LISTEK. Ob desetletnici Krekove smrti. 8. okto-bra 1917. je v Šent Janžu na Do= lenjskem nenadno premirful dr. Janez Evan* gelist Krek. Mrtvega so ga našli na zemlji, vznak je ležal in strmel v nebo, kakor h\ iskal v njem, kaj skriva prihbdnost. Janez Evangelist Krek je padel kot bo* jevnik. Vse njegovo življenje je bila borba, vse njegove velike sile so bile posvečene dvigu slovenskega kmeta, tlačenega skozi tisočletja do zadnjih dn:i. Ko ni nihče imel smisla za jedro slo= venskega rodu, ko ni bilo nikogar, ki bi dal slovenskemu malemu človeku roko v po* moč, tedaj je prišel novi mož iz Porenja in je stopil med naše delovno ljudstvo. S svo« jim velikim srcem in s svojimi sijajnimi zmožnostmi se je vrgel v boj, da se dvignejo k luči tisti, ki smo jih prej komaj poznali. Ko je bil spisal svoje »Črne bukve kmečke* ga stanu«, ni še nihče slutil prihoda novega časa. Res so že tedaj zasovražili apostola, a da prinaša novo dobo, niso čutili. Sloven« ski kmet se je zdramil in je stopil naprej in vsi njegovi nasprotniki mu niso mogli usta* viti koraka. Bil je Evangelist, ki ga je vodil, ki ga je priklical v našo zgodovino. In vštric našega malega kmeta je stopal slovenski dc* lavec, dotlej nepoznan in brez imena. Dvig» nilo se je zadružništvo na Slovenskem, pričenjalo se je novo gospodarstvo, čigar namen je bil odstraniti in vsaj zmanjšati izs koriščanje. Nov dih je zavel po naši zemlji, prvič po dolgih vekih je spet oživela misel osa* mosvojenja. Iz gospodarskega dviga je rastlo novo življenje, prihajal je preporod. Naraščala sta samozavest in ponos, sloveni ska kultura je dofoila široka tla, vsečez so poganjale nove korenike. Krek je sejal ši= roko, seme je padalo na rodovitno polje in tisti, ki so se trudili, da bi ga zatrli, so se trudill zaman. Krek je bil prvi, ki je po dolgem presledku šel spet kot razumnik med slovensko ljudstvo in je vodil k njemu nazaj naš mladi razumniški naraščaj. Sadovi tega dejanja niso izostali. .Toda predno je Janez Evangelist s svo= jim delom zmagal na vsej črti, so prišli vu harni časi. Prvi trenutek se je zdelo, da so tudi Kreka in njegovo delo zalili in odpla= vili valovi. Postali smo igrača v tokih veli* kih dogodkov, slovensko in jugoslovensko ljudstvo je zakrvavelo kakor morda nihče drugi v Evropi. Noč je šla preko nas, povo* denj in smrt. Sedaj se je Krek zopet dvignil. A bil je večji in silnejši kot kdaj prej. Kar je zgradil, je bilo v nevarnosti in se je rušilo. Veliki bojevnik je <to videl in se je vrgel v borbo, da reši vse, da reši ali propade sam. Sredi svetovne vojne je sklical svoje vrste na irovo pot, saj je videl, da je preteklo preveč krvi. Izkrvaveli smo bili takrat, pre* več grobov je vpilo v nebo. Tedaj je bila ura in Krek jo je čul. Strnil je vrste tlače* nih daleč preko slovenskih mej na naš jug in je klical k uporu. Kakor je bil že davno prej pripravljal čas, ki je imel priti, takoj je zdaj zaklical, da se odločuje naša usoda. Bolan in slab je še zadnjič vstal ter nam je pokazal rešitev. Mejnik je postavil v zgodovino jugoslovenstva. In ko je v onih dneh pisal svojo oporoko, je tudi že zmagoval. Zmagoval je, a zmage ni več doživel. Veliki bojevnik je padel, predho je videl uresničenje svojih ciljev. Strmeč v nebo je morda v svoji zadnji uri razkril skrivnost, ki je danes resnica.