glavni tajnik konfederacije Luciano Lama. Kot poročajo, bo Lama v svojem poročilu govoril predvsem o zahtevi po novi gospodarski politiki, zlasti v zvezi z ustanovitvijo nove leovsredinske vlade, o sindikalni politiki v okviru splošne vsedržavne gospodarske in socialne politike, o odnosih sindikata s Confindustrio in Intersindom, o položaju zaposlitve in ukrepih za hitrejši razvoj Juga ter o sindikalni enotnosti, ki jo je treba doseči najkasneje v prihodnjih štirih letih.
Velik del svojega poročila bo Lama posvetil vprašanju Juga, čigar rešitev sindikalne organizacije postavljajo na prvo mesto v sklepu zah-
tev za splošni gospodarski napredek v državi. Kongresa CGIL se bosta u-deležila glavna tajnika CISL Starti in UIL Vanm. Ob robu kongresa s« bodo sestale številne komisije, ki bodo proučile najrazličnejša vprašanja, o katerih bo kongres razpravljal.
Ceausescu zaključil obisk v Bonnu
BONN, 29. — Zvezna republika Nemčija in Romunija sta odločeni poglobiti in razviti odnose prijateljstva in sodelovanja, je med drugim rečeno v zaključnem poročilu o obisku romunskega predsednika Ceausesca v Bonnu. Med obiskom so podpisati štiri sporazume (o kulturni izmenjavi, o dvojni obdavčitvi, o izmenjavi informacij in materiala med kulturnimi ustanovami in o socialnem skrbstvu) ter se dogovoriti o ustanovitvi mešane romunsko - zahodnonem-ške družbe za proizvajanje in prodajo strojev.
Obširno skupno poročilo navaja številne argumente pogovorov med Ceausescom in zahodnonemškimi voditelji ter seveda predvsem evropsko konferenco a varnosti in sodelovanju ter nameravana pogajanja za zmanjšanje oboroženih sil v srednji Evropi. Obe državi tudi soglašata o nekaterih načelih, ki naj bodo temelj medsebojnih odnosov, in sicer spoštovanje suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanje v notranje zadeve in zavračanje uporabe sile ati groženj s silo pri reševanju mednarodnih sporov.
PO PREDHODNEM RAZGOVORU ŠEFOV VSEH STRUJ
S POZDRAVNIM GOVOROM PREDSEDNIKA SLOCOVICHA
Comelli verjetno predsednik novega deželnega odbora
Uspešno zaključen jubilejni mednarodni vzorčni velesejem
PREDSINOČNJIM NA VRTU PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH
Viden napredek kotalkarjev na letošnji zaključni reviji
Revijo je priredilo športno društvo «Polet» ob zaključku športne sezone - Revijo bodo ponovili še danes in jutri ob 21. uri
Na deželnem kongresu KD formalna enotnost, ki odraža politični sporazum večinskih struj: morotejcev in «forze nuove» - Tonutti ponovno deželni tajnik
Po prvih cenitvah si je razstavo ogledalo 130.000 ljudi Strokovno posvetovanje o zaščiti naravnega okolja
Ob zakliučku letošnje športne sezo-
V	Vidmu se je včeraj zaključil četrti deželni kongres KD z izvolitvijo 40 članov novega deželnega odbora in s soglasno odobreno resolucijo. V bistvu je torej kongres ratificiral politični sporazum, ki je bil dosežen na dolgotrajnih pogajanjih, ki so trajale ves teden in ki so se zaključila v četrtek pozno v noči. Na pogajanjih sta se sporazumeli obe večinski struj" «forze nuove» in «morotejci» za tesno sodelovanje, kar pa je za ostale pomenilo. da se temu sklepu podrede, ali pa da jih vržejo iz igre, ker imata obe struji dovolj glasov za trdno večino v deželnem odboru.
Na tej osnovi je prišlo tudi do sporazuma o skupni zaključni resoluciji in tudi do sporazuma, dia bodo v nedeljo, ko se bo prvič sestal novoizvoljeni deželni odbor KD, ponovno izvolili Tonuttija za deželnega tajnika stranke. Glede ostalih mest pa ostaja še mnogo nejasnosti, vendar so se «po hodnikih* kongresa čuli prepričljivi glasovi, da je že odločena kandidatura Comel-lija, videmskega morotejskega predstavnika za predsednika deželnega odbora, Berzanti na naj bi prevzel vodstvo važnega finančnega zavoda.
Odločitve bodo verjetno sprejeli v nedeljo na sestanku novega izvršnega odbora; sledil bo podoben sestanek v torek ko bodo o tajništvu in o delegaciji za pogajanja sklepali socialisti na seji deželnega odbora, ki so ga izvolili na svojem zadnjem kongresu v Ligna-nu. že v sredo bo verjetno KD poslala vabila za razgovore o obnovitvi deželne uprave leve sredine in tokrat najbrž tudi «Slo-venski skupnosti* (kot je mimogrede in na nekoliko zavit način napovedal v svojem poročilu deželni tajnik Tonutti). Malo je verjetno, da bi se lahko dogovorili že do sobote, ko bo prva seja deželnega sveta, vendar pa nameravajo s pogajanji pričeti takoj in z njimi brez presledkov nadaljevati.
Uvodno poročilo je imel tajnik Tonutti, ki je najprej precej obširno obravnaval volilne izide in razloge za delni neuspeh KD, za kar je bil po njegovem mnenju predvsem kriv neustrezen politični položaj v državi, zaradi katerega je obstajala nevarnost tudi resnejšega premika. Tonutti je nadaljeval, da so se volivci nedvomno izjasnili za demokracijo, ker so glasovali protifašistično in ker tudi KPI ni okrepila svoje sile. Delno pa je skušal opravičiti padec glasov s prisotnostjo «Slovenske skupnosti* in Furlanskega gibanja, ki na političnih volitvah nista nastopili. Glede PSI pa je dejal, da je politično važno, da se je PSI okrepila, vendar ne kot opozicija, temveč ko je bila ves čas v vladi in ko je s KD delila vse odgovornosti v deželi ter da je PSI uspelo izdelati koncept demokratične levičarske sile z jasnimi pogledi o avtonomiji večine.
Na tej osnovi je Tonutti zaključil, da zahteva KD nadaljevanje dosedanje politike na osnovi jasnosti, ki je bila značilna za preteklost in nadaljeval, da ne sme priti do maksimalističnih ali podobnih stališč in da pričakuje, da bodo tudi «voditelji PSI, PSDI, PRI in SS odgovorni, ko bodo morali pričeti razpravljati o prihodnosti dežele*.
V	zaključku svojega govora je Tonutti obravnaval še nujnost politične okrepitve dežele, ker bo samo tako imela dovolj moči, da bo rešila važna vprašanja v odnosu do države, glede politike programiranja, glede mednarodne vlo-
, ge dežele in končno za njen gospodarski in socialni razvoj.
Zaradi že omenjenega predhodnega sporazuma najprej med dvema «velikima» v stranki in nato med vsemi strujami, razprava na kongresu ni bila posebno zanimiva. Že v samem začetku sta nastopila najvidnejša predstavnika večinskih struj posl. Bressani za morotejce in sen. Toros za «for-ze nuove», ki nista povedala nič posebnega, dala pa sta jasno razumeti, da je prišlo do sporazuma in do trajnejšega sodelovanja.
Sen. Toros je po daljšem in mestoma polemičnem govoru prečital v imenu vseh struj skupno resolucijo, v kateri se izrecno omenja, da odobravajo poročilo deželnega tajnika Tonuttija (kar je bil na kongresu edini zunanji znak o
Sinoči malo pred 18. se je nad našo pokrajino zgrnila siva, grozeča odeja oblakov iz katerih se je v kratkem usul silovit dež. Pred nalivom in še nekaj časa po njem je pihal hladen veter, tako da tudi ko se je povrnilo sonce, je ozračje ostalo hladno.
Istočasno je tudi morje postalo silo razburkano, tako da so se vsi kopalci morali umakniti na kopno. Čolni, ki so bili sredi našega zaliva, so se z vso hitrostjo povrnili v pristane, kljub temu pa so gasilci, policija, pristaniško poveljstvo in vlačilci odpluli na morje, da bi pomagali morebitnim čolnom v težavah. Gasilci so opazili v bližini valobrama pred Miljskim zalivom malo jadrnico, katero so valovi že deloma napolnili. V čolnu sta bila dva mladeniča, ki so
njegovi že dogovorjeni ponovni izvolitvi). Resolucija se nato sklicuje na devet preteklih let deželne uprave in na zaključke vsedržavnega kongresa KD, ki je utrdil enotnost v stranki in obnovil konstruktiven razgovor s socialisti.
Deželni kongres KD se izreka za razvoj dežele na osnovi demokratičnega napredka prebivalstva in proti vsakemu poskusu obnavljanja neofašizma, ki ga pri nas skušajo obujati z umetnim in anahronističnim nacionalizmom. Glede KPI je resolucija dokaj ostra in pravi, da gre za alternativo demokratičnemu sistemu.
Daljše poglavje posveča resolucija odnosom s sosednjimi deželami in bližnjimi državami, kar povezuje s politiko miru in pomir-jenja.
Resolucija nato obravnava enotnost deželne uprave in njene naloge. Med drugim izrecno omenja tisk ter obvezo, da bodo sprejeli ustrezni deželni zakon. Vsa ta vprašanja bodo predmet razprave posebne deželne konference, ki jo bo KD sklicala v jeseni.
V novi deželni odbor so bili izvoljeni:
Za «nuove cronache* (Fanfani): Giorgio Tombesi.
Za «forze nuove* (Donat Cattin): Mario Toros, Giorgio Santuz, Vini-cio Turello, Antonio Stella, Mario Franzolini, Carlo Ravanello (vsi iz Vidma), Iberto Capalozza (Por-denon), Luigi Masutto (TS), Cian Rolando (GO) in Gino Bovolenta (PN) — skupaj 10.
Za «iniziativa popolare* (Rumor-Piccoli): Emanuele Chiavola (UD), Giovanni Augelli (GO), Gabriele Damiani (UD), Angelo Ritossa (TS), Mario Virgolini (UD) — skupaj 5.
Za «impegno democratico* (Andreotti - Colombo): Lorenzo Co-lautti (TS'* in Giovanni Fabris (UD) — skupaj 2.
Za «proposta democratica* (Moro): Giuseppe Tonutti (UD), Cor-rado Belci (TS), Piergiorgio Bressani (UD), Giovanni Demeio (GO), Silvano Antonini (PN), Luigi Bur-tulo (UD), Giobatta Metus (UD), Dario Rinadi (TS), Mario Leardi (GO), Antonoi Martini (UD). Antonio Coslovich (TS), Angelo Cando-lini (UD) in Italo Botti (UD) -skupaj 13.
Za «base*: Sergio Chjarotto (PN), Fulvio Meneghini (UD), Luigi Moretti (UD* in Giuseppe Pangher (TS) — skupaj 4.
Za »unitaria. Pordenone*: Mario Fioret/ 'GiahcarTo Rossi, AngeTd Spagnol, Riccardo Tome in Gabriel-la Sartori — skupaj 5.
Poleg izvoljenih članov so po statutu člani deželnega odbora tudi vsi deželni svetovalci, parlamentarci, tajniki federacij in nekatere druge vidne osebnosti v stran-
Nekaj pred eno uro ponoči je prišlo kakih 100 m pred naravnim predorom na obalni cesti do strahovitega frontalnega trčenja med avtoma tržaške registracije fiat 500 oranžne barve TS 137250 in fiat 124 TS 150062, ki sta vozila v nasprotni smeri. Na mestu sta bili mrtvi dve osebi vendar nam je do trenutka, ko poročamo, znano le ime ene od obeh žrtev. Gre za 25-let-nega Claudia Rossettija. V bolnišnico pa so z avtom Rdečega križa pripeljali še dve osebi, od katerih so eno mlado žensko sprejeli s pridržano prognozo. Njeno ime ni znano, ker pri njej niso našli dokumentov in ker je v nezavesti. Drugi ranjenec je 28-letni Fabio De Giovanni. Vse pa kaže, da se je v avtu peljalo pet oseb.
Trčenje je bilo tako silovito, da je avto fiat 124 zaneslo s kraja trčenja polnih 100 m naprej v sam predor, kjer je obstal popolnoma razbit. Prav tako je popolnoma raz-
ju pod vodstvom podčastnika Veljaka gasilci vzeli na svoj krov, medtem ko so njun čoln postavili na valobran.
Plohe in veter so skvarili praznično vzdušje jutranjih ur, ko je razžarjeno sonce kar vabilo k morju ali na izlete v bližnjo in bolj oddaljeno okolico. Marsikdo je že navsezgodaj izrabil tako imenovani «most» sv. Petra in Pavla in odpotoval iz mesta. Nenavadni «exo-dus» iz zatohlega mesta so posebno občutili na vseh mejnih prehodih, kjer so nastale dolge avtomobilske kolone. Samo pri Škofijah menijo, da je prešlo mejo okrog 40 tisoč domačih in tujih turistov. Marsikdo od teh se bo vrnil v mesto šele v nedeljo, zato je v večernih urah promet delno upadel.
ki, tako da šteje deželni «mini-par-lament* KD preko sedemdeset članov.
NAGRADE NA VELESEJMU
Silvana Montecalvo, Ul. delle Doccie 9, Trst — otroški motor «Villa» (Walmotor); Maria Cosoli, Ul. Matteotti 4, Trst — havba za sušenje las mod. HP 4619 (Radio Ancona); Stanislao Skarabot, Ul. 4. novembre 58, Gorica — zaboj likerjev (Rene Briand); Nadda San-tin, Lakotišče 355, Dolina —. zaboj likerjev (De Macori); Liana Pausa, Ul. Busechian 7, Trst — šestmesečno naročnino revije «Sto-ria illustrata* (cav. Lorusso, Ag. Mondadori).
Avtomobil FIAT 500 ter 100 litrov benzina TOTAL S.p.A. in 5 litrov olja TOTAL GTS je zadela Deana Criso, Ul. Cimarosa 10, Trst.
Tržaški občinski svet se pripravlja na proračunsko razpravo, ki bo zahtevala vrsto sej, tja do druge tretjine meseca julija. Medtem pa obravnavajo shemo proračuna, razdeljeno po rajonih, krajevne konzulte, ki so prav te dni začele s svojim delom.
Prva vprašanja, s katerimi so -se konzulte spoprijele, še pred sestavo komisij za oceno proračunskih investicij v posamezne rajone, je bila izvolitev predsednikov, v nekaterih primerih pa je formalni začetek spremljala krajša debata o pravici slovenskih krajevnih svetovalcev, da govore na sejah v materinščini in preko tolmača. V glavnem so bile te zahteve sprejete brez večjega ugovarjanja, če izvzamemo osamljene primere v konzulti za Rojan in Barkovlje.
Prav zadnje še je za izvolitev predsednika sestalo več konzult in sicer; konzulte pri Sv. Jakobu (za Magdaleno im. jjončano), pri Sv. Ani, na Kjadinu (za področje od Sv. Alojzija do Rocola) in v Križu (za ves zahodni Kras).
Niso se še sestale, iz raznih razlogov, konzulte v Skednju (ta se‘ bo zbrala na prvi seji sredi prihodnjega tedna) ter konzulti pri Sv.
bit fiat 500, med obema avtoma pa je bila cesta vsa posuta z razbitinami in oškropljena s krvjo. Pogled na prizorišče nočne tragedije je nudil pretresljivo sliko.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli cestna policija, karabinjerji, gasilci in številno osebje Rdečega križa s tremi rešilnimi vozovi. Kmalu se je zbrala tudi množica ljudi, ki so v tisti pozni uri vozili mimo. Promet se je do poznega jutra odvijal samo izmenično v eno smer.
Štirje ranjeni
pri dveh padcih z vespo
Dve izmed najbolj strmih poti, ki vodita iz mesta, sta bili včeraj med 13. in 15. uro prizorišči dveh nesrečnih padcev z vespo. Najbolj sta se na Ul. Commerciale ponesrečila 22-letna Uda Bressi iz Miramarskega drevoreda 39 in 30-letni študent Lucio Maltesi iz Ul. delTEdera 8/2. Peljala sta se z vespo proti Opčinam, ko je Maitesi nenadoma izgubil nadzorstvo nad malim vozilom, ki se je preobrnilo. Medtem ko se je Maltesi pri padcu le lažje potolkel po desni strani telesa, so morali njegovo sopotnico zaradi hudih poškodb nemudoma prepeljati z rešilnim avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico, kjer ji je dežurni zdravnik ugotovil zlom desne stegnenice in kolena ter hude udarce in rane po glavi, obrazu in udih. Ranjenko so nemudoma sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti tri mesece.
Malo kasneje se je podobna nesreča pripetite v Ul. Šalita di Gretta, kjer sta se z vespo ponesrečila dva mladeniča, 17-letna Flavio Montefrisi iz Ul. San Francesco 52 in Dario Sossa iz Ul. Marconi 9. Na začetku omenjene ulice sta trčila v motocikel ciao, ki ga je upravljal Aldo Kata-rincich iz Ul. Lorenzetti 8. Monta-frisija so zaradi udarca v glavo ter ran in udarcev po obrazu in udih sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih, njegovemu sopotniku pa so zaradi lažjih prask dali v bolnišnici le prvo pomoč.
Jubilejni 25. mednarodni tržaški velesejem je za nami. Ob njegovem zaključku naj ponovno zabeležimo, da je prireditev letos doživela prodoren uspeh tako - glede števila prisotnih razstavljavcev (1.172, od tega 484 iz tujine), kakor tudi glede števila tujih držav (teh je bilo 31 od tega 14 uradno prisotnih na raznih področjih). Letošnji sejem je zabeležil viden uspeh tudi glede števila obiskovalcev; njihovo točno število ni sicer še znano, na upravi velesejma pa računajo, da si je razstavo ogledalo okrog 130.000 ljudi. S tem je bil obisk iz lanskega leta, ki je bil že rekorden, prekoračen za 5 odst... Slabo vreme je žal prav sinoči ponagajalo organizatorjem, ki so računali na številne «za-mudnike*, ki bi izkoristili prazničen dan za obisk razstave.
Kar zadeva opravljene posle, so podatki nekoliko manj zgovorni, saj
Ivanu in V mestnem centru, ki so morale odložiti sicer že napovedane seje, ker je večina svetovalcev prvo sejo bojkotirala. Razlog za tako zadržanje gre iskati v sporih med večinskimi strankami, ki se še niso dogovorile za osebo predsednika. Res je namreč, da so- se načelniki, svetovalskih skupin-v 'občinskem svetu pogovorili o razdelitvi predsedniških mest v kon-zultah in pri tem ta mesta razdelili proporcionalno (z izjemo fašistov, katerim niso priznali te pravice), toda ti sporazumi načelnega značaja morajo še skozi «re-šeto* zapletenih frakcijskih odnosov v nekaterih strankah, predvsem KD, tako da se dogaja tudi, da konzulte odločajo o svojih predsednikih na samostojen način.
Tako se je. na primer, pripetilo v Križu predS^grajŠnjim,. zvečer. Seje se je udeležilo 16 svetovalcev. Razvnela se je daljša razprhva '' o osebi predsednika, Socialistični ‘ predstavnik,Albin Magajna .asajred-lagal, naj bo predsednik te konzulte; ki predstavlja Prosek, Konto-Vel in Križ - Slovenec. Konkretno je predlagal komunista prof. Pavla Najta, ki je kandidaturo sprejel. Zanj so dejansko glasovali vsi. svetovalci «ustavnega loka* (skupaj 14), medtem ko je demokristjan Bošsi prejel dva glasova. Po mnenju nekaterih gre za izjalovljen poskUs misovcev, da bi ustvarili zmedo med. demokristjani.
Prav tako z, večino 'glasov svetovalcev strank;" ki se sklicujejo na ustavo, je bil pri Sv. Jakobu potrjen dosedanji predsednik komunist Giorgio Vascotto.
Bolj razgibana je bila seja konzulte pri Šv. Ani, kjer sta šla v balotažo dva kandidata: komunist Muggia in demokristjan Hlada. Dvakrat je glasovanje dalo izenačen rezultat 7 proti 7. Pri tretjem glasovanju pa se je število prisotnih svetovalcev spremenilo v prid Hlacie, ki je sedaj predsednik te konzulte.
Rajonska konzulta pri Kjadinu je, skladno s sporazumom načelnikov skupin, imenovala na predsedniško mesto socialdemokrata Cecchinija.
Ostale konzulte so svoje predsednike izvolile že pred dobrim tednom dni. Slika predsedstev je v bistvu taka: vzhodni Kras (Zan-grandi, KD). Kolonja - školjet (Ben-ci, KD), Rojan -Barkovlje (Pastro-vicchio, KD), Stara Mitnica (Tullio Mayer, PSI), Staro mesto in Sv. Vid (Anna Volli, PRI).
V vseh teh konzultah sedaj razpravljajo o proračunu. Marsikje je slišati, poleg stvarnih > pripomb, ki zadevajo posamezne rajone, tudi splošno oceno, da je ta sistem obravnave proračuna nedemokratičen. Konzultam bi morala občinska uprava dati možnost, da sodelujejo že v začetku, se pravi pri oblikovanju proračunov. Ko je proračun že izdelan je vsaka sprememba otežkočena zaradi smotrne razdelitve proračunskih fondov.
Odločen protest Odbora za mir in neodvisnost Vietnama
Tržaški Odbor za mir in neodvisnost Vietnama se je sestal na izredni seji, da bi razpravljal o hudi odločitvi Andreottijeve vlade, ki je z nezaslišno in nedopustno utemeljitvijo odklonila vizume delegaciji vietnamske pokrajine Quang Tri. Delegacijo je, kot znano, povabila pokrajina Bologne v okviru načrtov za pobratenje med obema pokrajinama. V posebni izjavi, ki jo je Odbor izdal v zvezi s tem dogodkom, je rečeno, da je takšno zadržanje nepriljubljene desnosredinske vlade zloraba oblasti in anti-demokratično dejanje, ki žali ne samo junaško vietnamsko ljudstvo temveč tudi čast italijanske države.
Demokratični Trst, je med drugim rečeno v izjavi, odlikovan z zlato kolajno odporništva ter nje-
se razstavljavci glede tega radi zatekajo k običajnemu «no comment*, poleg tega pa se bo večina sklenjenih pogodb spremenila v otipljiv poslovni uspeh šele čez tedne ali mesece. Vsekakor pa kaže, da so bila letos najbolj uspešna naslednja sejemska področja: bela tehnika (naprave za gospodinjstvo), stanovanjska oprema, umetniško rokodelstvo, pijače, športne naprave, prikolice (rulotke), šotori, založništvo, motorna kolesa in kli-matizacijske naprave.
Posebnega uspeha so bile deležne letošnje specializirane prireditve, ki so bile nenavadno številne in tudi živahne. O njih smo sproti poročali v našem listu ter jih zato ne kaže ponovno omenjati v tem sestavku. Spo' ritno se samo strokovnih srečanj o lesu, kavi, jedrskem pogonu v pomorstvu, zavarovalstvu, tovornem postajališču pri Fernetičih, afriških
govo slovensko in italijansko prebivalstvo, ki je okusilo grozote fašistične tiranije, je v tem težkem trenutku še posebno blizu vietnamskemu ljudstvu, ki je prestalo toliko grozot ameriške agresije in katerega številni sinovi še danes trpijo v nečloveških zaporih Van Thieua. Odbor za mir in neodvisnost Vietnama zato v imenu vseh tržaških demokratov in antifašistov odločno protestira proti sramotnemu ukrepu italijanske vlade in zahteva, da vlada svojo prvotno odločitev čimprej prekliče.
Tržačani so z navdušenjem in zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da je Italija priznala Vietnamsko demokratično republiko, je na koncu izjave rečeno, zato zahtevajo, da naša, država spoštuje dogovore in sporazume ter da še napr^ jjfj^pi.^tike z junaškim vietnamskim narodom.
Obvestilo staršem
Obveščamo starše, da od 30. junija naprej sprejemajo vpisovanje otrok v osnovno šolo samo na sedežih didaktičnih ravnateljstev v dopoldanskih uradnih urah.
Čeprav je okrog 18. ure nenadna ploha za nekaj časa razgnala šte-vilno goste in je kazalo, da bo nevihta, ki je prišla iz Furlanije, vse raznesla, je včeraj praznik 'vina in rib v Križu dosegel svoj višek. Ploha se je kmalu končala, potem pa je še zasijalo sonce in kmalu -je bilo na razstavišču vse polno gostov, ki so z zadovoljstvom ; Sledili koncertu mestne godbe «G. Verdi* in nato ansambla Lojzeta Hladeta, ki je izvajal slovenske narodne pesmi, V pravem času pred ploho se je zaključilo tudi tekmovanje v balincanju in pred koncertom godbe «G. Verdi* so razdelili nagrade zmagovalcem. Prvo nagrado sta prejela Sergij Ne-grini in Vilhelm Bone, drugo Ignacij Bogateč in Nazarij Zlatic, tretjo Bruno Martinuzzi in Dušan Košuta, četrto pa Berto Vidoni in Ivan Košuta, Vinsko razstavo je včeraj popoldne obiskal tudi občinski odbornik Gasparini, kateremu so se prireditelji zahvalili, ker je poskrbel, da je na prazniku sodelovala mestna godba «G. Verdi*. Praznik se nadaljuje še danes.
Vpisovanje otrok, v os i.l. d. 30. linij.
deželah EAMA, itd. Na teh srečanjih je bil postavljen tudi zametek prve neodvisne specializirane prireditve, «Tecnomar 74», ki bo na razstavišču v času .od 26. do 31. maja prihodnjega leta.
Malo pred zaključkom velesejma, je predsednik dr. Slocovich v pozdravnem govoru po zvočnikih sinoči posebej nanizal dosežka letošnje prireditve in izrazil pričakovanje, da se bodo razstavljavci iz Italije in tujine, ki so v tolikšni meri pripomogli k uspehu jubilejne prireditve, ponovno, sestali v našem mestu za časa 26. mednarodnega sejma, ki bo od 18. do 30. junija 1974.
Kronika včerajšnjega, zadnjega dne velesejma, beleži strokovno posvetovanje o prizadevanjih proti onesnaženju naravnega okolja, za katerega je dala pobudo deželna uprava. Po pozdravnem nagovoru predstavnika velesejma ing. Passa-gnolija je prebral uvodno poročilo deželni odbornik za načrtovanje Stopper. Govornik je omenil deželne ukrepe na tem področju in pri tem poudaril nujnost sodelovanja s sosednimi deželami v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Kljub temu, da so njene pristojnosti glede teh vprašanj omenjene — je nadaljeval odbornik Stopper — je dežela Furlanija - Julijska krajina nakazala za zaščito naravnega okolja v okviru drugega petletnega razvojnega načrta 1971-1975 dve milijardi lir. Dežela si je poleg tega zagotovila stalno sodelovanje družbe Tecneco in znanstvenih fakultet tržaške univerze.
Prof. P. Nodari je nato razčlenil deželno zakonodajo v zvezi z varstvom naravnega okolja, pri tem pa se je zavzel za ustanovitev posebnega deželnega odborništva za ekologijo v Furlaniji - Julijski krajini. Sledil je nastop strokovnjaka dr. Cremonesija, predstavnika družbe Philips, ki je orisal tehnično napravo za preučevanje površinskih slojev voda. Za isto družbo je nastopi! še dr. Gatti, ki je strokovnjakom in javnim upraviteljem predstavil novo holandsko napravo za vsrkavanje škodljivih snovi iz onesnaženega zraka in vode.
Med razpravo, ki je sledila poročilom, so se oglasili tudi nekateri javni delavci, ki so očitali deželni upravi, da je premalo naredila za varstvo naravnega okolja na našem področju. Posebno kritičen je bil poseg župana, iz Lignana, ki je ostro nastopil proti gradnji nove petrolejske čistilnice ANIC v kraju Lugugnana pri Portogruaru (pod-: ročje spada sicer pod deželo Benečijo, vendar se naša dežela ne protivi uresničitvi tega načrta). Čistilnica utegne sčasoma uničiti turistično vlogo Lignana (lani 250 milijard dohodka od turizma) in bližnjega turističnega središča Caorle.
Drevi bosta nastopila pevski zbor «Vesna» in šolski pevski zbor iz Križa.
Čelno trčenje
v Istrski ulici
Sinoči kmalu po 18. uri sta se ranili pri prometni nesreči v Istrski ulici 46detna Ondina Debenjack por. De Chiara in njena 13-letna hči Nicoletta De Chiara, bivajoči v Istrski ulici 136. V njun avto fiat 500 je čelno trčila s svojo giulio 30-letna Antonietta Risolo iz Firenc, ki je zavozila na levo stran cestišča. Pri nesreči je mati utrpela poškodbe v kolenu, zaradi katerih so jo sprejeli v ortopedski oddelek bolnišnice s prognozo 20 dni, njena hči pa se je porezala po nogah, glavi in rokah, zaradi česar se bo morala zdraviti v kirurškem oddelku tri tedne.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Gri-golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4: Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
čin priredilo vrsto športnih prireditev, katerih krona je tudi letos mogočna in priljubljena kotalkarska revija, ki jo moremo prištevati bolj med kulturne kakor pa v športne zvrsti mladinskega udejstvovanja. Kotalkanje je ena najaktivnejših in najuspešnejših panog mladega o-penskega športnega društva, poleg tega pa je «Polet» za enkrat edino slovensko društvo v Italiji, ki goji ta šport. V nekaj letih je ta dejavnost dosegla tako zavidljivo tehnično raven, da se mladi, člani kotalkarske-ga odseka lahko kosajo z najboljšimi v deželnem ter celo vsedržavnem merilu. Predsinočnja kotalkarska revija ni bila zato le prijeten-prikaz enoletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela temveč je bila obenem zadnja preizkušnja nekaterih najboljših kotalkarjev v javne ti pred bližnjim italijanskim prvenstvom in po nadvse uspešnih nastopih tako na občinski in pokrajinski kot na deželni ravni.
Glavno zaslugo za zavidljivi napredek, ki so ga pokazali mladi kotalkarji na- letošnji reviji, gre nedvomno požrtvov'- .emu učitelju Petru Brlecu iz Ljubljane, ki je izpopolnil tako zahtevno tehniko kot umetniške prvine tega spektakularnega športa. Poglavje zase je koreografski pristop, ki lahko res malo zavida veliko bolj kakovostnim revijam. Pri tem moramo poudariti, da so za izdelavo čudovitih pisanih kostimov poskrbele same matere nastopajočih otrok.
Spored revije, ki jo bodo obnovili še danes in jutri ob 21. uri, je obsegal v prvem delu najprej slovesno predstavitev vseh kotalkarjev
-	ki jih je kar 37 in gredo od petega do štirinajstega leta starosti — nakar so sledili član kotalkarskega odseka Mauro Renar s plesom «Dim-nikar*. S tekmovalnim programom je za njim nastopila Zdenka Hrovatin, ena najuspešnejših in najbolj obetajočih kotalkaric. Sledil je nastop obetajočega Andreja Sedmaka v točki «Gusar», nakar je bil splet plesov «Iz melodije v melodijo*. Polko so zaplesali Cristina Degrassi, Laura Degrassi, Maruška Grgič, Vera Vol-pi, Alda Sosič, Tatjana Sosič, Peter Filipčič in Ivo Volpi, kot solist pa mali Boris škerk; v španskem plesu so se predstavile Laura Degrassi, Jadranka Košuta, Tatjana Sosič, Sara Tavčar in kot solistka Vera Volpi; z ruskim plesom ob melodiji Kalinke je še. posebej navdušila - številno občinstvo Morana Sosič, dunajski valček pa so s precejšnjo veščino zaplesali pari Maruška Grgič - Andrej Sedmak, Erika Purič
-	"Franko" Guštin, Criština "Degrassi
-	Ivo Volpi, Alda Sosič - Peter Filipčič, Cristina Covaccio - Robi Co-
ŠD Polet vabi na	KOT AL-
KARSKO REVIJO, ki	bo danes
zvečer ter jutri ob 21. uri na	
dvorišču Prosvetnega	doma na
Opčinah.	
Rezervacija sedežev	v trgovini
čevljev Malalan na Opčinah, Pro-	
seska ulica 18, telefon	21-21-36.
Izleti
Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vpisovanje pri »Pohištvu Renar*, Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos.
SPDT organizira 1. julija 1973 avtobusni izlet na Vršič. Z Vršiča peš na Sleme, kjer bo proslava 70-letni-ce planinskega društva Jesenice. Ob tej priložnosti bodo prikazali gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Odhod izpred sodne palače ob 6. uri zjutraj.
Razstave
V	mestni galeriji Piran razstavlja svoja dela tržaški slikar Demetrij Cej. Razstava bo trajala do 8. julija.
V	galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 razstavlja svoja dela Kosta Alex.
V	Kraški galeriji v Repr.u razstavlja tržaški slikar Silvester Godina.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 30. junija EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 5.00 in zatone ob 21.05. Jntri, NEDELJA, 1. julija BOGOSLAV
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,6 stopinje, najnižja 20,6, ob 19. uri 20,8 stopinje, zračni pritisk 1017 mb neustaljen, veter 16 km na uro zahodnik, vlaga 72-odstotna, dežja mm 2,4, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje
vaccio ter Tatjana Malalan - Mario Caravello.
V drugem delu sporeda so v posameznih točkah s tekmovalnim programom nastopili najboljši kotalkarji, tisti ki se bodo udeležili tudi vsedržavnega tekmovanja. Ti so Maruška Grgič, Zdenka Hrovatin, Pavel Sedmak in Andrej Sedmak. Prijetno prireditev je zaključila uprizoritev »Sneguljčice in sedmih palčkov*, v kateri so nastopili skoraj vsi kotalkarji.
Kino
CIRCORAMA ORFEI bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselju S. Sergio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna tel. 824-781.
Nazionale 16.00 «Detective privato... anche troppo*. Barvni film. Igra Mia Farrow. Komedija.
Excelsior 16.00 «11 grande valzer*. Barvni film. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi.
Grattacielo 16.30 «Sole rosso sul Bosforo*. Barvni film. Igrata Stan-ley Kramer in Gearaldine Chaplin. Fenice 16.00 «Milano rovente*. Barvni film. Antonio Sabato in Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Palmo dacciaio — un turbine di violenza*. Barvni film. Režira Chu Mu.	.	..
Ritz 16.30 «Number one*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Detektivka.
Aurora 16.30 «11 gatto di Brooklyn, aspirante detective*. Barvni zabavni film. Igra Franco Franchi.
Capitol 16.30 «L’arma, l’ora ed il cervello*. Barvna detektivka. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Agente 007 — Si vive solo due volte*. Barvni film. Igra Sean Connery.
Filodrammatico 16.30 «11 Decamerone nero*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Una mangusta per tre camaleonti*. Barvni film. Igra Jean Sorel.
Vittorio Veneto 16.30 «Dalla Cina con furore*. Barvni film. Igra Bruce Lee.
Abbazia 16.30 «DOC!» Barvni pustolovski film. Igrata S. Keach in Faye Dunaway.
Astra 16.30 «Tarzan ed i traffi-canti d’armi». Barvni pustolovski film. Igra Ron Ely.
Ideale 16.30 «L’allucinante fine delTu-manita*. Barvni film. Igrata Diana j Ross in Charles Harry.
Impero 16.30 «Madre e figlia rivali in amore*. Barvni dramatični film. Igra Lucia Bose.
Šolske vesti
Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Dom ju, v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v žavljah in pri Korošcih še danes v dopoldanskih urah.
Od ponedeljka dalje, bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini.
Opensko didaktično ravnateljstvo ob-vešč... da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred še danes od 9. do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Do-nadoni, pri Sv. Ani in v škednjd še danes.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva m sicer Oton Zupančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljab še danes.
Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva še danes v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul-
Caravaggio 4. sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
»Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zoiz» v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dah od 10. do 12. ure *
SOŽALJE
Prosvetno društvo «Valentin Vodnik* iz Doline izreka iskreno sožalje svojemu pevcu Mariju Kocjančiču I® družini ob izgubi dragega očeta.
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi oče in nono
VILKO KOCJANČIČ
Pogreb bo danes ob 18. uri iz hiše žalosti v Dolini.
Dolina, 30. 6. 1973
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Mario in Mirko z družinama ter ostalo sorodstvo
•nitiiiiiimuiiiiiiiiiiiiimiiitimiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimniimvtinniiiiiiiifiuiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiun
MEDTEM KO JC V FURLANIJI DIVJALO NEURJI
HUD NALIV, VETER IN RAZBURKANO MORJE
STRAHOVITA NOČNA NESREČA PRI NARAVNEM PREDORU
Dva mrtva pri trčenju avtov na obalni cesti
Tretja žrtev se v bolnišnici bori s smrtjo, četrta pa bo okrevala v 20 dneh - V avtomobilu naj bi bilo 5 potnikov
■iianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuimiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiitiiiimiiiiiiiiiuiiMiiHimiiumiiimuiiiiiiiiiiiiiuiiimiimmimHiiiiiimmuimiiHimimiiiimii
SKORAJ V VSEH KONZULTAH IZVOLJENI PREDSEDNIKI
Rajonske konzulte izrekajo mnenja o letošnjem občinskem proračunu
: . ■■ i.’ A' •' \ ) '-■	i J .'J ■ r
V Križu izvoljen Pavel Najt (KPI), pri Sv. Jakobu Vascotto (KPI) in pri Sv. Ani Hlacia (KD) - Ostala predsedstva
VČERAJ VIŠEK PRAZNIKA VINA IN RIB V KRIŽU
Danes nastopita pevski zbor Vesna in šolski pevski zbor
Skupina zmagovalcev na tekmovanju v balincanju
GORIŠKI DNEVNIK
- ;
HVALE VREDNA POBUDA PD «VODNIK» IN GODBE IZ BREGA
Koncert za postavitev spomenika padlim partizanom v Mačkoljah
Pozdrav Vojka Kocjančiča - Recitacije Jasne Pelaros in Vojka Slavca
Pevski zbor »Valentin Vodnik* in godba na pihala iz Brega v Mačkoljah
Na lepem prostornem dvorišču znane gostilne Tul v Mačkoljah je bil predvčerajšnjim že napovedan in pričakovan koncert, ki sta ga priredila prosvetno društvo «Valentin< Vodnik* in godba na pihala iz Brega, in katerega čisti dobiček je šel za postavitev spomenika domačinom padlim v narodnoosvobodilni borbi. Že pred napovedano uro se je na omenjenem dvorišču zbrala velika množica ne samo domačinov, temveč vaščanov iz vseh vasi z Brega in tudi iz samega mesta. Bogat kulturni spored je napovedoval Vojko Kocjančič ter v kratkih besedah razložil pomen vsake pesmi. Najprej je godba na pihala zaigrala nekaj partizanskih pesmi, nato je nastopil mešani pevski zbor »Valentin Vodnik*, ki je v prvem delu sporeda zelo dobro in občuteno zapel sedem partizanskih pesmi. Pred začetkom programa je Kocjančič pozdravil domačine ter vse, ki so prišli, da so s svojo prisotnostjo podprli akcijo odbora za postavitev spomenika padlim partizanom v tej vasi. V svojem kratkem nagovoru je Kocjančič med drugim dejal: «Dolinski prosvetarji se čutimo dolžni, da v svoji bližnji okolici podpremo vsako vrsto prosvetne dejavnosti, ali dejavnosti. ki se nanaša na ideale narodnoosvobodilne borbe*. Svoj govor je končal z besedami: «Nekaj pa nam mora biti vsem jasno, kultura in slovenski jezik je last nas vseh ne-glede na politično prepričanje, če pa lahko danes pojemo in govorimo v našem jeziku, gre zahvala prav tistim, ki se jih spominjamo danes, tistim, ki so za našo svobodo darovali vse kar so imeli, življenje*. Nato je naša prelepa partizanska in narodna Pesem iz mačkoljanskega griča zadonela po vsem Bregu. Zbor pod vodstvom Ignacija Ote, kot smo omenili je v prvem delu programa, zapel: »Zapojmo pesem*, «Slovenska zemlja*, «Sinoči me dekle je vprašalo*, »Smrt v Brdih*, «Bolen mi leži* in »Pjesma slobodi*. Tako v prvem kot v drugem delu sta dva Brežana, člana slovenskega amaterskega gledališča Jasna Petaros in Vojko Slavec selo dobro recitirala nekaj partizanskih pesmi in sicer: «Kje si mati*, »Materi padlega partizana*, «Pri nas*, »Kri v plamenih*, «Gazimo, gazimo* in «Pesem slovenskih brigad*. Po desetih minutah odmora je v drugem delu sporeda spet nastopil moški pevski zbor «Valentin Vodnik*, ki je zapel še: »Oj Triglav moj dom», »Rožici*, sledila je dalmatinska «Fa-iile se Kaštelanke*, nato «Kolo iz Rosne*, «Le vkup uboga gmajna*, «To je naša vojska*, »Pesem o XIV. di-viziji*, »Hej brigade*, ki jo je zbor sapel ob spremljavi godbe. Moški pevski zbor «Valentin Vodnik* je končal svoj program s pesmijo «Vstajenje Primorske*. Godba na pihala iz Bre-Sa je pod vodstvom Dušana Strajna se dolgo igrala nekaj partizanskih skladb. Vsi navzoči so bili s tem Prelepim koncertom zelo zadovoljni ser nagradili vse nastopajoče, tako elane pevskega zbora, člane godbe
na pihala kot dva mlada člana slovenskega amaterskega gledališča z burnim in močnim aplavzom. Vsi so bili zadovoljni, da so na skromen način in s svojo prisotnostjo poma-
gali k uresničenju pobude za postavitev spomenika najboljšim sinovom Mačkolj, ki so padli za svobodo in za mir med narodi.
M. M.
■m iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui m iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii nun n n iii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiinmiiuiiiiiil
PROMETNI UKREPI OBČINSKE UPRAVE
«Rumeni pas» in spremenjen način vožnje po Ulici Ghega
Nekateri ukrepi in omejitve v Terezijanski Četrti so le posledica javnih del
Problem prometa po mestnih ulicah postaja iz dneva v dan bolj pereč. V ta namen je občinska u-prava že poskrbela za postavitev centraliziranega sistema semaforjev, ki bo zahteval postopno a korenito spremembo raznih smeri vožnje, ureditve parkirnih prostorov itd. Za delno razbremenitev prometa v mestnem središču je tržaški župan odredil nekatere spremembe v Ul. Ghega. Z današnjim dnem bodo na eni. stezi, in sicer na strani lihih hišnih številk v predelu od Ul. Trento do Trga Dalmazia lahko vozili samo avtobusi in taksiji. Ta ureditev bo začasna kot bo začasna ureditev e-ncsmerne vožnje v smeri Trga Dal-maizia na. omenjeni stezi ter enosmerne vožnje za vsa vozila z delnimi omejitvami, za ostale steze v smeri od Trga Dalmazia do Ul. Cellini. Obenem bodo na obeh straneh cestišča in sicer v smeri od Trga Dalmazia do Ul. Cellini ter od Ul. Trento do Trga Dalmazia namestili znake za prepoved parkiranja. Ob križišču z Ul. Roma in sicer med stavbami s hišnima številkama 8 in 11 ter ob križiščih s Trgom Dalmazia, Trgom Liber-ta ter Ul. Cellini bodo namestili zebraste prehode za pešce.
V bližini omenjenega področja bodo delno in v raznih fazah z jutrišnjim dnem spremenili tudi nekatere druge prometne ukrepe in to zato, ker bo gradbeno podjetje «Mari in Mazzaroli* začelo z zamenjavo plinovodnih cevi v ulicah Filzi, S. Spiridione, S. Antonio Nuo-vo in Geppa. V prvi fazi bodo odredili prepoved vožnje po Ul. Filzi v predelu, ki gre od Trga Dalmazia do Ul. Milano. V drugi fazi prepoved vožnje po omenjeni ulici v predelu, ki gre od Ul. Milano do Trga S. Antonio Nuovo. V tretji fazi del bo prepovedano voziti po Trgu S. Antonio Nuovo v predelu od Ul. Filzi do Ul. S. Spiridione ter po Ul. S. Spiridione, v predelu od Trga S. Antonio Nuovo do Ul. Genova. V četrti fazi del bodo zaprli Ul. S. Spiridione od Trga S. Antonio Nuovo do Korza,
v peti fazi pa bodo začasno zaprli celo Ul. Geppa.
Zaključna šolska prireditev v Križu
Medtem ko pišemo v današnjem dnevniku vse kar se dogaja v tem tednu v Križu od vinske razstave do raznih kulturnih in športnih prireditev ne moremo mimo tega, da hi poročali o najmlajših Križanih, ki so prav te dni zaključili letošnje šolske leto. Otroci, ki obiskujejo osnovno šolo «Albert Sirku v Križu so v nedeljo pripravili lepo razstavo ročnih del in s tem pokazali svojim staršem in vaščanom vse kar so pripravili izven drugega študija med šolskim letom.
V ponedeljek po šolski maši pa so na šolskem dvorišču pripravili svojevrstno šolsko prireditev. Priredili so namreč lep zborovski koncert ob spremljavi harmonike ter enoglasno in dvoglasno zapeli več otroških in narodnih pesmi. V prvem delu sporeda so kriški učenci zapeli tri pesmi, ki pojo o ptičkah «Pojt.e. pojte drobne ptičke», «Ena ptička mi poje» in «Ena ptička priletela». Te tri pesmi je priredil učitelj Ljubomil Toroš in so pesmi otroci prav njemu poklonili, ker odhaja v zasluženi pokoj. V drugem delu so bile na sporedu hudomušnice in sicer: «Polka je ukazana», «Kaj sem prislužih,
| «Pesem o ciganm, «Kaki cigani delajoč. «Prišla je miška» in «žena ' gre na gosih. Vse pesmi je spremljala s harmoniko Jadranka Sedmak.	,
Prisotni starši kot ostali vaščani so bili s koncertom, ki so ga dobro izvedli njihovi otroci, zelo zadovoljni ter nagradili vse nastopajoče z močnim in burnim aplav-
ZOm•	M. M.
RAZPIS
Enomesečna praksa za slovenske študente v slovenskih bolnišnicah
Na vabilo Slovenskega zdravniškega društva so letos znova razpisale enomesečno počitniško prakso za slovensko govoreče študente medicine iz zamejstva sledeče ustanove:
1.	Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem
2.	Splošna bolnica Celje - Bolniška delovna enota Topolšica
3.	Zdravstveni dom Domžale
4.	Psihiatrična bolnica Idrija
5.	Splošna bolnica Jesenice
6.	Splošna bolnica Koper
7- Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj ”• Klinične bolnice — Dermatološka klinika, Ljubljana, Zaloška 2 "• Klinične bolnice — Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, Ljubljana, Riharjeva 24
Klinične bolnice — Ortopedska klinika, Ljubljana, Zaloška 9 Klinična bolnica za otroške bolezni. Ljubljana, Vrazov trg 1 Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni, Ljubljana, Šlajmarjeva 3
13.	Splošna bolnica Maribor
14.	Splošna bolnica Novo mesto
15.	Medicinska fakulteta - Inštitut za mikrobiologijo, Ljubljana
16.	Splošna bolnica, Murska Sobota
17- Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 16- Bolnica Ivana Regenta Sežana
Splošna bolnišnica v Slovenj Gradcu 20. Splošna bolnišnica Trbovlje
Imenovane ustanove bodo študentom nudile brezplačno hrano in honorar ter po možnosti priskrbele bivališče. Praksa bo v juliju in avgustu.
Vabimo kandidate, da se dogovorijo naravnost z direktorji imenovanih ustanov. Če bo na kako u stanovo naslovljenih več prošenj, kakor imajo mest, jih bo le-ta odstopila drugi.
10.
11.
12.
V STAROSTI 82 LET
Umrl je kapetan Alberto Cosulich
V četrtek je v 82. letu starosti umrl kap. Alberto Cosulich, predsednik plovne družbe «Fratelli Cosulich* in eden izmed prvih pobudnikov tukajšnjega ladjedelništva. Pokojni je namreč vodil ladjedelnico «Cosulich» v Tržiču, ki je bila zgrajena leta 1908, od leta 1928 do leta 1930 pa je bil upravni ravnatelj ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Ko sta se omenjeni ladjedelnici združili v Združene jadranske ladjedelnice (Cantieri Riuniti delTAdriatico — CRDA), je kap. Cosulich postal glavni upravni inšpektor nove družbe. Leta 1949 je bil imenovan za glavnega podravna-telja CRDA, od leta 1960 do leta 1963 pa je bil predsednik Tržaškega arzenala.
Odvzem vozniških dovoljenj nekaterim avtomobilistom
Tržaška prefektura je v mesecu maju odredila odvzem vozniških dovoljenj številnim avtomobilistom, ki so zakrivili hujše prometne nesreče. Za eno leto so vozniško dovoljenje odvzeli Giulii Babic por. Lovrecich, Borisu Bosichu in Paolu Uleju, za deset mesecev Gior-giu Bossiju, za devet mesecev An-vanniju Siviu za pet mesecev Paolu Čuku, Mariu Riosi in Gio-vanniju Siviju, za pet mesecev Paoli Pescatori, za tri mesece Antoniu Del Giustu in Vladimiru Mignoliju ter za en mesec Silviji Crusiz por. Miot.
Obenem je prefektura odredila preklic desetih vozniških dovoljenj zaradi starosti lastnikov, sedem dovoljenj pa so odvzeli za nedoločen čas, ker lastniki niso obnovili vozniškega izpita.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
H kateri izmed gorskih skupnosti naj se priključi občina Sovodnje?
Sklep bodo sprejeli po posvetovalnem sestanku v Gorici ■ Možen konzorcij za geometra med tremi slovenskimi občinami - Uspešno posredovanje poslanca Albina Skerka za poimenovanje ulic
«Po posredovanju poslanca Šker-, ključek' k mirenskemu mejnemu i konzorcij z Zagrajem, vendar sta
ka v Rimu je deželno spomeniško prehodu-, prevzeli, so. plačilo do-varstvo pismeno zaprosilo našo občino, naj obrazložimo naslednja imena, ki smo jih izbrali za poimenovanje naših lic: Fran Levstik, Primož Trubar, Ivan Pregelj,
Bazovica, Sveti Marko, Vipava in Dragotin Kette*, je dejal župan Jožef Češčut na začetku četrtkove seje občinskega sveta v Sovodnjah, ko je podal svoje poročilo za razdobje med poslednjima dvema sejama. S tem se je zganila z mrtve točke pobuda občinske uprave, da odpravi nekatera ulična imena, ki spominjajo na poprejšnji režim (U-lica Impero, Ulica Regina Elena, itd.), in jih zamenja s slovenskimi.
Zupan češčut je nadalje seznanil občinske svetovalce z oddajo gradbenih del za osnovno šolo v Sovodnjah in dodelitvijo popravil v šoli v Rupi. Prebral je zahvalo odbora za elektrifikacijo zvonov v Sovodnjah občinskemu svetu za prispevek 100.000 lir in sporočil obvestilo deželnega odbomištva za kmetijstvo, da je prispevalo del sredstev za vodovodno napeljavo v zadnjo hišo, ki še nima vode. Posebno dolga. razprava se je razvila na podlagi županovega obvestila o posvetovanju v Gorici dne 3. julija glede razmejitve gorskih skupnosti, ki so jih ustanovili z deželnim zakonom in jih bo na podlagi mnenj občinskih uprav z dekretom razmejil predsednik deželnega odbora.
Deželni	zakon	predvideva	tri
možne variante, ki bi jih mogli, ob upoštevanju koristi sovodenjske občine, skrčiti samo na dve, zakaj prva in tretja varianta sta v bistvu enaki in predvidevata ustanovitev ene gorske skupnosti za homogeno kraško področje od Doline pa do vključno Sovodenj, medtem ko obsega druga varianta področje med Krminom in Doberdobom ter bi zato vključevala vse tri slovenske občine in, seve, gorske dele	vmesnih	občin. Pri	iz-
biri med nakazanima možnostima so svetovalci v	glavnem želeli
združevanje čimvečjega števila slovenskih občin, zlasti pa se je kazala skrb za pridružitev štever-janske občine. Razgovor je nudil priložnost za koristno izmenjavo mnenj in za osvetlitev vsekakor pomembnega vprašanja, o katerem so občinske uprave pred c- i dobritvijo zakona poglobljeno raz-! pravljale.	Župan	češčut se	je
zahvalil za diskusijski prispevek in predlagal, naj za sedaj’ne sprejmejo nikakršnega sklepa, ker .se želijo seznaniti še z nameni ostalih krajevnih uprav na posvetoval1 nem sestanku 2. julija v Gorici. Končno odločitev bodo sprejeli na prihodnji seji, da bi svoj sklep občinska upirava sporočila do 15. julija, kakor to zahteva dežela.
Svetovalci so nato prešli na dnevni red, ki je obsegal 14 točk, od katerih se jih je večji del nanašalo na javna dela s sredstvi lanskega proračuna. Tajnik dr. Štefan Bukovec je na prošnjo žu pana Češčuta pojasnil finančno stanje občinske uprave, na podlagi katerega je po obračunu 1972 prihranila občina 18 milijonov lir. Po opravljenih delih, ki so jih odobrili na seji, bo preostalo v občinski blagajni še 7.6 milijona.
Svetovalci so odobrili gradnjo opornega zida ob cerkvi na Peči, ki se podira in s tern ustvarja nevarnost za rušenje zgradbe. Občina je pismeno obvestila ministrstvo in prejela tudi nekaj sredstev, h katerim bo primaknila tudi svoja, da bo delo opravljeno. Za delo, kj bo veljalo okoli dva milijona lir, so tudi kurijo vprašali za prispevek^
Znesek 2.7 milijona lir bodo potrošili za popravilo otroškega vrtca v Rupi, kjer se je vdrla streha. Poslopje bodo prepleskali, uredili bodo podove in opravili še druga popravljalna dela, kj jih bodo zaključili še pred pričetkom novega šolskega leta. 300.000 lir so sklenili nameniti za vodovodni p!ri-
datnega davka IVA za popravilo šole v Rupi in plačilo IVA za ureditev’ nekaterih občinskih cest.
Zelo zapleten je razlastitveni postopek P”i delih za ureditev nekaterih .občinskih cest. Zanje bodo uporabili zakon iz leta 1885 (zakon Napoli), po katerem bodo za razlaščeno zemljo plačali srednjo ceno med tržno eenO in ceno, za katero so lastniki obdavčeni.
Odobrili so pravilnik za: frizersko dejavnost, ki so jim‘ga vrnili z malenkostnimi dopolnili, ki jamčijo' boljše higiensko stanje v frizerskih salonih. Bili - so mnenja, da bi približno 100 metrov zemljišča -v bližini »kamna* prodali po 1.000- lir. !
Župan je nadalje poročal o sestanku predstavnikov Doberdoba, Sovodenj in Števerjana. za ustanovitev skupnega tehničnega konzorcija, .ki bi zagotavljal skupno uporabo geometra. Predlog za njegovo ustanovitev je prišel iz Doberdoba, ki je irhel ‘ svoj čas takšen
ga občini razpustili, ker se je Za-graj povezal z Gradiščem. Zaradi občutljivih vprašanj, s katerimi bi se geometer moral ukvarjati, so bili mnenja, da mora biti Slovenec. Po daljši razpravi, med katero so se seznanili z raznimi vprašanji, ki nastajajo pri gradnji, odkar veljajo novi regulacijski načrti in odkar prihaja tudi do pritiskov za prodajo slovenske zemlje za razne potrebe in dostikrat tudi za špekulativne namene, so se prisotni strinjali z županovim predlogom za sklicanje sestanka odborov vseh treh občin vključno s prisotnostjo predstavnika manjšine v občinskih svetih kjer naj konkretneje določijo potrebe posameznih občin in jih medsebojno uskladijo.
Na koncu seje je svetovalec Marcel Devetak odprl vprašanje sklicevanja občinskih sej ter je predlagal, naj se svetovalci sestajajo tudi popoldne, se pravi med delovnim časom, ker zakon daje delavcem to pravico, kadar gre za opravljanje javnih odgovornosti.
LEP PRAZNIK OB DOBERDOBSKEM JEZERU
Mladi prosvetarji PD Jezero obnavljajo staro tradicijo
Prirejanje praznika jim jemlje čas za priprave na turnejo pevskega zbora v Makedonijo
Če se zapletete v pogovor z Doberdoba. ki niso več pri mlajših, ampak so bili mladi v prvih povojnih letih, tedaj bodo vsi z veseljem govorili o prirejanju praznikov ob Doberdobskem jezeru, o velikih uspehih, ki so jih imeli, pa tudi o velikih težavah, skorajda nepremagljivih težavah zaradi pomanjkanja toka, vode, prevoznosti cest in toliko dragih stvari, ki jih takrat ni bilo. Praznik ob jezeru je postal neke vrste simbol vsega Krasa, vseh naših ljudi, ki so se s Krasa preselili v Laško, in tudi tolikšnega števila Italijanov, ki so zaradi vsakodnevnega stika z našim človekom v ladjedelnici in na drugih delovnih mestih v Tržiča, imeli praznik ob jezeru delno tudi za svojega. Bil je skratka simbol življenjske moči naših trdnih Kraševcev in zlasti njihove upornosti, ki se je kazala v vsakodnevnem trdem življenju in tudi v časih hudih preizkušenj, ki iih na doberdobskem Krasu ni manjkalo v zadnjih 50 - 60 letih.
Po nekajletnem premoru je zamisel o prirejanju množičnih prireditev ob jezeru spet oživela. Na podlagi izkušenj, uspehov in volje starejših, se je ta zanesel porodila v mlajših ljudeh, ki hočejo nadaljevati tradicijo in pokazati, da so prav tako kot njihovi očetje spo-
■iiliiifii(iliiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuittliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii:iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
OTVORILI SO GA VČERAJ ZJUTRAJ
Člani Mladinskega krožka v Gorici imajo funkcionalen sedež za svoje delovanje
Predsednik krožka Dušan Križman podal obračun enoletnega dela krožka, v katerem se zbirajo napredni slovenski mladinci na Goriškem
Predsednik Mladinskega kluba Dušan Križman med branjem poročila. Ob njem so: odbornica lseoa Dornik, predstavnik ZMS Janko Tedeško in tajnik SPZ Edmund Košuta
V notranji stavbi na dvorišču Slovenskega dijaškega doma na Sve-tpgorski cesti so si naši napredni mladinci uredili prijeten, sedež. V njem se bodo zbirali člani Mladinskega krožka, na razpolago pa bo brez dvorna tudi drugim. vejam mladinskega udejstvovanja za razne sejne potrebe in za družabno udejstvovanje.
Novi sedež so odprli včeraj zjutraj. Te svečanosti so se udeležili predvsem člani Mladinskega krožka, prišli pa Sp tudi zastopniki raznih ustanov in organizacij.
Predsednik krožka Dušan Križman je v svojem govoru dejal: «Dobro leto je od tega, ko , je Mladinski krožek začel poganjati korenine med slovensko, progresivno mladino v Gorici in okolici. V tem, za katerokoli društvo razmeroma kratkem času se je razrastel v razvejano organizacijo, ki je dokazala, da je sposobna aktivno posegati na razna področja našega za-
Na državni cesti Gorica — Trst na nekem ovinku pri Palkišču je včeraj ponoči tovornjak zašel s ceste in podrl nekaj dreves. Do nesreče je najbrž prišlo ker je bil šofer zaspan. K sreči se ni nihče ranil samo vozilo je poškodovano in
seveda tudi tovor. V vozilu so prevažali v glavnem krompir, ki se je razstrosij.po cesti po bližnjem travniku. Prvi so na lice mesta'prišli karabinjerji iz Gabrij, nato je prišla še karabinjerska izvidnica - iz Tržiča.' ‘ ‘ "
mejskega kulturno - političnega življenja; Dovolite, da na kratko podam pregled tega dela. Zbirati smo se začeli v lanski spomladi po skupini ugotovitvi ki ji je botroval večletni občutek marsikaterega izmed nas, da je treba raznesti pokrov nekega mračnega kulturnega mrtvila in izid neopravičljive nepovezanosti med mladimi slovenskimi ljudmi, katerim je bil in je skupen imenovalec trdna narodna zavest, pripadnost demokratičnim družbenim tokovom, čustvena navezanost na matično domovino, zvestoba duhu narodnoosvobodilnega boja.
«Seminar, ki je potekal v lanskem poletju v Bohinju in katerega se je udeležilo približno 30 mladih, nam je bil odskočna deska pri popularizaciji namenov in za pripravo prvega občnega zbora, ki je bil v mesecu septembru. To so bili prvi važni koraki; začeli so kmalu za tem z rednim delovanjem kulturni, družbeno - politični in rekreacijski oddelek, a že takoj so se začenjale porajati prve skrbi, kajti za uresničitev ambicioznega programa delovanja in prireditev, ki smo ga izoblikovali že na prvih sejah, so bila nujno potrebna določena sredstva; da ne govorim o potrebi po prostorih v katerih bi se lahko shajali, sestajali, ugotavljali uspešnost ali neuspešnost naših pobud, kovali načrte za nadaljnje delo.
»Po začetnih težavah, ki jih je spremljal sem pa tja kak nesporazum občasno pa tudi staromodna izzivanja in pobožne želje po naši skorajšnji izginitvi pri nam nenaklonjenih ljudeh, se je tudi nad nami začelo jasniti. Našli so se pošteni in pogumni ljudje, ki so nas z vsem svojim vplivom podprli pri pristojnih krogih. Njim gre najiskrenejša hvaležnost vseh članov in simpatizerjev Mladinskega krož-* ka Gorica, posebno še celega odbora, ki je nosil in nosi neposredno vso težo prevzetih obveznosti v društvenem življenju in delovanju.
«Ozrimo se nekoliko nazaj*, je dejal Križman, »v našo prvo prosvetno sezono. Pripravili smo razna predavanja, gledališki predstavi, proslavo kmečkih uporov s slikarskim in literarnim natečajem, h kateri smo pritegnili lepo število osnovnošolskih otrok in srednješolskega dijaštva, Kopernikovo pro-
slavo; stalno smo si prizadevali, da bi s svojim delom in s svojimi ideali prodrli v najširši okvir naše delavske in študirajoče mladine. Naj se mi oprosti, če moram to naštevanje strniti v ugotovitev, da je bila ta naša izkušna vsestransko pozitivna in, če smo mogoč-; razočarali č oveka, ki je od nas več pričakoval in vida! v kaki naši pot udi ah •> nj»ncm uresničevanju nekaj improvizacije, naj ponovim, da smo se letos prvič pojavili pred našo javnostjo in, da se bomo prav gotovo v doglednem času rešili morebitnega vajeniškega videza.*
Dušan Križman je tako nadaljeval: «Preden povabim vse prisotne, da se malce zadržijo z nami ob skromni zakuski, dovolite, da se še enkrat zahvalim vsem našim dobrotnikom, vsem tistim, ki so v odločilni meri prispevali k temu, da lahko danes uradno zasedemo ta prijeten, lepo opremljen in funkcionalen sedež: ravnatelju Dijaškega doma tov. Edmun-du Košuti, Kulturni skupnosti Slovenije in gospodu Ivanu Prinčiču iz Krmina,*
Nato je predsednik krožka pozdravil goste in sicer podpredsednika pokrajine Marka Waitritscha, podprefekta dr. Carrata, člana predsedstva SKGZ Gorazda Vesela, predstavnika Zveze mladine Slove-' nije Janka Tedeška, predsednico SPD Jožico Smetovo, predsednika društva «Oton Župančič* iz štan-dreža Danila Nanuta, didaktičnega ravnatelja dr. Milana Brešana, predsednika SKAD Di Battisto. Svoj pozdrav je Križman podal tudi v italijanskem jeziku.
Sledila je zakuska in prijetno pogovarjanje o dosedanjih izkušnjah in o nalogah, ki čakajo našo mladino v bodočnosti.
sobni spopasti se z vsemi težavami, ki jih prinaša ta prireditev. Če se jim bo pri tem pripetil kakšen spodrsljaj, jim ga moramo blagohotno oprostiti, zakaj kdor ne dela tudi ne greši. In vse kar delajo, delajo prostovoljno; to je pravilo v vseh naših prosvetnih društvih.
Letošnji praznik ob jezeru je izrazito rekreacijski, in moramo tudi takoj povedati, zakaj so se odborniki in člani prosvetnega društva «Jezero» odločili za takšen značaj praznika: vsa njihova skrb je namreč v tem času posvečena pripravam za potovanje v Makedonijo, kjer bodo pevci imeli več nastopov.
»Priprave praznika in tudi sam njegov potek nam jemlje dosti dragocenega časa za vaje pevskega zbora in za pripravo na makedonsko turnejo našega pevskega zbora*, je dejal predsednik društva Karel Fer-letič, eden najmlajših predsednikov prosvetnih društev, ki ima polne roke dela z organizacijo prireditve. «Upajmo. da nam bo vreme naklo-njeno*, je še pristavil in s tem dejansko izpričal največjo skrb, ki tare vse, ki se ukvarjajo s prireditvami na prostem.
Kamorkoli smo pogledali, povsod so mladi Doberdoba skrbeli za odvijanje programa, čeprav so tudS odrasli vaščani, občinski svetovalci, «dali eno roko*, zlasti tam, kjer je izkušnja najbolj potrebna.
Največ pa jih je bilo prvi večer «za.poslenih* z briškolo. Med njimi jih je bilo nekaj, ki so se prvič udeležili takšnega tekmovanja in po prvih dveh kolih tudi zmagovali.
Končni rezultat v briškoli je naslednji: prvo mesto sta zasedla Olin-to Zanier in Emil Jarc, oba iz Doberdoba, na drugo mesto sta se plasirala Boris Peric iz Poljan in Karlo Lavrenčič iz Doberdoba. Tretje in četrto mesto si delita Jožko Pahor in Branko Malič iz Gabrij ter par Karlo Gergolet (Doberdob) in Alfredo Lenardon (Ronke).
• Nocoj ob 21. uri bo v okviru praznika «Unita», ki poteka pri Madonini predaval o modemih metodah psihiatričnega zdravljenja zdravnik dir. Antonio Slavich.
Vpišite otroke v slovensko šolo
Ne bo odveč če še enkrat nekaj ur pred potekom roka opozorimo slovenske starše, da se danes opoldne zaključi redno vpisovanje v prvi razred osnovne šole. Poročali smo da vpisovanje letos poteka pozitivno in da bo skoro gotovo več otrok obiskovalo v prihodnjem šolskem letu slovensko šolo kot doslej. Vendarle so še zadnje ure važne, saj se morda najdejo še kje starši, ki premišljujejo v kakšno šolo bi vpisali svojega otroka. Morda so to starši, ki bivajo v mestu daleč od dveh šol v Ul. Randacrio in Croce.. Za te problem ne obstaja, kajti goriška občina skrbi že več časa za prevoz slovenskih otrok v svoje šole s šolskimi avtobusi tako iz raznih mestnih okrajev kot tudi iz Ločnika in tudi iz Gradiškute. Poleg tega pa se bodo slovenski o-troa le v slovenski šoli navadili slovenskega jezika in se ne bodo potujčili. Da je znanje slovenskega jezika važno nam dokazuje tudi dejstvo, da obiskujejo slovenske šole v Gorici otroci, iz čisto italijanskih družin.
Še nekaj ur torej do končne odloatve. Če se kdo ni še odločil naj to napravi nemudoma. Otrok ntu bo nekoč hvaležen.
Hubad in Tomšičeva koncertirala v Vidmu
V avditoriju sv. Frančiška v Vidmu sta na 4. koncertu letošnje sezone v četrtek zvečer gostovala dva slovenska umetnika: dirigent Samo Hubad in pianistka Dubravka Tomšič. Domači orkester je pod Hubadovim' vodstvom izvajal tuli nekatera dela sodobnih jugoslovanskih- skladateljev.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Una colt in mano al diavolo*, R. Wood in W. Berger, barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «AU’ombra delle piramidi*. C. Heston in I. Neil, barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Love story a Banghok*. D. Randall in L. Barker, barvni film .
CENTRALE 16.00-18.45-21.30 »La battaglia dei giganti*. D. Andrews in H. Fonda. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «L’isoIa dei sensi perduti*. L. Kalergis in I. Lorenzi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «Rivelazione di un maniaco sessuale al capo del-la squadra mobile*. Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Super fly*. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «11 maestro e Margherita*. Barvni film.
Aova finrica
SOČA «šerif na divjem Zahodu*, a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Obračun na Karibih*, francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Topovi za Kordobo*. ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE «Igralec in prostitutka*, a-meriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Diamanti so večni*, ameriški barvni film ob 20.00.
POTUJOČI KINO TRNOVO »Skrivnostna vojna Hary Friga*, ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna kama Marzini, Korzo Italija 89 L 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je detur. na lekarna San Nicolo. Ul. X, gada, tel. 73-328.
NEVARNOST JEDRSKIH EKSPLOZIJ
FRANCOSKI POSKUS NA OTOKU MURUROA
Avstralski prostovoljci bodo skušali preprečiti, kar ni uspelo sodnikom Mednarodnega sodišča v Haagu
KAJ MENI O TEM SLOVITI KIRURG
Rak na možganih se da ozdraviti
Če je diagnoza pravočasnar, je opermija možganov tako gotova, da se reši malone vsak primer
V ROVTAH SI Z UDARNIŠKIM DELOM i PRIPRAVLJAJO NOV PROSVETNI DOM i
Hiša v Rovtah, ki jo domačini preurejajo v prosvetni dom
Skupina delavcev - udarnikov pred prosvetnim domom
Isti delavci - udarniki v novem domu, ki ga šele preurejajo
Kitajska vodikova bomba je torej spet eksplodirala nekje nad zahodnimi puščavskimi predeli Kitajske. Natančno kje in kako, ni bilo sporočeno. Na vsak način so to Kitajci napravili, ne da bi se kaj posebno menili za mnenje mednarodne javnosti, ki je izrecno nasprotno vsem takšnim poskusom, ne samo zaradi ustvarjanja novih elementov mednarodne napetosti, ki nič ne prispevajo k naporom, da bi se svet postopno umiril, marveč, ker se s temi poskusi čedalje bolj zastruplja tudi zemeljsko ozračje ter živa človeška bitja izpostavljajo strahotnim nevarnostim jedrskega žarčenja v neposredni ali posredni obliki.
Zdaj so, kot poroča časopisje, na vrsti Francozi. Tudi oni bi radi vnovič pokazali, da se z njimi ne gre šaliti, da so tu, da so močni in jih je treba upoštevati. Toda naj se zdaj nekdo zmisli in še on nekaj podobnega poskusi, češ, če so Kitajci in Francozi, seveda, tudi jaz ne morem zaostajati, da me ne bi prehiteli. Saj bi tako po tem načelu lahko zapovrstjo vsi, kdor bi le imel potrebna sredstva na razpolago — ker to ne stane malo — začeli prirejati svoje ognjemete jedrskih eksplozij, veselo in pogumno, kot otroci, ki jim je malo mar, s kako nevarnimi zadevami se igrajo.
Morda pa bo uspelo avstralskim prostovoljcem, kar ni sodnikom mednarodnega sodišča, namreč, da bi preprečili francoski jedrski poskus na polinezijskem otoku Mururoa. Ne bodo edini, bodo pa najbližji. Nekateri jih opozarjajo, da nosijo glavo v torbi, če bodo Francozi navzlic vsemu opravili to, kar so se namenili. Prostovoljci pa menijo, da se tveganje izplača, ker bi od eksplozije sicer utegnilo pomreti tudi nad tisoč ljudi.
Francija, ki se ni pridružila moskovskemu sporazumu o prekinitvi jedrskih eksplozij, že od 1. 1966 eksperimentira na otoku Mururoa s tem nevarnim orožjem, ne da bi se ozirala na proteste javnosti. Toda nasprotovanja so se večala od eksplozije do eksplozije, letos pa so se spremenila v pravcate demonstracije mednarodnega obsega. Avstraliji in Novi Zelandiji, ki tem poskusom nasprotujeta že od samega začetka, so se zdaj pridružile Bolivija, Čile, Indonezija, Japonska, Kanada, Malezija, Singapur, Peru in drugi, kakor tudi javno mnenje v mnogih deželah, celo v sami Franciji. Toda doslej zaman.
Pišejo se peticije in protestna pisma. Pristaniški delavci v Avstraliji in na Novi Zelandiji bojkotirajo francoske ladje, trgovci prodajajo manj pariškega ženskega perila...in šampanjca, ker so časopisi pozvali ljudi na bojkot francoskega blaga in uslug, med drugim tudi uslug letalske družbe «Air France*. Znani francoski javni delavec — fizik in Nobelov nagrajenec Alfred Kastler, bivši obrambni minister Jules Moch ter nekdanji komisar za atomsko e-nergijo Francije Perrin — so pozvali vlado naj se poskusu odpove. Menijo, da je odvečen celo nekateri častnik kot general Stehlin, in to iz docela praktičnih razlogov:	«V
najboljšem primeTu bomo leta 1975 razpolagali z jedrsko kapaciteto 30 megatonov, ZDA bodo v tem času razpolagale s 30.000 megatoni, SZ s 25.000».
Ker francoske vlade niso omajali ne moralni, r.e materialni, ne politični in ne pravni razlogi, se je 600 avstralskih vojakov pomorske pehote odločilo za korak, ki so ga nekateri označili za samomorilski : odpluli so s tovorno ladjo «Sydney» na južni Pacifik, torej na bodoče prepovedano področje, «oboroženi» ter opremljeni samo s plinskimi maskami, poletnimi oblačili, sredstvi za zaščito pred žarčenjem in dobro voljo. Dokler bodo oni tam, upajo, se Francozi verjetno ne bodo odločili opraviti svoj nevarni eksperiment. Toda, kdo ve, če ne bodo nezaželeno ladjo skušali pregnati s pomočjo klasičnega orožja.
Na ladji je s prostovoljskim »samomorilskim odredom* tudi minister za trgovino, James Caims. Po morju pa krožijo še druge protestne ladje, ladjice, čolni in kanuji (s stotinami prebivalcev otokov Fidži). Ti nasprotniki poskusa nimajo, pravijo, ničesar proti Franciji, morda celo razumejo nekatere njene politične potrebe in ambicije, vedo, da se Francija na tak, atomski način skuša zoperstaviti vplivu, nadoblasti in hegemoniji supersil — toda za napačnega in nevarnega imajo prav način, s katerim to skuša doseči, ne smoter in cilj. Za nevarnega zlasti zaradi tega, ker ogroža življenje stotin ljudi. Dosedanji fržncoski poskusi na oto-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odpovejte so nekaterim predlogom, ki niso ugodni. Z ljubljeno osebo pomenek j načrtih.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Če imate skleniti delikatnejši posel, ne pozabite n., ponujeno podporo. Nepozabne ure z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ugoden trenutek, da si utrdite poslovni položaj. Bodite odkritosrčni.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne obremenjujte se nepotrebno z delom. Poenostavite svoj delovni program.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V poslu ne spreminjajte načrta, čeprav bo deležen kritik. Zanimiv in prijeten večer.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ugoden trenutek za postavitev zahteve, ki jo želite izpolniti. Pri-
ku Muroroa bodo — tako so izračunali nekateri melbournski učenjaki — umorili ali dednostno poškodovali 50 do 100 oseb sedanje generacije kot tudi njihove potomce. Sedaj pa obstoji še večja nevarnost: če bo po morebitnem poskusu zapihal v nezaželeni smeri, bo radioaktivni oblak odnesel nad gosto naseljena področja med Sydneyem in Melbournom, kjer bi za posledicami žarčenja u-mrlo nad 1000 ljudi.
Toda Francozov ne brigajo ne veter ne protesti. «Nevarnost radioaktivnega žarčenja*, je dejal francoski ambasador v avstralski Canberri, «je večja za človeka, ki sedi pred televizorjem, kot pa zaradi jedrskih odpadkov francoske atomske bombe». Takisto se je Pariz tudi požvižgal na odločitev Mednarodnega sodišča v Haagu, ki je Franciji prepovedalo poskus na otoku Mururoa. Mednarodno sodišče, pravijo, nima pravice se mešati v zadeve varnosti naše dežele. Tako je trenutno še povsem negotovo, kdo bo na Pacifiku dosegel svoj cilj — Francozi aii oni, ki bi poskus hoteli preprečiti.
Če bi mogli termonuklearno sintezo, kakršna se neprestano ponavlja na soncu, uresničiti in kot temu rečejo tudi kontrolirati na zemlji, bi morja in oceani zagotovili prebivalstvu zemlje dovolj energije za neskončnost, za milijone let. Toda takšna reakcija u-spe človeku le v rušilne namene, na primer predvčerajšnjim je to uspelo Kitajcem, ko so preizkusili svojo vodikovo bombo. Izkoriščanje te energije v gospodarske namene je za sedaj nemogoče predvsem zaradi ogromne koiičine toplote, ki se pri tem sprosti in ki bi v trenutku spremenila v paro tudi stene kakršnega koli reaktorja.	, i,„	|	: „
V zadnjih dvajsetih letih so raziskovanja mnogih znanstvenikov bila usmerjena k odkritju načina, kako bi...Z...močnimi.-magnetnimi polji izolirali žarečo plazmo od ambienta, od sten reaktorja. Tu so bili doseženi kar lepi rezultati. Sedaj pa mnogi znanstveniki menijo, da se bo kontrolirana jedrska reakcija še najprej uresničila s pomočjo izredno močnega laserja. Gre za prav obraten poskus oziroma načrt kot je načrt jugoslovanskega znanstvenika Bogdana Magliča, ki je v ZDA na-
Luigija Magtiija film «La Tosca» se precej izvirno vključuje v zvrst italijanske filmske komedije. Kot že v prvem Magnijevem filmu «Nell’anno del Signore», je njegova ambientacija historična; tokrat gre za leto 1800, ko se Napoleonove sile borijo proti cerkveni državi.
Magniju uspe ustvariti zanimivo delo, ki se posiužuje operi-stične tiadicije in rimske narečne Komedije. Ta poskus, _ najti predhodnike današnje italijanske komedije, se nam zdi precej zanimiv.
To, kar moti v filmu, poleg raznih nedoslednosti, je le poskus <(aktualizacije», ki se pojavi tu pa tam. Vendar je treba pripomniti, da je v vsakem žanru (ali ne morda celo v vsaki kulturni stvaritvi?) nekaj «vulgarizacije» v povezovanju preteklosti s sedanjostjo, kar ni nujno negativno. «La Tosca» seveda ni kak djudsku proizvod, ki bi poskušal ustvariti alternativno smer v u-radni filmski proizvodnji. Gre za povsem meščanski film, ki je zanimiv kot tak, kolikor sintetizira celo vrsto postopkov svojega žan-
jeten večer v novi družbi.
TEHTNICA (od 23. 8. do 22. 10) Sreča je na vaši strani, vendar bodite oprezni. Pazite na zdravje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) V poslovnem življenju se boste spopadli s tekmeci. Nastopite proti spletkam na vaš račun.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaše žrtve bodo rodile sad. V čustvenem pogledu uresničeni načrti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Upoštevajte načrt, ki ste si ga pred časom zastavili. Zavrnite neumestna vabila.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V poslu boste deležni podpore nesebičnih osebnosti. Rešili boste važna vprašanja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Poslovno bodite oprezni, v čustvenem pogledu ne upoštevajte mnenj vaših sorodnikov.
Uporabnost avtomobilskih starih gum
Znano je ameriško podjetje «Fi-restone*, ki proizvaja avtomobilske gume. Ali so boljše od drugih ali ne, o tem bi se ne mogli izraziti, bržkone velikin razlik ni. Vsekakor pa kaže to podjetje oziroma tovarna precejšnjo poslovno domiselnost. Njeni strokovnjak: so r:. pr. odkrili način, kako stare in neuporabne gume spremeniti v povsem užitno, čeprav neoKusno kašo. Kaj je treba za dosego tega napraviti. Nič kaj posebnega, avtomobilske gume je treba preprosto razrezati na drobne koščke, te pa premešati z mnogo vode in kvasnimi glivicami. To bo povzročilo vrenje, nakar se bodo gume kmalu potem spremenile v užitno substanco.
Na podoben način je moč iz gum pridobiti zelo dobro umetno gnojilo za puščavska tla. Podjetje »Fi-restone» je na puščavskih in s takim gnojilom pognojenih tleh uspelo pridelati izredno lep grah. Vrh tega so v ZDA že pred nekaj leti začeli od takih gum gladiti umetne ribje drstnice v morju. Povežejo jih v svežnje in odvržejo v morje. Na dr.u se te poležejo nakar jih prerastejo morske trave in alge. Ugotovili so, da v takih, z morsko travo in algami prerastlih gumastih obročih, ribe najraje drste.
pravil miniaturno atomsko centralo.
Laserski snop žarkov se usmeri ali vperi na kroglico, ki jo se-■ stavljajo vodikovi izotopi devterija in tricija. In ta kroglica se v trenutku segreje do tolikšne temperature, da se začne jedrska reakcija, to se pravi do temperature 100 milijonov stopinj. Jedrsko «izgorevanje» bi se nato nadaljevalo kot vrsta zaporednih ter-mojedrskih mikroeksplozij, od katerih bi vsaka trajala milijardni del sekunde.
Najbolj daleč na tem področju raziskovanja so šli v Sovjetski zvezi, kjer so raziskovalci že 1968. leta prvj, tudi demonstrirali možnost povzročanja termonuklearne sinteze s pomočjo laserjevega žarka. V zadnjih letih so piišli do sklepa, da_bi. bil proces znatno bolj učinkovit, če bi se izotopi segrevali z več laserskimi žarki z raznih strani hkrati. Prednosti takšnega načina spodbujanja sinteze so le matematično ugotovljene. če se bo to tudi konkretno izkazalo — in v tem smislu v Sovjetski zvezi ter v ZDA gradijo velikanske laserske naprave — bo načelno dokazano tudi, kako je možno povzročiti kontrolirano ter-
ra in sploh proizvodnje, ki se vključuje v katerikoli žanr. O-sebe so npr. razvite prav preko določenih klišejev. Tragika in komika najdeta skupni teren v »realizmu*, kakršnega pojmuje srednji gledalec.
Čeprav nimamo pred sabo u-spelega zgodovinskega filma, kakršen je bil Comencinijev dnfan-zia e vocazione di Giacomo Casanova venezianoT>, lahko vendar govorimo o delu, ki prikazuje neko dobo preko splošno sprejetih (a zanimivo uporabljenih) kulturnih opredelitev. Omenimo le spretni dialog med Vittijevo in Pro-iettijem: «Zakaj slikaš Magdaleno z golimi prsmi? — To je klasicizem. — Ne, to so fantazije».
«La Tosca» je poleg vsega precej zabaven film, ki se (dosledno z vzorcem) poslužuje glasbenih odlomkov Armanda Trovaio-lija, kar je za italijansko komedijo neobičajno, saj vemo, da v Italiji nimajo velikega uspeha a-meriške glasbene komedije. Še najbolj zabaven je koralni prizor (ves film ima vsekakor koralen značaj, drugače kot bi se zdelo po naslovu), v katerem pojejo pesem iTremate lo stesso, cacca-teve addosso».
V raznih vlogah nastopajo specialisti italijanske komedije, kakršni so Monica Vitti, Vittorio Gassman, Aldo Fabrizi, Luigi Pro-ietti itd. Vsi so uporabljeni zelo inteligentno.
S. G.
Na zahodnem področju Sibirije, ki se začenja od azijskih obronkov Urala, so odkrili neslutena naravna bogastva. Omenjeno področje je te dni dalo 200-milijonto tono nafte. Zahodna Sibirija se tako spreminja v največjega proizvajalca nafte v SZ, potiskajoč v ozadje vse klasične proizvodne centre te vrste. Letos pričakujejo, da bo proizvodnja znašala 86,5 milijona ton, leta 1980 pa bo samo to področje dalo nad 260 milijonov ton nafte. Vrhu tega je to področje letos dalo nad 18 milijard kubčnih metrov zemeljskega plina, vtem ko računajo, da znašajo njegove rezerve nad 20 milijonov kubičnih metrov.
Rakasta obolenja so tista, ki terjajo še največ življenj. Na deset-tisoče je na svetu znanstvenikov, ki se v laboratorijih in v vsakdanji praksi posvečajo vprašanju, kako to bolezen premagati. Strokovni tisk in po njem tudi dnevni tisk vedno pogosteje prinaša kako prijetno vest, da so našli to ali ono sredstvo, ki pomaga proti tej neusmiljeni bolezni. Res je, da še ni stredstva, ki bi bilo povsem učinkovito, kajti rak ni preprosta bolezen tudi zato, ker imamo celo vrsto različnih rakastih obolenj, ki se kažejo v svojih posebnostih in bi zalo bilo treba najti za vsako vrsto raka svojevrstno oziroma posebno zdravilo, posebno sredstvo. Zato je tembolj prijetno zabeležiti kako vest s tega področja, ki daje veliko upanja, čeprav se omejuje le na ožje področje te bolezni. Tako je pred dnevi v intervjuju italijanski agenciji ANSA švedski kirurg prof. Gosta Norlen, ki ga smatrajo za dediča slovitega strokovnjaka Olivecrone, med drugim rekel:
«Danes bi mogli rešiti vse tiste,
monuklearno reakcijo.
V	primerjavi s počasnim napredovanjem na področju termonuklearne sinteze v tako imenovanih »magnetnih jeklenkah.*, kaže, da je možnost praktičnega uresničevanja sinteze s pomočjo laserja neprimerno večja in bolj nagla. Toda raziskovanja sinteze z »magnetno izolacijo tako imenovanega »učinkovitega telesa* od okolice, je močno oziroma vsaj znatno bolj napredovalo in v tem smislu je bila napravljena že dolga pot, pa čeprav bolj v teoretičnem kot v praktičnem smislu. Mogočni laserski žarki, ki so potrebni za sintezo, se šele uvajajo, načrti za energetske naprave pa so šele v začetku.
Prepričanje mnogih znanstvenikov v uspešne zaključke poskusov za lasersko jedrsko sintezo, temelji na novi koncepciji tako imenovane navznoter usmerjene eksplozije, pri katerih se kroglica z jedrskim gorivom «skrči» tako, da pride do mnogo bolj popolnega izgorevanja. Pri obsevanju takšne kroglice z več laserskimi žarki se njen površinski sloj tako močno segreje, da se ionizira in to do tolikšne mere, da se koj nato raztrešči z izredno naglico na vse strani. Zaradi tega izrednega impulza se po zakonu akcije in reakcije v centru kroglice. ustvarja izreden pritisk.
Dva ameriška znanstvenika menita, da se s pomočjo takšnega procesa moč ali tudi obseg laserske energije, ki je nujno potrebna za delovanje energetskega reaktorja, more zmanjšati na samih 100 tisoč do enega milijona enot. Toda tudi to je še veliko preveč tudi za najmočnejše laserske naprave, kar jih je trenutno na svetu.
V	dosedanjih poskusih je bila količina energije, ki se sprošča kot rezultat termonuklearne sinteze, mnogo manjša od energije uporabljivih laserskih žarkov. Toda po oceni znanstvenikov nekega ameriškega laboratorija se s termonuklearno sintezo sprošča prav tolikšna količina energije, kolikor bi je mogli ustvariti v laboratoriju, vendar pa doslej le v računih, torej teoretično.
Niti pri enem ameriškem poskusu namreč niso bili laserski aparati sposobni izzvati ali povzročiti navznoter usmerjeno eksplozijo. Tudi francoski znanstveniki niso bili pripravljeni ta poskus izvesti, ker nimajo tolikšne laserske naprave. Zato je najbolj verjetno, da bo prvi tovrstni resničen eksperiment izvedla ekipa prof. Basova na moskovskem institutu, kjer gradijo lasersko napravo s 27 snopi žarkov in ki bo prav gotovo največja tovrstna na svetu. Res je, da so inženirski problemi gradnje reaktorja na laserski sistem še malo preučeni, toda na tem področju se trenutno veliko dela.
Kroglica, ki smo jo že nekajkrat omenili, bo morda omogočila, da bomo dobili veliko energije, toda za »vzpodbudltev* termonuklearne reakcije v njej je brez dvoma potreben izredno močen laserski žarek. S tem pa se — pravijo skeptiki — samo povečuje jez med tistim, kar pričakujemo in tistim, kar laser trenutno omogoča. Iz vsega tega izhaja, da so znanstveniki teoretično prišli do marsikatere pozitivne ugotovitve, da pa ostaja še nešteto problemov. In vendar že dosedanji rezultati malone zagotavljajo končen uspeh, ki pa ga vsa znanost sveta ne bo mogla doseči že jutri ali pojutrišnjem, kajti zares ni lahko v reaktorju vodik segreti in zgostiti do tolikšne mere kot je vroč in gost na soncu. Včasih pa se tudi zdi, da se človek v tem svojem prodiranju, igra tudi s svojo usodo, kajti lahko je začeti z reakcijo, toda kje se bo ta končala?
ki imajo raka na možganih. Zasluga za to ni moja, pač pa je to plod oziroma so to rezultati, ki so jih po desetletjih preizkušanja in naporov dosegle številne zdravniške ekipe vsega sveta.*
Prof. Gosta Norlen je danes eno najbolj znanih imen na svetu. Zaslovel je prvenstveno zaradi svojih nekoč drznih danes pa vsestransko upoštevanih načinov operacije možganov. Tej ozki specializaciji se je posvetil že pred nedavnim, toda zadnjih deset let se ukvarja skoraj izključno s tem in civilna bolnišnica v Gotheborgu je danes tisti center, ki privlačuje vse tovrstne specialiste z vsega sveta, ki se zelo pogosto obračajo na prof. Norlena za nasvete v primerih, ko gre za bolj zapletene zadeve.
Prof. Gosta Norlen je star 67 let, izredno delaven, saj trdijo, da pregleda nič manj kot tisoč pacientov na leto, od katerih jih gre skozi njegove operacijsko sobo o-koli 800. če k temu dodamo, da se 82 odstotkov njegovih tovrstnih operacij zaključi z uspehom, smo menda povedali dovolj. Prof. Gosta Nov.en pravi v zvezi s svojim: dosedanjimi napori in rezultati tudi tole:
»Vse svoje življenje sem posvetil temu, kako bi človeku rešil življenje. In specializiral sem se na najbolj težavnem področju, na področju, kjer je tudi raziskovalno deio zelo tvegano. Možgani so namreč skrajne občutljiv organ. Moja učitelja Olivecrona ir. Cushing sta mi zapustila svojo dolgoletno izkušnjo in na račun sredstev, ki so mi na voljo, morem danes z uspehom rešiti skoraj vse primere, na katere naletim. Kazistika raka na možganih je zelo obsežna. Pravzaprav gre v mojem primeru za raka na možganih, pa tudi za razne možganske pretrese, ki so vedr.o i številnejši zaradi vedno številnejših j prometnih nesreč. Na območju mo- [ ! je specializacije je tudi vedno več ! notranjih možganskih krvavitev' najrazličnejšega izvora, pogosteje se srečujemo tudi s prirojenimi možganskimi anomalijami, s posledicami motenj na živčnem sistemu, rjč nevsakdanji pa niso primeri določenih bolečin, ki jih rešujemo le z operacijo na možganih, z operacijo, ki služi izključno temu. da bolečino ublažimo, ker konkretnega vzroka bolezni ne moremo odstraniti ali ga celo ne moremo u-gotoviti. Moja ekipa je prišla celo do točke, da smrtnosti niti ni, če zdravnik splošne prakse pravočasno ugotovi" primer, če torej ne pogreši diagnoze. Osnovni problem pri vsem tem je menda prav v tem, da naj bi generični zdravniki in zdravniki nasploh čimprej ugotovili rakasto obolenje.*
Švedski zdravnik Norlen je svoja izvajanja dopisniku italijanske agencije ANSA takole nadaljeval:
«Bodočnost, ki so jo že leta vsi pričakovali, se je torej že začela. Zdravstvo je morda prekoračilo tisto mejo, tisto pregrajo, za katero smo še pred kakim letom menili, da spada v fantastično znanost. V kratkem bom odšel v pokoj in bom , tedaj svojim učencem poveril nalogo, da po tej poti nadaljujejo. Do kdaj? Morda do tedaj, da se bo dosegla nesmrtnost? Menim da ne. Nisem nikakršen prerok, pač pa preprost človek, ki je prepričan, da je kljub vsemu življenje vendarle obdobje, ki se v nekem trenutku tudi mora zaključiti. To ponavljam in poudarjam, pa čeprav je tudi res, da je moja naloga v tem, da rešujem življenja. Smrt je po mojem zaključek določenega biološkega procesa. Meni je uspelo le to, da posameznikom, ki so bili prizadeti v svojem zdravju, podaljšam življenje.*
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino; 18.30 Violinist Hrvatič in pianistka Neva Merlak; i8.50 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik: 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Jožko Lukeš: «Mučeniki tržaške rižarne*; 21.30 Popevke;
22.30	Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Martellijevi intervjuji; 16.40 Zborovsko petje;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Folklorna glasba; 11.15 Melodije; 11.30 Današnji pevci ; 11.45 Francoske plošče ;
12.00	Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 V studiu 04; 15.30 Poje ansambel Azteka; 16.30 Jutranja glasba; 16.45 Orkester Henke; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje J. Lisac; 20.00 Za konec tedna; 21.00 Glasba v večeru; 23.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.20 Preskušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena srečanja; 16.10 Od-
Prosvetna dejavnost v Rovtah sicer . nima kdove kako bogate prosvetne tradicije. In vendar so bili prebivalci tega nekoliko od-
S0B0TA, 30. JUNIJA 1973
daja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.00 Po dnevnih vesteh izžrebanje loterije; 17.10 Brecht : «L’eccezione e la regola»; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Jazz: 21.00 Plošče; 22.00 Večerna diskoteka.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.50, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Fiorini in ansambel The Stilistics; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče ; 16.35 Poletni festivali ; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Evropa poje;
20.10	Verdijeva opera «Falstaff» ; 22.15 Orkestri lahke glasbe.
III PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Boccherini-jeve skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas;
13.30	Mozartova sonata K 281;
14.10	Čajkovski : Pikova dama ; 17.50 Strani iz albuma; 18,30 Ga-luppijeve skladbe; 19.15 Koncert;
21.30	Simf. koncert; 22.45 A. Dumas: «La visita degli sposi*.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Slov. ansambli zabavne glasbe; 11.20 Kličemo letovišče; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike zelene; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Ju-
ročnega mestnega okraja vedno I vneti za prosvetno delovanje, ta-1 ko da so se preizkušali na tem področju celo v časih mračnega
goslaviji; 16.40 Naši operni pevci; 17.00 «Vrtiljuk*; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel B. Kovačiča; 21.00 Radijski radar; 22.00 M. Marinc: «Nevidna smrt* — rad. igra; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Šport za vsakogar: kolesarstvo; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za otroke; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Monografije; 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnki; 12.00 Glasbeni spored; 22.15 Dogodek, Kako in zakaj?; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Čemu so se smejali Italijani.
JUG -FLEVIZIJA
16.15 Kol. dirka po Jugoslaviji — prenos: 17.45 Rokomet Jugoslavija — SZ (prenos); 19.00 Obzornik; 19.20 Nevidni bataljon — slov. film; 20.45 Risanka; 2100 Televiz. dnevnik; 21.30 Melodije Istre in Kvarnerja — prenos; 22.40 Junaki cirkuške arene; 23.10 Šerif v New Yorku — film; 24.00 TV kažipot.
K' FicKA BARVNA TV
17.45 Rokomet Jugoslavija — SZ
20.30	Večer poljske televizije; risanka «Pes, maček in...» ter otroški film «5 dvojčkov*; 21.15 Poročila;
21.30	Dokumentarni film Katovrice.
režima. Brž pa ko je osvoboditev izpod fašizma in nacistične o-kupacije omogočila svobodno izražanje, je v Rovtah oživel pevski zbor «Rota», ki je nekaj let kar dobro uspeval, dokler ni počasi začel zamirati in nato umirati. Rovte pa niso mogle ostati pri tem in tam nekje 1958. leta so j ponovno obudili «Ljudsko pevsko društvom, ki je nekaj let kar dobro uspevalo, nakar mu je ponovno zmanjkalo sape.
Skupina najbolj požrtvovalnih ljudi pa se je sedaj ponovno lotila načrtov in to sistematično in konkretno. Najprej so kupili skromnejšo staro hišo, nato so se lotili preureditvenih del, pri katerih pa prihaja ponovno do veljave star in preizkušen način dela, namreč u-darniško delo, pri katerem sodelujejo mnogi. Do sedaj so udarniki opravili vri prenovitvenih delih nad i 400 ur dela, zbrali so tudi nekaj denarja za materialne stroške, dobili so tudi nekaj daril, nekateri so dali na voljo tudi lastna prevozna sredstva, skratka vsakdo je dal nekaj, tako da dela napredujejo, kajti najbolj vneti prosvetni delavci bi radi, da bi njihovo društvo, ki je še pred nedavnim slovelo kot delavno in napredno središče vsega okoliša, ponovno zaživelo, da bi nadaljevalo s svojo vlogo prosvetljenstva in na' rodnoobrambne trdnjave.
Požrtvovalnim prosvetnim delavcem iz Rovt pri njihovem načrtu voščimo, da bi uspešno nadatjevd-li in da bi pri naporih ne ostali sami.
Prejeli smo
Giuseppe Berto: »OH, SERAFHSTA!» — Založba Rusconi, prva izdaja* Delo je izšlo v juniju 1973.
VITA CECOSLOVACCA — Italijanska izdaja češkoslovaške ilustrirane mesečne revije, ki jo izdaja založba Orbis.
Peter Kende: «LA ORISI DELL A SOCIETA’ PRODUTTIVISTICA* — Izdala založba Rusconi.
I■m....mm.m.................................................m.....................
Horoskop
■iiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiifiiiiiimiiitiimiiiiiHiiiiiiimmiiiimiimiiitmiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiimiiiiii
ZNANOST NEVZDRŽNO DRVI V BODOČNOST...
Jedrsko reakcijo naj bi sprožil laserski žarek?
Teoretični računi so zelo zgovorni in prepričljivi, vendar se sproti pojavlja vedno več težko rešljivih vprašanj
iiiiiiiiiiiimifiimiiiiimmiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiminitiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiKiiiil
NA FILMSKIH PLATNIH |
LUIGI MAHNI: «LA TOSCA»
Porast obrti v ZRN
Sleherni sedmi zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji dela v obrti
V Zvezni republiki Nemčiji je v obrti zaposlenih 4,250.000 ljudi. To pomeni, da sleherni sedmi zaposleni v tej državi dela v obrti. Obrtnih delavnic in obratov je v državi okrog 550 tisoč. Po podatkih raziskave frankfurtske »Com-merzbank« je v letu 1972 za-hodnonemška obrt proizvedla blaga v vrednosti 239 milijard zahodnonemških mark. Struktura obrti v ZR Nemčiji se je bistveno spremenila po valutni reformi, ki so jo izvedli leta 1948. Od takrat pa do konca leta 1972 se je število obrtnih delavnic v državi močno zmanjšalo, z 990 na 550 tisoč. Hkrati pa se je podvojilo število zaposlenih v obrti in se je močno povečala vrednost njihove proizvodnje.
Močnejši Andi
Andska skupina, v kateri se gospodarsko tvorno povezuje šest držav Latinske Amerike, postaja vse pomebnejša
OD NAŠEGA BRAZILSKEGA DOPISNIKA
LIMA, junija — Andska skupina, v kateri so Čile, Peru, Kolumbija, Bolivija, Ekvador in Venezuela (ki je vstopila v skupino letos v februarju) je resničnost, katere ne more nihče zanikati. Gospodarska povezava šestih držav s povsem različnimi političnimi režimi ni samo vsak dan močnejša, ampak tudi pomembnejša Medtem ko raste menjava med šesterico, ki se je zbrala pod okriljem govora iz Cartagene (ustanovne listine, ki so jo leta 1969 podpisali predstavniki omenjenih držav v kolumbijskem mestu Cartagena), pa raste tudi gospodarska moč, katere geslo je, čeprav čudno, popolnoma pravilno za južnoameriške razmere: resnična neodvisnost s pomočjo solidarnostne akcije, ko vsaka izmed držav članic postaja politično vse svobodnejša, pa postaja solidarno vezana na ostale države andske skupine.
Dosledna nedoslednost
Do dogovora med šestorico oziroma petorico je prišlo po polomu Kennedyjeve »Zve ze za napredek« ter po polomu, čeprav ne uradnem, »latinskoameriške zveze za svobodno trgovino« (Associa-cion Latino Američana del Libre Comercio — ALALC), ki naj bi postala osnova za bodoči latinskoameriški skup ni trg. Andske države, ki imajo, razen Bolivije, tudi izhod na Pacifik, so kmalu spoznale prednosti, ki jih prinaša regionalna gospodar ska povezanost. Medtem ko so nekatere študije mehiških ekonomistov potrdile že zna no dejstvo, to je, da je ALALC v desetih letih svo jega obstoja koristil pred vsem trem velikim (Braziliji, Argentini in Mehiki), so tako politiki kot ekonomisti držav andske skupine spoznali, da je lažje integrirati države na približno isti stopnji razvoja ali pa celo zaostalosti, Tri točke predstavljajo trikotnik bodočega razvoja odnosov držav andske skupine. Na prvem mestu ie program h beralizacije medsei>>jne tr govske menjave, na drugem mestu usklajanje gospodar ske in socialne politike držav članic in na tretjem mestu skupna politika mdustrializa cije. Vse tri točke programa že uresničujejo.
Od ciljev, za katere se je zaman zavzemal Simon Boli var, ki je poskušal zediniti države Južne Amerike, pa do praktičnih uspehov je sicer še daleč, vendar so že vidni rezultati, ki govore o resnosti dela v tej skupini. Andska skupina je danes s 6,2 milijarde dolarjev izvoza največji izvoznik in uvoznik v Južni Ameriki. Skupno tržišče ima
kar 67 milijonov prebivalcev, med katerimi je 21 milijonov, ki spadajo med ekonomsko aktivno prebivalstvo. Nacio nalni dohodek na prebivalca, ki je bil pred vstopom Venezuele 368 dolarjev, je sedaj že 468 dolarjev. Vendar ti osnovni podatki ne kažejo uspeha, ampak moč skupine Uspeh je po mnenju ing. Sal vadorja Llucha, tehničnega svetovalca izvršnega organa andske skupine v tem, da se je menjava med petimi državami članicami (brez Vene zuele) dvignila od leta 1968 pa do konca leta 1971 od 60 milijonov dolarjev na 160 ml lijonov.
Ce so v trgovinski menjavi dosegli tako velike uspehe, pa ni pozabiti na načrte, ki bodo veljavni čez nekaj let. Ti se nanašajo na industria lizacijo teh držav. Izvršni organ skupine je že pripra vil načrt industrijskega raz voia andske skupine, po katerem je jasno, da bo v latinskoameriškem prostoru andska skupina postala pomemben dejavnik v proizvodnji industrijskih izdelkov Medtem ko omenjene študije predvidevajo predvsem racionalizacijo investicij ter ponujajo industriji praktično nova tržišča, pa je že tudi določeno, kako se bo posa mezna država razvijala. Tako bo Bolivija zaradi potreb v rudarstvu razvila industrijo rudarske opreme, Kolumbija pa industrijo kmetijskih stro jev. Čile se bo posvetil industriji železniškega materiala in vagonov, Ekvador precizni mehaniki, Peru pa opremi za hidrocentrale in dvigala. V tem trenutku delajo načrte za razvoj industrijske opreme za petrolejsko industrijo, celulozo, steklo ter železar-
stvo in farmacevtsko indu-strijo.
Izvršno telo andske skupi ne se ukvarja tudi s problemi poenotenja različnih panog (obstojajo sveti za monetarno politiko, turizem, zunanjo trgovino, zdravje in drugi). V treh letih so dosegli nekatere izredno važne sporazume Morebiti ie naivažnej ši sporazum o tujem kapitalu. Po tem sporazumu ima tuji kapital enake pogoje v vseh andskih državah, hkrati pa so se sporazumeli o delovanju večnacionalnih družb.
V	andski skupini delujejo države, ki imajo različne politične sisteme in poglede na svet, pa tudi državi, kot sta Čile in Bolivija, ki sploh nimata diplomatskih stikov. Potreba po gospodarski povezanosti je važnejša kot politične razlike, saj bo ta povezanost pripeljala tudi do večje gospodarske samostojnosti.
V	svetu vlada za integracijo, ki jo predstavlja andska skupina držav, izredno zanimanje. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države že spoznale, da se morajo prilagoditi tej skupini, je tu di Evropska gospodarska skupnost v okviru svojih tehničnih organov ustanovila komisijo za zveze z andsko skupino. Jugoslavija preko svojih trgovskih predstavnikov sicer spoznava, da se formira nova in pomembna skupina, vendar ne sodeluje pri njenih načrtih razvoja. Vendar je dejstvo, da bo vsako trgovanje s temi državami uspešno samo, če bo upoštevano dejstvo, da andska skupina v resnici obstoja in da se vse bolj povezuje. In to, vsaj z gospodarskega vidika, izredno uspešno.
BOGDAN ŠALEJ
Zadnje čase se nam, kadar razmišljamo in pišemo o naših odnosih z Avstrijo ali, bolje rečeno, o dejstvih, ki te odnose določajo, vse pogosteje vsiljuje vprašanje o verodostojnosti naše sosede, o zaupanju v Avstrijo kot partnerja, čeprav se Avstrija rada hvali — kot smo že tolikokrat zapisali — s svojim pravnim redom in si ta sloves po svetu uspešno utrjuje in čeprav je tudi velika večina njenih državljanov prepričanih, da je tako res, tega dokaj utrjenega mnenja ne bi mogli sprejeti brez pomisleka.
Temeljna vodila so pač temeljna in sleherni pridržek jih nevarno spodkopuje. Eno takih je tudi, da je »pogodbe treba spoštovati«. Prav zdaj, ko osemnajst Let po podpisu avstrijske državne pogodbe sedajo za mizo zastopniki ko. roških Slovencev in avstrijske vlade, da bi razpravljali o uresničevanju (bolje neuresni-čevanjuJ varstvenih določil za manjšine v Avstriji, je ustrezen čas za taka razmišljanja.
Osemnajst let odrivanja žgočega problema na stranski tir, ne da bi bilo pri tem zastavljeno vprašanje veljavnosti neke pogodbe in nekega zavezujočega podpisa na njej, ali celo ugled podpisnika, je vsekakor uspeh svoje vrste.
Toda to ni edini re!:~~d. V torek smo zaznamovali tudi petdesetletnico še zmeraj veljavne, znova potrjene, pa še vedno neuresničene pogodbe.
Kot smo že poročali, so slo. venski arhivarji ob petdeseti obletnici podpisa arhivske konvencije med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter republiko Avstrijo (26. junija 1923J opozorili na nevzdržno stanje, ki pome. m »neverjetno, nesramno in trdoživo zanikanje naših pravic.«
Po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 je postalo mimo drugega za države naslednice pomembno tudi vprašanje historičnih arhivov, oziroma njihove pripadnosti.
Tako so bile na podlagi sen. iermenske mirovne pogodbe (1919) sklenjene s posameznimi državami ustrezne konvencije o vračilu arhivskega gradiva, med temi tudi z Jugoslavijo (1923). Pogodba, zgrajena na načelih, ki so dokaj ugodna za novo republiko Avstrijo, precej natanko določa, kaj komu pripada. Ven-
dar je, medtem ko so bile pogodbe z drugimi državami Izvršene, konvencija z Jugoslavijo ostala do danes v glavnem neuresničena.
Stara zgodba o starem papirju?
O pomenu arhivov ne kaže izgubljati besed. Ni pa odveč podatek, ki smo ga slišali: seznam gradiva, ki nam pnpa. da, obsega okroglo 6800 enot; avstrijski arhivski fond bi se s tem zmanjšal za približno dva odstotka, zato pa bi se jugoslovanski s pridobljenimi enotami zvečal za dvajset od. stotkov, slovenski pa bi se celo podvojil. Približno polovica gradiva je namreč po izvoru iz Slovenije. Seveda pa številke, odstotki, ne povedo vse. ga, pomembna je kvaliteta gradiva. To pa je za nas neprecenljive vrednosti, ki iz dneva v dan raste, medtem ko mu v Avstriji, kolikor bolj se čas odmika, upada.
Ne gre torej za nikakršne pretirane ali neutemeljene zahteve, še manj pa za zastarele. Avstrija je svoje obveznosti, izhajajoče iz konvencije leta 1923, znova potrdila s protokolom, podpisanim leta 1958. Sicer pa je bilo vprašanje zmeraj na dnevnem redu srečanj med predstavniki obeh držav, nazadnje ob obl sku predsednika zveznega izvršnega sveta Bijediča na Dunaju. Zmeraj pa je bila prisotna tudi težnja avstrijske strani, da izvršitev odloži — po možnosti za zmeraj.
Čemu izmikanje, čemu zadržki?
Ni se mogoče ogniti vtisu, da gre za nepremagano preteklost, za sile, ki se iz zgodovine niso nič naučile in ki nočejo nič pozabiti. Težko si je sicer razlagati, kakšno izjemno vrednost imajo arhivi Južne železnice, čemu bi Avstriji služili stari načrti za re. stavracijo Dioklecijanove palače, kaj ima tam opraviti knjižnica nekdanje c. kr. vojne mornarice iz Pulja, čeprav se nam ob zatikanju z arhivi slovenskih štajerskih mest. župnij itd. potrjuje misel, iz-rečena na začetku odstavka.
V nedoslednosti avstrijskega partnerja pri izpolnjevanju obveznosti do Jugoslavije je izrazita — doslednost, odraz globoko zakoreninjenih pre. pričanj, celo strasti, ki so v avstrijski družbi tako močne, da država popušča pred njimi in dopušča dvome v svojo verodostojnost in v svoj prav. ni red.
J. STULAR
Pritiski na zdomce
V tujini dela milijon naših državljanov — Nanje močno pritiskajo razne sovražne emigrantske organizacije — Naši premalo seznanjeni z dogodki doma
Po zadnjih podatkih, ki nedvomno v dokajšnji meri slonijo tudi na ocenah, je na delu v tujini okrog milijon naših državljanov. Samo polovica pa se jih je na tujem zaposlila prek zavodov za zaposlovanje. Predvidevajo, da je odhajanje na delo v tujino pričakovati tudi v prihodnjih letih.
Delavci na tujem pa so med drugim tudi dokaj slabo obveščeni o dogajanjih v domovini. Ta problem je toliko hujši, ker zunaj nanje na veliko pritiskajo politični emigranti, zbrani v najrazličnejših ekstremnih organizacijah, poleg njih pa zadnje čase tudi cerkvene organizacije, ki med našimi delavci razširjajo dezinformacije o dogajanjih v Jugoslaviji.
Število naših državljanov, zaposlenih v tujini, se je zadnja leta gibalo takole: pred koncem 1964 je v evropskih državah bilo zaposlenih okrog 118.000 naših delavcev, leta 1966 jih je bilo v tujini
275.000,	leta 1968 pa že več kot
400.000.	Od sedanjih 1,000.000
S štirinajstdnevne turneje po Italiji, Franciji in Portugalski se je vrnila 42-članska folklorna skupina Emona iz Ljubljane. Ljubljanski folkloristi so imeli na tej 6500 km dolgi poti osem nastopov, od teh kar pet celovečernih. Kljub tako napornemu potovanju pa so povsod, kjer so nastopali s svojim programom, biti toplo in prisrčno pozdravljeni tako od občinstva kot tudi od mnogih folklornih strokovnjakov z različnih koncev sveta.
Ze prvi nastop v Bazovici pri Trstu, kjer je folklorna skupina nastopila na predvolilnem zborovanju socialistične stranke Italije, je pokazal, da je Emona za turnejo odlično pripravljena, saj je občinstvo, med katerim je bila večina naših zamejskih Slovencev, kar ni hotelo pustiti z odra. Nič manj prijetno pa ni bilo srečanje s katalonsko folklorno skupino v Perpignanu, ki bo že julija, ko bo potovala na Madžarsko, obiskala tudi Ljubljano. Nastop v francoskem mestecu ob Lion-skem zalivu Saint Cyprienu si je ogledalo približno 3000 turistov in študentov iz bližnjega Perpignana, ki so v začetku spremljali program s franoosko zadržanostjo, ob štajerskih, banatskih in vra-njskih plesih, ko se je v zaključnih točkah predstavila vsa folklorna skupina, pa se je ta zadržanost spremenila v navdušeno in spontano ovacijo.
Vsa pričakovanja pa so presegli nastopi Emone na Portugalskem, kjer je bila skupina vedno v središču pozornosti. Za Portugalce lahko trdimo, kar zadeva folkloro, da so precej razvajeni. Vsak njihov praznik, pa naj bo še tako majhen, je namreč neločljivo povezan s folklornimi nastopi in z bikoborbami. Tako je bilo tudi v Santarčmu, v mestecu s trideset tisoč prebivalci, kjer je bil letos že dvajseti kmetijski sejem, na katerem se vsako leto zberejo poljedelski in živinorejski razstav-
jih dela v ZR Nemčiji 478.000, v Avstriji 135.000, na švedskem 36.000, v Švici 34.000, na Nizozemskem 11.500, v Belgiji 5.500 itd. Precej jih dela tudi v državah na drugih celinah: v Avstraliji okrog
90.000,	v ZDA 25.000, prav toliko v Novi Zelandiji, v Kanadi 30.000 itd. Glede vračanja naših delavcev iz tujine je sicer mogoče reči, da ni ugodno oziroma da se malo vračajo. Vendar tovrstne evidence nimamo in se zato lahko naslanjamo zgolj na številke, ki govorijo o tem, koliko teh delavcev se doma prijavi komunalnim zavodom za zaposlitev. Po nekem takem podatku se jih je doslej vrnilo samo nekaj več
Ijalci iz različnih evropskih in drugih držav.
Nastop vseh folklornih skupin v Santaremu se je pričel v soboto, 16. junija, s sprevodom po santaremskih ulicah, med katerim je vse nastopajoče pozdravil predsednik portugalske vlade Amčrico Tomds in katerega sta neposredno prenašala portugalski radio in TV. Vstopnice za večerni nastop so bile namreč zelo drage, zato je organizatoi naprosil vse sodelujoče skupine, da od časa do časa zaplešejo nepregledni množici kar na ulicah.
Na večernem nastopu je plesalce Emone doletela posebna čast, saj so med štirimi drugimi skupinami iz Amerike, Španije, škotske in Italije plesali predzadnji, in to pred domačo portugalsko folklorno skupino. V tej široki paleti narodnih noš smo lahko primerjali tudi izvir-onst in izrazitost folklore različnih narodov. Italijani so pred drugimi prednjačili z izbranim in škodnim petjem, Američani so se predstavili s prisiljenimi in že preveč obrabljenimi kavbojskimi plesi, Škoti z utrujajočim folklornim baletom, spremljanim z enolično pesmijo dud, Španci s temperamentnimi in živimi plesi, ki so jih plesalci popestrili s kastanjetami in Portugalci z živo in pestro ritmiko.
Plesalci Emone so se najprej predstavili s štajerskimi pustnimi plesi, s plesom z metlo in s »povštertancem« ter tako ustvarili naelektreno vzdušje za svojo zadnjo točko — vranjske plese. Navdušenje ob koncu je bilo nepopisno, saj so jih gledalci kar naprej s ploskanjem klicali na oder. Največje priznanje pa jim je izrekel pred-sedink santarčmskega folklornega festivala in dober pozanvalec evropske folklore Celestino Grapa, ki je med drugim deja., da ga je nastop Emone navdušil in to predvsem zaradi skladnosti in preciznosti plesanja, »igre nog«, izvirnosti ljudskih inštrumentov, očaran pa
kot 100.000.
Nasprotno pa predvidevajo, da je tudi v naslednjih petnajstih letih še zmerom pričakovati odhajanje na delo v tujino, čeprav manj kot zdaj. Zato ni zanemariti resnice, da imamo marsikje še zdaj težave zaradi pomanjkanja nekaterih profilov delavcev ter da je več kot 700 tisoč hektarov neobdelanih kmetijskih površin.
O vračanju naših delavcev iz tujine se sicer pogovarjamo na vseh ravneh, vendar so rezultati teh pogovorov dokaj pičli. Vzrok za to je gotovo tudi v tem, da marsikje delovne organizacije ali niso zmožne ali ne želijo sprejeti delavcev, ki bi se želeli
je bil tudi nad lepoto in doslednostjo kostumov, saj so za vsak ples nosili noše iz pokrajine, iz Katere ples izvira. »Želo bomo srečni,« je ob koncu na sprejemu pri santaremskemu županu dejal Celestino Grapa, »če boste še prišli na Portugalsko. Vedno boste naši dragi gostje!«
Podobno in še Večje priznanje pa je po nastopu v francoskem mestu Angoule-mu skupini izrekel tudi pred-sedink svetovne folklorne organizacije Henri Coursage, ki ima svoj sedež v Confalonu. »Vaša skupina me je z današnjim nastopom očarala. Videl sem vas že v Barceloni, toda lahko trdim, da ste od tedaj še bolj napredovali, s svojim kvalitetnim nastopom pa potrdili, da ste vredni našega zaupanja, zato v naslednjem mesecu pričakujem vaš odgovor in potrditev, da v naslednjem letu nastopite na mednarodnem festivalu folklore v Mehiki ali na Slonokoščeni obali: Izbiro prepuščam vam, odločite se, prepričan sem, da boste tudi tam uspeli!«
M. MATE
zaposliti doma. Razen tega se ne ukvarjamo z vprašanji, kako bi privabili nazaj domov vrsto strokovnjakov, ki delajo v drugih državah. Ponekod celo namerno zavračajo ponudbe tistih strokovnjakov, ki se iz tujine sami ponudijo za vrnitev in iščejo primerno zaposlitev.
Veliko naših delavcev pa bi se rado vrnilo iz tujine tudi zato, ker marsikje zunaj močno pritiskajo nanje razne organizacije političnih emigrantov, ki jih želijo izkoristiti za svoje namene. Te organizacije razpolagajo tudi z velikim propagnadnim strojem, ki pošilja med naše delavce razne časopise, brošure, letake in drugo tiskano gradivo. Te ekstremne politične organizacije in skupine pa podpirajo tako reakcionarni krogi kot mnoge cerkvene organizacije.
V zadnjem času je med našimi delavci v tujini hudo poraslo zlasti delovanje raznih cerkvenih organizacij, ki svoje delo spretno prilagajajo ciljem, tujim socialistični Jugoslaviji. Tako poroča Tanjug, ki navaja, da naše delavce v tujini »obdeluje« več kot tisoč duhovnikov raznih veroizpovedi. Organizacije in skupine, ki so sovražno opredeljene tako do naših delavcev kakor do Jugoslavije, so posebno aktivne v Avstriji, na švedskem, v posameznih predelih Francije in v ZR Nemčiji v Miinchnu ter Stuttgartu.
Takšno delovanje deloma posredno dopušča tudi resnica, da so naši delavci v tujini marsikje slabo seznanjeni z dogajanjem doma. Informiranost naših delavcev v tujini je dokaj šibka, tako glede političnih dogajanj v domovini kot glede raznih manjših vprašanj, ki zadevajo, na primer, nakupe, gradnjo stanovanj, možnosti za zaposlitev doma in podobno. Prav zato se s težavo, čeprav uspešno, upirajo vsem pritiskom sovražnih elementov, ki med drugim premorejo tudi kakšnih trideset radijskih oddajnih postaj in okrog 200 časopisov in časnikov. Verjetno bo tedaj potrebno narediti veliko več za seznanjanje naših ljudi v tujini z dogajanjem doma ter z raznimi vprašanji, ki zadevajo zaposlovanje pri nas in drugo, kar naše delavce na tujem nedvomno zanima.
JOŽE OLAJ
PREDSTAVA NA ULICI — V francoskem mestu Ango-ulem so fantje folklorne skupine Emona nastopili kar na glavnem mestnem trgu. To pa je bilo zanje le ogrevanje za večerni nastop v veliki dvorani tovarne elektromotorjev Leroy-Somer, kjer je cela skupina požela obilo priznanja.
Laskava vabila
Uspešna turneja folklorne skupine Emona po Italiji, Franciji in Portugalski — Navdušeni gledalci in tudi kritiki
John Gollan govori
Generalni sekretar CK KP Velike Britanije John Gollan je majhen mož, ki govori kot Anglež trezno in mirno
Generalni sekretar CK KP Velike Britanije John Gollan je droben in majhen mož, ki govori kot Anglež trezno in mirno — čeprav je kot, kar dokazuje njegova govorica — razen takrat kadar govori o britanskem delavskem razredu in njegovem boju. Takrat stisne pest in govor mu hitro steče. Takrat začuti sobesednik v njem ogenj, ki je skrit v njegovi na videz mirni osebnosti. Med svojim prvim bivanjem v Jugoslaviji je obiskal tudi Slovenijo in ob tej priložnosti je povedal tudi nekaj misli o položaju delavskega razreda v Britaniji, o stališču KP Britanije do EGS, razvoju gospodarsko manj razvitega dela sveta in še o čem drugem.
Boj sindikatov
»Kot vaši bralci najbrž že vedo,« je začel Gollan, »imamo v Britaniji konservativno vlado, ki zastopa interese velikih monopolov. Ta vlada poskuša ukrepati ofenzivno proti delavskemu razredu in proti vsem kar zadeva omejevanje svoboščin našega sindikalnega gibanja. Naša KP ima
30.000	članov in je pretežno zasidrana v delavskem razredu. Toda politika partije ima za cilj vplivati na celotno delavsko gibanje. To gibanje je izredno močno, saj imamo v Britaniji 12 milijonov sindikalno organiziranih delavcev. Zato sta naša taktika in strategija usmerjeni v krepitev združene fronte levice.
John Gollan je poudaril, da delavski razred Britanije z akcijo — predvsem s stavkami — brani svoje koristi. Obseg lanskega stavkovnega gibanja je razviden iz podatka, da so stavke zajele 24 milijonov delovnih dni. To je bil najmočnejši izburh delavskih akcij od velikega štrajka leta 1926. Ta plaz se ni sprožil samo zaradi zahtev po višjih mezdah in plačah, ampak je bil tudi ena izmed oblik boja za svoboščine sindikalnega gibanja.
»Vlada je dala aretirati pet pristaniških delavcev,« je nadaljeval Gollan, »ker so se postavili po robu novo ustanovljenemu so dišču za delovne odnose v industriji, ki ga večina sindikatov noče priznati. Pristaniške delavce so vrgli v ječo in jih potem izpustili, ko se je pojavila nevarnost splošne stavke. Kongres trade unionov je naposled
sklenil pozvati delavce k stavki. Ta grožnja je zadostovala, da je vlada popustila.
Splošna značilnost v delavskem gibanju v Britaniji je ipremik v levo v močnih sindikatih. In komunisti so si v njih pridobili zaupanje in ugled z demokratičnim procesom in z vodstvom med stavkami. In ker so sindikati včlanjeni v laburistično stranko, prenašajo sindikati ta proces v laburi. stično stranko. Osrednje vprašanje, ki se zdaj zastavlja v Britaniji, je vprašanje, s kakšnim programom bo delavsko gibanje nastopilo na prihodnjih volitvah. Zdaj doživljamo konfrontacijo med levico in desnico v gibanju. Na splošno terja levica obnovitev sindikalnih svoboščin in obrambo naših demokratičnih pravic, zvišanje prejemkov in zboljšanje socialnih razmer z obdavčitvijo premožnih, da bi na primer zboljšali gmotni položaj upokojencev. Toda kritično in osrednje je stališče do velikih monopolov, predvsem do večnacionalnih družb. S tem je povezana zahteva po nacionalizaciji teh družb. Predvsem zato, da bi obdržali ekonomsko nadzorstvo v deželi, ker brez takega nadzrostva ni demokratičnega nadzorstva. Vlada sicer lahko odloča, toda te družbe odločajo po svojem preudarku. In tako je zdaj v Britaniji to osrednje vprašanje.«
Proti EGS
»Zakaj smo proti Skupnemu trgu?« se je vprašal John Gollan. Poudaril je, da ni samo britanska KP proti, ampak tudi naj. bolj aktivni del delavskega gibanja. Iz dveh poglavitnih razlogov. Po njegovem je EGS »klub bogatašev«. Zastopa interese velikih večnacionalnih firm.
Večina britanskih kapitalistov je naklonjena EGS zato, ker evropska skupnost igra odločilno vlogo pri integraciji ekonomskega bloka, ki konkurira ZDA in Japonski
za prevlado v kapitalističnem svetu. To delavskega razreda prav nič ne zanima, ker je to zgolj monopolistična in kapitalistična zamisel.
»Drugi razlog, zaradi katerega smo bili proti članstvu Britanije v EGS,« je povzel Gollan, »je ta, da krši suverene pravice britanskega ljudstva. Birokratska struktura skupnosti, komisija v Bruslju, bo imela večje pristojnost od britanskega parlamenta. To pomeni, da bo neka zunanja ustanova prvič v zgodovini imela večjo oblast od zakonito izvoljenega britanskega parlamenta. To bo kanec britanske suverenosti. Zanimivo je, da delavski razred v Britaniji nastopa kot varuh suverenosti, medtem ko buržo-azija prepušča suverenost države drugim.«
Gollan meni, da je o EGS slišati dosti nesmiselnih mnenj, kot da je integracija nekaj »zakonitega«, ki izvira iz samega sistema. To drži samo v zelo omejenem obsegu. Imperialistična nasprotja med EGS in ZDA in Japonsko bodo delovala proti snovanju popolne ekonomske zveze. Protislovja in nasprotja so močnejša od integracijskih sil.
Monetarno vprašanje
S tem je povezano monetarno vprašanje, ki je seveda zelo zapleteno. Toda grobo rečeno — odnosi sil v kapitalističnem svetu so danes takšni, da nekoč vodilna sila kapitalizma — ZDA — nimfa več tiste moči kot nekoč. Druge kapitalistične države se konkurenčno razvijajo ob ZDA, tako da je dolar prenehal biti kralj v monetarnem sistemu. Tudi funt šterling je izgubil to vlogo. Zato ni nobena skupina kapitalističnih držav danes — v tej monetarni zmedi — po stabilnosti svoje valute sposobna avtomatično postati vodilna valutna skupina v svetu.
Najbolj značilna oblika povezovanja, integracije v kapitalističnem svetu danes — je povzel Gollan — je integracija, ki poteka
po večnacionalnih družbah. Te imajo ogromna sredstva. Združene devizne rezerve vseh večnacionalnih družb so skoraj dvakrat večje od združenih rezerv vseh mednarodnih monetarnih organizacij in vlad. Večnacionalne družbe presegajo vse ekonomske bloke, pri zadovoljevanju svojih imperialističnih apetitov gledajo na svet kot na celoto. V teh družbah se zdaj koncentrira toliko moči kot še nikdar poprej. Zato postajajo skoraj močnejše od vlad. In zato je gibanje proti tem družbam, ki združuje sindikate na ravni vse Zahodne Evrope, osrednje vprašanje razrednega boja v svetovnem merilu.
Kaj meni John Gollan o stališču italijanskih komunistov do EGS, ki je videti prožnejše od stališča britanske KP in sindikatov?
Gollan je poudaril, da so po njegovem osebnem mnenju italijanski komunisti presodili — ker je Italija že petnajst let v EGS — da morajo vsaj delno sodelovati in vplivat na odločitve, saj imajo ustanove EGS tako oblast, da lahko odločajo celo v nasprotju z voljo italijanskega parlamenta. Zato italijanski komunisti pač govorijo, da morajo biti »zraven«, da bi ščitili koristi italijanskih delavcev. Seveda pa so tako italijanski kot francoski komunisti sprožili predloge za nacionalizacijo velikih koncernov. Italijanski komunisti so tudi proti blokovski razdelitvi sveta Taka politika v osnovi nasprotuje kapitalističnemu pojmovanju Skupnega trga. »Zato smo prepričani, da italijanski in francoski komunisti ne sprejemajo EGS kot kapitalistični sistem in ga poskušajo spremeniti.«
Vietnamski prispevek
Zgodovinsko pomembni boj vietnamskega ljudstva je odločilno prispeval k zmanjšanju napetosti v svetu. S tem da so Viet-
namci zadiali politični in vojaški poraz ZDA, so prisilili to velesilo, da je pačela delno spreminjati svojo politiko. Prav tako so spodbudili napredno in miroljubno gibanje med ameriškim ljudstvom.
Podobno tendenco je bilo čutiti v Evropi z bankrotom politike nladne vojne :n posebej Hallsteinove doktrine. Jugoslavija je aktivno prispevala k bankrotu te politike, ko je že zelo zgodaj priznala NDR.
»Pozdravljam pogovore med Brežnjevom in Nixonom kot pomemben korak naprej, mislim pa, da lahko k temu procesu spora-zimievanja močno prispevajo številni narodi v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.«
Ali je mogoče napovedovati, kako se bodo v prihodnje razvijale države, ki sodijo k neuvrščenemu delu sveta oziroma k manj razvitemu: po splošni socialističnih ali kapitalističnih tirnicah?
Ker je večina teh držav ekonomsko šibka, bodo verjetno iskale rešitev v socialističnih načelih gospodarjenja. Vse te države stojijo pred osnovnim vprašanjem: kdo bo nadzoroval njihova naravna bogastva? Ah se bodo odločile za polkolonialni status in dovolile večnacionalnim družbam izkoriščati njihova naravna bogastva ali bodo morale uporabiti določene oblike nacionalizacije. Take rešitve je opaziti v Iraku jn drugih arabskih državah, proizvajalkah nafte. Toda druge države, med njimi Brazilija, bodo ubrale kapitalistično pot razvoja. Kar zadeva Brazilijo, ne more biti o tem nobenega dvoma. »Zato po mojem mnenju,« je končal Gollan, »ne moremo govoriti o kaki avtomatični zakonitosti razvoja teh držav. V končni posledici bo vse odvisno od boja ljudi. Toda najvažnejše je, spodbujati vse take države, da se izkopljejo iz kolonializma, da se ekonomsko osamosvajajo in da se uspešno branijo napadov imperializma.«
B02IDAR PAHOR
Sodobno ore iz naših tovar
Lahko bi izvažali celo več orožja, če bi kdo izdatneje kreditiral izvoz — Zelo blizu najsodobnejšim dosežkom
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
NIKINCI, junija. — Oborožene sile naj bi se v prihodnje čim bolj naslonile na splošni ljudski odpor, kar pomeni, da bi se v morebitni vojni bojevali na svojem ozemlju in bili torej odvisni zlasti od lastnih virov moči in lastnih sposobnosti. Tako zamišljen splošni ljudski odpor pa terja lastne tovarne za proizvodnjo orožja in vojaške opreme.
Novi krediti za našo televizijo
Zaradi podražitev in nepovišanih naročnin tiči zavod RTV Ljubljana v stiski pri gradnji novega RTV centra
Na puščobnem sivem kolosu ob Ulici Moša Pijada pravkar zaključujejo groba gradbena in inštalacijska dela za tehnološko jedro bodočega RTV centra. Okoli njega že rastejo redakcijski in upravni prostori ljubljanske televizije, medtem ko se fotofilmski objekt in oddajni stolp še nista premaknila iz temeljev.
S tem so v torek seznanili predstavnike tiska in RTV na tiskovni konferenci, ki jo je vodil pomočnik zveznega sekretarja za narodno obrambo general podpolkovnik Dušan Vujatovid v prisotnosti še dveh generalov. Konferenca je bila v Nikincib nedaleč od šabca, kjer Srem že prehaja v Mačvo. Tukaj je namreč med drugim tudi stalna raz. stava sodobnega orožja in opreme, ki ju za potrebe naše vojske izdelujejo domače tovarne.
V državi je zdaj 20 objektov za proizvodnjo vojaške opreme, orožja in učnih sred. štev, ki pa imajo še blizu sto svojih kooperantov. Te tovarne so zelo pomembne za opremljanje naših oboroženih sil, razen tega pa omogočajo samostojnejšo zunanjepolitično usmeritev. Zgradili so jih med leti 1948 in 1953 z uamenom, da bi doma zagotovili izdelavo najbolj množičnih in najpomembnejših vrst orožja in streliva. Toda te sprva čisto namenske to-
Glavno:
seveda
piknik
Tudi letos 4. julija srečanje izseljencev v Škofji Loki
ŠKOFJA LOKA, junija — Na grajskem vrtu je že skoraj vse pripravljeno na tradicionalni, tokrat že osemnajsti izseljenski piknik. To je vsakoletna, osrednja izseljenska prireditev, ki se je med našimi rojaki po svetu že tako priljubila, da že mesece prej rop18-jo iz dežele v deželo pisma z vabili in zagotovili: »Nasvidenje, 4. julija na pikniku v domovini!«
Letošnji piknik bo tam, kjer je bil že prejšnja leta, le da bo letos, ob loški tisočletnici, prizorišče izpopolnjeno, lepše: zadaj za škoparjevo bajto so za osrednjo prireditev ob praznovanju tisočletnice loškega ozemlja z naslovom »Škofja Loka skozi stoletja« zgradili jubilejno gledališče v obliki amfiteatra (ta prireditev bo v soboto, 30. junija zvečer ob pol devetih) in na njem bo tudi prostor za osrednji program piknika in za nastopajoče zabavne ansamble.
Rojaki in gostje se bodo zbrali 4. julija ob 11. uri pred stavbo občinske skupščine, kjer jim bodo dekleta in fantje v narodnih nošah pripeli nageljne, potem pa bodo odšli na prireditveni prostor.
A. TRILER
varne so se sčasoma preus-merile, tako da sta zdaj orožje in vojaška oprema v njihovi celotni proizvodnji prisotna le s slabimi 13 odstotki.
Kot je povedal general Vu-jatovič, je naša vojaška op rema, ki jo večinoma izdelujemo doma, dobre kakovosti, v nekaterih primerih pa se celo kosa z zadnjimi dosežki svetovne tehnike. Tako m nič čudnega, če je precej tudi izvažamo, in sicer v vrednosti nekaj deset milijonov dolarjev letno. Največ je prodamo deželam v razvoju, vendar je zanimivo, da 'sta med kupci tudi ZDA in ZRN.
Naše tovarne, ki izdelujejo orožje, imajo več desettisoč delavcev, med njimi je več kot dva tisoč posebej usposobljenih inženirjev in tehnikov. Kljub temu pa je opaziti upadanje proizvodnje orožja in vojaške opreme, kar je ta podjetja privedlo do delne preusmeritve proizvodnje. Lahko bi sicer več izvažala, ker so možnosti za to izred-
Zagreb:
mini
farme
Na zasebnih kmetij'ah bodo kmalu uredili 2000 malih farm
V krogih kmetijskih strokovnjakov ocenjujejo, da so priprave za postavitev 2000 mini farm na zasebnih kmečkih posestvih na Hrvaškem vse bližje uspešni uresničitvi. Te možnosti so zdaj večje,, ker je mednarodna banka za obnovo in razvoj pripravljena s 40 odstotki oziroma 9,4 milijona dolarjev kreditirati ta načrt, katerega popolna realizacija bi veljala 400 milijonov dinarjev. Določitev nosilcev investicij je ena prvih nalog za uresničevanje tega načrta, od katerega pričakujejo, da bo predvsem omogočil boljšo in racionalnejšo proizvodnjo, zlasti mesa in mleka. Neposredno organizacije teh farm bi nase prevzele mlekarne, kombinati ali zadruge.
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
ne, vendar jim za zdaj to onemogočata način kreditiranja izvoza in dajanje jamstva za politični riziko. Tako so prišle nekatere tovarne v neugoden položaj, najbolj pa delavci v njih — ki so pogosto skromno plačani.
Stalna razstava orožja in opreme na širšem vojaškem območju med polji in hrastovimi gaji v Nikincih, kjer najnovejše dosežke tudi preskušajo, pa vendarle daje vtis, da je v državi zagotovljena proizvodnja vseh sredstev za osebno in množično oborožitev. To potrjujejo tudi podatki o naši vojaški industriji, s katerimi je časnikarje seznanil general Vujatovič. V morebitni vojni bi tako bil naš državljan sorazmerno dobro opremljen. Za državo, kot je naša, pa je uspeh že to, da j^e zmogla proizvodnjo orožja in vojaške opreme v tako kratkem času približati najsodobnejšim dosežkom vojaške teh. nike v svetu.
ANDREJ ARKO
Portorož
tolče
rekorde
Hoteli do 15. septembra praktično razprodani - Premalo postelj
PORTOROŽ, junija — Največji naval tujih gostov v to naše obmorsko turistično središče je bil sredi meseca, ko so zabeležili 1537 gostov (hoteli Palače), postelj pa je bilo ;s^p7l459;:yecaaF,tl j bilo : Večjih' težav, ker- sol I sporazumno, z agencijami rtgkcjtere., ajgjg, za	.Mi-
dva, namestili v druge hotele, zasebne sobe in v počitniške domove, pravi dipl. ec. Elvino Korelič, direktor hotelov Palače. .
Tudi junij je rekordni. mesec: 41.100 nočitev doslej, od tega 39.700 tujih, ali 21 odst. več kot lani, kar je hkrati več kot kdajkoli doslej v avgustu.
Prihodnje leto nameravajo hotelirji prodajati v posebnih aranžmajih tudi zasebne postelje In slabo izkoriščene počitniške domove, kar se bodo prizadeti dogovorili med se-i boj. Znano je, da so zasebne sobe in sobe v počitniških domovih lepše-kot hotelske v depandansah B in C kategorije. Portorož ima skupaj 8.600 postelj, in sicer 3620 v hotelih '(.ki so. v glavnem zasedene); 3.000 pri zasebnikih in sindikalnih domovih. Do 15.
! septembra je hotelski Portorož‘ praktično razprodan, zato. ne sprejme-, jo nobene rezervacije več., NIKO LAPAJNE
Sodobni
pirati na Jadranu
Tuji in domači potaplja-] či ropajo velikanska bogastva morskega dna
SPLIT, junija — Tuji in domači turisti, opremljeni z najsodobnejšo potapljaško opremo, krožijo okoli nahajališč rimskih galej, ter si prizadevajo, da bi odnesli čimveč dragocenosti. Del nahajališč, med katerimi so tudi taka, ki so jih kmalu po odkritju zamaskirali, je v veliki nevarnosti, da bodo popolnoma izropana.
Konservatorji ob Jadranu zatrjujejo, da odnašajo take zaklade sproti. Samo zaradi dobrih in nepretrganih stikov z obmejnimi oblastmi so tujcem precejšen del teh dragocenosti na meji lahko vzeli.
konference SZDL.
Pred vojno je bilo v tej republiki nepismenega 70% prebivalstva, dandanes pa se šola 800.000 učencev, dijakov in študentov. To je četrtina prebivalstva, ki porabi letno za šolanje 2 milijardi dinarjev kar je skoraj 8% nacionalnega dohodka. Kljub temu pa je dejstvo, da je v BiH nepismen vsak enajsti meščan in kar vsak četrti kmet.
Skrb vzbujajoč je tudi pojav takoimenovanega »rekruti-
Skypua
proslava
Jugoslovanski izseljenci se bodo letos zbrali na Sutjeski
BEOGRAD, junija — Srbska izseljenska matica je dala pobudo za skupno proslavo vseh jugoslovanskih izseljencev, ki bo 3. ki 4. julija na Sutjeski. Obenem je že 19. leto zapored pripravila v prihodnjem tednu celo vrsto prireditev in izletov za izseljence iž Srbije. Teh je zdaj skupaj s potomci poldrugi milijon, ne računajoč zdomcev.
To je dejal v četrtek na tiskovni konferenci predsednik . srbske izseljenske matice dr. Koča Jančič. V prihodnje bi razen proslav v domovini skušali ob 4. juliju pripraviti prireditve tudi v vfečjih izseljeniških središčih po svetu. ANDREJ ARKO
Jubilej
festivala v Pulju
Letos 20. puljski filmski festival — Priznanje Francetu Štiglicu
ZAGREB, junija (Tanjug) — Predsedstvo sveta festivala jugoslovanskega filma je razpravljalo o pripravah na puljski festival. Rečeno je, da bo prikazano 12 do 15 del domače filmske proizvodnje. Določili so tudi program 20. srečanja. Med festivalom, od 26. julija do 1. avgusta, bo v Pulju konferenca jugoslovanskih filmskih delavcev, kjer bodo spregovorili o družbenih problemih kinematografije. Svečana akademija bo letos v čast slovenskega režiserja Franceta Štiglica.
ranja« novih nepismenih. V Bosni in Hercegovini namreč ne zna pisati in brati 35.000 ljudi, ki so stari od 10 do 19 let, in skoraj sto tisoč ljudi v starosti od 20 do 34 let. Ne prijeten je tudi podatek, da je delež nepismenih žensk izredno velik: od skupno 570 000 nepismenih pripada šibkemu spolu 80 odstotkov, dogaja pa se celo, da starši v neka terih nerazvitih občinah hčeram prepovedo osnovne šolanje.	MARJAN BAUER
Traktorji tudi iz
Osika?
Z »zbrojevko« iz ČSSR do 15.000 traktorjev »zetor« letno
LIČKI OSIK, junija (Tanjug) — Inž. Vajo Skendžič, generalni direktor tovarne Marko Ore-škovič, je izjavil, da se je ta tovarna povezala skupaj z nekaterimi drugimi proizvajalci iz Hrvaške s češkoslovaško zbrojevko iz Brna in njenimi kooperanti.
Izvedelo se je, da so že podpisali pogodbo o proizvodnji traktorjev »zetor«. Najprej bo Marko Oreškovič izdeloval dele, nato pa proizvajal po 10.000—15.000 traktorjev »zetor« letno. Pogodbo morata potrditi še obe vladi.
Ves center naj bi bil gotov sredi 1975. leta, vendar le v primeru, če bo zavod našel izhod iz sedanje finančne zagate, v katero je zašla izgradnja. RTV Ljubljana namreč ne more na lastnih ramenih prenašati vseh podražitev v zadnjih letih, še zlasti ne 70 milijonov, kolikor se je v štirih letih povišala investicijska vrednost. Iz tega, za sedanjo fazo izgradnje kaj kočljivega položaja naj bi ji pomagala najti izhod Ljubljanska banka z dodatnim kreditom.
»Za izgradnjo RTV centra se nismo odločili iz nekih megalomanskih želja,« nam je v pogovoru povedal inž. Stane Fele, upravno gospodarski direktor RTV Ljubljana, »pač pa smo skušali najti izhod iz nevzdržne stiske, v kateri se je znašlo zavodovo poslovanje.«
Slovenska televizija razpolaga še vedno le z enim študijem 220 kv. m površine in z drugim manjšim 50 kv. m študijem za aktualne oddaje, ki je pravzaprav le adaptirana soba. Zaposlenih ima 1780 delavcev. Na vsakega zaposlenega odpade le nekaj nad štiri kvadratne metre delovne površine, štirje novinarji si dele eno mizo, je povedal inž. Fele.
Pri tem se je v desetih letih obseg televizijskega programa povečal iz 361 na 3000 ur letno. Z 10 televizijskimi oddajniki in s 85 pretvorniki krije TV danes že 96 odstotkov vsega prebivalstva Slovenije, kar je velik uspeh, če [pomislimo na za širjenje TV mreže kaj neugodno konfiguracijo slovenskih tal.
Slovenija pa zaradi svoje majhnosti še drugače spravlja televizijo v sorazmerno neugoden položaj. Med manj kot dvomilijonskim prebivalstvom ima ustvarjalec RTV programov izredno majhno
Brezposelnost se je v lanskem letu počasi, a zanesljivo zmanjšala, v letošnjem maju pa je celo padla na 10.314, kar je najnižja stopnja v zadnjih nekaj letih. Oh tem letno poročilo beleži tudi precej visoko stopnjo rasti zaposlenosti — 3,3 kar si prav tako lahko razlagamo kot ugodno znamenje. In kako je z začasnim zaposlovanjem v tujini, ki nam že dlje časa zbuja toliko skrbi? Število odhodov v tujino v zadnjih letih počasi pada in tako je v prvi tretjini letošnjega leta odšlo v tujino le 1734
programsko zaledje, po drugi strani pa kot gospodar tudi izredno majhno naročniško zaledje, ki je gospodarska osnova za financiranje poslovanja RTV.
Kje lahko še ugotovimo nevzdržno stisko, ki jo je na začetku omenil inž. Fele?
Klimatska naprava, ki je bila grajena za radijske namene, je skoraj popolnoma odpovedala, vendar televizijci kljub temu posnamejo na mesec od 150 do 170 planiranih oddaj. Če ta obseg primerjamo z nekaterimi v Evropi znanimi časovnimi normativi, lahko ugotovimo velike razlike.
Gradnja RTV centra naj bi torej zavodovo poslovanje prepeljala v normalne razmere. Za obseg novega centra so izbrali najmanjšo tehnološko celoto po izkušnjah RTV v Ziirichu, ki je zaradi različnih jezikovnih področij in majhnosti v dokaj podobnem položaju kot naša RTV.
V pripravah za finansiranje izgradnje novega centra sta RTV Ljubljana in Ljubljanska banka že leta 1966 sklenila poslovni dogovor, po katerem naj bi RTV vlagala svoja sredstva v bankin depozit. Do danes je RTV vložila 70 milijonov lastnih sredstev in si je s tem pridobila pravico do kredita 140 milijonov, prav toliko, kolikor je leta 1969 bila predvidena investicijska izgradnje.
Stroški izgradnje pa danes ne veljajo več, kljub temu da je RTV z izvajalci sklenil vrsto poslovnih aranžmanov, s katerimi je skušal do skrajne mere zadrževati cene. Trenutno se je zavodu nakopičil primanjkljaj sredstev za dokončno izgradnjo centra na 72,808 tisoč dinarjev. Predvideval je sicer, da bo tudi podražitve lahko kril iz tekočih letnih poslovnih sredstev. Pri tem je namreč računal, da se bo-
delavcev, kar je za 231 manj kot lani v istem času.
Toda če so te številke nes-podbitne — nekoliko sporni so lahko le podatki o zaposlovanju v tujini, saj zajemajo le organizirane odhode — na prvi pogled ugodne, pokaže nekoliko podrobnejša razpra va tudi temnejšo plat. Zato so udeleženci današnje seje posebej poudarili, da je treba te podatke bolj problemsko prikazovati.
Tako visoka stopnja rasti zaposlovanja, kot jo imamo v Sloveniji, kaže na eksten zivno zaposlovanje, na nera-
do radijske in televizijske naročnine ustrezno višale s porastom cen na tržišču.
Že v začetku leta 1972 je bil izdelan predlog za povišanje naročnin, vendar je bil zaradi stabilizacijskih ukrepov odbit; še do danes ni odobren. Na zavodu sicer predvidevajo, da bo v naslednjih mesecih do tega povišanja vendarle prišlo, vendar to po njihovem ne bo moglo pokriti skoraj dveletne zakasnitve pri ustvarjanju lastnih dohodkov.
»Prosili smo Ljubljansko banko za dodatni kredit 70 milijonov dinarjev,« je povedal inž. Fele. »Pri tem naj omenim, da je vse od leta 1966 do vključno leta 1972 poslovanje, vključno s kreditnimi aranžmaji in tekočimi sredstvi, potekalo v korist Ljubljanske banke. RTV je namreč sredstva dosti hitreje vlagala v depozit, kot je to bilo potrebno glede na dinamiko izgradnje centra. V letih od 1966 do 1971 je banka lahko uporabljala od 18 do 37 milijonov naših sredstev na leto, zato menim, da bi pri preučevanju sedanjih razmer morala to dejstvo upoštevati in nam z dodatnim kreditom pomagati iz sicer brezizhodnega položaja. Brez te dodatne pomoči bi se stroški le še povišali.«
»Kako bo RTV vrnila ta dodaten kredit?«
»Predlagamo, da bi del vrnili v enkratnem znesku leta 1975, ko bo že sproščenih 28 milijonov dinarjev vezanega depozita, drugi del pa bi vzeli na odplačilo desetih let, tako da bi bila do leta 1985 poravnana celotna investicija.«
O tem za našo televizijo življenjsko važnem dodatnem kreditu bo izvršni odbor Ljubljanske banke sklepal v naslednjih dneh.
ŽELJKO KOZINC
cionalno izkoriščenost zaposlenih ter neustrezno razmerje med višjimi, srednjimi in nizko kvalificiranimi kadri.
Še vedno nimamo zanesljivih podatkov o dejanskih potrebah po delavcih. Delovne organizacije vsako leto prijavljajo zelo veliko potreb — prek 50.000 — a verjetno so za tako visoko številko v veliki meri odgovorne nedognane metode za ugotavljanje realnih potreb. Precejšen delež »krivde« pa gotovo odpade tudi na nesmotrno izkoriščenost kadrov.
ALENKA PUHAR
ak peti
Po nepismenosti je BiH druga v Evropi — Skrbi zlasti »regrutiranje« novih
OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, junija. — Bosna in Hercegovina zavzema po nepismenosti (23,2 odst., kar je 670.000 ljudi) drugo mesto v Jugoslaviji in Evropi, presega jo le Kosovo, kjer je nepismenega 31 odst prebivalstva, je bilo rečeno na skupnem sestanku komisije za idejna in politična vprašanja v izobraževanju, znanosti in kulturi CK ZK BiH in sekcije za izobraževanje republiške
Dobre številke
Maja najnižje število brezposelnih, tudi odhodov v tujino je vedno manj — A lepe številke imajo tudi temne plati
LJUBLJANA junija. — Poročilo o lanskoletnem zaposlovanju v Sloveniji, o katerem je v četrtek razpravljala skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje, vsebuje podatke, ki so na prvi pogled zelo spodbudni. Zlasti podatki o številu brezposelnih ter o odhajanju v tujino, ki v zadnjem času doživljajo zaskrbljene in ostre razprave, kažejo na dokaj ugodno stanje.
Pestro za tisoč let
Več publikacij, prireditve in proslave ob jubileju Škofje Loke
ŠKOFJA LOKA, junija — Vsa občina je že dalj časa v znamenju tisočletnice loškega ozemlja: nanjo so se v Škofji Loki začeli pripravljati že pred petimi leti. Za to priložnost bodo slikovito mestece ob sotočju Sor temeljito uredili in polepšali, visoki jubilej pa bodo obeležili tudi s številnimi prireditvami. Osrednja med njimi bo danes v letnem gledališču na loškem gradu pod naslovom »Škofja Loka skozi stoletja«.
Na področju publicistike je za jubilej še posebno pomemben dosežek knjiga dr. Pavleta Blaznika »Škofja Loka in loško gospostvo«. ki daje zgodovinski prerez loškega ozemlja od leta 973 do leta 1803. Ob njenem izidu so na ponedeljkovi novinarski konferenci opozorili na to, da ima knjiga tudi trajno vrednost za slovensko zgodovino.
Dogodke iz obdobja škofjeloške zgodovine med NOV pa opisuje knjiga Jožeta Vidica »Zločin pri Lenartu«, ki jo je avtor prav tako predstavil v ponedeljek.
V jubilejnem tednu bodo škofjeločani proslavili tudi 70-letnico svojega rojaka dr. Pavleta Blaznika, ki so mu zaradi zaslug pri preučevanju loške zgodovine podelili naziv častnega občana.
Danes bodo slovesno podpisali listino o pobratenju s Smederevsko Pa-lanko ter odprli nove PTT naprave. Prihodnji teden bodo organizirali tradicionalni osrednji slovenski izseljenski piknik, ki bo letos že šestič v Škofji Loki.
LADO STRUŽNIK
Za ceste 224 mil. dinarjev
Nove ceste v Makedoniji — »zahodna« magistrala letos
SKOPJE, junija (Tanjug) — V Makedoniji bodo do konca leta porabili za ceste nad 224 milijonov dinarjev. Najpomembnejša med njimi je tako imenovana »zahodna cesta«, magistrala, ki bo povezala Skopje z jugoslovan-sko-grško mejo (čez Tetovo).
Živahno se nadaljujejo dela na odsekih Skopje— Tetovo in Kičevo—Ohrid. Do konca leta bo treba končati tudi odsek avtomobilske ceste bratstva in enotnosti pri Titovem Velesu — od Bašinega sela do Babune — dolg približno 12 km.
Z dveh bre

Čeprav so si bregovi različni, se lahko najdejo tudi bližnje točke ■ Ne samo glede svetovnega miru in sožitja med bloki, ampak tudi za napredek tretjega sveta in ljudi sploh
?odaj zjutraj, tik preden smo odpotovali, sem onstran mostu na levi strani Rialta iletel na mlada italijanska revolucionarja z rdečima garibaldinskima ruticama, ki i verjetno ponoči polilegalno pisala rdeča gesla »Boj za komunizem se nadalje«, zdaj sta pa pri cvetličarki hotela kupiti nageljne. Celo kljub temu, da se >ta ravnala po navodilih, češ da po kulturnih spomenikih ne smejo pisati gesel, itraj brez poezije dneva nista mogla začeti.
»Zakaj pa bodo ti dolgi drogovi? Pa ne da bi ga z njimi nosili?« so se v prvih vrstah med množico v baziliki sv. Petra v Rimu med seboj vprašujoče pogovarjali fantje in dekleta v slovenskih narodnih nošah s Koroškega. Kljub romarstvu so vsi še vedno trdno stali na tleh zdravega kmečkega razuma in dečva, ki je v celovškem zboru pela alt, je sosednjega fanta dregnila češ: »Ce bi ti namesto lajbelca oblekel tako lepo haljo in če bi te odnesli na prestolu, bi bil tudi ti zauber«.
Skušal sem razmišljati na obeh bregovih Rialta.
Množica rdečih zastav je za letošnji nacionalni kulturni festival glasila KPI Unita vihrala v sicer aristokratsko-meščanskih, mondeno-turističnih Benetkah. Rdeči dežniki slovenskih narodnih noš so bili orientacijska točka turistov iz vsega sveta- pred portalom na vatikanskem trgu.
Toda če ne bi bilo modrosti na eni in drugi strani, bi se odpiranje novega sloven-
skega pontifikalnega zavoda v Rimu morda lahko spremenilo celo zgolj v emigrantsko, proti matični državi naperjeno manifestacijo. Tako pa je ob prizadevanju diplomatskega predstavništva SFRJ pri sv. sedežu in slovenskih škofov iz Jugoslavije ta rimski, dogodek potrdil urejene odnose med katoliško cerkvijo in jugoslovansko socialistično državo ter tudi ustanovo samo namenil predvsem postdiplomskemu študiju duhovnikov iz matične domovine.
Čeprav so si bregovi različni se lahko najdejo tudi bližnje točke. Ne samo glede svetovnega miru in sožitja med bloki, skrbi za napredek tretjega sveta in ljudi sploh, ampak tudi v nekaterih povsem administrativnih in cerkvenih vprašanjih. Vsi kraji Slovenskega primorja, ki so del SR Slovenije in Jugoslavije, so še vedno pod juriš-dikcijo tržaške nadškofije. Slovenski pri morski dohovniki so se že pred nekaj časa obrnili na Vatikan s široko podpisano in globoko utemeljeno peticijo, da bi se ustano
vila v skladu s stvarnostjo in potrebami nova škofija za Slovensko primorje na jugoslovanskih tleh. Upati je, da bo poslej odgovor laže prišel, celo ne glede na drugačne težnje v nekaterih italijanskih krogih.
V slovenskem zavodu Slovenik v Rimu je na najbolj vidnem mestu v veži razobe-šen povečan zemljevid slovenskega ozemlja iz leta 1871, tako imenovana Kozlerjeva karta, ki s slovenskimi imeni označuje kraje vse tja do Vidma v Furlaniji ter daleč preko Celovca zgoraj do Tur. Na kulturnem nastopu raznih župnijskih in drugih izbranih pevskih zborov iz matične Slovenije in zamejstva v dvorani nacionalne akademije Sv. Cecilije v Rimu, kjer so bile na programu le slovenske narodne pesmi, so vsi, ne zgolj pevci celovškega zbora »Gallus«, s posebnim poudarkom predstavili slovensko koroško pesem. Tudi osrednji dolgi govor slovenskega pisatelja iz Trsta Alojza Rebule ni mogel preko koroške bolečine in brez ovinkov je opozoril, da je Rim večkrat, še posebej pa v času fašizma, zelo raznarodovalno nastopal na Tržaškem, Goriškem in v Istri, žal pa je Rebula v celotni zasnovi govora slovenstvo le preveč »nadizkustveno« razpel na nek mučeniški križ v senci, kjer kljub svoji zgodovinski miniaturnosti Slo
venci pač nikoli nismo bili, nismo in ne bomo.
»Zelo mi je žal, da ne morem sam govoriti po slovensko,« se je v svojem nagovoru opravičil papež Pavel VI., ped Petrovo kupolo. Goriški nadškof Peter Cocolin je v pogovoru s slovenskimi škofi z drugega brega Jugoslavije, sploh celo zelo lepo govoril po slovensko.
Toliko bolj je potem čudno, kako se je mogel neki Antonino Fugardi v dveh zelo dolgih člankih v zadnjih dveh številkah ilustrirane vatikanske revije »Osservatore del-la Domenica« tako podcenjevalno spotakniti nad slovenščino v Reziji in Beneški Sloveniji. V dveh nadaljevanjih se je vznemiril nad »skaljenimi vodami« okrog Nadiže, ugotavljajoč, da bo »treba sicer še počakati na konec razpleta, pa da ne kaže držati križem rok«. Povsem v nasprotju z ugotovitvami Pavla VI., ki je lani na evharističnem kongresu v Vidmu v Furlaniji priznal posebno etnično prisotnost Slovencev, je mali Antonino Fugardi podvomil, da je tamkajšnji jezik sploh jezik, po njegovem je verjetno le narečje, ki ni niti slovenščina, ampak neka »izpeljanka iz staroslovan-ščine z ruskimi in češkimi vplivi.« Se posebej pa se je zavzel za »italijanski patriotizem ob vzhodnih mejah« zaradi sedanjih socialnih premikov, emigracije in sindikali-zacije. »Italijani slovenskega jezika iščejo pri sindikalnem varstvu ne samo zaščito svojih delovnih interesov, ampak tudi zaščito svoje etnične avtonomije. Zaradi tega se tudi naslanjajo na tiste sindikate, ki so najbližji jugoslovanskemu svetu ...«
Vse drugačne, vse bolj strpne in sodobne poglede je označevalo tudi sedanje odpiranje najnovejše vatikanske galerije, prve galerije modeme posvetne umetnosti. V tej galeriji, ki predstavlja novo ogromno in bogato zbirko največjih sodobnih umetnikov
od Adama, Kokoschke in Kleeja preko Moora in Tamaye do umetnikov — komunistov kot sta Piccasso ali Gotuso, so tu razstavljena tudi dela Meštroviča in drugih jugoslovanskih avtorjev, zlasti naivcev Ko vačiča, Lackoviča, Rabuzina in Večenaja. Papež Pavel VI. pa je pri odpiranju te nove sodobne poglede med drugim nakazal tudi z besedami: »Cerkvena umetnost je sad druge in zdaj že minule dobe človekovega duha...«
»Mislim, da je — ne glede na to, da so zaradi značaja festivala seveda še posebej zaželene revolucionarne pesmi, prav, če Slovenski oktet poje tudi predklasične in klasične stare skladbe, kajti pokazati morate vso vrednost, po kateri slovite,« je po drugi strani strpno ocenjeval generalni sekretar KPI za Benetke Rino Serri. V festivalski mapi s prospekti in programom festivala so pa priložili tudi fotografiji Bellini-jeve Pietž iz beneške galerije.
Gotovo: marsikaj bi morali prav zaradi tega, ker so hoteli imeti revolucionarni festival, še spremeniti in vzgojiti množico, da bi sploh znala sprejemati kulturo. Se vedno so bujnolasi mladeniči z rdečimi ruticami podzavestno dokazovali svoje zanimanje s tem, da so med koncertom na veliko in nervozno kadili, metali ogorke po tleh in se pogovarjali. Toda po drugi strani je res, da je tak kulturni festival razgibal v amaterski vnemi mnoge, ki se sicer s kulturo sploh še niso ukvarjali. Mnogi delavci v Benetkah so si vzeli dopust samo zato, da so lahko prostovoljno opravljali razna dela v paviljonih in na preditvah. Mladi Carmello je prišel v ta namen celo s Sicilije. Ida Ossd, ki je sicer v službi v direkciji grafičnih bienalov in ki sploh ni komunistka, pa je pri organizaciji sodelovala že zaradi tega, ker se v bienalu uslužbenci borijo proti enemu izmed fašistično naravnanih še-
fov, s katerim prav zdaj pred sodiščem teče razprava.
Taki festivali Unita so bili že doslej vsako leto v enem izmed italijanskih mest, zlasti v industrijskih središčih. V Benetkah pa komaj 20 odstotkov voli KPI. Razen v rafinerijah v Margheri in v pristanišču pravega delavstva v Benetkah ni. »V gostinstvu komunistov skoraj ni, gondolieri so pa podproletariat«, je pripovedoval razgledani in napredni profesor tehnologije Curti, ki nas je vodil v imenu organizacijskega odbora. »Toda hoteli smo prav zaradi tega nekaj spremeniti, nekaj premakniti. Nočemo, da bi Benetke ostale samo muzej, iz katerega prebivalstvo čedalje bolj beži. Hočemo, da bi se ob ohranjevanju kulturnih spomenikov izboljšali tudi materialni in socialni pogoji ljudi; da bi zaživele vse Benetke, ne samo ob Canal Grande, že s tem, da smo uredili restavracijo z glasbo v Ghe-tu, smo hoteli dokazati, da se tudi turistično lahko razvijejo, vsi, danes zapostavljeni deli mesta.«
Prav zaradi tega so bili vsi nastopi, tudi najbolj znanih umetniških ansamblov iz raznih delov sveta, kot na primer Brechtovo gledališče iz Berlina ali Kubanski balet, v nekonvencionalnih dvoranah, na nekonvencionalnih prizoriščih. O vseh teh kulturnih nastopih — tja do predvajanja revolucionarnih filmov Jorisa Ivensa iz Vietnama, ali političnih razprav na temo pravice do delavskih stavk tudi v pogojih italijanske zakonodaje — je na široko pisalo glasilo KPI »Unita«, ki je ob tem razvilo tudi svojo nabiralno akcijo naročnikov. Po drugi strani pa glavni krajevni, meščanski časnik »II Gazzettino« o festivalu, na katerem je bilo čez sto kulturnih prireditev v korist celotnim Benetkam, sploh ni zapisal niti vrstice.
BOGDAN POGAČNIK
TENIS
ZARADI WIMBLEDONA
A. Panatta in P. Bertolucci diskvalificirana za 3 mesece
Ker sta bojkotirala ivimbledonski turnir ne bosta smela nastopati do 30. septembra
PD Vesna priredilo namiznoteniški turnir
:	g* , i-ijf
MILAN, 29. — Glavni odbor italijanske teniške zveze je kaznoval svoja igralca Adriana Panatto in Paola Bertoluccija s tremi meseci prepovedi nastopanja, ker sta bojkotirala wimbledonski turnir. Tudi ta dva italijanska igralca sta se namreč pridružila akciji poklicnin teniških igralcev ob znanem »primeru Pilič». Zato zdaj ne bosta smela nastopati do 30. septembra. V uradnem sporočilu italijanske teniške zveze o tej kazni je rečeno, da «vzroki za njuno odklonilno stališče do nastopa na wimble donskem turnirju niso opravičlji-vi». Predsednik zveze Neri pa je dejal: «Igralci imajo določene pra vice, vendar tudi obveznosti. Mi smo ju za ta turnir uradno prijavili in smo celo rezervirali igrišča za trening. Upajmo, da bosta Pa natta in Bertolucci doumela težino svojega dejanja in bosta iz tega potegnila primeren poduk.»
Ukrep italijanske teniške zveze je tem bolj pogumen, ker ga je sprejela pred srečanjem za Davisov pokal s Španijo. Kot kaže, bo zdaj moral zopet prijeti za lopar Pietrangeli, pa tudi nekaj mlajših igralcev ima priložnost, da si pribori vstop v reprezentanco.
Sicer pa bo morala zdaj tudi španska teniška zveza sprejeti določeno stališče, ker je tudi član njene reprezentance Orantes med vvimbledonskimi «uporn'ki» in bi se zato prav lahko zgodilo, da bo tudi njega doletela podobna kazen kot oba italijanska igralca.
* * *
LONDON, 29. - Wimbledonski turnir se nadaljuje brez pretresov in presenečenj. Vsi nosilci skupin so še vedno v konkurenci. Romun Nastase je danes gladko premagal Japonca Sakeia in se uvrstil v os-nvno finala. Isto je uspelo tudi Sovjetu Metreveliju z zmago nad Avstralcem Cooperjem.
MLADINSKE IGRE
OD PONEDELJKA DO 7. JULIJA
3.735 tekmovalcev v finalu v Rimu
RIM, 29. — od ponedeljka do 7. julija bodo v Rimu zaključna srečanja letošnjih mladinskih iger. Nastopile bodo reprezentance 94 pokrajin ter ekipa republike Sar,- Marino. Vsaka reprezentanca bo sestavljena iz šestih fantov in petih deklet za atletiko, dveh fantov za kolesarstvo, Petih fantov in petih deklet za telovadbo, štirih za plavanje, po eden za sabljanje. Skupno bo vsako pokrajino zastopalo 33 tekmovalcev v individualnih športih. Poleg tega pa bodo nastopale ekipe košarke in odbojke. Osemnajst postav bo moških, dvanajst pa ženskih, ki so se uvrstile v finale, po odigranju medpokrajin-skih turnirjev.
Skupno bo prispelo v Rim 3.735 mladih tekmovalcev, od katerih 2.070 fantov in 1.665 deklet. Spremljalo jih bo 880 trenerjev in 95 vodij posameznih reprezentanc. Skupno bo prišlo v Rim 4.710 oseb.
svojo oprezno in mimo igro, predvsem pa se je tehnično izpopolnila po nastopu v Mehiki.
Glede Avstrije meni Žagalo, da ima ta reprezentanca dobre posameznike, ki so precej »nadlegovali* brazilsko obrambo. Omenil je, da je bilo dunajsko srečanje zelo koristno za brazilsko napadalno vrsto.
švedska pa ima le eno vrsto igre: visoke podaje za Edstroma v notranjosti kazenskega prostora.
Končno pa je Žagalo izjavil, da je ostal zelo presenečen glede sovjetske izbrane vrste: Rusi so se taktično zelo izpopolnili, edina njihova temna stran pa je streljanje v vrata. Morali bi zelo trenirati za večjo točnost pri streljanju v vrata.
# # -i.
Y tekmi med starimi in mladimi Križani so bili včeraj v Križu uspešnejši mlajši vaščani, ki so premagali domače «veterane» s 5:1.
V	okviru kriškega tedna je domače prosvetno društvo Vesna organiziralo štiri turnirje v namiznem tenisu. Vsi turnirji so lepo uspeli in razveseljivo je že to, da se jih je udeležilo več kot petdeset tekmovalcev. Tehnična raven ni bila na kdove kakšni višini a vsi nastopajoči so pokazali veliko borbenost in požtrvovalnost.
V	kategoriji najmlajših je proti
vsakemu predvidevanju zmagal Edi Tence ki je v finalu premagal favorita Sedmaka.
V	skupini mladincev je zmagal tudi letos Livij Švab. Na drugo mesto se je uvrstil nepričakovano Jurij Žerjal medtem ko je bil San-dor Tence šele tretji.
V	kategoriji odraslih pa je prišlo do velikega presenečenja. Egon Pe-risutti je namreč v finalu premagal
H ■■MrnB
večletnega zmagovalca Zlatana Bo-gatca in je tako prekinil serijo njegovih zmag na tem turnirju.
V skupini mladink ki je bila letos prvič na vrsti je zmagala Tatjana Sirk ki je po ogorčeni borbi premagala Katjo Kostnapflovo.
Ti turnirji predstavljajo lep uspeh za PD Vesna ki namerava ustanoviti namiznoteniški odsek.
Sandor
V SEZONI 1973-74
Šest italijanskih klubov v raznih evropskih pokalih
MILAN, 29. — Šest italijanskih nogometnih klubov bo nastopalo prihodnje leto v raznih evropskih pokalnih tekmovanjih. Juventus bo i-gral v »Pokalu prvakov*, kamor se je uvrstil po zmagi na italijanskem prvenstvu A lige, medtem ko bo Milan nastopal na tekmovanju za »Pokal pokalnih prvakov*, kamor je pripuščen kot letošnji zmagovalec.
Lazio, Inter, Fiorentina in Torino pa bodo nastopali v tekmovanju za pokal UEFA. kamor so avtomatično prišli kot najbolje uvrščeni za Milanom in Juventusom v tekmovanju za »Italijanski pokal*. Z izključitvijo In-terja iz finala za »Italijanski pokal* pa je zgubila Bologna vsako možnost za nastopanje na «Pokalu UEFA*.
HOKEJ NA LEDU
JESENICE, 29. — Jugoslovanski prvak v hokeju na ledu, ekipa Jesenic, bo v prvem kolu tekmovanja za pokal evropskih prvakov igrala proti večkratnemu češkoslovaškemu prvaku Tesli iz Pardubic. Tekmo prvega kola morajo odigrati do 15. septembra.
NA PROSEKU MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES
«Rogarji» in «žagarji> v borbi za kalamare
To tradicionalno nogometno srečanje bo jutri ob 17.30
Na Proseku se v teh dneh ne govori drugega kot o tradicionalni nogometni tekmi med poročenimi in neporočenimi ali po domače rečeno: med »rogarji* in »žagarji*. Tekma je bila napovedana že prejšnjo nedeljo a so jo zaradi slabega vremena preložili. Med teni je ekipa »priznanih tehnikov* uredila igrišče »Velika rouna*, ki sedaj izglsda res kot pravi »kraški dragulj*. Tudi »televizijski in radijski tehniki* so vse uredili in ojačili naprave, kot nam je zagotovil šef »televizijske postaje na Proseku* Egon Duejc. Skratka odgodi-tev se je dobro prilegla vsem. Precej živčnosti pa je povzročila v taborih obeh moštev. Igralci so namreč ostali na Proseku in imajo vedno za Detami tega ali onega, ki išče sveže novice. To seveda moti tudi delo trenerjev, ki res nimajo najboljših pogojev za delo.
Precej živčen se nam je zdel trener »žagarjev* Vekoslav Stiefčov,
tlllllllllllllllll|lll||||||||,„ll,,ll,|l||||,|I1|||11|,||||||(I|m((1||II||||I1||1||lml|11I1|I|||lmi|ill|1|11(III|||I|I|1I1||1|1111I1I||I1I111||1|1||||m|lm||[1||||1||)il|||llll|11|IimjI|11|1| ,|,|ii|||lii|||i|||||||||||||||lllllllllllllllllllliiIlllllllIIIIHIIIIIIIIII|lllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIHIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllB
KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE»
Šestdeseta dirka po Franciji starta brez Eddyja Merckxa
Danes bo na sporedu predetapa na kronometer za posameznike
Brazilec Mario Žagalo o evropskem nogometu
RIO DE JANEIRO, 29. — Vodja brazilske negometne reprezentance Mari0 Žagalo, ki je odigrala več prijateljskih srečanj na turneji po Ev-r°Pi, je izjavil, da je italijanska reprezentanca tista, ki izvaja najhujšo nadzorstvo nad svojimi nasprotniki. Vseeno pa je mnenja, da bi Brazilci z nekoliko boljšo telesno pripravo ne smeli imeti prevelikih težav z Italijani na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Nemčiji.
Pri obravnavi drugih nasprotnikov, je izjavil, da je Zahodna Nemčija zelo napredovala v primerjavi z letom 1970 in je sedaj najmočnejša s
SCHEVENINGEN, 29. - šestdeseti «Tour de France* se bo uradno začel jutri s predetapo na kronometer, v kateri bodo določili nosilca prve rumene majice. Na startu te naporne dirke preko Francije se bo predstavilo 132 kolesarjev, ki bodo zaključili svoje napore 22. julija v Parizu.
Udeleženci letošnjega Toura so prepričani, da bo brez Merckxa njihovo delo lažje. V to so prepričani predvsem nekateri «večni drugi*, kot stari Poulidor, nesrečni Španec Ocana, mladi Zoetemelk ter domačin The-venet, ki je trenutno med najboljšimi francoskimi profesionalnimi kolesarji.
Jutrišnja predetapa na kronometer bo dolga 7.700 km in ne bi smela | predstavljati prevelike ovire, predvsem za prej navedene kandidate za končno zmago. Na letošnji dirki bo nastopala praktično vsa evropska e-lita, z izjemo belgijskega asa in Italijanov, ki se niso zr.ali sporazumeti za enotni -nastop. -	■	-....
AVTOMOBILIZEM
Rekordi Poljakov na serijskih avtih
VARŠAVA, 29. — Potem, ko so postavili svetovni rekord v vožnji na 25 tisoč km s serijskimi avtomobili do 1500 kubikov, so poljski fiati 125 P postavili nov svetovni rekord v hitrostni vožnji na 25.000 milj. V dvanajstih dneh, kolikor je trajal poskus, je ta avto prevozil progo s poprečno hitrostjo 138,140 km na uro, s čimer je za dobrih 20 km izboljšal prejšnji rekord, ki je pripadal avtu ford cortina.
Sedaj pa bodo z istim vozilom, ki ga upravljajo najboljši poljski dirkači, skušali postaviti rekord v vožnji na 50 tisoč kilometrov.
ska republiška zveza bo priredila
KOLESARSTVO
VČERAJ V MARIANU
Macarol dvanajsti
Včerajšnja kolesarska dirka veteranov v Marianu se je zaključila z zmago bivšega italijanskega prvaka Selvina Selvatica iz Padove, ki je izvedel svoj napad šest krogov pred koncem skupno z drugim padovskim kolesarjem Gusello, s katerim sta si kmalu nabrala pol-minutno prednost. Glavnina je sicer reagirala, vendar se je uspelo iz-
SINOCI NA ŠPORTNEM TEDNU* POLETA NA OPČINAH
Kljub slabemu vremenu ostal spored neokrnjen
Sinočnja srečanja niso prinesla nobenega presenečenja
košarkarsko prvenstvo Evrope leta j luščiti le Zucchiniju, ki je nekoliko i
1975. Kandidati za organizacijo prvenstva Evrope so trenutno KZ Hr-vatske, KZ Beograda in košarkarski odbor Sarajeva. O tem bo moralo odločati predsedstvo KZJ.
CHIETI, 29. - Ekipa Gillette All-star je zmagala na enajstem mednarodnem košarkarskem turnirju v Chietiju. V zadnji tekmi je premagala drugo ameriško ekipo Riccadon-na Allstar s 93:90.
V drugem srečanju pa je milanski Simmenthal premagal Spartak iz Leningrada s 93:77.
# * *
BEOGRAD, 29. — Te dni bodo v Beogradu odločili, katera jugoslovan-
skrčil svoj zaostanek
Predstavnik Adrie Macarol se je v splošnem sprintu uvrstil na dvanajsto mesto, medtem ko je Maver odstopil po šestem krogu zaradi močne nevihte, ki je zajela področje dirke. Veter in dež sta opravila svoje in od 44 kolesarjev, ki so se predstavili na startu, jih je prispelo na cilj le dobra polovica.
Vrstni red na cilju 81 km dolge dirke:
1.	Selvino Selvatico 2.01’ s poprečno hitrostjo 40,165 km na uro
2.	Gusella	zaost. 4”
3.	Zucchini	26”
4.	Battistutta	35”
Sledi vsa skupina v njegovem času.
RIM, 29. — Prvega julija bo prispela v Rim kitajska moška in ženska odbojkarska reprezentanca, ki bo 4. julija odigrala prijateljsko tekmo proti Italiji v Rimu, Kitaj ski ekipi sta sestavljeni iz amaterjev, ki prebivajo v Pekingu. Moška ekipa ima precej izkušenj v mednarodni areni. Poprečna starost igralcev je 28 let, medtem ko ne presega v ženski ekipi 25 let.
NA AMATERSKI DIRKI «PO JUGOSLAVIJA
Danes na vrsti prva izmed devetih etap
Cvetko Bilič glavni «adut» Jugoslovanov Proga poteka le po Stbtji in Makedoniji
BEOGRAD, 29. — Jutri se bo pričela v Beogradu 29. mednarodna amaterska kolesarska dirka po Jugoslaviji, katere se bodo udeleždi kolesarji iz Bolgarije, Danske, Italije, Francije, Romunije, Sovjetske zveze ter tri ekipe Jugoslavije. Preko 1000 kilometrov dolga proga se bo letos odvijala le na jugu, po cestah Srbije in Makedonije tef se bo zaključila 7. julija v Skopju po devetih etapah.
Dirka je pomembna predvsčm za francoske, italijanske in danske kolesarje, saj je od njihove uvrstitve v Jugoslaviji precej odvisen podpis profesionalne pogodbe. Med Jugoslovani pa bo še enkrat med glavnimi kandidati za osvojitev prvega mesta Puljčan Cvetko Bilič, ki je v tej naporni etapni dirki zmagal že dvakrat. Če bi mu ta podvig res uspel tudi letos, bi bil prvi jugoslovanski predstavnik, ki bi odnesel tri prva mesta. Po dvakrat so že zmagali še Valenčič, Škerl in čubrič, vendar se zadnja dva ne
udejstvujeta več aktivno, Valenčič pa ne bo nastopil. Ostali jugoslovanski kolesarji, med katerimi je precej mladih, pa nimajo trenutno možnosti, da bi se lahko uveljavili v hudi konkurenci.
Potek «29. dirke po Jugoslaviji* (od 30. 6. do 7. 7. 1973) bo tak:
sobota, 30. 6. — 1. etapa:
Okrog Kalemegdana 42 km nedelja, 1. 7. — 2. etapa: Požarevac — Kladovo 160 km ponedeljek, 2. 7. — 3. etapa: Kladovo — Negotin 70 km — 4. etapa:
Negotin — Bor 97 km torek, 3. 7. — 5. etapa:
Leskovac — Kumanovo 120 km sreda, 4. 7. — 6. etapa:
Kumanovo — Tetovo 140 km četrtek, 5. 7. — 7. etapa:
Tetovo — Ohrid 159 km petek, 6. 7. — 8. etapa:
Ohrid — Kavadarci 170 km sobota, 7. 7. — 9. etapa: Kavadarci — Skopje 104 km.
Poletov košarkarski spored se bliža koncu. Včeraj so prireditelji, kljub popoldanskemu slabemu vremenu, le spravili vsa srečanja pod streho. Do presenečenj tokrat ni prišlo.
NARAŠČAJNIKI Italsider — Polet 62:46 (39:21)
IT AL,SIDER:	Zampa, Tamai 1,
Redolfi 10, Zanini 25, Čušina, San-tin, Bozzolo 18, Pieri 7, Krejčič 2.
POLET: Daneu 4, Sosič, Tavčar 14, Kalin 12, Škabar 13, Sedmak 1, Ferluga, Andolšek.
SODNIK: Lakovič.
PROSTI METI: Polet 4:14, Italsider 6:12.
V počasni igri so imeli zaradi telesne višine prednost boljši košarkarji Italsidra, med kater mi sta se izkazala Zanini in Bozzola. Po-letovci so v uvodnem delu zaigrali slabše, medtem ko so se proti koncu srečanja...s, Tavčarjem in Ška barjem nekoliko, razigrali.
Ricreatori — E r 71:51 (26:20)
RICREATORI: Adamič, Giagodi 2, Muran, Orsini i, De Feo 2, Ser-moreta 13, Giuliani 18, Pindazzi 11, Scacia, Cassio 24.
BOR: Pegan,- Mazzucca 3, Volk 4, Žerjal 10, Perko, B. Furlan 19, Parovel 15, Košuta, R. Furlan.
SODNIKA: Tavčar in Gantar.
'PROSTI METI: Ricreatori 7:18. Bor 3:16.
Brez standardnih igralcev so morali borovci prepustiti pobudo od ločne jšim košarkarjem Ricrea torijev. V Borovih vrstah se je izkazal Bruno Furlan. To srečanje so zaradi plohe prekinili v četrti minuti igre pri stanju 7:4 za Ricreatori. Nadaljevali so po enournem premoru.
MLADINCI
LIoyd Adriatico — Polet 61:50 (27:22)
LLOYD ADRIATICO: Forza 6. Bocchini 24, Sancin 2, Peretti, Scio-li 7, Oegher 12, Comicci 10. nad h7-Pl Chpmsk eta shr xzčeta
POLET: A. Sosič 13, Daneu 8, Jugovič 4, Dolenc, Gantar, Kraus 16, Škabar, Tavčar, Škerlavaj, E. Sosič 9.
SODNIK: Tavčar.
PROSTI METI: Lloyd Adriatico 1:6, Polet 2:6.
Poletovci so nudili bolj renomi-ranim košarkarjem Lloyd Adriatica močan odpor, saj je bilo stanje še tri minute pred koncem tekme le za 3 točke v korist Lloyda. Če
dodamo, da je Polet igral brez Guština, ki si je izpahnil gleženj in brez Gantarja, je bil njegov nastop pozitiven.
Italsider — Ferroviario 63:60 (58:58, 27:27)
ITALSIDER: Bacchelli 6, Vidoni 5, Ceccotti 17, Michelis 2, Zimmermann 11, Scolini 15, Neppi 7.
FERROVIARIO: Luin 8, Idonat-ti 21, Perni 3, Sergi, Cecchetti 6, Kocman 10, Mian 10, Lovrečič, Furlani 2, Baroncini.
SODNIKA: Kraus in Lakovič.
PROSTI METI: Italsider 11:26, Ferroviario 16:28.
Italsider je šele v podaljšku premagal košarkarje Ferroviaria. Po tem porazu Ferroviaria je Lloyd Adriatico skoraj avtomatično osvojil prvo mesto v tem turnirju.
B. L.
PODVODNI RIBOLOV
CADAQuE8, 29. — Na svetovnem prvenstvu v podvodnem ribolovu v Cadsquesu v Španiji je zmagala Španija pred Italijo. Jugoslavija se je uvrstila na 7. mesto.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
X
2
X
1
1
X
2
OBVESTILA
ŠD Kontovel priredi za slovenske šahiste 1. šahovski brzoturnir gostilne Luxa - Prosek. Brzoturnir bo v gostilni Luxa DANES, 30. t.m. ob 20. uri. Vpisovanje pol ure pred začetkom.
• • •
ŠD Primorje priredi v nedeljo, 8. julija celodnevni izlet na otok Krk. Vpisovanje v tobakarni Uči.
ki nam ni hotel zaupati postave svoje ekipe. Povedal nam je le, da bo poslal na igrišče sledeče «žo-gobrcarje*: Droga, Gudla, Pekun, Ližeta, Bzin, Jona, Lampo, Mažek, Manzo, Furlan, Skuta Edi, Kreps, Pinzon, Pištola, Dorka, Fula, Pe-ljerjev in Šega.
Bolj umirjeno nam je trener poročenih Pepi Fentinc zaupal seznam «rogarjev», ki se bodo v nedeljo potegovali za »proseški naslov*. To so: Spruzzo, Bierenca, Kampion, Grdelin, Uelka, Pineka, Pedal, Fentinc, Rosso, Usranja, To-la, Nono, Urca, Geki, Bosanac, Sr-dun, Fula.
»Zdravniška ekipa* pod vodstvom «dr.» Gimija Gorgonzole je že pregledala vse nogometaše in ugotovila le »previsok krvni pritisk* pri nekaterih »rogarjih* katerega je povzročil.. . »teran*.
Omeniti moramo seveda, da je na Prosek prišla tudi ekipa «Pan-delka*, katero sestavljajo: Kazi, Bine, Roso, Vol. Ta četverica bo pred začetkom tekme prikazala vse čare in tajne skrivnosti «Pandelka».
Druga in morda precej važna vest je, da bo imel sodnik Žek za stranske sodnike četverico deklet. Ta prvi poskus s petimi sodniki vzbuja pre« j pozornosti.
Tekma sr bo začela jutri, ob
17.30.	Ob 16.30 pa bo zbirališče na Kržadi na Proseku, odkoder bo avtokolona z letečo «TV kamero*, domočim spikerjem Kato in prose-ško godbo na čelu krenila na igrišče. Po tekmi bodo morali poraženci vleči zmagovalce na vozu v vas, kjer se bodo slednji mastili s kalamari. Poražence pa bo čakal fižol (s čebulo povrhu). Skratka medtem, ko se bosta v Rimu Juventus in Milan potegovala za italijanski nogometni pokal se bodo na Proseku potegovali za kalamare in fižol. Zato bo v nedeljo na Proseku zabave in smeha za polna usta.
Bruno Rupel
»športni teden* Poleta na Opčinah: Sokol — Kontovel (minibasket)
STARI - MLADI V VELIKEM REPNU
Trener po seno ekipa ob zmago
Stari —Mladi 2:2 (1:0)
STARI: Tončkov, Metevžin, Krajn-ščen, Trubčov, Stefančev, Maklav (Baiss), Riebčov, Pekec, Batkov, Lovriš, Bršč.
MLADI: Zajcev, Celd;nov, Žiek-ven, Od Vide, Čokov (Palančičev B.), Čeldinov, Jedinten, Trubčov, Kovačev, Palančičev V., F ritmov.
SODNIK: Pedal s Proseka.
STRANSKA SODNIKA: Edi it Banja in Vinko z Rebide.
STRELCI: v 22. min. Riebcov, v 50. min. Pekov, v 64. min. Čeldinov, v 87. min. Palančičev M.
Včeraj popoldne sta se na novem igrišču v Velikem Repnu pomor il enajsterici poročenih in neporočenih. Rezultat tekme priča, da je bilo srečanje zanimivo, napeto in rezultat negotov do poslednje minute igre. Stari, ki so bili nedvomno bolj izkušen’, so takoj prevzeli pobudo, toda že po nekaj minutah igre je slabo vreme (in veter) praktično razbilo taktiko trenerjev. Žoga je letela po igrišču tako, da je moral sodnik večkrat tolažiti obupane igralce. Ulila se je prava ploha in to je zmedlo mlade, ki so se zaprli na svojo polovico igrišča. Stari so to izkoristili in povedli. Mladim je to »odrezalo noge*, tako da so v začetku drugega dela spet klonili. Kazalo je, da imajo zmago v žepu, ko je trener zakrivil taktično napako. Tekel je namreč domov spravit seno na suho .. Ko se je vrnil na igrišče so mladi praktično prevladovali in medtem že znižali raz'iko s Celdinom. Trener starih Milko Jakopin je na vse grlo kričal in skušal urediti svoje vrste, toda Milko Palančičev je tik pred koncem izenačil.
Športno kazen, oziroma samokolnica (prazne) so tako morali porivati vsi. Trebenska godba pa jih je ob zvokih vesele koračnice soremljala do «placa» kjer so se domačini od srca nasmejali.
B. R.
Dr,
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik °°
Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Prvega takega tečaja se je udeležilo 5 prostovoljcev. Bilo ?a bi potrebno organizirati vsaj tri tečaje. Težko sem pri-
i,.do ljudi, ki bi hoteli postati bolničarji. Večinoma so se javljaig ženske, od moških le redki in še to tisti, ki so že u bolničarji v italijanski vojski. Tisti od moških, ki so aredili tečaj, so službo bolničarja kmalu opustili. Vzroki za so bili različni. Največkrat ta, da je bilo laže bita navaden . ,rec kot pa bolničar. Bolničarji v enotah so morali opravljati lev na*°ge kot drugi borci, zraven pa še nuditi pomoč obo-ihn in ranjenim, skrbeti za higieno v taborišču itd. Poleg gV0Je opreme in orožja so morali nositi še bolničarsko torbo sanitetnim materialom. Razumljivo je, da so se te dodatne remenitve kmalu naveličali. Le ženske so vztrajale dlje.
Prvi tečaj sem opravil v taborišču za Klavži pod Mrzlo b p°> kamor se je medtem iz Nadrta premaknil JPO. Bodoče prakr^6 86111 učil prve P0™0® in samopomoči in nekaj iar	stvari iz higiene v partizanskem taborišču, o gar-
USeh, kožnih gnojnih boleznih, žuljih na nogah in krvavi so problemi, s katerimi sem se srečaval že od začetka tl k&Sa partizanstva. Drugega tečaja že nisen? uspel konča-’ 55 smo se prej umaknili na nov položaj, st »i' i bolničarji v Južno primorskem odredu, ki so to po-M ” v italijanski vojski, je bil zelo sposoben Jelko (Vlad-
ko Gregorič iz Volčje drage). Kot mnogo drugih je pred časom prišel iz vojske na dopust. Ni se vrnil v italijansko enoto, ampak je v svoji modri letalski uniformi prišel v partizane. Dosti je vedel o bolničarskem delu, pa tudi sam se je zanimal zanj, čeprav ga drugi v partizanih niso preveč cenili. Izbral sem ga za svojega pomočnika. Poslej me je stalno spremljal na vseh naših pohodih in se potil pod težkim nahrbtnikom, polnim zdravil, ki sem jih dobil kmalu po prihodu na Primorsko.
V začetku aprila je brigada v temni noči krenila s položaja v Trnovskem gozdu mimo Mrzle Ruoe in Gačnika pod Vojšico proti Oblakovemu vrhu. Bilo je temno, ko v rogu in de/ nas je spremljal vso pot. Počasi in s težavo smo se pomikali skozi temo. Že se je danilo, ko smo dospeli do ceste, ki pelje čez Oblakov vrh. Ko smo se naglo vzpenjali po strmi cesti proti Šebreljskim hribom, je bil že dan. Hiteli smo. Bilo je nevarno, da nas odkrije sovražnik, čez cesto bi morali še pred dnem.
Mokri in upehani smo nazadnje prispeli do mesta, kjer naj bi se odpočili in skuhali zajtrk. Za taborišče je komanda izbrala severno strmino hriba Rzela nad Oblakovim vrhom. Kraj je bil porasel z gostimi smrekami. Na vrhu hriba se je gozd nehal in pričenjal se je travnik. Kuharji so že zakurili ognje in nastavili kotle, da skuhajo mineštro. Partizani so polegli v gosto, mokro vresje, da si privoščijo malo spanja po naporni celonočni hoji. Straže so bile na svojih mestih in natrole razposlane v okolico. Počutili smo se vame kot vedno, kadar smo prišli na nov položaj. Italijani so navadno zvedeli za nas kasneje. Tako smo imeli vsaj nekaj ur, če že ne več dni, mir pred njimi.
Toda to pot ni bilo tako. Naenkrat je zagrmelo in gost ogenj se je vsul po nas. Nekdo je zakričal: »Prevrni kotel, nazaj, na položaje!)) Bil sem blizu kuhinje ob ognju in se grel. Ni mi bilo do spanja, bil sem ves premočen. Hotel sem se najprej malo posušiti in šele nato poiskati primeren prostor, kamor bi legel. Ko je zaropotalo, sem le še z žalostjo po-
gledal na mineštro, ki se je cedila po bregu, ko so kuharji hiteli prazniti kotle, in že sem jo ubral poprek po strmini, kamor so bežali tudi drugi.
Nekaj partizanov, med njimi naš mitraljezec Janko, njegov pomočnik Stanko in še drugi borci, se je pognalo v smer, od koder so letele dumdumke, ki so nas z glasnim in rezkim pokanjem begale, da nismo vedeli, iz katere strani pravzaprav prihajajo. Streljanje ni trajalo dolgo. Odpor naših borcev, ki so se hitro znašli, je Italijane hitro pregnal. Vendar nas je njihov napad močno presenetil. Padla sta mitraljezec Janko iz Šempetra pri Gorici in njegov pomočnik Stanko iz Pliskovice na Krasu. Ko je nekdo zakričal, da je Janko ranjen, sem pohitel do njega. Ležal je ob svoji strojni puški. Njegovo lepo lice je vse bolj bledelo in postajalo rumenkasto. Še nekajkrat je vzdihnil, nato pa se je za vedno umiril. Stanko, njegov pomočnik, je bil takoj mrtev. Pravili so, da sta padla po nesreči. Stanko je vrgel ročno bombo, ki je priletela v vejo in se odbila nazaj med njiju, ki sta ležala ob težki bredi. Ob tej nesreči je bil ranjen še en borec. Drobec iste bombe ga je zadel v vrat.
Težko je bil ranjen še stražar, ki je stražil pot, po kateri smo prišli v taborišče. Italijanski vojak se mu je toliko približal, da mu je vrgel ročno bombo na nahrbtnik. Bomba ga je težko ranila. Ko sem ga pregledal, je bil še živ. Bledlo se mu je in stalno je ponavljal: «Sneži, sneži!« Bilo je očitno, da ne bo preživel, še preden smo nadaljevali pot, je umri.
Drugih ranjencev nismo imeli. Padle smo skrili v neko kotanjo in jih pokrili z dračjem, da jih kasneje pokopljem« Ni bilo časa izkopati jam zanje. Še isti dan so jih našli Italijani in jih odpeljali s seboj.
Po mnenju komande tu nismo smeli več ostati: morali smo se premakniti. Patrole, ki smo jih razposlali, so ugotovile, da nas je napadla močnejša patrola, ki se je takoj po našem odporu umaknila proti Krnicam.
Pričakovati je bilo napad močnejših sil. Hitro se je bilo
treba odločiti. Kolona se je obrnila in odšla nazaj, od kodei je prišla: proti Oblakovemu vrhu in Gačniku. Ura je bil« enajst dopoldne. Dež je ponehal in pihal je mrzel veter, da je nosil oblake z veliko hitrostjo proti jugu. Hiteli smo čet cesto na Oblakovem vrhu. Po tej cesti bodo gotovo kmalu priropotah sovražnikovi kamioni, če se nam posreči neopaz no priti prek ceste, bodo udarili v prazno.
Manever se nam je ponesrečil. Bili smo visoko nad ceste v skalah nekje pod Vojšnico nad Oblakovim vrhom. Poiskali smo sa zaklone, kajti od tu naprej ni bilo več mogoče. Patrole so povedale, da je ta dan sovražnik tudi za našim hrbtom na področju Vojskega. Ostati smo morali tu in čakati, kaj bo prinesel dan. Položaj je bil za nas zelo kočljiv.
Nismo čakali dolgo, ko smo zaslišali hrup kamionov globoko v dolini. Kmalu so bili prvi avtomobili na cesti pod nami. Vojaki so poskakali z vozil in se pognali v nasprotni hrib, na katerem je še malo prej bila naša enota. Rešeni smo, sem pomislil. Danes nas ne bodo napadli. Srečno smo se izmuznili iz obroča. Vse do poznega popoldneva smo nata ležali na skalnih policah in poslušali streljanje in kričanje vojakov, ki so «čdstili» gozdove pred nami. Tudi sovražne enote, ki so prišle verjetno iz Idrije na Vojsko, nas niso začutile. Tako se je brigada srečno izognila težki borbi, ki bi jo morala sprejeti, če bi nas odkrila ena ali druga sovražnikova kolona.
S položaja, kjer smo bili, se Je lepo videlo proti Dolenji Trebuši. Globoko pod nami je bilo že vse zeleno. Beli madeži na svežem zelenju so pričali, da tam že cveta glog prvi znanilec pomladi, morda tudi že češnje. Pomlad je že prUE« v niže ležeče kraje ob Idrijci, nas pa je še vedno obdajala sivina brezhstnega grmovja, ki je šele komaj kazalo prve poganjke. Po dolinah je bilo že topleje, nas pa je še vedno pestila zima.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina	-
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V/ SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
30. junija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 *ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni . urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT * Trst
V FOSSALTI IN TEGLIU JE NEVIHTA ODNESLA STRM S POLOVICE HIŠ
ZRAČNI VRTINEC PRI PORTOGRUARU RAZDEJAL DVE VASICI IN TERJAL ŽIVLJENJE ENE OSEBE
Poročajo o neurjih po vsem Venetu - Gasilci iz Trsta pohiteli na pomoč prizadetemu prebivalstvu - Tudi v našem mestu je popoldne nekaj časa pihal močan veter
PORTOGRUARO, 29. — V popoldanskih urah je nastal v Beneški laguni, medtem ko je razsajala nad vsem Venetom močna nevihta, zračni vrtinec, ki je razdejal mesteci Fossalta in Teglio Veneto. Vrtinec je terjal tudi eno smrtno žrtev, 82-Ietno Arpalice Zoppetti in vrsto ranjenih.
Vrtinec je razdejal Fossalto in Teglio v treh ali štirih minutah, približno ob 16.30. Prve telefonske poklice na pomoč so dobili karabinjerji, ki so obvestili druge organe javne varnosti, vojsko in gasilce. Poročajo, da je polovica hiš v Fossalti in Tegliu uničena ali brez strehe. Na kraj, ki ga je zračni vrtinec prizadel, so prispeli gasilci iz San Dona di Piave, San Vito al Tagliamento, Mester in tudi iz Trsta od koder je odšel na pomoč prizadetemu prebivalstvu en oddelek s tremi vozili pod poveljstvom podčastnika De Grassija.
V bolnišnicah v Portogruaru in Larisam sprejemajo številne ranjence. Kaže, da jih je bilo več desetin ranjenih, ki pa so jih po večini samo obvezali in odslovili. V Fossalti je vrtinec močno poškodoval cerkveni zvonik, ki je sedaj v nevarnosti, da se zruši. Za prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo so organizirali prenočišča v šolskem poslopju. Vse mestne ulice so prekrite z ruševinami. Glavne ceste so oblasti ukazale očistiti s pomočjo buldožerjev, medtem ko je v stranske dostop še vedno nemogoč. Gasilci in vojaki raketnega polka iz Por-togruara kopljejo v ruševinah, da bi ugotovili, ali je morda kdo ostal pokopan. Ko je začel razsajati zračni vrtinec v Tegliu, je bilo na pokrajinski cesti mnogo avtov. Prišlo je do verižnih nesreč in vsa cesta je bila zatrpana.
Zračni vrtinec, kot poročata karabinjerja, ki sta ga razločno vi-
imiiiitiiimiiiiiHiiitmimmiiiiiiiiiiiinimiiiinnimmiiiitumiiiitiftiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiii
POMEMBEN DOGODEK ZA ZNANSTVENE RAZISKA VE
Danes v Afriki popoln sončni mrk
V naših krajih bo mrk samo delen
NAIROBI, 29. — Jutri bo v pasu centralne Afrike sončni mrk, ki bo po trajanju veljal za drugega v našem stoletju. Višek mrka bo v srednji Afriki na meji med republikama Mali in Niger. Mesec bo v tistem trenutku prekril sončno površino za 7 minut in 2 sekundi.
Prvi, ki bodo videli sončni mrk bedo prebivalci bivše britanske Gvajane. Nato bo senca krožne oblike prešla Atlantski ocean, se dotaknila otočja Zelenega rta, nato Mavretanije in potem še Malija, Ugande, KenijtT m Somalije ter končno prešla na Indijski ocean med Madagaskarjem in Indijo.
Najdaljši sončni mrk tega stoletja je bil 20. junija leta 1955. Mrk, ki je trajal toliko časa, kot bo jutrišnji, je bil 8. junija 1937. Daljši mrk je bil samo 1. julija leta 1098, ki je trajal 7 minut in 7 sekund. V prihodnjem razdobju pa je treba počakati na 25. junij leta 2500 ko bo mrk trajal 7 minut in 14 sekund.
Na obali Rudolfovega jezera v Keniji je sedaj zelo živahno. Iz vseh dežel sveta so prispele številne znanstvene ekipe, ki bodo sledile temu naravnemu pojavu v kraju, kjer bo mrk najdaljši. Računajo, da se bo v teh dneh nagnetlo na obali Rudolfovega jezera več desettisočev znanstvenikov ir.1 tudi radovednežev. Kenijska vlada je posvetila posebno pozornost vprašanju Obveščevanja nomadskih plemen, ki živijo v tamkajšnjem okolju in ki bi jih utegnil sončni mrk hudo prizadeti, ker ljudje niso seznanjeni z znanstvenimi razlagami takih pojavov. Med drugim se bojijo, da bi ljudje morda opazovali ta pojav brez zaščitnih leč, kar bi mogoče povzročilo slepoto.
številne znanstvene ekipe so tudi v Mavretaniji. Pri opazovanju tega naravnega pojava bodo uporabili tudi letalo «concorde», ki bo zasledovalo sončno senco na zemlji z veliko hitrostjo Letalo bo preletelo osrednjo Afriko ter bo opremljeno z velikim številom znanstvenih inštrumentov.
Tudi Italija sodeluje pri teh znanstvenih raziskavah. V Mavretanijo je že odšla znanstvena odprava neapeljskega zvezdoznanskega observatorija, ki jo vodi tržačan prof. Rigutti. S platforme ladje «San Marco®, ki je sedaj v bližini kenijske obale, bodo izstrelili med sončnim mrkom raketno sondo z inštrumenti, ki so jih pripravili središče za vesoljske raziskave pri rimski univerzi ter laboratorij za fiziko plazme v vesolju pri vsedržavnem svetu za raziskave. Nekateri astronomi iz opazovališča pri Arcetriju pa bodo preleteli z nekim ameriškim letalom del srednje Afrike.
V Italiji, oziroma v vsem pasu srednje Evrope po mrk samo delen. Lunina obla bo rahlo zakrila sončno površino med 12.45. uro in 14.25. Višek delnega sončnega mrka pri nas bo ob 13.35. Za primerjavo naj navedemo, da bo na Siciliji luna prekrila eno četrtino sončne površine.
Tožba proti Pentagonu
DENVER (Kolorado). 29. — Vdova za narednikom Abelom Kavanaug-hom, bivšim vojaškim ujetnikom v Hanoiu, ki si je vzel življneje. ker so ga obtožili kolaboracionizma, je napovedala sodno akcijo proti Pentagonu in polkovniku Guyju, ki je njenega moža obtoževal.
Kavanaughova, katere mož, ki je bil 24 let in je bil pet let v ujetništvu v Hanoiu je izjavila, da je upal, da bo lahko po tolikih letih ponovno začel normalno življenje.
Narednikova vdova pravi da so šel v neko stanovanje, kjer pa se
ga obtožili sodelovanja s severnimi Vietnamci, ker se je mož uprl proti umoru žensk in itrok ter proti bombardiranju Severnega Vietnama.
Podjetni ropar
MILANO, 29. — 30-letna Loredana Donadoni je prijavila policiji, da jo je neznanec oropal 30.000 lir v dvigalu poslopja, kjer biva. Po pričevanju Donadonijeve kaže, da je ženska stopila v dvigalo prav tedaj ko je stopil vanj tudi neznanec, ki je takoj pritispil na stikalo za zadnje nadstropje. Ko se je dvigalo že premaknilo pa ga je blokiral, potegnil iz žepa nož in ukazal Do nadonijevi, naj se sleče. Morala se je sleči do golega, nakar se je dvigalo spustilo v vežo. Možakar je tedaj odprl torbico, pobral iz nje omenjeno vsoto in odšel. Dona-donijeva se je morala obleči in nato prijaviti vso zadevo policiji.
dela je bil visok približno tisoč metrov, bele barve in je prihajal s severa. Najprej je prizadel Teglio, nato pa še Fossalto, ki je oddaljena le tri kilometre. Nad vsem področjem je razsajal le tri do štiri minute, nakar se je razblinil v zraku.
V Ca’ Savio, kopališčnem kraju pri Jesolu, je zračni vrtinec povzročil posredno še eno smrtno žrtev. Moža iz Trevisa sta bila na gumastem čolnu, kakih sto metrov od obale, ko sta opazila, da se bliža neurje. Prestrašena sta skočila v vodo. Medtem ko se je enemu posrečilo, da je dosegel obalo, je drugi utonil.
Nad vso Furlanijo - Julijsko Benečijo je sijalo zjutraj lepo sonce, popoldne je razsajala, približno za eno uro, močna nevihta, zelo verjetno posledica zračnega vrtinca, ki je prizadel Fossalto in Teglio. Poročajo o občutni škodi v vinogradih in na poljih. V Trstu je začel pihati močan veter, ki je spravil v težave številne čolne. Gasilci so morali posredovati pri Miljah, da bi pohiteli na pomoč dvema fantoma, ki sta bila s svojim čolnom v nevarnosti pri enem od treh valobranov. Njuna jadrnica se je namreč prevrnila.
Huda nevihta je na Gardskem jezeru prevrnila številne jadrnice in druge čolne. Gasilci so imeli polne roke dela, da so pohiteli vsem na pomoč. Zabeležili so tudi dive smrtni žrtvi. 20-letna Cri-stina Bresson je bila na motornem čolnu, ki ga je vozil 45-letni Francesco Serenelli. Pohitela sta na pomoč nekaterim kopalcem, ki so bili v težavah. Nenadoma jo je zajel val in potegnil v globino. Druga žrtev je bil 44-letni Ales-sa-ndro Salomoni ki je bil nekoliko oddaljen od obale in je ležal na zračni blazini. Moža je prijela panika, tako da se je prevrnil in utonil.
Tudi znano turistično središče Cortina d’Ampezzo je bilo prizadeto. Lilo je kot iz škafa, tako da so se mestne ulice pretvorile v pravcate potoke, po katerih je bilo nemogoče ne samo hoditi, temveč tudi voziti. Številni turisti, ki so se v prvih jutranjih urah podali v gore in na Misurinsko jezero so se zmočili do kože. Ne poročajo o nesrečah, nekaj po 16. uri se je vreme izboljšalo, čeprav je temperatura, ki je okrog poldne bila pri 30 stopinjah, padla na 12 stopanj.
Poročajo tudi o neurju pri Padovi, kjer se je zrušil zid in po-
kopal pod seboj mimoidočega pešca. Moža so odkopali in ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zloma leve noge in močnega u-darca v glavo. Neurje je prizadelo pas širok približno deset kilometrov, kjer so bili uničeni številni vinogradi in px>lja koruze.
Preiskave na Cipru
NIKOZIJA, 29. — Stotine policijskih agentov je včeraj pozno v noč izvajajo preiskave v mestu Lima-sol, da bi izsledili pripadnike fašističnih tolp generala Grivasa in, če verjamemo nekaterim glasovom, tudj generala Grivasa samega, ki Pa naj bi že pred časom premestil svoje skrivališče iz Limasola v Nikozijo.
Policija je aretirala 36 Grivasovih pristašev, od katerih so 27 , takoj sodili.
Tudi republikanski senatorji se pridružujejo zahtevi, naj senatna komisija zasliši predsednika Nhcona v zvezi s škandalom Watergate. Na sliki: republikanski senator Lowell Weicker, ki je javno nastopil proti pritisku vladnih organov, ki bi hoteli preprečiti preiskavo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiimiiiiiiiinfiiiimiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitimiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NADALJEVANJU ZASLIŠEVANJA BIVŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA DEANA
Demokratski in republikanski senatorji zahtevajo, naj komisija zasliši Nixona
0 zahtevi bo verjetno razpravljala komisija v prihodnjih dneh - Umazano ozadje škandala Watergate
WASHINGTON, 29. — Ameriška senatna preiskovalna komisija, ki preučuje škandal Watergate je sklenila, da bo razpravljala o možnosti, da pokliče na pričevanje predsednika ZDA Nixona. Vest je potrdil sen. Koseph Montoya, demokratski član preiskovalne komisije. Montoya je podal zadevno izjavo tik pred nadaljevanjem zasliševanja bivšega pravnega svetovalca Bele hiše Johna Deana.
Možnost, da bi komisija hotela zaslišati predsednika Nbcona v -zvezi s škandalom Watergate, pa je postala otipljiva že včeraj, ko sta demokratski senator Sam Ervin in republikanski senator Ho-. ward Baker postavila to zahtevo. Bela hiša je takoj reagirala ter je sporočila, da se predsednik Nixon ne bo nikoli uklonil taki zahtevi, ker jo smatra za ustavno neutemeljeno.
Možnost, da se Nixona pokliče na zaslišanje pred komisijo je naj-
Grški skladatelj Mikis Teodorakis (desno) je v Beogradu podpisal dogovor, s katerim se obvezuje, da bo napisal spremno glasbo za dokumentarni film Steleta Jankoviča (levo) «Smrt fašizma, svoboda naroda*
prej izrazil sen. Ervin, ki je predsednik komisije. Demokratski predstavnik je izjavil, da je mogoče pomesti Deanove obtožbe ne da bi Bela hiša, oziroma predsednik Nixon, podala izjave, ki bi bile verjetne. Ervin je pristavil, da se ne bo mogel zadovoljiti le s pismenimi izjavami, ker bi te ne nudile potrebnega jamstva za uspešno protizaslišanje prič.
Ta predlog je potem osvojil re-pub''kanski senator Baker, ki je izjavil, da je treba nedvoumno u-gotoviti, če je Nixon v času svojega srečanja z Deanom 15. septembra lani vedel za poskus, da še škandal Watergate zaduši. Dean trdi, da je bil Nixon seznanjen s tem poskusom.
Sen. Baker, čeprav republikanec (se pravi pripadnik iste stranke kot predsednik Nixon) je prišel v o-spredje političnih dogajanj v ZDA, ker je obtožil določene kroge Bele hiše, da so skušali izvajati nanj nezakonit pritisk vse od dne ko je posital član preiskovalne komisije. Baker je še pristavil, da je poslal podrobno poročilo o vseh teh dogodkih višjemu ameriškemu preiskovalnemu sodniku Archibaldu Coxu, kateremu je bila poverjena naloga, da preišče zadevo Water-gate na sodnijski ravni.
Na današnjem zaslišanju pred senatno komisijo ni bivši Nixonov pravni svetovalec povedal v bistvu nič novega. Med drugim je zanikal, da mu je predsednik poveril nalogo, da preišče morebitne povezave med protagonisti škandala Wat.ergate ter višjimi predstavniki Bele hiše. Na vsak način je skušal prikazati svojo vlogo posrednika, ki je stremel za tem, da bi onemogočil izvajanje «blaznih načrtov®, ki so jih nekateri prenapeteži (republikanci seveda) pripravljali na škodo, demokratske stranke.
Demokratski senator Daniel Inouye s Havajskih otokov pa je oblil Deana s precej hladno prho, ko je preči tal na glas besedilo memoranduma, ki ga je Dean poslal 16. avgusta lani predsednikovemu šefu kabineta Halde-manu ter svetovalcu za notranje zadeve Ehrlichmanu. V tem memorandumu je Dean predlagal razne protiofenzivne ukrepe proti «sovraž-nikom administracije®. V tem svojem memorandumu Dean uporablja izraze, ki so zelo ostri in ki jasno dokazujejo v kakšni meri je on te-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiuiiniironinHUHiMMHHmRuiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiimfnifiiiHiiiiiiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiiiHMiiiiiMimi
Vedno bolj zagonetna smrt organizatorja atentata na naftovod SIOT pri Dolini
PARIZ, 29. — Pariška policija ima čedalje večje dvome o skrivnostni smrti Mohameda Boudine, alžirskega aktivista, ki ga je italijanska policija iskala, ker je baje organiziral atentat na naftovod SIOT v Dolini.
Kot znano je močna eksplozija uničila njegov avto, pri čemer je Boudia bil na mestu mrtev. Policijski izvedenci zatrjujejo, da ni bil povezan z zaganjačem avta noben sprožilni mehanizem ter zato pravijo, da je eksplozija nastala, ne da bi Alžirec prižgal motorja. Še več. eksploziv naj bi bil skrit v zadnjem delu avta. Izvedenci ugotavljajo tudi, da se je Boudia že nekaj časa peljal z avtom pred eksplozijo, ki je nastala potem ko
je zadržal premalo časa, da bi mu lahko podtaknili v avto peklenski stroj. Policaji so mnenja, da je bil peklenski stroj njegova last in da mu ga je nekdo izročil tik pred eksplozijo. Gre vsekakor za domnevo, ki jo je treba preveriti. Domnevajo, tudi, da je šel po bombo, ki ga je raznesla, v neko stanovanje.
V arabskih krogih v Parizu pa ugotavljajo, da je med Arabci v francoski prestolnici bilo zadnje čase več takih «nesreč» in izražajo prepričanje, da zelo verjetno ne gre za golo naključje.
Organizacija za osvoboditev Palestine je v Bejrutu objavila izjavo, v kateri pravi, da so neznani kriminalci, morda sionisti, umorili s tem da so minirali njegov avto,
Mohameda Boudia, borca za osvoboditev Palestine in narodnega heroja. V izjavi je tudi rečeno, da je bil Boudia član palestinske or-ganizačije Al Fatah. Organizacija za osvoboditev Palestine zagotavlja nadalje, da njegova žrtev ne bo ostala nemaščevana in da se bodo njeni člani še v naprej borili proti vsem diktaturam in proti imperialistični agresiji.
Kitajska zavrnila japonsko protestno noto
TOKIO, 29. — Iz vladnih krogov poročajo, da je kitajska vlada zavrnila japonsko protestno noto za-
radi atmosferske jedrske eksplozije, ki jo je Kitajska izvedla v sredo.
V svoji protestni noti ugotavlja japonska vlada, da je eksplozija za Japonsko zelo nevarna in zahteva od Kitajske naj v bodoče ne izvaja več jedrskih poskusov. Kitajska vlada naj bi zavrnila japonsko noto, naj bi pa Japonski izrazila svoje razumevanje spričo dejstva, da je bila Japonska edina država, ki je bila do sedaj žrtev jedrskega napada.
Poročajo tudi, da so zabeležili v Japonski prisotnost velike količine radioaktivnega prahu, ki naj bj bil posledica kitajske atomske eksplozije. Radioaktivnost naj bi bila 16-krat višja od normale.
daj zaničeval in sovražil politične nasprotnike Nixonove administracije. Besedilo tega memoranduma je težko spraviti v sklad z osebnostjo posrednika, ki bi si jo Dean hotel priboriti sedaj.
Dean se je nato zagovarjal trdeč, da mu je bil dokument vsiljen. Dodal ' je še, da se je pridružil tej operaciji, ki je predvidevala tudi davčne sankcije proti najvidnejšim nasprotnikom , samo da bi ustregel zahtevam svojih predstavnikov.
Senatna preiskava o škandalu Wa-tergate odkriva številna umazana o-zadja vse te zadeve. Republikanski senator Lowell Weicker je izjavil, da Bela hiša skuša zavirati delo preiskovalne komisije. Njega samega so obtožili, da je «slab» republikanec ter mu zagrozili, da ga bodo obtožili, da je predlani sprejel nezakonite prispevke v volivne namene. Tudi ta republikanski senator je poslal podrobno poročilo o teh zadevah viso-
kemu sodnijskemu preiskovalnemu sodniku Coxu. Izjava republikanskega senatorja zadeva zakonska določila, ki prepovedujejo administraciji, da zavira javne preiskave. Kršitev teh določb se lahko kaznuje s petimi leti zapora ter 5000 dolarji denarne kazni.
LJUBLJANA, 29. — V ljubljanskih Križankah so nocoj fanfare slavnostno naznanile začetek 21. poletnih kulturnih prireditev, v katerih bo zavzemal osrednje mesto operni bienale. Slavnostni uvod je opravilo ljubljansko operno gledališče s premiero Verdijeve opere Beneški dož. Premiero so pripravili: dirigent Rado Simoniti, režiser Hinko Leskošek, scenograf Viktor Molka in kostumografinja Marija Kobijeva. Vodilne vloge so oblikovali: Edvard Seršen. Rajko Koritnik, Vanda Ger-lovi, Ana Pušar, Ivan Sancin in Dragiša Ognjanovič.
Dva mladeniča žrtvi «Wmklerja» v Vajoletu
TRIDENT, 29. — Danes se je pripetila huda planinska nesreča na enem od treh vrhov gore Va-jolet. Nesreča je terjala dve človeški žrtvi, in sicer nekega mladeniča in nekega dekleta.
Priimka žrtev še nista znana, ker reševalci niso še našli v žrtvinih nahrbtnikih nobenega osebnega dokumenta.
Zakaj sta mladenič in dekle umrla, se še ne ve. Gotovo je le, da sta v zgodnjih jutranjih urah odšla na vrh «Winkler», ki je laj-višji v tej skupini. Šla sta po normalni poti, prišla na vrh ter se nato začela vračati. Morda komaj dvajset metrov od podnožja gore sta postala žrtvi silnega snežnega meteža in vetra. Zelo verjetno je, da sta se že precej časa prej prebijala skozi ta metež in omagala skoraj na pragu rešitve.
Okoli 16. ure popoldne so planinci obvestili gorske reševalce o nesreči. Reševalne ekipe iz raznih krajev bližnje okolice so takoj odšle ter se povzpele do kraja, kjer sta bila ponesrečenca, žal že mrtva. Na truplih niso opazili nobenih poškodb.
POSLEDNJI TANGO V SVVAZILANDU
Kot je bilo pričakovati so južnoafriške puritanske oblasti prepovedale predvajanje znanega Bertoluccijevega filma «Poslednji tango v Parizm na vsem ozemlju Južne Afrike. Prosto pa ga predvajajo v bližnjem malem kraljestvu Siva-ziland, ki ga Južna Afrika skoraj popolnoma obdaja, razen nekaj kilometrov meje z Mozambikom. Neki podjetni južnoafriški poslovni mož pa se je domislil in začel organizirati množične izlete v bližnji Siva-ziland. Glavna privlačnost izleta je obisk kina, kjer predvajajo Bertduccijev film.
Južnoafriške oblasti so odločno protestirale proti liberalnosti sivazilandskih oblasti, saj so številni Južnoafričani že dalj časa hodili kupovat prepovedane revije «samo za moške», kot so n.pr. «Playboy» in podobne v bližnjo kraljevino. Swazilandske oblasti se sicer nekoliko bojijo južnoafriške reakcije, vendar pa so jim številne skupine južnoafriških turistov dobrodošle, saj prinašajo dragocene devize, katerih je Sivaziland še kako potreben.
Ukradli so krste
BOLOGNA, 29. — Bolonjski trgovec Ero Alberti je sinoči prijavil policiji, da so mu ukradli dostavni tovornjak, ki ga je parkiral v neki ulici v predmestju, preden je odpotoval v Piso. Neznani tatovi so imeli vsekakor precejšnje presenečenje, ko so ga odprli: v njem je bilo nekaj mrtvaških krst, v skupni vrednosti štirih milijonov lir-
..................................................immimi....iimitiimiiiiiiiimii«iiiiimiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiinmiiiiiiimuiiii>
PO DRŽAVNEM UDARU PREDSEDNIKA BORDABERRYJA
Še vedno napet položaj v Urugvaju Nasprotja med vojaškimi poveljniki
Splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije, popolnoma paralizirala državo - Vlada grozi z mobilizacijo državnih uslužbencev
MONTEVIDEO, 29. — Oseminšti-1 kjer naj bi se sestal z bivšim ar-rideset ur po razpustu parlamenta | gentinskim predsednikom Peronom,
urugvajski predsednik Bordaberry in vojaški poveljniki ki ga podpirajo še vedno niso uresničili ciljev svojega državnega udara ki ga po mnenju nekaterih opazovalcev še niso popolnoma zaključili.
Med drugim še niso znani dokončni cilji Bordaberryjeve pobude in kaže* da je med samimi voditelji dokajšnje nasprotovanje glede politične linije, ki naj bi jo sprejeli. Nobenega dvoma ni, da je predsednik Bordaberry izvedel državni u-dar, da bi uvedel v Urugvaju «tr-do» politično linijo, kot je trenutno v Braziliji. Moral pa je sprejeti zavezništvo nekaterih vojaških poveljnikov, ki so bolj «liberalni» in si prizadevajo, da bi tudi v Urugvaju uvedli bolj odprto politiko, kot je sedaj v Argentini. O nasprotjih tudi v vrstah vojakov samih priča molk uradnih krogov. Temu bi sicer lahko botrovale tudi težave v pogajanjih med vojsko in sindikalnimi organizacijami, da bi dosegli sporazum in prekinili splošno stavko, ki so jo sindikati proglasili v sredo zjutraj in ki je praktično paralizirala življenje v vsej državi.
Po prekinitvi pogajnaj so sindikalne organizacije izjavile, da ne bodo preklicali stavke, dokler ne bo vlada sprejela njihovih zahtev po ponovnem sklicanju parlamenta in po spoštovanju ustavnih jamstev. Vlada je nato odgovorila, da bo mobilizirala vse državne uslužbence, ki se bodo tako morali 'vrniti na delovna mesta ali' pa tvegati, da jih obtožijo dezerterstva.
Politični nasprotniki predsednika Bardaberryja so že navezali stike z bližnjo Argentino, kamor so se nekateri politični predstavniki že zatekli. Levo krilo nacionalistične stranke je med drugim še pred državnim udarom poslalo v Španijo,
svojega predstavnika in sicer bivšega predsednika poslanske zbornice Hectora Gutirreza Ruiza. V Buenos Airesu je tudi vidni predstavnik leve koalicijske stranke Enrique Er-ro ter drugi voditelji in parlamentarci leve opozicije- Erra obtožuje jo vojaške oblasti v Urugvaju, da je tesno povezan z mestnimi gverilci tupamari. Predsednik Bordaber-ry je med drugim takoj potem ko je prevzel oblast v svoje roke izdal zanj zaporni nalog. V Argentini je tudi Zelmar Michelini. ki se je dosledno boril proti vojakom in jih večkrat obtožil, da mučijo jetnike po zaporih.
Bordaberry in vojaki lahko raču-
najo na podporo brazilske vlade, to bi bila baje zelo zadovoljna, če bi njena «politična fronta® prodrla d° Ria de la Plata.
Kar zadeva pogajanja za prekinitev splošne stavke, ki do sedaj niso obrodila nobenega sadu, so sindikalni predstavniki postavili pet temeljnih zahtev. Sindikalne organizacije zahtevajo povišanje pl3^ (približno za 80 odst., medtem ko ponuja vlada povišanje, ki naj bi se sukalo med 25 in 50 odst.). P°" novno uveljavitev javnih in zasebnih svoboščin, takojšnje ukrep® proti stagnaciji gospodarstva, okrepitev kupne moči denarja, kar ustreza zamrznitvi cen, ter odpravo fašističnih tolp ki povzročajo nerede po šolah.
Urugvajski predsednik Bordaberry (desno) po državnem udaru