GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily |Q the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
1ELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 185. — ŠTEV. 185.	NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 8, 1925. — SOBOTA. 8. AVGUSTA 1925.	VOLUME XXXITT, — LETNIK XXXIII
ZADEVA ZAVEZNIŠKIH DOLGOV
Uvodni sestanek z ameriško komisijo za fundira-nje dolgov je izčistil pot za prvo konferenco, ki se bo vršila v pondeljek. — Angleški pogoji za odplačilo bodo služili kot uzorec. — Francosko komisijo bo spremil v Ameriko finančni minister Caillaux. — Predsednik Coolidge zahteva točnost.
Policijski uradniki v suhaški brozgi.
Zupan mesta Chelsea in tri in štirideset drugih odličnjakov je baje zapletenih v škandal, ki se tiče žganja.
WASHINGTON, D. C., 7. avgusta. — Pod predsedstvom zakladniškega tajnika Mellona je izdelala komisija za fundiranje vojnih dolgov svoje načrte za kolektiranje večine zaostalih obligacij evropskih držav, kateri nalogi bo posvetila preostali del poletja.
Belgijski dolg, ki znaša $48,000,000 bo najprvo fundiran. Člani komisije so smatrali danes za gotovo, da je belgijska delegacija, ki je dospela semkaj včečraj zvečer ter bo pričela v ponedeljek zjut-traj z razpravami v zakladniškem departmentu, pripravljena doseči pozitiven dogovor. Pogajanja najbrž ne bodo trajala dalj časa kot*štirinajst dni.
Glede Belgije, prav kot glede Francije in Italije, bo ameriška vlada temeljila svoje zahteve na zmožnost naroda, da plača. To je predmet, glede katerega ima ameriška komisija zelo podrobne informacije. Določitev te plačilne zmožnosti bodo vodili trije pomisleki, — stanje vladnih financ, in-dustrijalni in trgovski položaj, ^splošno ekonomsko bodočnostjo naroda vred ter davčna zmožnost prebivalstva.
Pozornost komisije je bila posvečena včeraj pregledu evropskega položaja in stanju mednarodnega dolga. Ta razprava, katero je vodil za-kladniški tajnik Mellon, je imela namen seznaniti o podrobnostih vse člane komisije, ki se ni sestala izza preteklega decembra. Navedlo se je vse nove razvoje, ki so se pojavili v pogovorih z italijanskimi, francoskimi in belgijskimi zastopniki v državni zakladnici.
Informacijam glede plačilne zmožnosti evropskih narodov-dolžnikov, ki se že nahajajo v posesti zakladniškega departmenta, je dodal kongresnik Burton iz Ohija svoja opazovanja, katera je napravil tekom svojega potovanja po Evropi.
Domneva se, da bodo v ponedeljek Belgijci predložili pogoje, katerim more po njih mnenju narod zadostiti. Po njih pojasnilu ,bo sestanek odgoden, in tajnik Mellon ter njegovi pomočniki bodo premotrili ponudbo ter sestavili odgovor. Od takrat naprej se bodo vršile seje vfcaki dan, dokler ne bo sklenjen dogovor ali dokler se ne bodo pogajanja končala vsled nezmožnosti, da se doseže sporazum.
Člani komisije pravijo, da bo angleška uravnava s svojimi triodstotnimi obrestnimi pristojbinami služila kot uzorec za belgijsko komisijo, vendar pa se glasi, da ni v postavi glede fundiranja dolgov ničesar, kar bi izključevalo sporazum na temelju pogojev, ki se bistveno razlikujejo od onih, katere se je dogovorilo z Anglijo.
Neglede na to, kar bo storila zadolžna komisija, je znano, da ne bo predsednik Coolidge odobril nobenega načrta, ki bi stavil reparacije na mesto kateregakoli dela dolga. On je zavzel stališče, da je to izrecno prepovedano v postavi.
PARIZ, Francija, 7. avgusta. — Sedaj je defini-tivno določeno, da bo odpotovala misija, ki bo poslana v Združene države v namenu, da se dogovori glede fundiranja francoskega dolga v Ameriki, v pričetku septembra. Vlada je sklenila ravnati z uravnavo ^francoskih vojnih dolgov v Angliji in Združenih državah kot z dvema povsem ločenima zadevama.
Finančni minister Caillaux je za trdno sklenil odpotovati sam v Ameriko, če bi se medtem ne pojavile nepričakovane ovire, vendar pa bi ostal v Ameriki le malo časa.
Francoska komisija bo sestavljena iz štirih delegatov, dveh tehničnih in finančnih izvedencev ter
BOSTON. Mass., 7. avgusta. — Zveznia velika porota je d>vLg?iila proti žutpanu v Chelsea Lawrence K. Qui«rley-u m tri in št;iri<le<et nadaljaim veljakom obtožbe. Med temi so (tudi člani policije. Glasi se. da je razkrit 'zpranjanski tru<t\ kateremu so pri 1*1 dal i tvornioarji. transporterji, prodajalci nn debelo in drobno, butleirnr ji ir.i prohi-biei>:ki agenti. Ta trust je imel baje popolnoma moderno trgovsko podlago.
Priče so izpovedale, da so veliki pirniki povsem odkrito razkladali žganje v Chelsea in da so <ra prevažali i»o ulicah pod policijskim-nadzorstvom ici policijsko zaščito.
BOSTON". Mass., 7. avgusta. — Okrajni prarvdnak O'Brien je objavil, da bo pognal iz policijske službe vsakega moža. katerega je mogoče podkupiti. Včeraj zvečer je bil 'kot prvi aretiran policist Michael Farron, ker je baje pustil prevažanje žganja v svojem službenem okraju.
O'Brien trdi, da ima na stotine takih pritožb in da bo nastopil t. vso Mtrogosrtjo.
GKEEXF1ELD, Mass., 7. avg. V tukajšnjem okrajnem sodišču je procesiran radi prodajanja žganja A
KRIZA V PREMOGOVNI INDUSTRIJI
Coolidge in njegovi svetovalci bodo razpravljali o premogovnem položaju. — Predsednik baje namerava nastopiti v stavkarski krizi ter se bo o tem posvetoval s Sar gen torn in Hoover jem. — Administracija še sedaj ne verjame, da bo stavka res proglašena. — Zasedanje kongresa.
Dva sovražnika poljske republke.
Zagoneten umor ameriškega vojaka.
SWAMPSCOTT, Mass., 7. avgusta. — Vspri-čo največje industrijalne krize je odredil predsednik Coolidge,vse potrebno, da temeljito razpravlja o preteči stavki z generalnim pravdnikom Sargen-tom.
Generalni pravdnik bo dospel semkaj danes zjutraj.
To je bilo objavljeno tukaj, čeprav se je glasilo v poročilih iz Washingtona, da nima obisk generalnega pravdnika in tajnika Hooverja, ki ga bo spremljal, nobenega opravka s premogovnim položajem.
Povsem naravno je, da se hoče predsednik seznaniti s postavnimi fazami problema in posvetiti svojo pozornost polnomočim in dolžnostim, katere bi imel v gotovih okoliščinah.
Soglasno z vsemi informacijami, ki jih je bilo mogoče dobiti, noče administracija vrteti, da bo stavka proglašena ali da bo resna v slučaju, da bi bila proglašena. Zaloga premoga je baje zadostna za prvi čas prekinjenja obratovanja. Spoznava pa, da se lahko pojavijo povsem nepričakovane komplikacije v slučaju objavljenja povelja za stavko, in vsled tega želi predsednik imeti načrte pripravljene, da lahko nastopi v tem ali onem slučaju.
Tekom Hardingove administracije je imel ge-neralni pravdnik Daugherty dobro premišljen na-iaJL' v	.da odP°m«re položaju. Obrnil se je na sodi-
ci*t Matihes iz Northampton* injsca in s pomočjo injunkcij zatrl pretečo železničar-Miha Otvf rovwki, prejšnji lmt War j sko stavko. Uporaba te sile pa ni bila politično pri-
in sedanji špicelj v državni služ-1 ljubljena in uporabo te sile zavrača v vseh slučajih
bi, sta ba^e kupiila od njejra kvan i j • i • • . žganja. Sedaj .se j, kazalo, da sta sedanJa administracija.
Domneva se, da je dosti časa, da se izpopolni načrte, ki bi mogoče postali potrebni.
Le v slučaju, da bi zavzela stavka take propor-cije, da bi pomenjala nesrečo za biznes ter neprili-ke za državljane, bi razmišljala vlada o uporabi svojih polnomoči.
Dosedaj se ni se omenilo sklicanja posebnega zasedanja kongresa ter sploh ni vrjetno, da bi bilo
icano.
Avstralci SO se poslovili I . z veljk|m zanimanjem zasledujejo tukaj razvo-od ameriškega brodov-!Je V,p	lJSkem Položaju' šlede katerega bo
ja, ki se je mudilo tam! Pre,dsednik naJbrž razpravljal z generalnim prav-
Poljaki vsemi svojimi sosedi. Val sovrastva je preplavil Nemčijo radi izgona nemških državljanov iz Poljske. — Sovjetska vojna preti.
se prepirajo z Priče so prisegle, da je
bil mlad aristokrat iz Kentucky-ja namenoma ustreljen.—Obramba pa vztraja pri trditvi, da se je pripetil nesrečen slučaj.
ta dva zastopnika postave m morale na povratnem potovanju v Northampton izpila veoino t^g-a "' d <>ka žilnega materi jala*' ter predložila sodišču le en požirek.
Amer. brodovje v avstral. vodovju. Z3S
na obisku. — Obnašanje ameriških mornarjev je bilo hvalevredno.
SYDNEY, Avstralija, 7. a v sr. F> rodov je Združen i th držav, ki je obiskalo Sydney, je odplulo vee-laj proti Auoikiandu, Nova Zelandija. Ladjam >in posadki je bilo prirej no prisrčno sIovd. in velikanske množice ljudi so se zbrale na bregn, da vklijo odhod ameri-^ke^ra brodovja va pristanišča.
Sydney Hcirald, ki <Iaje izraza mnenju občine v splošnem, je porodil. da se bo narod še dolgo spominjal ugodnega vtk^, katt.nruga je napravilo ameriško brodiovje.
Ministrski predsednik Rruee je poslal admirala Coontizu radijsko brzojavko v kateri je izjavil:
—	V imonu vlade in naroda iz-iažaon globoko zadovoljstvo glede vašega obiska. Upam, da .ste zapazili navdfušemi sprej'.im, ki je bil 7na.k spoštovanja in ljubezni, ki jo gojimo do vašega naroda. Veseli nas odkritost in prisrčno^, s katero ste se odzvali.
—	Obnašanje mož v tuji deželi in v tu-jih okoliščinah je napravilo na nas globok vtis. Prišli so, videli ler zmagali.
OLA8 NARODATTTfC BB87 JUGOSLAV ADVERTISING MflDIU*
dnikom
ATLANTIC CITY, N. J., 7. avgusta. — jamuel
D. Warriner, načelnik antracitnih delodajalcev, je danes otvoril pot za obnovi jen je mezdnih pogajanj. V pismu je označil kot neresnično trditev premo-garjev, da imajo zastopniki delodajalcev navodilo zavrniti kakršnokoli koncesijo ter dal izraza tipanju, da bo mogoče najti sredstva, 'da se poravna diference med nami ter prepreči prekinjenje obratovanja".
Vsled tega je pripadla Lewisa naloga, da napravi naslednji korak.
Zahteve premogarjev vključujejo nekako štirideset različnih predmetov. Številne zahteve se ne tičejo produkcijskih stroškov. Med temi so glavne zahteve, tikajoče se check-off sistema ter izenačenja pristojbin v vseh antracitnih pokrajinah. Zaenkrat ne bodo delodajalci, privolili v check-off. Delodajalci pa so pripravljeni pogoditi se v zadevi neenakosti, ki so že dolgo vrsto let mučile premo-garje.
BERLIN". Nemčija, T. avgusta. JV-Ijski s-> je koneeno vendt r po-. reeilo obrniti p:oti srbi svoja dva soneti*:, sta na jim" j * io>jro*n.i, nam reč Nemčijo in Ru»ijo.
V Nemčiji je brutalni izsron tumškiK državljanov iz Poljske, v pri zor jen na povsem neupravie-1 j i v način, vzbudil val ogorčenja »io vsega, k:ir je poljskega in vspričo t«"jra sovraštva do Poljakov je sovraštvo do Franeozov malenkostno in komaj upoštevanja vredno.
Nen i n inis*-' ?\ z::r*r.>e za-'.ieve, Snesemaim. j«* ozn:*.""! včeraj v i:<-<uškeni državi.t m zboru poj^ko politiko kot ''politiko so-\raštva" t> «r rekel, da ni mogoče nadaljevati pogajanj z Varšavo glede izgona, ker bi bilo to '']>od častjo in dostojanstvom nemške vlade".
List "1/oka.l Anzeiger" jt» pri-cbvil včeraj zvečer navidezno zanesljivo poročilo svojega poročevalci na poljsko-ruski fronti, v kat1 rem se glasi, da je zavzelo guerilla vojevauje med Poljaki in Ku>i v« like proporcije.
. Moskva je bila pred kratkim ogorčena, ko je »bil neki ruski po veljnik, ustreljen na ru-vki stran« nu j-, zavlečen na poljska tla ter poslan od tam zopet preko meje.
Poročevalec "Lokati Anzeiger-ja".pravi. tla ima zanesljive informacije. da namerava Rusija vojno s svojim starini sovražnikom, ker spoznava, da je Francija p rev' v zaposlena v Maroku, da bi mogla priskočiti Poljski na pomoč.
Poljaka in mr-ika armada imata svoje manevre v primeroma majh-aii razklaJji.
LEXINGTON, Ky.. 7. avgi^ta. Truman Viley, sitar štiri in d-vaj-v'vt let. elan kv-ntuekyj-ke aristokracij«1. je prlšeil preti tremi me-^t'ci iz Manile na Filipinskih otokih. kjer služi pri vojakih, na dopust v Lexington. Sedaj je mrtev. in njegova žena. s katero !»;; poročen par tedciov. Margaret Lf.wrev Vilev. stara tri in dvajset U t, je bila pridržana v ječi i«rez jamščine na temel ju obdolž-1 e, da era je umorila. Ona pa za-n iku je obd olži t e v.
^mi t Viley-a je aaikljueila kratko ljubezensko afero in poroka. Mladi par se je po poroki nastanil v ponižnem mestnem delu. lOilniki so tzja\nli. da je prišel Vil ve semkaj aprila m seca. Igral je tenis ter se zabaval kot ce pač zabadajo mlaili ljudje. V nekem gledišču se je »sestal z Miss Lowry. Po kratkem dvorjenju sta se poročila.
Pr d enim tednom je bil Vilev, ki se ie vračal zvečer domov, ranjen.
.Zadeva je bila prijavljena kot nesrečen dogodek Viley a so od-vedli v bolnico, k) r je umrl tekom našle dm je noči. Pričele so krožili različne govorice, vsled katerih je odredil coroner John Anjrlin zaslišanje, kojoga posle<li-•^a j - bila obdolžitev radi umora, dvigiijuia proti mladi ženi.
Tekom zaslišali j a v okrajnem sodišču je priflo do nasprotujočih m pričevanj, kajti nekatere priče so izpovedale, dia so videle Mrs. Vilev oddati strel. Baje je tudi večkrat zapr ttila, da bo umorila svojega moža. Priče za obrambo pa so Izjavljale, da je nesreča posledica nesrečnega naključja. Obtožena je jokala -Mkom zaslišanja.
Mrs. Mary llaley in Mrs. Barbara Thompson sta pričali, da Sta videli, kako je mlada žena PAIiKF.RftRFRC! Ta., T. avgu- ustrelila svoj'ga moža. Asa Rav sta. — ITletni Warrm Vander-J je tzpm-edal. da mu je Mrs. Vilev >\vooth je dajie.s priznal da je vče- priznala*. <la je us.treli'a moža. raj ponoei ustrelil svojega očeta, Vilev je 'bil sin prejšnjega vlrul-m et < <1 i sto u^k oga pantorja. Ko so (nega iLslužb«nca v "VVashingtonu. streli privabili njejrovo maJer v ki je bil pozneje predstavljen na sobo, je tudi mater ustrelil. 1 Filipine. I>nulna Vitey je v soro-Na sodnikovo vprašanje, zakaj, dn z večino najstarejših družin v .K" to >101111, ni mog» 1 odgovoriti. ) Ke»vtueky-ju.
Pastorjev sin usmrtil očeta in mater.
V nedeljo ni dovoljeno plesati.
ATLANTA, G-a., 7. avgusta. — Zakonodaja je sprejela diane« <po-stavo. ka iprepoveduje v nedeljo ples n a. javnih prostorih. Pxijdlog raj bosta tudi kopanje in igrani je golfa prepovedana, je bil zavrnjen.
Velika tatvina kožuhov.
Roiparji so vdrli včeraj v skladišče krznarja BJeibtreua v New Vorku ler odneaii za sto tisoč dolarje^' kožuhov. Najgjmej so povedali šest uslužbencev, potem so znesli robo na avtomobil in se ne-znanokom odpeljali.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 D.n. — $19.10 2000 Din. — $38.00 6000 Din. — $94 50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druse stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 8.50	500 lir.......... $20 25
300 lir .......... $12.45 1000 lir ___________$39.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka* v Trstu.
Za pošilja t ve. ki presegajo PKTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ'
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 46S7
GLAS NARODA. 8. AVG. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PuNUked by BLOYENIG PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Vmik Bttatt, president	Louis Benedik, treasurer
PbM of btutooM of the corporation and addresses of above officer«: 03 Cortland! St., ' Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
M G L. A 8 N A BOD A" "Voice of the People"
Issmed Every Day Except Sundays and HoUdaye.
%a celo leta velja liet ea Ameriko
in Kanado______$6.00
ta pol leto______$8.00
ta ietrt Isto_____11.50
Za New York ea celo leto L. $7.00
Za pol leta________$3.50
Za niotemstva ea celo leto — $7.00 Za pol leta____—____$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement
'Glas Naroda" iekaja vsaki dan ievzemii nedelj in praenOtov.
Popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnje?~ Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nameni, da hitreje
najdemo naslovnika.
M0 L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
Y NAJBOLJ TEMNI AFRIKI
Slika, katero je pred ( km* profesor Edward Ross v svojem poročilu na Ligo narodov glede uporabe domačega dela v portugalski Afriki, je naravnost strašna. Podatke, katere je zbral, so spravili »kupaj v en-o samo grdo besedo, ki se glasi "suženjstvo". Juridie-no in ipostavno govorjeno ni to točno. Portugalska Vlada Je z velikanskim ogorčenjem zanikala, da je bilo kedaj suženjstvo v nje-nih afriških posestvih, izza odprave monarhije na Portugalskem. Me<sto tega pa je neka naprava, katero tivfeimksti-eno imenujejo "prisilno delo", kajti dolžina tega prisilnega dela je bila različna, od par mesecev pa do enega leta ali Šv več.
Soglasno s profesorjem Ros=om, redno odvajajo moške ni žen-fcke in li ubogi ljudje so nato prisiljeni delati za vlado ali za plan-tažnike. Nominalno so ti delavci plačani. Dejanski pa ne dobi večina njih ničesar, niti dovolj hrane.
Preprečujejo jim obdelovanje lastnih zemljišč in uporabo maloštevilnih prilik, ki se jim nudijo, da zaslužijo zadostno denarja za plačevanje davkov in za nakup maloštevilnih življen&kih potrebščin. Če to ni suženjstvo, ie vsaj oblika peonaže. ki je prav tako slaba si še slabša kot pa je suženjstvo.
Poročilo profesorja Ro«sa je polno podrobnih primer zatiranja Njegova metoda je obstajala v tem, da je ignoriral portugalske uradnike ter &c napotil direktno v zaledje, kjer je s pomočjo tolmačev aaslišavai delavce na cestah in plantažah.
.Razmere niso bile nikakor enakomerno slabe. Našel pa je dosti slučajev dejanskega suženjstva čeprav ne formalnega, da je mogel dvigniti svoje obdol/.bo.
Reked je, da ne dajo sistem katerega se uporabja. domačinom nobeneba časa, da ;bi se brigali za .svoje lastne zadeve, da ne dobe skono nikdar v roko denarja, katerega bi baje morali dobiti svoje prisilno delo, da nimajo nabere metode, kako prijaviti svoje pritožbe, da jih zatirajo celo domači policisti in da so razmere v splošnem tako sla&e v portugalskih kolonijah, da se domačini izseljujejo ▼ Rodezijo in v belgijski Kongo.
To poroSilo ni bilo «=estavljono po naročilu Lige in tudi ni bilo predloženo komiteju Lige glede suženjstva. Vsled predpisov tika-jočih se Lige, Ibi ne mogel biti ta dokument «prej(»t i>n ne moglo bi se razpravljati o njern v komiteju, r.i?.\-2n v slučaju, da bi ga sprejela ler potrdila amenšak vlada.
Poizvedovanje Lige v AVashing.onu glede stališča profesorja Rossa ni dospelo tjakaj pravočasno, da bi mogel komite,; takoj razpravljati o poročilu.
Poročilo pa bo izročeno port -i oral =.irI viadi. Ko pa bo portugalska vlada obveščena o vsebini dokumenta, bo razpravljala o njem Liga. To pa bo zahtevalo precej časa in vsled tega ni pričakovati uikake akcije pred potekom nadaijnega leta.
Kljub potrebnemu za vlače var. ju pa je i z vrši a Liga hvalevredno delo, ker je projecirala. luč javnega mnenja na razmere ^ot jih opisuje poročilo profesorja Jlossa.
č'9 je deKvtski položaj v portugnl-ki Afriki tako slab, je malo dvoma, da ga bodo skušati popraviti še pridne bo vprizorila Lig* »vojo akcijo, posebno radi tega, ker bi ne bila Portugalska nikdar pripravljena, da bi ji uradniki Lige dokazali krivdo v tem pogledu.
Obtožba, dvignjena pred vsemi narodi, bi bila preostra. Boljše, da 6e ne nudi (narodom nobene prilike, da vzdrže svoje obdolžit ve. Žarka luč javnosti mora izve-ti svoj učinek tudi v najtemnejši Afriki.
Poročilo profesorja Rossa pa je tudi nadaljni list v analah "ci-vilizatoričnega" dela evropskih narodov v Afriki hi drugod. Kar delajo krvosesi z belimi delavci v evropskih in ameriških tvornicah, delajo beli "cmlizatorji" v Afriki in drugod, seveda še v podvojeni meri s tamošnjimi domačini, ki si ne morejo pomagati
Preganjanje laškega resnicoljuba.
Tisočletnica zasedbe Forenja.
Nemci ao te dni proslavili tisoč • letnico, odkar je Porenje pripadlo nemški državi. Ta svečanost je vrlo simbolična in to radi tega, ker «o o aš ikra ji okoli 'Rena v zgodovini bili cesto povod tfteiviinim bojem med Nemčijo in Francijo. Nemci silno ljubijo svojo Reno, a ne samo reke, amfp&k tudi vse o-remlje okoli rije in pri tem vedno tiaglažajo: "Ni Rena nemška meja, ampak nemška rska." S temi besedami hočejo reči, da živi do obeh bregovih Rene nemški na-rod. Na to parolo Nemcev so odgovorili Fratoeoai z geslom: "Rena je meja Francije." Radi teh dveh parol je v profil o-l^ovw med

obema narodoma. Največji francoski državniki Suily, Richelieu, comte Aveux in Golbert, so v politiki napram Nemčiji vedsno nagla-šali, da je Rena meja Francije. Tudi Napoleon se je povzpel do državniškega iizreka, da je meja na Reni božanski zakon. Toda dejstvo je, da živi na levi strani reke okoli 6 milijonov Nemcev, ki prav tako kot Francozi prepedče-vahio zatrjujejo svojo pravico do renskega teritorija.
Z velikimi svečanostmi, ki so se vršili v proslavo te obletnice po vsej Nemčiji, hočejo Nemci dokazati zaveznikom, da Nemčija nikoli ae pozabi na svoje brate na kri strani Rene.
Bivši poslanec dr. Gaetano Sal-vemini, redu i profesor zgodo-vine na tukajšnji (univerzi, je svetov-iio znana veličina v .svoji stroki in uživa kot tak priznanje in spoštovanje v-sega -kulturnega sveta. Ker pa mu .je ikot. resničnemu učenjaku r*tsnLea sveta tudi tedaj, ko gre za ugotovitev zgodovinskih dejstev, iki ni-^p ravno prijetna vladajočim oblastnikom, je prišel v vrsto navsrkrižic s fašiatovskimi tnogočni-ki.
Med drugimi Salveminijevimi deli je bila fašist o vskim prenape-teiem posebno nrfjuba pobUkaei-ija, ki je prav v zadnjem času zagledala beli dan: "Dal pat t o d: Londra all a paee d i Roma"' ('Od londonske i>ogodbe do rimskega miru"), v kateri Salvemini mestoma naravnost uničujoče ostro obsoja neiskrenost in zavratnost italijanska zunanje politike zlasti l«roti JimgosJovenom. Brez dvoma je bila ravno ta publilkaeija glavni povod, da so oblasti, pač po nalogu osrednje vlade, iki se Ut o veri z vodstvom fašis*toVske stranke. Jposegle j>o učenjaku. Da se izbrišejo oči domači, a predvsem v liki svebski javnosti, so našli seveda drugi kamen sjvot ike: obdolžili so Salveminija, da j«1 sodeloval pri "tajno izdajanem" opozicio-nalnem lističu "Non moltare" — ("Ne popuščaj!"). To obdolzitey Salveminija so zgradili na izpo-vtdbo tiskarja Pinzija, ki je bil / drugimi sot rudniki vred obdolžen istega "zločina" in so je vršila proti njim razprava pred nekaterimi meseci. Pinzi in par soobto-žencev so bili obsojeni, ostali p:i oproščeni. Pinzi jeva kazen ni bila posebno huda in ž:i tedaj se je ta okolnost pripisovala dejstvu, da je Pinzi tekom razprave obdolži' sodelovanja pri "tajnem sub verzi vn eni *' listu predvsem profesorja Salveminija in ipoleg njega tudi še profesorja dr. Brnewta Kopija. Dobri rpoznavalei raizmer so C€'lo trdili, da je bil ta Pinzi čisto navaden "agent provocateur" Posledica Pinzijeve izpoved he je ,bila, da so 6. junija t. 1. aretirali v Rimu prof. Salveminija, ko jf prihajal iz naiuenega ministrstva, kjer je predsedoval seji komisij« za imenovanje srednješolskih ravnal eljev. Prof. RosKi se je odtegnil aretaciji z begonn. prof. Salveminija pa so prepeljali iz Riima v tukajšnje zapore.
Aretacija prof. Salveminija je v vsej Italiji in prav tako tudi v •vsem civiliziramem svetu pobudi-la pravcate vUiarje ogorčenja. V Italiji so vs^pavtsod začeli obirati podpise za poslanico, v kateri se izraža zaprtemu učenjaku spoštovanje in občudovanje. Poslanica pravi, da se nihče, ki pozna Salveminija, ni mogel odtegniti . čaru njegove moralne višine, da vsa e-vropska kultura vidi v njem enega največjih -sodoibnib zgodovinarjev, čigar šola je v čast Italiji m čigar politično delovanje je bilo vedno in it udi za t»*te. ki v dobri veri ne (soglašajo znjim. vzvišen "Zgled resnosti, nesebičnosti in srčnosti. To poslanico j*1 podpisalo več tisoč naj odličnejših predstavnikov vsnh slojev in stanov i-talijans-kega naroda. Zastofpane so vse stranke, celo fašistov-aki de sidenti, in podpisal bi jo zelo rad tudi marsikateri fašist o vsiki od-Iičnjak, če l>i se ne bil bal iz>klju-čenja iz stranke m otl — korita ! Nešteti rpa so tudi zraizi simpatije iz inozemstva in mu še vedno prihajajo. Koliko pa jih je izginilo v poštnih in tmzojavnih uradih, pa ve samo tisti, ki je dal nalog za to!
Danes pa se je pričela pred tukajšnjim trrhumalom razprava proti Sad vernim ju in Rossi jn. Rossi je odsotten, učenjak Salve-mini pa kot jetnik v zločinski — kldtiki!
Senatu predseduje isti predsednik, ki je vodil svoj čas razpravo protii Pinziju in soobtožencem. obtožbo zastopa iati državni prav-dnik.
^alveminijev Ibrasiite^j predlaga, da se Pinzi ne zasliši kot priča, ker je bil obsojen zaraidi istega kaznivega dejanja, Id sta ga obtožena današnja obtoženca in je da-nainja naprava le nadaljevanje
| prejšnji*. Pinzi bi lahko nekazno-: vano govoril neresnico. Državni j pravdnik ugovarja, navaja, da je ; varnostma oblast, nadaljujoč pre-Jisk ivc. ugotovila nova dejstva in ; pr«»dlaga, da ise ti novi 3>odatki i priključijo razpra'vnim spisom. .Senat izključi Pinzija, glavno pričo obtožbe, od pričevanja in priključi nove podatke raizpravnim spisom. Državni pravdni k predlaga nato odgoditev razprave v svr-Ijo proučitve novih podatkov, bra-
V uaslednyeni navajam dvoje
Novice iz Jugoslavije
Ce je država dolžnik . . . jlič pod imenom llič izdal v Su-Xa davčnem unixlu v Sent i so botioi za zdravnika, ne da bi imel poročil iz dežele največjih mož-'se v pondelj tk 13. julija oillgrali'za to najmanjšo kvalifikacijo. Po-nosti — iz Amerike.	| drastični dogodki, ki so vzbudili' sreČilo se mu je eelo. da je bil
V liunnsville, Texas, je bil za- ^ obilo komentarjev. Tamošuji oil-' v vasi Katji pri Novem Sadu več part 4G-l« tiii rium Gray. MoM: Jvetnib drl Miioš Ludaič .i<* imelikot eno leto za občinskega zdravje i»il svoj čas prohibicijski agent gotove terjartve napram držiivni | nika. Dne 21. januarja je izdalo in šerif Tdtus okraja. K.ot prohi-j blagajni za svoje pravdne iztlai-bicijski agent je brez povoda in ke. ntkako v znesku MX)0 Din.
subotiško sodišče proti dozdevnemu dr. Iliru tiralico, vendar jia
brez vzroka rtistrelil nekega člove-'Da>i svata ni ravno velika, se je pustolovca niso mogli izslediti ka ter je bil vsledf iga o'osojen na j vendar odvetnik dolgo časa za-'.\ikdo ni namreč takrat niti uaj-smrr. Pred tremi dnevi bi ga ime- man trudil, da bi mu državna bla 'manj slutil, da j.' dr. Hič ldenti-Ii obeliti. Neki prijatelj mu jejgajniea izpla^.la dolžno svoto.! ■"< n - Mibotiakim držav, pravdni-
nitelja ugovarjata, senat sklene, pa vtihotapil v celico nož. s 'kate- Ker so v-a njegova prizadevanja kom dr. Miličt da se razprava prenese do novega j rim si je globoko načel vrat. To- ostala brozuspešna, se jc končno' šele nekaj mesecev kasneje je razpisa, da se dovoli prof. Salve- da jetniški paaniki so bili pravo- j odvetnik odločil, da vloži tožbo' prišla zadeva Čisto slučajno na miniju začasna.svoboda, da se pa ča-no na licu mena. Izbili -o mu proti drživi na izplačilo dolžne! .lan in je bila ugotovljena identi-ne prekliče zaporni ukaz proti r.ož \/. rok ter ranjenca odnesli v|SVote. Njegov korak je bil uspe-! ti ta pustolovca. Preiskovalni s,Ml-prof. Rossiju.	bolnišnico. Zdravniki so mu ta- šen. kajti so,lišre je pnkzimlo nje- nik j - pred kratkim zaslišal "(lr-
Po razpravi je priilo do krva-lkoj izorali. obvezali zašili ra-UOvo zahtevo in obs(»dilo div.avo žavne^a prav d nika". proti ka:.--vih nasilstev na trgu pred sodiš-j no. Vs;» noč so prečuli ob nj 'govi . izplačilo ozuaČ ne svote. j'-mu je -Mlaj »Ivienjena že obtož-čem. Fašisti so •/. gorjačami napa-| posti Iji ter so mu ustrezali željam.! i );l i,i napo^le.l vendarle pri- j ba. toda dr. Mili? taji vse irolju-dli Salveminijeve prijatelje, -med t Po preteku dveh dni so izjavili./šel do *.vojega denarja, j.- odvet-!fije in ]»riznava le to. da je nad
njimi vseučilišnega prof. dr. Le-j da rana ni smrtuonevarna. (*hla-;„ik jjoiskal sinlnega oksekutorja. | < no leto fungiral kot občinski vija. poslT Goiizalesa in z zlato j-ti >o pa ja.ko obzirne in človeko-; ,i;1 in >Vnjo terjatev zavaroval z zdravnik v Katji, vojno svetinjo odlikovanega re-'ljubne. Človeka. ki ima načet zastavo. "Sodni Wksefcutor j" -šel na ; Višji državni pravilnik v No-z.rvaiega majorja R<*sserttija. ki j vrat. v.nidar ne kaže obešati. Vrv.! delo in -e je lepeira dne v -prem-'v<-m Salu ira je sev<>da takoj sušo morali pobegniti v neko pro- zadrgnjena krog rane. bi mu po-' iV;i dv.-h stražnikov j»ojavil v' >pen.iiral in odredil proti njemu
c-ajalnieo. dočim so se drugi na?pa- vzrcH-ila prevelike bolečine. Zato. ^avčinin ura lu ter pozval vodjo ka z-vi-ko postopanje, dmci zatokli v drugo trgovino, j so odredili, naj Gray umre milej- urada, naj odpre državno bla- ' 1 >r. Miliču i»;i >e je na dosetlaj FašiMti so hoteli vdreti v prmlajaVše smrti.	Lajno, da vzame njeno vsebino v nepojasnjen način posrečilo
nieo. Močni oddelek orožnikov, ki. Včeraj so ga posadili v električ-! >:;im ivo. Vodja urada <<> je temu uiti in t
jim je branil vdor, ni zadostoval, ni stol in mu pomagali na drugi
Priti je morala stotnija vojaštva. >vt>f.
Ker pa so fašisti zbobnali svoj m	^
posreel je zgo lilo. da je
pozivu odločno uprl in j- pred >ui>otiško državno pravdništvo iz-jblairajno postavil «• !•> dva oboro- dalo proti n jetrni 1 iralieo.
la finančna stražnika ter jima Nevihta in toča v Južni Srbiji.
pristaše od vseli strani i, da je bi'j lz San Franeisca poročajo: Naj uka«i.l. da morata dohod do bla- Te dni je divjala v Južni Srbiji trg nabito poln. so nasilniki po ulici sf, našli mrtvega Ixiraea | g;, jlu» v slučaju potrebe tudi - j silna r^vilita. Toča je zlasti v skop
poltretjetirnem obleganjti prodrli Jamesu Bureo. Ko je bila ci\ili/.a-: >il,, prepn-čit i.	j lj;ii
orožniški in vojaški kordon, vdr-|cija v nevarnosti, je Bureo prosto-j Toda sodni eksektrtor se s tein j »romno .Škodo. Posevki >o bili v S.i v prodajalnieo in ponovno pla-' voljno vstopil v ameriško trma-i ukivj>om sove^la ni mogel zado-! n« ka*. rib krajih popolnoma ".minili z crorjačami po Salvemimije- Poslan je bil v Francijo, kjer j voljij i Od.V.d je na mestno pogla-!ni. Toča. debela kakor eol<»bja v ib prijateljih. Sed( m ljudi je mo- v Argonsckem gozdu i-zgubil , \ arstvo, ki mu je takoj dalo nr. Ijajea. pobila precej kuretine ralft iskali pomoči v bolnišnici, svojo nogo za domovfinio. Nem- |razpola.sro os nn stražnikov. d in <lr:;uib živali. Tudi po.-Iopii ^o med njimi zgoraj imenovani trije ška krogla mu je tudi roko po-'obeana oboroženrtna skupinama b/ v-b d viharjev mnogo trpela' in pa urednik genovskega "La- kvarila. Kot pohabljen, c se je vr-jmora prišlo do krvoprelit ju. da ni j vora \ Ausaldo.	v domovino brez noge, s po-; ru vnat -lj davčnega urada v z.nl-;
Tako pač pomaga fašist ovska k var je vladii:
m okrožju na pravi L.i
Vlak povozil kmečki voz.
i'rj llazhiji v Slavoniji j:- oseb-
vo pae pomaga iasistovska k varjeno roko in z jetiko v p! ju- njem tnunut.ku kapit/iliral. Sod-;	- * ... J
a, oziroma državna stranka čih. Iver se ni nihče zmenil zanj in j ni eksekulor je nato i/.vršil >vojo| M,.V.	KIueokl voz- kl Je
iave resnici in pravici v pro- ker ni od nikjer dobil nobene po-1 nalogo in državno blagajno zapc-P' l)ri*K0 t,ra v trenoiku, ko se
no zm;
crsu. ki <y;i ves kulturni, eivilizi- moči. je začel beračiti po mestnih1 ,'iit il. rani svet smatra za največjo sra- nlieab Te dni so ga našli mrtve-j Probivulstvo Sent«
je sedaj /■
moto Iralije in njene fašistovske gU. Na prsih je imel dvoje odliko- io radovedno, č j bo država
vladavin1.- S
Novice iz Slovenije.
Umrli v Ljubljani.
Ciril Metlen, užit/kar, 77 let • Karel Modie, mizarski mojster: Valentin Ložar. zasebnik, 70 let • Apolonija Verbie. zasebnica. 79 let; Alojzija Mencinu« dninari-ca. 21 let; Marija Košar, la-borant-ka. 21 let; Marija Svet, zasefonica. 80 let; Frunčiiku Vondra, žena trgovskega zastopnika. 63 let; An-drvij Kranf>e, bivši trgovec in po-ses-tnik. 79 let: Anton Kol ine, invalid. .10 let; Jerica Sitar. zaseb-n»ica. Go let; Matija Kova vie, dninar, III let.
Cerkvene tatvine.
Župnik pri Sv. Krištofu Josip Lažni k je prijavil policiji da je bila v zadnjem času skoro redno vsaki dan izpraznjena v cerkvi lesena puščica. O-benem sta zmanj kala dme 13. julija iz cerkve dva prta vredna .100 l>in.
Smrtna kosa.
Te dni je preminul v Celju Zdravko Krajuc. bivši posestnik rin trgovec.
V Krče vi ni pri Mariboru je umrl Karel Ceh, nadučitelj v pokoju.
Kobilice na Ovčjem polju.
Na Ovčjem polju so se pojavile velike množine kobilic, ki uničujejo mladike v vinogradih kakor tudu razne posevke. Kobilice so se razmnožita tako, da so se lotrle celo krompirja v zemlji. Na vso srečo so se pojavile tudi velike jate karvk. ki se "mastijo" s kobilicami. Lijndstvo z velikim zanimanjem motri borbo med kavkami in kobilicami.
Slovenski absolventi dunajske visoke šole za svetovno trgovino.
Diplomski izpit so položili z do-rim uspehom sledeči Slovenci te šole: BartbiK Aniton iz Sembij na Krasu, Bantol Fran iz Sodražice. Jenko' Jože iz Toipolca na Krasu, Pokorn Jože iz to ubij« ne, Sker-janee Ciril iz Radomelj pri Kamniku in Turk Dragotin itz Tomaja na Krasa.
vanj, v žepu pa sedem centov de-j čala odvetniku dolžno j na rja. Toda bil je je junak. j kakšt n .bo sploh < pilopr te nen: j Pokopan je bil z vsemi vojasŠki- J vailne dr^irodovščiiu-. mi častmi. N.fijrova krsta je bila preirrnjena z ameriško zastavo, vojaška grodba mu je i«rrala žalost i nko, vojaki so spustili salvo v zrak in ob odprtem grobu je slavi! častnik v&like -zaluge, ki jih je ■iinel pfrkojnik za domov mi o. j
zlipa-l
i-l
Poročilo se qrln^i:
''Tajnik 7.a notranje zadeve jc naročil policijskemu komisarju inaj aretira dvesto prodajalcev so-čivja ter naj jih ]>risili. da bodo za nap roj prodajali sočivje po zmerne jši eeni. Prodajalci so v nekaterih slučajih računali za sočivje trikrat več kot bi smeli računati".
Xe boj se. dragi rojak, to poročilo ne prihaja iz Washingtona. To poročilo prihaja iz Sofije, glavnega mesta balkanske Bolgarske.
Ameriški uradniki nimajo take polnomoči, da bi mogli areti-lati kakega navijalca cen.
Amerika je vendar svobodna in prosta dežela.
*
| Svoj časno so pili Amerikanei i * i
pivo in vino. V splošnem so ga zmerno uživali, no, sempatam se; je pa tudi pripetilo, da se ga je kdo malo preveč nalezel.
Nato je bila uvedena narodna prohibieija. Izza uvedenja narodne prohibicije pa žganje ameriška narodna pijača.
*
Sedaj živdmo v seziji piknikov, katerih je ne\vyorška slovenska nasedbina v oibilni meri deležna. Sleherno nedeljo je piknik, včasi sta pa kar dva.
Priznati se pa mora, da na piknikih ni tako prijotnio kot je bilo nekoč. Korajža jI? dragocena stvar prfsebno, če jo mora človek pri bari kupovati. Prejšnje čase je bila vsa pozornost osredotočena na moža, ki je stal poleg sodčka ter proti majhni odšfcodniini napajal žejne z ogromno mero dobre pijače.
Dandanes pa ni ne sodčkov, <ne pijače. Izletniki" uživajo gin-gerale.
Naj»več prijatejev ima pa tisti, ki vliva gin v gingerade.
Državni pravdnik kot občinski zdravnik in vlomilec.
V suboftiski javnosti je vzbudila te dni veaiko pozornost vest. da je državno pravdništvo 'Ivi-gnilo proti bivšemu ^u,bo;iškeiuo dr/avneinu pravdnikti. dr. franku lliču radi več af r obtožbo. Med dnisiini so je let.;] 1921 pod imenom dr. llič izdal za sodnika v Subotiei jn izvabil od nekega mlinarja in dveh sel jakov })o 10.000 Din. s or.'tvev.o. da l>o zato -i»u-^til iz zapora njihove sorodnike Dobi! je v)resnici o l vsakega na račun po ."»000 Din. Ko pa je kas-nej zahtcival ostanek, ne da bi držal svojo besedo i ti aretiranee i/pu-til. se je zd da ljudem stvar umljilva i.:i so dr. "Iliča" mudili.
Drnjri dflikt. radi katereea je dr. ^Tilič obdolžen. je. sled-vi :
Kon. em b ta lf>20 se je dr. Mi-
je že bližal vlak. Vlak je z vso i!.> vi _ri-l voz v eestni jarek. Konj • obležal mrtev, dva kmeta, ki a sedela na vozu, j>a sta bila Miirlnoncvanio ranjena. Težko, da o taneta pri življenju.
NE POSTARAJTE SE!
'"Edini možje, ki služijo svetu, -o mladi možje in možje, ki se nikdar ne po-tara jo, možje, v ka-terih j" gonilna sila vedno moč-<!«•! in 'ci nikdar ne oirpnijo in se njih iv d roj nikdar ne pokvari", je r.ikel AVoodrow Wilson. V teh l. si dah j«* velika resnica, dodja-' hoeemo samo to. da mora biti v-ak st roj r- i --t in »"lovekov želo-<: «• potrelinje to li<-]j kot katerikoli -d roj. Ti*ilierjevo firenko Vino je pr:ivo sredstvo za 1a namen. f'č:>iti ž dodf-e in čreva in jih vzdržuje e sto ter se počutite udobno v vročih poletnih dnevih. Kot ])0-letna tonika mu ni para. Dobite ga pri driiga<tu. ako ira pa nima. } na:	Triner Co., Clii-
eago. II!. Imejte pri rokah tndi Trinerjev	ki po-nmri mu
hc in komarje.	(Ad.l
V vseh slučajih--
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account*, kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI
, i-'.i-iir. •V.ii.VjCS -

»SEW®*
- GLAS. NARODA, -A. AVG,. 1925.
G usta we Flaubert:
LEGEND A.
(Nadaljevanje.)
Sokolarna je pasjo tropo nemara Ae presegala; vrli graščak ni atedil denarja in si je omislil kav-kaškiii samcev, babilonskih soko-lovdavivcev, nemških sokolov in sokolov-selcev, ujetih na strmih o-bivžnih čereh mrzlih morij v daljnih deezlah. Imeli so jih v pojati, s slamo kriti, bili so po velikosti privezani na drogu, pred njimi krpa trate, kamor so jih včasih posadili, da so jim ostali gibčni.
njim se je spusčala, nad prepadom vise, pečina, podobna dolgi fr.teni; in prav na robu sta gledala dva ddvja kozla v breizno. Ker ni imel puščic pri se'fcn (zaikaj konja je bil pustil zadaj) ga je prijelo, da se je splazil za njiju; napol pripognjen, bos, je prišel naposled do prvega kozla in mu je j k> rini I bodalo med rebra. I>rugi, preplašen, je skočdl v praznino. Julijan se je pognal, da bi ga zadel, a desna noga mu izpodrsne, in padel je prvemu na truplo, z V gradu so izdelovali vreče, obrazom nad prepadom,
kvake, železne lisice, vsake vrste pasti.
Cesto so i>eljali na polje vse prepeličarje, ki so se prav hitro postavili. Tedaj so šli lovski pomočniki korakoma naprej, in jim razgrnili preko nepremičnih hrbtov velikansko mrežo. Xa ukaz so zalajali; prepelice so zletele; in gospe iz soseščine, povabljene z možmi vred, otrrx»i, sobarice, vse se j«» vrglo nanje in jih izlahka lovilo.
Drugekrati da bi prepodili zajce iz gošče, so bobnali; lisice so padalr v rupe, ali pa se je sprožila past in ujela volka za nogo.
Toda Julijami ni bilo do teh lagodnih zvijač; rajši je lovil daleč od vseh, sam s svojim konjem in sokolom, belirn kakor sneg. Nad usnjeno kapo mu je mahljala per-janica, zlati kraguljčki so mu žven-ketali na plavili nogah; trdno se je držal svojemu gospodarju na rami, kadar jt* konj skokoma dir- i
raz-
prostrtimi rokami.
Vrnivši se na ravnino, je krenil za vrbami ob reki. Žrjavi, ze-Lo nizko Bete, so mu priplavali zdaj pa zdaj nad glavo. Juhijan jih je pobijal z bičem in ni izgre-sil niti f;nega.
Med tem je bil gorkejši zrak iv-je raztopil, megle so se široko pozabavale in solnce se je pokazalo. (i-Lsto dale<č je odsevalo mrzlo jezero, ki se mu je zdelo kaikor svinec. Sr^di jezera je bila žival, ki je Julijan ni poznal, bober s črnini smrčkom. Kljub razdalji ga je podrla puščica; dn žal mu je bilo, da ni mogel vzeti kože s seboj.
Potem je zavil na gozdno pot med visokim dre. v jem. ki se je ob vhodu v gozd s -svojimi vrhovi bočilo kakor v slaolok. Srnjak je planil iz gošče, na križipotjn se je prikazal damjak. hz nekega brloga je i zlezel jazbec, na trati je i razpenjal pav svoje kolo; — in
jal in so se ravnine razgrinjale.	.
r i • •	, - i •	»ko ph ie bil Vse pobil, so se po-
Julijan je razvezal jermenje in ga	1	1
je nenadoma izpustil. Drzna žival
je šinila naravnost proti nebu kakor puščica: in videl si, kako se dvoje neenakih točk vrti. spaja in izginja v ažurnih višinah. Hitro nato se je sokol spustil proti zemlji. trpajo«" kako ptieo. ter je sedel z utripajočimi krili Julijami na roko.
Tako je lovil Julijan čapljo, lpi-lana, vrana in jastreba.
Had je, trobeč v rog, hodil za svojimi psi, ki so tekali po pobočjih, skakali čez potoke in dirjali nazaj proti gozdu; in kadar jim je zaječal jelen pod zobmi, ga je ročno zabodel, potem se je naslajal nad besnostjo psov, ki so ga žrli, razkosanega na pareči se koži.
Meglene dneve je prodiral globoko v močvirje prežat na gosi, vidre in mlade race.
Troje oprod ga je čakalo na vse zgodaj pod stopniščem; in naj se je stari menih sklanjal čez lino in mu še tako migal, da bi ga po-»',al rokave ter začel streljati, klical nazaj, Julijan se ni obrnil. Hodil je na lov v solnčni vročini, v dežju, v viharju, pil je studen-čnico iz perišča, jedel grede lesnike, kadar je bil utrujen, je počri-'«ili in živo gibanje se •il pod hrastom; domov je priha- med jato.
javili drugi srnjaki, drugi damjak i, drugi jazibeci, drugi pavi, in kosi, in šoje, in dihurji, lisice, ježi, risi. brez konca divjačine, na I vsak korak več. Krožile so okoli nJega, trepetajoče, s pogledom, tako pohlevnim in milo prosecim. A Julijan se ni naveličal ubijati, z\ rstoma je napenjal svoj lok, pote zal sabljo, zabadal z jataganom r ničesar ni mislil, ni se spominjal, kaj je bilo vse to. Bil je na lovu v katerikoli dežeJi, bogve od ke-daj, s samim dejstvom svojega bivanja, in vse se je godilo z lahkoto, kakršno občutimo v snu. Nenavaden prizor ga je ustavil. Kotlinama dolina — in v njej'predežak, se mu izpolame izmed
razkačen, jo je podošil na tla. s st redom v sredo prsi.
Veliki jelen ga je bil zagledal, je planil kvišku. Jutkij&n mu je postlal svojo zadnjio <puščico. Zadela ga je v čelo in je v njem Ob-tičala.
Veliki jelen kakor da je ne čuti; skakal je preko mrtvecev in se mu bližal; zdaj, zdaj bo planil nanj in ga nasadil; in JuLijaai se je v neizrekljivem strahu umikal. Čudežna žival se je ustavila; in s plamenečimii oomi, velJea2?tna kakor patrijarh ali osvetnik, je ponovila trikrat — v daljavi se je oglašal zvon —:
— Proklet! Proklet! Proklet! Nekoč, krvoločno sreev umoriš Kv°jega očeta in svojo mater! —
Upojmila je kolesna, zaprla u-dajvo oči iu je umrla.
Julijan je osupnil, potem pa ga je obšla hipna sslabina; in stud. neskončna žalost ga je prevzela. Dolgo je jokal, s čelom v rokah.
Konja ni bilo; psi so ga osta-vili; samota, ki ga ja ovijala, se mu je zdelo, da mu grozi z nedoločnimi nevarnostmi. Tedaj ga je prijela groza, in stekel je čez polje, ubral po priliki stezo in se je znašel skoraj tik grajskih vrat.
Po noči ni spal. Tod plapolan-jem viseče svetilke je videl zopet 1 velikega črnega jelena. Njegova prorokba ga je tlačila; branil se je. — Ne, ne, ne! ne morem jih umoriti! — Potem pa je pomislil: — Če bi pa vendarle hotel? . . . in strah ga, je bilo, da mu ne bi lludif navdahnil želje.
Tri mesece mu je mati v trepetu molila ob vzglavju, in oče je neprenehoma vzdihuje pohajal po hodnikih. Poklical je najslovi tejše zdravnike, ki so mu zapisali množino lekov. Julijaaiova bo fezen, so govorili, izhaja od pogubnega vetra ali od hrepeneče ljubezni. A mJaJdi mož je na vsa vprašanja zmajeval z glavo.
Moči so se mu vračale; in vodili so ga na dvorišče: stari meni h in vrli gTajski gospod sta <j podpirala vsa]* pod eno pazxiuho.
Ko je bil popolnoma okrevai. ni maral več «po nobeaxi ceni na lov. Oče ga je hotel razveseliti in nm je podaril velik saracenski meč.
Visel je na vrhu stebra med zbirko dragocenega orožja. Da b.i ga dosegli je bilo treba lestve. Julijan je stopil nanjo. Meč,
Kako Znajo varati li&kovertieže...
Znanost lahko pojasni vsako "copernijo" in tako je bil slednjič razkrinkan tudi pustolovec Kahn. Možak je s pomočjo navadnega trika čital, kar so ljudje v sosednji sobi napisali. — Poročilo o Cehu, ki je bil poročen s žensko—"pajkinjo". Pustolovec Kahn je dobro znan tudi v ameriških krogih.
Nedavno smo poročali o zanimivem možu. ki je vzbudil v pariški zdevni in povsem postranski akol javnost i pravo senzacijo s tem, da! nos* i, ki je nihče ne opazi, ker gle-
polno jelenov; nagosto nagneteni drugi polog drugega, so se greli s sfvojo sapo, ki se je kadila v me-srli.
prstov, in v padcu obrsne vrlega grajskega gospoda tako od blizu, da mu prepara vrlino haljo; Julijan je mislil, da je umoril svoje-
U/p arije -take morije v paT mi-J?a°četa in s« je onesvestil, nutah ga je z veseljem kar dušilo. Potem je stopil s konja, si izavi-
Ko je zažvižgala prva puščica, so vsi jeleni hkrati obrnili glave. Vrzeli so se napravile v njihovi gneči; tožeči glasovi so se dvig-
je začelo
jal ponoči, krvav in blaten, s trnjem v laseh, dišeč po divjih zverinah. Postal je kakor one. Kadar ga je mati poljubila, je sprejemal njen objem hladno, kakor da je zamišljen v globoke stvari.
Pobijal je medvede z nožem, bike s sekiro, merjasce s sulico; in nekoč, ko ni imel drugega nego palico pri sebi, se je branil volkom,
ki so glodali trupla pod vesali. *
Nekega zimskega jutra se je odpravil pred svitom, dobro opremljen, s samostrelom na rami in s snopom puščic na sedlu.
Tla so odmevala rpod enakomernimi stopinjami njegovega danskega žrebca, za katerim sta tekala dva jazbečarja. Srež se mu je oprijemal plašča, oster veter je bril. Na eni strani se je obzorje razjasnilo; in .v belem somraku je zapazil kunce, ki so poskakovali pred svojo votlino. Jazbečarja sta mahoma planila nad-nje in živahno sem, živahno tja, sta jim lomila hrbtenice.
Skoro nato je prišed v gozd. — Tam, na koncu veje, je spal divji petelin, otrpel od mraza, <z glavo pod perotnicami. Julijan je zamahnil *z mečem, mu presekal o-be nogi, in Sel, me d* bi ga pobral, svojo pot naipreg.
Tri ore za tem se znajde na tako visoke, da je bi-

Dolina je (imela previsoke robove. da bi jih bilo mogotce preskočiti.'Vzpenjali so se v ograji in skušati uiti. Julijan je meril, streljal; in puščice so padale kakor šibe dežja ob nevihti. Razdivjani jeleni so se smvaOii, se metali na zadnje noge. se vzpenjaj« drugi vrhu klrugea in njihova telesa z zakvacenimi rogovi so tvorila širok grič, ki se je premikal in rušil.
Nazadnje so umirali, na pesku leže, s peno v nozdrvih, z izkipe-lim črevesjem, in valovanje njihovih trebuhov je pomalem pojemalo. Potem je bilo vsie mirno.
Nočilo se je; in za gozdovi, v presledkih med vejami, je bilo nebo rdeče kaikor krvav prt.
Julijan se je naslonil na drevo. 7.1 izbuljenimi Oemi je opazoval o-gromnost tega klanja in ni razumel, kako je to zmogel.
Na drugi strani doline, kraj gozda, je zagledal jeflena, košuto in njenega mladiča.
Jelen, ka je bil črn in velikanski, je imel šestnajst rogovi! in belo brado. Košuta, rumena kakor velo listje, je mtalila travo; iu lisasti mladic, ne da bi jo ustavil v hoji, ji je sesal vime.
Samostrel je Se enkrat zabrnek Mladič^je bil mahoma mrtev. Tedaj ja mati pogledala proti neba in zajeftda z globokim. precSHJi
Poslej se je bail orožja. Če je videl golo klino, je prebledeJ. Ta slabost je vso družino zelo žalost il a.
Naposled miu je ukazai stari menih v imenu Boga, časti in pra-dediov, naj začne zopet s svojimi v iti škilili vajami.
Oprode so se zabavali vsak dan s kopjem. Julijan se je v tem kaj hitro odlikoval. Poganjal je svoje v vratove od steklenic, odbijal je zobe vetrnici na strehi, zadeval na sto korakov žeblje na vratih.
Nekega poletnega večera, ob uri, ko megla ipredlmete zabriše,, je bil na vrtu pred hladbico in je zagledal prav oadaj dve bel porotnici, ki sta frfotali v višini špalirja. MiisJil je zagotovo, da je caplja, in je zagnal svoje kopje.
Predirljiv krik se je razlegel. Bila je njegova mali; njena čepica z dolgimi plahut am i je bila pribita na steno.
Julijan je pobegnil iz gradu in se ni več prikazal.
je čital pi.-?mal ki jih sploh v roki ni imel. O njem so pisali vsi svetovni Listi, češ da čita, ne da bi videl črke. Bit je to Otto Kahn, ki )ii tako nausnan kakor s? je zdelo pariškim novinarjem. Kahn je na stopal s svojimi presenetljivimi triki že pred vojno in mnoge učenjake so spravile njegove produkcije v zadrego. Samo da s? takrat ni pisal Kaihn, temveč je varal ja-vnost pod firmo ' profesorjaJ Al-kadarja, Pariz, London. Newvork.
Svoja mlada leta je preživel ta pustolovec v Ameriki, odkoder je prišel v Evropo kot človek, ki čita zapečatena pisma na večje razdalje. S svojimi produkcijami v raznih imenitinih dinižbah je služil lepe denarce, pa tudi oblasti so ga cesto preganjale, ker so ibilp prepričane, da je navaden šarla-
rfrtalce vse drugo bolj zanima. Pred leti j<» potoval po Oeelkem neki P. M est e k de Podskal s svojo ženo-pajtkom. Kdor je stopil v njegovo kolibo, je videl za vrvjo, ki je de-lia prostor za občinstvo od (lkulisozke stopnice, ki so vodile 2 metra visoko v sosedno steno. V ospredju nad temi stopnicami je visela ogromna '' pajčevina" iz debelega motvoza, na njih je pa sedel pajek-križar s pol metra dolgim telesom, ki je imelo na koncu žensko glavo. Pajek j< bil dobro nagačen. toda glava je bila živa in je na Ma-rtkov poziv pripovedovala zanimive storije o tem kako je bila začarana in zakleta v tega ostudnega pajka. Presenečenje občinstva je bilo nepopisno. Pajčevina je visela en meter daleč od tega čudaka prosto v zra-tan. Toda dokaza,bi mu niso mo-'ku' luknjice so bile tako veliko m le. nasprotno, cela vrsta znan-^redke. da se je videl skozi nje
kar izjavi, da se listkov ne bo uiti dotaknil. Potem pa j>azove prisotne, naj niu pritisnejo Listke po vrsti k sencu. Ker drži vsak gledalec po njegovi želji listek v stis-aijeni dlani levice, mu ga ne move pritisniti k sencu s pločasto roko, toda slepar naknadno zahteva da -e mora listek senca tiščati, in tu je odločilni moment, ki pomaga sleparju, da listke zoptit zamenja. Potem gre njegovo opravilo tako kakor v prvem slučaju.
znanstvenih kapacitet mu je dala izpričevalo, da gre tu za pojav, ki ga človeški rajzum ne more pojasniti. Nekateri, kakor na pr. pokoj ni profesor higijene na univeavsi v Freiburgu dr. Schattelms — so pisali o njem ceflo dolge znanstvene razprave in člamke s fantastičnimi dormieivamii. Začetkom vojne je Otto Kahn izginil kn v Evropi ni bilo več slišati o njem, dokler sc ni pojavil nedavno v Parizu z enakim triumfom. Tu ,pa se je pojavilo že več takih pustolovcev, ki so tudi čital i pisma, ne da bi jiih videli i'n ti so pripomogli, da je prišla sleparija slednjič na dan Kalin je bil pa tako oprerce-n. da je vedno vnaprej izjavil, da se lahko poizkus tudi ponesreči in čim je zavohal nradno kontrolo, je izjavil, da ni dobro razpoložein Pri tem ;/e pa nikoli ni bal pro-chikeij pred vseučiliškimi profesorji in drugimi znamstvermki. ker to še ni pomenilo, da ga opazuje uradno oko. Šele po vedenju prisotnih je spoznal, če se mu sleparija posreči ali ne. Profesor Maver je objavil pred 11 lerti v 'Berliner Klinischft "Wochenschrif t' poročilo o rezultatih svojega opazovanja. Od tistega časa so učenjaki še večkrat pobfkusili take čarovnije in prišli do zaključka, da gre sicca* za zelo prefrigano. komplicirano in rafinir&no podjetje. ki je pa v bistvu vendarle navadna sleparija.
Produkcija se vrši tako. kakor so jo pariški listi opisovaii. Pustolovec pozove prisotne, naj na.-pišejo v sosedni sobi po vrsti poljubno pismo na listek papirja, ki ga potem štirikrat preganejo in drže v levi roki. Ko se vsi po vrsti vrnejo v soboTjih poeove, naj listke med seboj zamenjajo. Pri tej iza menija vi si da slepar zvozati oči ali pa se obrne vstran, odnos-no stopi za vrata. Po zamenjavi listkov začne delati z rokami po zraku zagonetne znake in naenkrat pove vsebino tega ali omega pisma. Ves presenečen avtor mo-
Španski profesor se bo moral zagovarjati pred
1«W v
sodiscem.
SE V ILL A, Španska. T. avg. — V drža v j ie m glasilu je bil javno pozvan profesor Miguel IJnaniu-no, naj se tekom desetih dni zsrla-s- pri sodišču, k j« r se bo zagovarjal zastran razžaljen ja veličanstva. Profusor Una m uno je bil svoj čas rektor Salamanco univerze ter je znan kot odločen nasprotnik monarhije. Leta 1920 je bil c.bsojien na IG let ječe. f>a je bil kmalu nato pomiloščen.
Zabasanost.
Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte.
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in^zaprtja. Sijajna tonikafza oslabele ljudi-
Cena 50c in G5.c. Poskusite najprej pri Ijekarju.
	StVCRA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
		
Tajnik Hoover je postal Častni doktor.
Pet se jih je ponesrečilo.
(Dalje prihodnjih, i
Najdba fresk Tizianovega brata.
Argentinski poslanik v Rimu, Percez, ki se mudi v Benetkah, kjer proučuje umetnostno agodovino, je našel v starih spisih, da morajo biti v Salv«toirje»vi cerkvi v Fi-rtnzi freske Tizianovega brata. Vlada je takoj poslala na lice mesta komisijo strokovnjakov ipod vodstvom poslanika Pereza, Id je res našla na stropu sakiistije izredno lepe in dobro ohranjene fire ske, ki jih upajo v enem tcdjytf popolnoma osnažfei m po mooEno-
Sf dni zid, stolpnice so vodile dolej pod pajkom, ne da bi se ga dotikale. skriti telo odrasle ženske v pajkov zadek tudi ni bilo mogoče, nikjer ni bilo nobenega skrivališča in ljudje so bili trdno prepri-čani. da je nesrečni Messtek ože-njen s pajkom. Nihče pa ni vpra. šal, zakaj so t.u stopnice in nikomur ni prišlo na misel, da 'bi se zanimali za neko navidez postransko okohrost. Spodnji del pajčevine ki je >**gala od ene stfne do dru. ge, je bi v nasprotjai z ostalo na. ravno obliko spiralne mreže .preveč vodoraven, lin v tem je tičala feagonetka tega trika. Ta močno razcefrani motvoz je zakrival gornji rob velikega ogledala, ki je bi lo postavljeno od stene do steno počez nad iitopnicami tako, da je videlo vsako radovedno oiko v njem nadaljevanje prvih stopnic.
V	resnici je bilo namreč samo pet plastičnih stopnic, toda gledalec jih je videl deset. jZa peto stopnico je stala skrita za de^ko ženska tako, da se je videla samo njena glava.
Tudi pri Kabnovih produkcijah gre za tako postransko okolinost. ki predstavlja ključ od cele za/go-netke. Kahn ne ugane nič. On prečita vse i s tke in sicetr v prisotnosti publike. Njemu grev prvi vrssti ka to. da izve Vsebino tega ali o-nega pisma. To pa doiseže na ta način, da zamenja dotični listek s raznim listkom onega formata.
V	ta namen si preskrbi še» pred produkcijo nastriženih listkov, ki jih da štirikrat pregamiti. Pri lahkovernih gledalcih nap/a v i svoj trik enostavno takoi. da si da stis-'niti listek v roko in da ga nekaj časa drži. Med »pn^ti ima pripravljen enak listek, seveda praizen in tega vrne dotienemu gledalcu, o-viginal pa neopaženo prečita in fcpusti v žep. Pri tem izjavi, da iz tega ali onega razloga s prvim listf kom stvar ne gre gladko od rok in zahteva drugi listek Ko ima v roki drugi listek, ponovi svoj trik in prečita vsebino, samo da citira
. LOWELL. Mass.. 7. avgusta. — V. mostu preko Chelmsford cest«? je padel na železniške tračnice avtomobil v katerem se je nahajalo pet o>eb. Vseh p> t je bilo na mestu mrtvih.
\VASiIIXGTOX. D. C., 7. avg. 1 "niverza v Kielu je jiodelila ameriškemu trgovinskemu tajniku Herbert u Iloverju častni doktorat.
Nova najdba zlata.
Pri Toleprraph Creek. Cassia e County. Bi-itish Columbia, so našli zlatoiskalei zadostne množine zlata, da se bo izplačalo pridobivanje.
Devet mrtvih v Italiji.
RAYEXA, Italija, 7. avgusta. — V munieijski tovarni pri Lugo je nastala velika eksplozija. Devet delavk je bilo na mestu usmrče-nih.
We Guarantee -to /
Satisfy/
SPEEDY SERVICE
SPLENDID VALUES
Ask Our Customers
'then art many in Your Community
Outer *nd Inner Clothing and Shoci far All th* Family - Dry Coo di-Rugi-Jewelry-Fumlcur*
AutoSuppliet-Syortin^Coods tod Radio SupplUt-Pt in ts. Hardwire "StovvcFumacci-FarmingTool*
tm factElerythinJ for the IndtVitUuil-the Home the Minn and the Mbrkahtfi
Charles William Stores
T>« Long tilMblilhtd H..I	Htrchtm, ai
N«» York City
5,8 PMtH.ndrCMloiKW frtt A«k for Catalot H
VICTROLE ZA POLOVIČNO CENO
1 i VI - Ji] -	- i ( ill;
	>
VICTROI..A št. SO VICTHOI.A št. 210 Cena $110. Sedaj za Cena $110. Sedaj za polovično ceno polovično ceno .. $55j—	$55._
Da so Victor gramofoni najglasnejši in najtrpežnejši na svetu, ve vsakdo. To je pribita resnica. Poje Cisto in razločno kot zvon.	hropi kakor drugi
gramofoni, ampak razumete jasno vsako besedo in vsak inštrument.
Pred tednom dni pa je Victor gramofonska Co. znižala cene na velikih gramofonih tako nizko, da je vsakemu delavcu dana prir.ka si nabaviti Victroto, kakor jo zgoraj vidite za polovično ceno. Ta cena velja za nedoločen čas meuc dni, potem pa bo cena zopet stara namreč $110. Panes pa dobite pravo Victrolo St. 80 za polovično ceno $55.— in št. 210 za polovično ceno $55.— rgodnejfie prilike ne boste nikdar več imeli. Pišite ponje, dokler jih imamo v zaloRl.
Garantiramo, da je vsaka Victroln čis»to nova in še nikdar rabljena Pišite po cenike! — IVAN PAJK — VICTOR DEALER, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
ra priznati, da besedilo točno od- Hvesedilo prvega lislika. Talco be»se-govarja vsemu, kaikr si jie izmislil, dilo v resnici obstoja an po imedse-sosednji sobi. Slepar pa gre še ^ bojni za menija vi nihče ne ve, kdo dalje: označi tudi oseibo, ki imva ^a ima v roki. Zdiaj razvija Kahn zdaj listek, odvije listelc, ki ga dr- jfirstek št. 2 in dela, kakor bi čital, ži ona v rokah in glej čuda, zotpet ponavlja pa zopet vsebino druge-
JaS^sn,iwli
je pogodil. Nato nadadjurje po svojem razpoloženju taiko, da mora pri vsakem lis*u ponavljati čudne kretnje z rokami ali pa da kar čita besedilo za besedilom v splošno presenečenje vseh prisotnih, ki vidijo, da nibče ni dai lis tik a iz *oke. Svoja čarovnije da tudi kontrolirati, da Se lahko vsa družba prepriča, da se citati res vje-ma jo z besedilom in da listki niso bili preparirani. Produkcija se zaključi navadno s ten^ da prečita slepar celo pismo, ki je bilo v pri* sotnosti vseli (poprej sežgano. ,
V tem tiči torejj trik? Kakor pH j vseh sičnih sSeparijah, je tudi t^ jedrn Vm jonetnosti ▼ oeUki do-
•	.X	- V


fL.'lii:




ga listka št. 2. To besedilo proglasi -za telepatieno č i tanje treitjega listka in si njegovi dozdevni kontroli prečita Četrti listek. Če bi bilo samo za štiri listke, bi se vrnil zopet k dozdevno ponesrečenemu poizkusu s prvim 'listkom. Tu doti zopet v roke čisti papir in ga na enak način zamenja >z originalom, ki ga ,ie imel žepu. Nato telepa-l tično citira besedi četrtega listka in vrže vse štiri listke zmečkane na mizo. Vsi se lahko prepričajo, (da so se besedila vjemala z njegovimi citati.
Če pa ima pred seboj bolj kritično publiko, tedaj niti ne mbte-va, naj mu icrofe listke, temveč
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija
Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje.
AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico!
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveže) Knjiga je krasilo trdo vezana ter stane $3.00.
"Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York, H. Y.
/
QIiAS NAHODA, 8. AVG. 1925.

Kapitan Marry at:
JOSEPH RUSHBROOK

Za "Glas Naroda" priredil a P.
13
(Nadaljevanje.)
—	To je ravno težka stvar, — je odbrnil MeShane. — Ali naj govorim z Dimitrijem ali pa naj molčim? Lahko tudi raizmiSljaš o tem, ko boš na obedu pri poslaniku. *
—	Ne morem jesti danes izven hiše, MeShane ter se hočem ▼sled tega opravičiti.
—	Ej. mislim eelo, da <si izgubil tek od same ljubezni. Meni ni ljubezen ae nikdar poki avila teka. Kavno nasprotno, te(k me je napravil zaJjubljimeiga.
—	Ah, če bi le ne bila ikneginja. — je vzkliknil O'iDonahue, ki je sedel na zofo.
—	To nikakor ne pride vpoštev, — je odvnnil MeShane. — Kaieginjo se laliko dobiš, a slai>o bi bilo, če bi bdla ona obenem tudi generaL Vojaški čin je tukaj prva st^r. pravi Dimitrij.
—	Pravi angel j je, — je^ odvrnil O'Donahue z vzdihom.
—	To je nebeški čin, ki pa nisna v Petrogradu nikake veljave, — je odvrnil MeShane.
—	Kaj naj storim? — je vprašal O'Donahue, tki je vstal, da napiše kratko obvestilo poslanika.
—	Jevti moraš in izpiti steklenico šamj>anjea. Nato pridem k tebi, da se pogovorim glede stvari. Zaenkrat ni mogoče ničesar storiti. Daj mi bilet. Hočem poslati Dimitrija itftr nadoeriti kosilo.
Predlog MeShane-a je bil dober «n vsled tega sprejet. O Donahue je zavžil kosilo ter sedel z McShanom pri ograjii, ko je nekdo potrkal na vrata. MeShane je šel gledaA. a ste kmalu vrnil z naslednjimi besedami:	<
—	Zunaj je majhcm vrag, ki hoče govoriti s teboj. Čudne postave je. Ali naj ga pri v edem noter?
—	Gotovo, — je odvrnil OTDonahue.
V' on«m času je bUo v Petrogradu toliko pritlikavcev kot v nobenem drugem delu sveta in vsaka plemiška družina jih je imela par. Zelo dobro se je postopalo ž njimi in vsled tega <so bili glede *voje zunanjosti in svojega značaja povsem drugačjii kot v drugih dfželah. Tak pritlikavec je slopil v sobo. Bil je dobro rastel ter lepo oblečen. Govoril je toliko francoski, <la je mogel vprašati, če ima pred seboj kapitana Donahue. Ko je dobil potrdile-n odgovor, je izročil Donahue-ju bilet ter sedol nato z zaupnostjo najbolj priljubljenega služabnika na zolo. Donahue je zdrobil pečat ter črtal naslednje kratke vrstice:
«
— Vem, da ne morete stopiti v stik z menoj, radi česar vam pismeno sporočam, da sem zelo vesela, ker s-te držali svojo besedo. Culi bos<e še več o meni, kaikorhitro bom našla sred-stvo, da se se-stanem z vami. Med tem pa bodite previdni. Pri-našalec tega bileta, 'ki spada med moje sluiabni-ke, je zanesljiv. Donahue je pritisnil lis-tek na usta ter sedel nato za pisalno mizico, da napiše odgovor. Vsebine nočemo navajati ter rečemo le, da je bila dama popolnoma zadovoljna iz odgovorom in poročilom, katero ji je dal pritlikavec.
Dva ali tri dni pzoneje je dobil Donahue od neke grofice Er-hausen pismeno povabilo, naj pride popoldne ob tretji uri k njej. Čeprav Donahue ni poznal grofice, a že čul govoriti o njej, je ven-, dar sledil njenemu povabilu, -ker je smatral za možno, da bo navzoča tudi kneginja ČartorinskL Njegova domneva je bila povsem utemeljena, kajti kakorhitro je stopil v salon, je našel .knegrnjo, sedečo poleg grofice Erhausen, lepe dame, stare pet in dvajset let. Kneginja je vftala, pozdravila kapitana ter mu predstavila grofico kot svojo sestrieno.
Kmalu nato se je grofica umaknila ter pustila oba sama. Donahue je seveda takoj porabil priliko ter ji razodel resnična ču^va svojega srca.
—	Dolgo pot ste napravili, da me vidite, kapitan, in to moram priznati s hvaležnostjo, — je odvrnila kneginja. — Res me veseli da moreva obnoviti najino znanstvo.
Donahue očivklno ni bil zadovoljen s tem priiprostlm priznanjem ter ji pričel vneto prigovarjati. Konečno sta se pobotala ter se še večkrat »ostala v Meni stanovanju, s posredovanjem pritlikavca. Sempatam sta se sestala tudi v kaki družbi, a prevladujoča etiketa jama ni ugajala. Kadar pa ni mogel vi^iti Donahue svoje ljubljene, je vendar prišel k grofici Erhausen s katero se je razovarjal O njej.	ife «
—	Uvideti morate, kapitan. — je rekla grofica nekega dne, — da se morate v 1ej zadevi boriti z velikimi težkočami. Kneginja stoji pod pokrovoteljsrtvoni carja..ki se je baje že odločni glede ženina.
—	To vem, — je rekel Dftnahue ter ne poznani nobenega drugega sredstva kot odv«*ti jo.
—	To je nemogoče, — je odvrnila grofica. — Petrograda ne morete zapustiti brez potnih listov in tudi ona ne more biti več kot par ur odsotna iz palače, ne da bi jo pogrešali. Kmalu bi vas našli in potem bi biJa kneginja za vedno izgubljena za vas.
—	Kaj bi se dalo še napraviti? Izročiti se milosti carja.
—	Ne, to bi bilo brezwpesno. Preveč bogata je, da bi jo hotrii iročki tujcu. Povedati vam hočem, kaj morate najprvo storiti •
—	Torej?
—	Zaljubiti se morate vame, — je odvrnila grofica. Le brez strahu, to se bo zgodilo le navidez. Nato pa moramo razširiti vest, da j,? poroka že določena. To je potrebno, da «e izognemo vsaikeimi sumu. Dostikrat ste bili že tukaj in ljudje vidijo vašo ekvipažo pred vratir.i. Če bi ne mislili: da se zgodi to radi mene, bi skušali najti vzrok, kajti tukaj se ne da ničesar prikriti. Kakorhitro se bo mislijo, da je stvar med nama dogovorjena razmišljamo lahko, kaj naj se zgodi nato.
—	Ali je car v takih zadevah despotičen?
—	Car ne dovoli, da bi se kdo igral ž njim. Njegova varovanka je na gotov način sveta. Kdor bi se pottfzaJ zanjo brez njegovega dovoljenja, bi se moral najbrž pripraviti na pot v Sibirijo. PrT Angležih bi bila stvar drugačna Kakorhitro 'bi bila poroka tzavraena, bi ščitil vaš poslanik. Glavtaa stvar pa je razširiti vest, da se hočete poročiti z drugo. Ker odvrnete s tem v« sum, je mogoče, da doee&ete svoj cilj.	* <
—	Povejte mi grofica, če bi morala mogoče (kneginja trpeti sea to.
—	S pomočjo sredstev, katera predlagam, laiiko prideta oba iz-pijd oči carja vsaj toliko časa, da se poleže njegov srd, M«i ne more Ifič; k~ večjftn ngriati me k dežele. Ža kneginjo se ne bojim,
—o Popolnoma. Bog naj vas 'blagoslovi za prijazno pomoč. — To je zaenkrat dosti. —jZ Bogom, kapitan!
(Dalje prihodnjič.)
Arkadi j Averčenko.
Blagorodna devica.
i \
Za najbolj resnega človeka na svetu sem smatral svojega prijatelja Stepana Foliantova.
Celo v njegovem imenu in priimku je nekaj solidnega in trpežnega.
Zato sem imel vso pravico one-met i od začudenja, ko je planil nekega pomladnega večera kot ekva-torijalna burja v mojo sobo ter mi ves iz sebe izjavil:
—	No, brate, vse je fuč! Čestitaj mi — zaljubljen sem.
Če bi se dal dijakon stolne cerkve ostriči, če bi si namazal obraz z obžganim zamaškom ali pa nastopil v rdečem fraku v baru kot črnec, ki poje ki-ka-pu — bi bila stvar bolj v redu, nego to, kar mi je povedal Folnutov.
—	Kaj si znorel ? — sem zakričal.
—	Seveda! Baš o tem tudi go-v6rim. Ah, kakšna ženska! Razumeš: ročice, nožic^. in usteca tako majhtaa, da. . . da. . .
—	Da jih sploh videti ni, — sem mu pomagal končati stavek.
—	A? . . . No, tu si ga že polomil. Ne, vidne so, toda neznansko majčkeno je vse. Nasprotno so pa oči tako ogromne, da. . .
—	Da zavzamejo teritorij vsega obraza T?
—	A ? No, ti jo pa že pogruntaš. Enostavno ogromne oči. In lepe, da je joj! Nosek. . .
—	Evo ti kozarec vina in povej mi raje kaj o značaju.
—	Značaj ? Angelski! Nesebičnost ? Vražja! Naj ti zadostuje, če ti povem, da plača vedno tretjino sama, kadar sediva v kavarni. Če greva v gledališče, plača ona tretjino za vstopniee. Če se pel jeva z izvoščkom. . .
—	Čemu operira s tem čudnim ulomkom — tretjino?
—	Ker je v najini družbi vedno tudi brat.
—	Čegav 1
—	Čudno vprašanje! Njen! On me ima zelo rad. . . Imeniten človek! Povsod smo skupaj. Oj, zamudil sem ! Me že čakata !
In odliitel je ta čudni Foliantov prav tako naglo, kakor se je bil pojavil.
*
Drugi dan je prišel ves potrt.
—	Spodila me je.
—	Kaj praviš ? Zakaj ?
—	Po neumnosti sem ji ponudil nekaj denarja. Saj ne stojita z bratom v tem pogledu nič kaj posebno dobro. Tudi brat je kričal. U-žaljen je bil. Tu imaš Carigrad! Pa praviš — mesto prostitutk in moških, ki trgujejo z ženskami.
Potegnil je iz žepa sliko prekrasnega dekleta in jo začel strastno poljubljati.
—	Daj, daj, da jo še jaz poljubim, — sem ga prosil globoko gi-njen.
—	Na! Tudi ti jo vzljubiš, ko se spoznata.
Dolgo sva po vrsti poljubljala sliko, potem sva pa sedela in se gledala s solznimi očmi.
—	Ti si ji gotovo ponudil denar, — sem ga pokaral. — Pa te je spodila. — Napravi to bolj de-likatno.
—	No, kako pa naj napravim?
—	Daj ji menico na okroglo svo-to in ji pojasni, da smo takole pod kožo vsi rdeči, da se lahko človeku vse pripeti in da ti bo v slučaju smrti neznosna misel, da živi tvoja prijateljica v bedi. Koliko ši ji pa ponudil, ti butica neumna!
—	500 lir.
—	No torej, pa napiši menico na to svoto. Pa ne pozabi je položiti v škatljo s čokolado. Kar priznaj, da menice v čokoladi niso denarci v skopuhovi pesti.
—	Pa če me sploh spodi?
—	V Carigradu meniš? Ne spodi te!
In Foliantov je hitel, kar so ga nesle pete.
*
Foliantov je pritekel nazaj.
—	Ne veš, kaj je bilo. Solze hi-sterika. — Misliš torej, — je dejala, ljubim radi denarja! Marš ven! — Dve uri sem klečal pred njo. Dejal son, da skočim v
morje, če ne vzame denarja. Grozno se je prestrašila, zaplakala še enkrat in vzela. Prosila me je samo, naj ne povem bratu.
—	Evo, saj sem rekel, da bo vse v redu.
Čez dva dni se je zgodilo nekaj, kar je pretreslo ne le Foliantova, nego tudi mene.
—	Razumeš, — mi je pripovedoval. — Vse se je začelo s tem, da je v gledališču pogledala drugega, pa sem postal ljubosumen. Vrnila sva se na njeno stanovanje, kjer sem jo ozmerjal in ji še slednjič zabrusil v obraz, da me sploh ne ljubi. Ona je zaplakala. potem pa vprašala : — Potemtakem vse kaže, da občujem s teboj samo zaradi denarja, če te ne ljubim? Le pazi se! — Planila je pokoncu, vzela iz škatljice mojo nesrečno menico, jo raztrgala na drobne koščke in mi jih vrgla v, obraz.
Vzkliknil sem:
—	— To ti je ženska! Bogme, prava Nastastja Filipovna iz " Idiota"! In kaj nameravaš početi sedaj?
—	Sem že podpisal drugo menico. Naj bo, kar hoče — jaz jo že potolažim.
—	Tu imaš Carigrad, — sem zmajal z glavo. — Kadar jo srečam, se ji poklonim do tal.
Najini obrazi so se Razjasnili kaikor solnce. Dve solnci v eni sobi
—	to je bila redka astronomlčna kombinacija.
i *
—	Pobotala sva se! mi je zakli-eal Foliantov veselo iz kočije. — Pregovoril sem jo, da je vzela novo menico. To ti je značaj! Pravi smodnik. V gneči nisem mogel izvedeti vseh podrobnosti.
Drugi dan je prinesel nove dogodke.
—	To je ogenj, ne pa ženska!
—	mi je kričal Foliantov že na pragu. — Zdaj je že ona ljubosumna name.
—	No, in. . .
—	In je raztrgala na drobne koščke drugo menico.
—	Tretjo ji daj! — sem kričal
v ekstazi.
' *
Potem so se razvijali dogodki več ali manj ritmično. Če je bil le najmanjši povod, je trgala ta nesebična devica v divji jezi menice mojega prijatelja na drobne koščke.
Prijatelj je zahajal k meni, sedela sva dolgo vsa gin j ena, potem pa sva vsakokrat sklenila, da s tem ne opraviva pri dekletu nič: saj dobi vseeno novo menico.
Točno se spominjam: ta borba plemenitosti se je ponovila šestkrat. Sest menic, je bilo podpisanih šest jih je vzela iz škatljice, šest jih je v divji jezi razstrgala, šestkrat sva se vsa ginjena ys prijateljem objela in plakala.
Danes je pa prišel prijatelj Foliantov tako razburjen kot ga nisem videl še nikoli.
—	Ali je razstrgala tudi šesto?
—	sem uganil.
Sedel je molče in jezno grizel konec palice.
—	Kaj pa molčiš? Kako se počuti naša rožica? Naše jasno soln-čece?
—	Vrag ga vzemi to tvoje soln-čece, — je zarjovel moj prijatelj in udaril s palico jezno po divanu kot po najhujšem sovražniku. — Če bi to kobilp obesili, bi radevolje žrtvoval, vrv!
—	Čuj, Foliantov! So meje, ki ... se moraš brzdati!
—	Ne, nobenih mej ni! — Razumeš? Zakaj moram plačati zdaj tri tisoč lir in pa pod ključ, a?
—	Kaj noriš! Kakšnih tri tisoč?
—	Po menicah, ki sem jih po tvojem nasvetu kleče ponujal tej požrešni carigrajski ku. . . !
—	Stoj, stoj! Drugo me zaenkrat ne zanima. Toda ona je imela samo eno tvojo menico?
—	Kaj ie! Vseh šest!
—	Saj jih je vendar razstrgala.
—	Ponarejene je trgali. Tisti
pis na menicah/	•
—	Njenega brata mislil?
t
.. -j. •.
—	Brat! Ta bo njen brat, kadar boš ti moja pastorka. Prihitel sem k nji, da se pomeniva, pa ti prilo-masti in pravi: — Če ne pustite v miru moje žene, če je ne nehate nadlegovati z ljubavnimi ponudbami — vas ovadim angleški policiji ! —
—	Kaj pa moje menice?
—	To so vaše osebne trgovske zadeve, — mene se nič ne tičejo. Če ste ji dali šest menic za sodo bikar-bono ali podplate, ki jih je vam podarila — kaj me to briga ? Podpisani ste na menicah vi! —
A, pa reci, če ni to imenitno! Soda bikarbona, podplati!
—	Če devica ni bila devica, brat ne brat, raztrgane menice ne raztrgane in ljubezen ne ljubezen, — temveč koža za podplate. . . je vse ve redu. Pozdravljen, stari, izmoz-gani in razvratni capin — Carigrad !
—	Kaj pa menice? — Imaš kaj denarja?
—	Zadnje tri tisočake. Za silo spravim skupaj.
—	Plačaj, tam je že vnaprej vse izračunano.
VIHARNO ZBOROVANJE
Med na rodna ženska <zveza za pravo in svobodo je priredila 13 julija v Innsbrucku javno zborovanje, na katerem so govorile žene iz raznih držav.
Nomško nacionalno dijaštvo je organiziralo proti izborovanju močno agitacijo, če«, da bofrta -govorili tudi neka Francozinja in neka Angležinja. Okrog 100 dijakov je zas'id'lo galerijo, kjer so pričeli razgrajati že ob otvoritvi zborovanja. Predsednica gospa Hcrtz-ka, z Dunaja, energična žena. je komaj vzdrževala red, ni pa hotela pustiti v dvoramo (policije, ki se je zbrala pred poslopjem.
Innsbru.ški mestnik svetnik dr. Ptnrba-iier se je v svojem govoru pritožil, češ da nima zveza v svojem progami! nemških manjšin ter je omenjal .ikri vice, ki se godijo tirolskim Nemcem v italiji, Nacionalisti so priredili govorniku viharne ovacije in so povzročili tak hrup, da je predsednica komaj mogla ugotoviti -neresničnost govornikovih izvajanj glede zanemarjanja nemških manjšin s strani Mednarodne ženske zveze, ki ima v svojem programu sploh vse mednarodne manjšine.
Govor ameriške zastopnice Levi? so poslušali precej mirno. Ko pa je govorila o potrebi miru med narodi, so jo nacijonalisti prekinili s klici proti Judom.
Mnogo slabše .se je godilo eeho-slovaški zastopnici gospe j Ilo vi. Nacijonalisti so jo grdili in jo podili iz dvorane, toda gospa Ilovfc je govorila naprej. Ko je omenila. da uničuje napačen nacionalizem ideale, je nastal v dvorani velik hrup. dokler, ni{&topila na oder pred?'dniča tirolskega Rdečega križa, gospa Steiner, ki je prosila, naj se spoštujejo pravice gotsfo-ljublja.
Med hrupom je prišla na galerijo skupina delavcev, ki je hotela odstraniti nacijonalbdte, kar pa se ji ni posrečilo, ker jih je 'bilo premalo. Kljub protestom so mogle govoriti še gospa Pye iz Anglije. ajos/pa Puohleitner iz Gradca in gospa Cederfeld iz Danske.
Po zborovanju je prišlo med delavci in nacijonalnim drjaštvom do prepira, dokler ni policija ra-z-gnala obeh skupin.
Za torek večer napo\«€idamo nadaljevanje zborovanja je tirols'ka deželna vlada prepovedala z motivacijo, da obstoja nevarnost resnejših konfliktov.
Strašen zločin.
V vasi Vifomes na Francoskem je izvršil sedemnajstleten mladenič ^grozno Zločinsko dejanje. Peljal je svoje maljše brate v starosti od šest do devet let na polje, kjer so morali poklekniti nakar jim je s sekiro odsekal glave. Po zločinu je hladnokrvno razsekal trupelca ter jih »metal v Vodnjak. Pri zaslišanjn je -izjavil, da je moral to storiti, kar mati ni mogla več preživljati svojfe otrok.
Kretanje paraikov - Shipping New*

12. avgusta;
Mauretania, Cherbourg; Bremen.
Republic,
13. avgusta:
Pittsburgh, Cherbourg.
15. avgusta:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Orca, Hamburg.
19. avgusta:.
President« Wilson, Trat.
19.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20.	»vgusta:
Beleenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	avgusta:
Resolute, Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen.
26.	avgusta: Berengaria,
beau, Havre; men.
Cherbourg; Rocham-I'rea. Roosevelt, Bre-
27. avgusta:
Ze^and, Cherbourg; Ohio. Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2.	septembra:
Mauretanla, Cherbourg; DeOrasse. Havre; Pres. Harding, iJnmen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg In Bremen, Lapland. Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
5. septembra:
Paris. Havre; I.evlathan. Cherbourg; Orbita, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington. Trst: Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania. Cherbourg. George Washington, Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg;
15.	septembra: Republic, Bremen.
16.	septembra:
Berengar.a, Cherbourg.
17.	septembra:
Beleenland. Clierbour Deuterh-lund, Hamburg.
19. septembra:
Olympic. Cherltourg: Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; urduna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra:
Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauritania, Cherbourg: Zetland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen.
30. septembra:
Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding, Bremen.
VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO
Na najhitrejšem svetovnem parniku
MAURETANIA
30.704 ton
Odpluje iz NEW YORKA
v sredo, 23. septembra
OH 1. POPOLNOC'1 PKOTI ______CIIKKHOl K(;c
Izlet vodi osebno Mr. Si. M. VVKOVlfi, član newvorskega
Cunard urada.
Jt'GOSLOVANI. ki nameravate obiskati domovino to |M>'otjo ali j«*s«*n. store najboljše. cc se pridružite izletnikom svojoira tliiii)M(*c^:i kroja. Mr. Vukovič. ki jr izveden voditelj izletov, l>o'|M>toval z vami PRAV DO LJUBLJANE ter 1k> skrlu'1 v.a vašo prtljajio. vlzeje. potne liste, pregledovanje na meji itd. rreskrbite .si že sedaj prostor.
Za nadaljne podrobnosti se obrnite na našega potni- I 5kega agenta v svojem kraju ali pa pišite nam v svo- ! jem maternem jeziku.
CUNARD LINE
25 Broadway New York
Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
$ 198.—
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE >n NAZAJ
(Vojni davek posebej)
Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo iz Ham. burga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
TEDENSKA OPPLUTJA Za povratna dovoljenja in <*ru-ge informacije se obrnite na lokalnega agenta aii na
United American Lines
(Harrlsuui Line) Joint Service with
Hamburg American line
35-39 Broadway, New York.
OPOMIN vsem onim,
kri mi kaj dolgujejo. Želim, da se mi oglasijo v 14. dneh, če ne, sem jih primoran oglasiti s pol nuni imeaioart. — Joe Godina, R. F. D., 1, Box 10, Great Valley, N. Y.
Rad bi izvedel kje se nahajajo sle-drtci rojaki: FRANK JENKO. FHANK BATISTA in JOE SKRTiJ, vsi doma iz Topolca pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake širorti Amerike, če kdo ve za kojega naslov, da mi ] ira naznani, ali naj se pa sami javijo. Tony Skok, E. F. D. 1, No. 10, Great Valley, N. Y.
(23C 7.8)
ADVERTISE in GLAS NARODA
|Prav vsakdo—
kdor kaj iifej kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav mkdo priznava, da imajo čudovit napak —-
MALI OOUUU ▼ "Olas Naroda"
Kako sb potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je namenjen pofovmtf \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih umor«» dati valed naše dolgoletne izku&njv Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne ulke, ki imajo kabine tudi v III. ras redu.
Glasom nove naselnlške postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1824, »amurejo tudi nedržm vljau: dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj . tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselnigkl komisar v Wash ington, D. C. Profinjo za tako d-voljen je se lahko napravi tudi . New Torku pred odr«etovanJem. t^i •e pofflje prosilcu v stari kraj gU som nanpvejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor še 11 dobiti sorodnika a) svojca iz starega kraja, naj prej piSe za pojasnila. Is Jugosla vije bo prlpuSčenlh ▼ prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po «71 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa samnrej dobiti sem 2ene ln otroke do 18. 1« ta bres, da bi bili gtetl jr kvoto. T rojene osebe se tudi ne itejejo kvoto. Starta In otroci od 18. fli 21. leta amerlBklh državljanov p Imajo prednost v kvoti PUHta a pojasnila.
Prodajamo vosne liste sa vsi pl«
ge; tudi pfeko Trsta samorejo J» goslovan! sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., Few York

Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca ta o-brtnike, pri katerih kupujeta ali naročate in ate * njih postrežbo sadovoljnl, da oglašujejo ▼ listu "GUaa Naroda". B tem boste ▼stregli vsem«
Uprava "Glas Naroda'
•mM


)
ADVERTISE in GLAS NARODA
- i .. L . ,