LUf hhnto od oVfrbra 1947 kot if.iiuk - Od i januarja I9.SS kot poltedniK — Od 1 Januarja 1%U trii-rat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah —- KRANJ, ROBOTA. DNE^-FEBR^AUJA »944— LETO XVII. — ŠT. 17 — CENA 20 DINARJEV L A S I L O SOCIALISTIČNE Ob problemu zviševanja najnižjih osebnih dohodkov Delavci so preveč potrpežljivi Ustanovitelji: občinski odbori S/1)1 Jest^tc«, Kranj, Radovljica. Skotja Loka. Iržić - I/da tj CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomažej Z VEZE DE LOVNEGA LJUDSTVA OREN.ISKO Dolžnost strokovnih služb pomagati in ne dajati Reševanje najnižjih osebnih dohodkov mora izhajati iz ekonomskih osnov. Dviganje osebnih dohodkov ni socialen korak, marveč proces razvoja. Zakaj je delavka v Iskri prejemala samo 17.000 dinarjev? Kako so v Verigi »likvidirali« ta problem? Kakšno vrednost imajo obljube o poviševanju dohodkov v raznih družbenih načrtih? Kam naj se pritožijo delavci, ki imajo kritično nizke zaslužke? NAJ NE BO zaposlenega, ki bi Imel mesečne dohodke manjše od 25.000 dinarjev! Tako geslo se je zadnji čas uveljavilo v sindikalnih in drugih organizacijah, pa tudi v občinskih skupščinah. To je trenutno najpopularnejše geslo, ki je v resnici zajelo delavstvo. Seveda o tem največ govorijo tisti delavci z najnižjimi dohodki, ki se čutijo prizadete. . Da je ,ta stvar res kritična zaradi nenehnega dviganja cen in naraščanja izdatkov za življenje dokazuje že to, da imamo v resnici še veliko zaposlenih s kritičnimi dohodki. V kranjski občini je med 69 podjetji kar 9 takih, kjer lansko povprečje ni doseglo 30 tisoč dinarjev mesečnih dohodkov, Čeprav je povprečje zaposlenih v gospodarstvu doseglo 34.258 dinarjev. Dva kolektiva — Stari Maver in okrepčevalnica ob žičnici na Krvavcu pa v letnem povprečju ne dosegata niti 25.000 dinarjev. V glavnem so nizki dohodki značilni za komunalna podjetja in manjša gostišča, kjer pa verjetno niso točno prikazani vsi stvarni dohodki posameznikov. Vendar pa je problem pereč tudi v večjih podjetjih. V Tekstilindtisu, kjer je bilo lani povprečje 30.555 dinarjev, imajo še vedno okro^ 500 delavcev z manj kot 25.000 dinarji mesečnih prejemkov. V Almiri v Radovljici je bilo lani nad polovico zaposlenih v tej skupini, v Suknu Zapuže skoraj tretjina zaposlenih, v tovarni čokolade — Gorenjka nad polovico, v gradbenem podjetju Gorenje pa okrog četrtina. Kako začeti? NAJ TO zadostuje za opis stanja. Gre za vprašanje, kako se lotevamo tega problema. Oblike in prijemi so zelo različni. Ponekod skušajo to reševati s socialnega vidika, drugod brez glavobola dvigajo dohodke na račun skladov in podobno. Tako so stvari lahko kaj hitro »rešene«. Iz -tovarne Veriga v Lescah so sporočili, da so letos ta problem že »likvidirali«, čeprav so imeli lani nad 20 odstotkov, oziroma 231 delavcev v tem razredu. Dokaj težja in počasnejša pa je stvar tam, kjer se problema lotevajo pametno, kjer vzroke skušajo odpravljati v sami proizvodnji. Tam se ne hvalijo, da so stvar uredili, vendar pa upajo, da jo bodo sistematično in uspešno rešili. Dober primer je v tovarni IBI v Kranju, kljub temu, da je to tekstilna tovarna in imajo v tej dejavnosti prav največje težave. 2e pred leti so se dela lotili. Osposabl jali so delavce, analizirali vsako delovno mesto in delovne pogoje, avtoma tizirali proizvodnjo in se ob tem usmerili v načrtno specializacijo To je dvignilo ekonomski uspeh celotnega podjetja. Tako so imeli še lani četrtino delavcev z dohodki, nižjimi od 25.000 dinarjev, kar pa se hitro izboljšuje in v letošnjem januarju so bila na spisku samo še štiri imena. Izkušnje iz Iskre V KRANJSKI Iskri, kjer imajo seveda zelo močno strokovno službo, že več let spremljajo probleme zaposlenih z najnižjimi dohodki. Pri tem sodelujeta psihološka in-*socialna služba in razumljivo tudi samoupravni organi. Nekateri primeri so zelo poučni in zanimivi. Imeli so delavko, ki skoraj ni prišla nad 17 tisočakov. Delavka je imela dva nezakonska otroka in živela je pri domačih v kranjski okolici. Doma so jo zasra moval i, ji nagajali in jo puščali v najtežjih razmerah. Podjetje pa ji je uredilo stanovanje. Delavka je v dveh, treh mesecih postala pridna in zaslužila je skoraj še enkrat več — kot njene ostale sodelavke. Največkrat, kot pravijo, je treba delavca premestiti iz enega na drugo delovno mesto, ki mu je kos in ki ga veseli. Dostikrat pa mu je treba pomagati v raznih osebnih težavah in podobno. Seveda ,pa so imeli še v lanskem povprečju 14 odstotkov zaposlenih z manj kot 25.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Podobne primere reševanja tega problema smo zasledili tudi v trgovskem podjetju Kokra v Kranju, v jeseniški železarni in drugod. LViotiializacIja je važen korak k povečevanju delovne storilnosti in dohodkov naših delavcev Razgovor z okrožnim javnim tožilcem Srečkom Skrtom Lani sede OKROŽNEGA JAVNEGA tožilca Srečka Skrta smo zaprosili za razgovor o prometnih prekrških. Rad se je odzval naši prošnji in odgovoril na nekaj vprašanj. Kje je izhod? Vedno več obolenj za gripo MNOGI delavci sprašujejo, kdaj se bodo uveljavila sprejeta gesla o povečanih dohodkih, sprašujejo kam naj se obrnejo itd. Nadaljevanje na 2. strani 1 £ Prosim, povejte nam na splošno o prekrških na naših cestah in v zvezi s tem o kaznivih dejanjih.« Kako pomembna je proble-latlka prometa na naših cestah lahko vidi že iz velikega števila ■ometnlh nesreč, ki so bile lani prijavljene okrožnemu javnemu tožilstvu v Kranju in okrajnemu javnemu tožilstvu v Radovljici. Teh prijav je blllo kar 342. Skoraj v;vseh primerih je prišlo do telesnih poškodb, v nekaj primerih celo do smrti, če primerjamo to število s številom prebivalcev na Gorenjskem, vidimo, da je bil žrtev prometne nesreče vsak šll-ristoti prebivalec. • Podatki kažejo, da je varnost na naših cestah ogrožena. Ali so v zvezi s tem potrebni kakšni posebni ukrepi?« , — Omenil sem, da je bilo lani prijavljenih zaradi kazenskega postopka 342 prometnih nesreč. Seveda vse te nesreče niso nastale kot posledica kaznivih dejanj. Precej nesreč so zakrivili sami oškodovanci s svojo neprevidnostjo, če odštejemo vse primere, kjer je bila krivda dvomljiva in se ni dala dokazati, ostane 161 nesreč, kjer lahko * govorimo o kaznivih dejanjih. Med temi je bHo kar 61, ali 37 odstotkov hudih kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa. To so kazniva dejanja, ki so imela za posledico V ZADNJIH dneh je po Gorenjskem začela razsajati gripa. Vzrok temu je verjetno treba iskati v nestalnem in za ta čas razmeroma zelo toplem vremenu. Gripa se je pojavila tudi v dru-, gih slovenskih pokrajinah in v tujini, kjer so ugotovili, da je vzrok zanjo virus influence grupe A. Pri nas še niso ugotovili, Če je povzročitelj isti virus; to bodo pokazale šele natančnejše preiskave krvi. Gripa, ki se je pojavila na Gorenjskem, ni nevarnejša; traja malo časa, vendar se je kljub temu treba paziti. To velja predvsem za starejše ljudi, za otroke, in za tiste, ki so bolni na srcu. Ce se pojavi, je treba takoj poklicati zdravniško dežurno službo, ki je za ta primer okrepila svoje moči. Zdravniki priporočajo obolelim, da jedo čimveč pomaranč, limon, surovega kislega zelja, jedi torej, v katerih je dovolj C vitamina. Skupni obiski zdravnikov na domovih bolnikov so se v zadnjih dneh precej povečali, kar pa lahko seveda samo delno pripiše-nao obolenjem za gripo. Tudi čakalnice v zdravstvenem domu so v teh dneh bolj polne. Zdravniki so s tem v zvezi imeli posebno posvetovanje o tem, kako bodo ukrepali, če se bo gripa pojavila v večjem obsegu. Domenili so se, da bodo šole zaprli šele tedaj, ko bo obolelo toliko učencev, da pouk ne bo več mogoč. Volilci grajali napake v gradbeništvu KRANJ — V četrtek popoldan je bil v dijaškem domu na Zlatem polju zbor volilcev. Obravnavali so zbiranja sredstev za izgradnjo nekaterih novih šol v občini in samoprispevke, ki naj b' ga za gradnjo šol prispevali občani. Volilci so dali več konkretnih Predlogov, kako naj bi na najhitrejši in najboljši način zbrali sredstva za te gradnje. Čimprej naj bi pričeli z gradnjo nove šole na Zlatem polju, ki naj bi sprejela prve učence že v šolskem tetu 1966/67. Volilci so na račun naših gradbenih podjetij, predvsem pa projektantov, arhitektov in izvajalcev del povedali u> hko pikrih, da jim dosedanje delo ne gre v čast. Menda ni bilo Pomembnejše gradnje, ki jo med sanio gradnjo ne bi spreminjali. — R.Ć. Najteže je v internatih, kjer otrok, ki so oboleli, ni moč povsem izolirati od zdravih. V dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju jih je 26. februarja obolelo 44, 27. februarja pa žc 70. Veleslalom v nevarnosti V Kranjski gori so se zbrali alpski smučarji iz 12 držav KRANJSKA GORA, 28. februarja — Pred jutrišnjim začetkom velikega FIS A tekmovanja, ki se ga vsako leto udeležujejo najboljši predstavniki smučanja iz alpskih držav — tokrat pa so prišli tudi nekateri vzhodnjaki, Američani in Norvežani —, v Gornjesavski dolini še naprej pritiska jug, tako da je tekmovanje v veleslalomu v precejšnji nevarnosti. Vsaj tako smo mislili, ko nas je okrog desete ure dopoldne, ko je bil čas za uradni trening, presenetil dež. Vendar pa jo bil že referent za propagando Voje Serbec, ki smo ga dobili v/ kranjskogorskem turističnem biroju, optimistično razpoložen. Dejal je, da ni govora o morebitni odpovedi veleslaloma, ker so delavci pripravljeni preparirati progo vso noč. Ker so nekateri tekmovalci pozno (ali pa šele danes) pri- speli iz Maribora, kjer so se udeležili tradicionalnega slaloma, je bil dopoldanski trening slabo obiskan. V glavnem so vozači preizkušali zgornji del proge, zakaj v spodnji tretjini so delavci pod vodstvom Ma-gušarja, Muleja in Pračka vneto in brez počitka metali sneg med številna vratica. Za vsak primer so pripravili tudi precej zmrzovalnega cementa, ki ga bodo potresli poldrugo uro pred tekmovanjem. Sneg namreč kar sproti jemlje, ker se je te dni močno ogrela tudi zemlja. Ce snega torej ne bi utrdili, potem bi proga zdržala le tri, štiri tekmovalce. — V tem času pa je na vrhu Vitranca in tudi na startu, ki je nekoliko pod vrhom v višini 1355 m, snežilo, če bo tako vreme tudi jutri, potem bo za vozače prava uganka dobro namazati smuči. Izjemoma so veleslalomi-stom tudi v popoldanskih urah, ko se je zjasnilo in je Kranjsko goro obsvetilo sonce, dovolili trening. Zanimivo je, da večino tekmovalcev pri pregledovanju proge vodijo trenerji, medtem ko so naši reprezentance prepuščeni samim sebi, ker je trener zaposlen s pripravljanjem proge! Jutrišnji veleslalom in nedeljski slalom bosta doslej najkvalitetnejši alpski smučarski prireditvi v Kranjski gori in sploh pri nas. Udeležili se je bodo smučarji iz 12 držav — Avstrije, čehoslovaške, Francije (tudi Kllly), Italije, Madžar. s.ke, Nemške demokratične republike, Nemške zvezne republike, Norveške, Poljske, Švice, Združenih držav Amerike (Huega) in Jugoslavije. Izmed naših reprezentantov, ki jih bo nastopilo 13, ima največ možnosti za dobro uvrstitev Peter Lakota, vendar strokovnjaki In smučarji menijo, da se bo težko uvrstil med petnajst najboljših. J. Zontar Med treningom Rekonstrukcija Planice Planiški komite je izdelal pi< gram rekonstrukcije tamkajšnjil skakalnic in preureditve nekatc rih objektov, ki sodijo v sklor planiških prireditev. V načrtu, ki so ga že predložili republiškim turističnim organom je med drugim predvideno, da bi manjšo 80-metrsko skakalnico preuredili za 100 metrske skoke, veliko skakalnico pa naj bi povečali sprva do 150 metrov, z rekonstrukcijo odskočnega mostu pa celo 171 metkov. rtMMmn&k turistične zveze Go renjske Dušan Horjak je ob te. priložnosti dejal, da tehnika tega športa v svetu napreduje, Pla niča pa ne dosega več ravni Obersdorfa in drugih podobnih krajev Hkrati rekonstrukcijo skakalnic predvidevajo v Planici preureditev tudi drugih objektov. K. M. Kranjskogorska žičnica j« bila včeraj dokaj obremenjena hude telesne poškodbe oziroma smrt in veliko materialno škodo Ali so v zvezi s tem potrebni neki posebni ukrepi? če so miš Ijeni ukrepi kazenskega značaja menim, da so za kršitve cestno-prometnih predpisov, ki predstav-ljajo kazniva dejanja, predpisane dovolj učinkovite kazni. Mimogrede naj omenim, da so sodišča na Gorenjskem izrekla osemnajstim voznikom motornih vozil — storil-cem kaznivega dejan in ogrožan »a javnega prometa ~- varne ini ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dobo od enega do potih let. Izrečene so bile tudi dovoM učinkovite zaporne kazni — tudi nepogojne. Menim, da samo s kazenskimi sankcijami nc bomo dosegli varnosti prometa na naših cestah. Varnost bomo dosesdi predvsem z vzgojo vseh uporabnikov cest. V tem smislu se je it veliko zboljšalo. Naj omenim samo prometno vzgojo na riailh šolah in vzgojo v šolah ozirdnia tečajih, ki pripravljajo za i*n*te voznike motornih vozil. Storiti bomo morali še več. Drug tak ukrep je ureditev cestišč. Res je to v mnogočem odvisno od materialnih sredstev. Mnogo se pa da urediti tudi z majhnimi stroški: pravočasno posipanje poledenelega cestišča, postavljanje prometnih znakov, zrcal in podobno. Za varnost prometa je pomembno tudi stanje motornih vozil. Lani smo imeli v Kranju zelo hudo nesrečo, zato ker vozi« lo ni bilo v redu. Dolžnost vseh podjetij, ki imajo motorna vozila in ne samo tistih, ki izključno skrbijo za javni promet, je, da M motorna vozila v redu. Dolžnost avtoprevozniških podi jetij, zlasti tistih, ki se bavijo s prevozom ljudi, je skrb za dobre šoferje. Menim, da šofer avtobusa, ki je imel v dve letih 8 cest« no prometnih nesreč zaradi pre« hitre vožnje, ne bi smel več vo« žiti avtobusa. # Morda nam lahko poveste, kakšno družbeno zlo predstavljajo težji prometni« prekrški in sploh drugi prekrški na cestah? — če povem, da je bilo lani sedem smrtnih nesreč, potem si lahko predstavljamo zlo, ki ga povzročajo kršilci prometnih predpisov. Nadaljevanje ~ na 2. strani « Seja občinske skupščine Jesenice Razpravljali so o družbenem planu in proračunu JESENICE — Včeraj Je bila na Jesenicah skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Na dnevnem redu je bila razprava o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1964. Po poročilu o obeh točkah, za katejre so dobili odborniki obširno gradivo, so razpravljali o obeh predlogih in jih dopolnjevali. V razpravi so pohvalili, da sta oba predloga boljše pripravljena kot lani, vendar je še nekaj pomanjkljivosti. Sklenili so sprožiti javno razpravo na zborih volivcev, ki bodo od 3. do 13. marca. Predloge vo-livcevttbodo skušali upoštevati na PTttitfaaJirt««di' občinske skupščine. TE DNI Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki Ljudie in dogodki • Ljudje in dogodki # LJudle in doftorlkl & Ljudje in do«i »V PO SVETU ~ Poslanci Titu Francoski general de Gaulle Je globoko v slepo ulico. Ce Je to- turški poskus napada na to malo čena. Pred tednom je bila turška ki jo mirne duše lahko vzporeja-v zadnjih dneh dobil zelo pri- rej ciprski nadškof Makarios otoško državo, ki je z london- 39. pešadijska divizija, ki se je mo z napetim vzdušjem na oto-vlačno pobudo, ki bo najbrž še ponudil generalu de Gaullu vlogo sklm sporazumom postavljena vkrcavala na 13 turških vojnih ku. Ciprski predstavnik je v raz-povečala njegovo politično baha- pomlrjevalca in ga s svojim pod varuatvo treh držav: Velike ladij, pripravljena, da odpljuje govorih v stekleni palači brez rljo. Ne gletfe rtia zavist, ki jo je predlogom dvignil na prestol po- Britanije, ki je zadržala svoje na 160 kilometrov oddaljeni Ci- ovinkov povedal, da Velika Brl-včaslh že preveč v zahodnem sredovalca, je to najbrž napravil čete na oporiščih na Cipru, Tur- per, kjer bi turški vojaki z orož- tani.ia in Turčija, ki se oklepata Predsednik Malija Modibo Ke- svctu se deGaullov ugled naglo zaradi mrtvila na sedežu Zdru- čije, ki Ima v borbi zoper Maka- jem v rokah želeli nuditi pomoč londonskega sporazuma o Cipwi, ita in gvinejskl predsednik Sekou krepj| zaradl toplega ciprskega Ture sta poslala poslanici predsedniku Titu, v katerih se zavzc mata za sklicanje nove konferen ce neangažiranih držav. Libija naj bi preklicala sklep o ukinitvi op na svojem ozemlju zraka. Pariški krogi sicer še zanikajo, da je Makariosova ponudba, ki Jo je povedal pariškemu časnikarju tudi že uradno stilizirana, vendar na pariški borzi že Izračunavajo činitelie, ki bi pripomogli, da bi se njihov re- General z belo zastavo ženih narodov, kjer se samo še Sklep O Ukinitvi OpOriŠČ neral naloge oprijel. S pariško nestalni člani Varnostnega sveta ___.uM-mtnHii zadržanostjo modrujejo sedaj v trudijo, d francoski prestolnic, da se bo general posredovanja lotil samo v primeru, če v posredovanje prej privolijo zainteresirane strani. Potreba, da se vključi v ciparsko krizo tudi generala deGatrtla, riosovo samostojnost na svoji številčno slabši turški manjšini strani ciprske Turke in Grčijo, na Cipru. Turško vojsko, ki je Velika Britanija In, ZDA prifi-ikata na Libijo, da bi prrklic.Va iklep o tem, da ne bo obncila sporazuma o vojaških oporiščih. Velika Britanija prisoja tem oporiščem velik pomen in je pripravljena dati Libiji precejšnjo odškodnino. Britanija plačuje zdaj 4 milijone funtov šterlingov na leto. Ožje gospodarsko sodelovanje Predsednik Macapagal in Sukamo sta se sporazumela, da je treba utrditi Mafilindo (Malezija, Indonezija ln Filipini). Prva etapa naj bi bilo ožje gospodarsko sodelovanje. Hruščov sprejel našega veleposlanika Hruščov je sprejel izrednega in opolnomočenega veleposlanika Jugoslavije v SZ Cvijctina Mija-toviča. • da bi razvozljall gordijski vozel Dosedanja razprava v Varnostnem svetu ni veliko koristila pomiritvi političnih strasti na oto- Rta razumela ki do neke mere pravilno razume nadškofove težnje, čeprav je Pa-pandreu in njegova vlada daleč od tega, da bi nadškofa popolno- ku, ki so razburjene do najvišje Od treh držav dopisnic londftr meje. Ciprski zunanji minister, skega sporazuma je Turčija n/j- verjetno čakajo, ki pri celi stvari nima nič zraven, ki na sedežu Združenih narodov bolj pripravljena zgrabiti za meč. zopet uporabili Je narekoval sedanji zastoj v brani pravico do popolne neod- že dvakrat sta bila njena posku- smodnikom. Neiv Yorku, kjer so razvrovovi o vlsnosti Cipra ni uspel z izglaso- sa oborožene vključitve v ciprsko V Nevv Yorku se vodi prav ta- rešitvi ciprske krize zašli precej vanjem resolucije, ki bi obsodila krizo v zadnjem trenutku prepre- ko ogorčena diplomatska borba, bila na morlu samo še 70 km oddaljena od ciprskih voda, je zaustavilo ameriško ladjevje. Pripravljeni ln oboroženi turški nesel so se tako vrnili v matično vojno luko Iskenderum, kjer da jih bodo za grožnjo s potvarjata dejstva in po svoje tolmačita te sporazume, ko trdita, da imata pravico do vojaške intervencije. Ciprska delegacija pa vztraja pri svojem: da Varnostni svet potrdi in zajamči neodvisnost Cipra in tako prepreči možnost tuje intervencije. Ciper postaja čedno bolj vroč kotel. Britanske vojaške oblasti si prizadevajo, da bi ustvarile čim več pogojev za razdelitev Cipra na turško in grško polovico. Ciprski Turki so ustanovili že ločeno službo. V Nevv Yorku pa se stalnim članom varnostnega sveta nikamor ne mudi. Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # E^ttflfe In i!o?rt»*i m \7 r»^š«h komun # iz naših komun • iz naših komun Zbor mladih prosvetnih delavcev JESENICE — CIani ObK Zveze mladine in zavod za prosvetno pedagoško službo na Jesenicah sta organizirala posvet mladih prosvetnih delavcev s področja jeseniške občine. Posveta, ki je bil v nedeljo v Martuljku, se je udeležilo 35 mladih prosvetnih delav- Za izobraževanje 4610 učencev telji, ki vplivajo na vzgojo mladr' in dijakov v jeseniški občini skr- ljudi in med drugim tudi s str bi 190 stalno nastavljenih pro- rejšimi prosvetnimi delavci, k svetnih delavcev, katerih osnovni imajo na področju vzgoje tu i namen bi moral biti vzgoja mla- tam že zastarele nazore. Nede!: dega človeka v dobrega državlja- ski zbor mladih prosvetnih delav na. Dolžnost prosvetnih delavcev cev je nanizal dosti problen^ je, da svoje delo usklajujejo z okoli vzgajanja in tudi smernic za cev, ,ki so razpravljali o številnih družbenimi potrebami. Ugotavljali njihovo odpravo ter kažipot za vzgojnih problemih, s se vsak dan srečujejo. Oh Satu Dolinki O Na Jesenicah so bili ljubitelji hokeja prikrajšani, ker je odpadla za torek napovedana prvenstvena hokejska tekma med Jesenicami in beograjskim Partizanom. V decembru je Partizan odpovedal tekmo zaradi dežja, sedaj pa zaradi odsotnosti nekaterih igralcev. • Na Jesenicah je bil v četrtek zvečer ustanovni občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev gimnazije, glasbene šole in gospodinjske šole1. Sindikalna podružnica, ki je bila ustanovljena na predlog občinskega sindikalnega sveta šteje 38 članov in je na ustanovnem občnem zboru poleg ]zvolitve upravnega odbora že potrdila program dela Predvsem skrb za prosvetnega delavca. • Jeseniški hokejisti v Švici. y četrtek popoldne so odpotovali jeseniški hokejisti s »Kompaso-vim« avtobusom na enotedensko turnejo v Švico in Zapadno Nemčijo. Sinoči so že odigrali prvo tekmo v Asconi v Švici. V skupnem bodo odigrali na turneji s Prvoligaškimi moštvi pet tekem, katerimi so, da se v dijaške domove mla- vzgajanje mladega človeka v čim- dina po počitnicah vrača slabša boljšega državljana socialistični kot je bila prej. Tudi počitniška Jugoslavije. —- U. praksa je dostikrat v nasprotju teoretično vzgojo in zaradi okolja odraslih mladini včasih več škoduje kot koristi. Med najvažnejšimi vzgojnimi činitelji, ki oblikujejo in vzgojno vplivajo na mladega človeka, so organizacije, zato morajo prosvetni delavci tudi s temi tesno sodelovati. Dolžnost mladih prosvetnih delavcev na področju vzgoje naj bi bila večja od dolžnosti starejših. Dolžni so sodelovati z vsemi čini- Srečanje z udeležencema dražgoške bitke BLED — Minuli torek so priredili na Bledu zanimivo srečanje s poslušalci. V polni dvorani društvenega doma sta pripovedovala ki obsega svoja doživetja iz dražgoške bitko podpolkovnik JLA Janez Lušina in narodni heroj Anton Dežman. Kratek zgodovinski oris dogodkov' na Gorenjskem na prelomu 1941/42 je v uvodu podal Zdenko Dolinar z Bleda. ' Udeleženca sta pripovedovala* na sproščen kramljajoč način, to pa je zbudilo med poslušalci ve- NA JESENICAH šE LETOS RADIO-ODDAJNIK? JESENICE — Komisija za teh nično izvedbo postavitve radio oddajnika na Jesenicah, ki obsto ja v ' okviru Elektrotehnične;',! društva in ji predseduje Fram Gracer, je imeja v sredo zvečer ožji posvet, na katerem so se do govorili, da bodo na Jesenicah sklicali v prihodnjih dneh Širši posvet o postavitvi oddajnika. Trenutno bi potrebovali 3 milijone dinarjev, da bi s temi sredstvi lahko nabavili oddajnik, ki bi pričel oddajati še letos. — U. Svelo^aivc za slikovno šolstvo zavoda za prosvetno pcua^oiko službo Vilko Kus razdeljuje nagrade po zaključku tekmovanja učencev prvega letnika poklicnih šol Gorenjske v ročni obdelavi kovin Kako bi lahko uredili prijeten dom V Radovljici so imeli v četrtek, 20. februarja, občni zbor člani hortikulturnega društva. Največ članov je iz Radovljice in bližnjih okoliških krajev. Predsednica društva inženir Vida Pauluša je v razgovoru povedala, da društvo dela uspešno že dve leti in pol. Na občnem zboru so sprejeli program dela, ki med drugim predvideva obisk dunajskega arboretuma. Lani so obiskali podobno znanstveno ustanovo v Trstu. tudj s strokovno pomočjo pri gojenju cvetja in lepotnega grmičevja, prodajo raznovrstnih sadik po ugodnih cenah, z večjo povezavo z vrtnarijami in podobno. Te naloge pa bi lahko izvajali le v Okviru turističnega društva in s podporo hortikulturnega društva. J. B. n dve v Zapadni Nem- liko zanimanje. Svojo pripoved JanJ trj v Švici i čiji. 9 Zadovoljivo gospodarjenje jeseniških žtttezarjev. Na torkovem zasedanju je centralni delavski svet Železarne Jesenice razprav- Vzgoja prebivalstva za lepo ure- ljivo je', da ljudje v teh krajih ka- Živahna Seia inje vrtov, cvetličnih nasadov, ki jim kakorkoli pomagajo'urediti ' v.v i_ sta tudi ponazarjala z diapozitivi in slikami, čeprav doslej nekatera predavanja na ponedeljkovih večerih na Bledu niso bila poseb-Tjal o zaključnem računu podjetja no dobro obiskana, je bilo rto pot parkov, pročelij hiš in podobno je zunanjost doma ali njegovo okoli- v MavClCan neprecenljivega pomena. Razvese-žejo veliko zanimanje za nasvete, ravno nasprotno. Navedeni primer dokazuje, da dobro izbrana tema vendarle zbudi pozornost in odziv pri občinstvu. Seveda pa je pri tem najvažnejše, kdo jo posreduje in v kakšni obliki. — J.B. še večji uspeh ŠENČUR — AMD Šenčur je Na obronkih Ratitovc^a je veliko divjadi Člani lovske družine v Železni- ca leto 1963. Ker je železarni uspelo prebrodili nekatere gospodarske probleme, predvsem problem Pbroniranih cen nekaterih proizvodov, je zaključni račun za leto odziv pri občinstvu. Seveda pa je kih, po številu jih je šestdeset, so 1963 zadovoljiv. O V hotelu Ptisamk v Kranjski Pori gostuje vsak ponedeljek Svoboda Jesenice. V ponedeljek pa je ROS-toval komorni zbor,' ki je na-vdvjjšil tokratne goste s slovenski- Zelja mi narodnimi pesmimi. Po nastopu so zapeli Jeseničani še nekaj pemi in med temi tudi zbor imelo svoj redni letni občni zbor. iz Verdijeve opere Nabuccb. Gost- Delo v preteklem letu je bilo vse- nnW £ i na'' T MAVČIČE - Minula seja sveta S S * w S tT° Prcdavan'° krajevne skupnosti Mavčiče je Lfi^TorZ Ž V, bila zelo živahna. Razpravljali in n ? ?7 ! Radovl,,,c,1 nad sklepali so o tem, kako bodo po- kih lPud? V' rabiU 1'500-000 ^redstev- Pre"' ' . sredstev so namenili krajevnim Vendar ljudem ne bi pomagali cestam, pa tudi krajevnim orga- samo z nasveti ali predavanji, ka- nizacijam in društvom. Obravna- ko urejajo naselja, hiše, parke in vali pa so tudi predlog občinske- vrtove v drugih deželah, marveč ga statuta. ■— R. Za vsakogar nekaj t Mladinski odsek pri Planin skem društvu Kranj je imel svo; redni letni občni zbor. Iz poročil upravnega odbora in živahne razprave povzemamo, da ima odsek 1200 članov. S svojo dejavnostjo se uvršča med najdelavnejše mladinske odseke v Sloveniji. Odsek zajema mladino osnovnih šol srednjih in strokovnih, kakor tudi delavsko mladino iz kranjskih tovarn in zavodov. Sprejetih je bilo več pomembnih sklepov, od katerih je na prvem mestu vzgoja mladine z raznimi predavanji in seminarji, organizacija izletov raznih prireditev in drugo. Izvedli so tudi volitve in za novi odbor izvolili 29 članov. • V četrtek je v Trboje prišla razveseljiva novica, da bo mestna klavnica Kranj s 1. marcem letos odprla prodajalno v Trbojah. Odprta bo dvakrat tedensko, če pa se bo pokazala potreba, pa bo podjetje meso in mesne izdelke prodajalo trikrat tedensko. • V četrtek se je v Kranju se stal na prvo sejo upravni odboi medobčinskega zavoda »Uradni vestnik Gorenjske«. Člane upravnega odbora sestavljajo po en predstavnik iz vsake občine na Gorenjskem. Razpravljali in sklepali so o načinu tiskanja in razpošiljanja glasila, določili so cene glasilu, tako letno naročnino kot tudi po-samezndm številkam in sprejeli finančni načrt za letošnje leto. • Prešernov spominski muzej v Kranju bo odprt samo še da nes. Obiskali so ga že številni občani, predvsem pa Šolska mladina. Nekatere šole pa skupinskega ogleda še niso organizirale, zate so pristojni organi za šolstvo konec tega meseca obvestili vse šok In vzgojne zavode, da si muze; ogledajo. V muzeju so razstavljen! izvirni pesnikovi rokopisi, listine ter objave, prevodi in dela iz pre šemoslovja. Prostori so opremijo-ni z originalnim Prešernovim po bistvom, s slikami pesnika in njegovih sodobnikov. je so se priključili pevcem in tako so oeli v slovenskem, nemškem, italijanskem in hoUmdskem jeziku. 9 SGP Sava Jesenice je pričelo z gradnjo trgovsko-stanovanjskega Poslopja. Novo poslopje bo enako stavbi, ki stoji poleg banke in nudi poslovne prostore Kompasu, lekarni, komunalnemu servisu in nekaterim zavodom in uradom. Gradnja novega poslopja bo stala okoli 250 milijonov dinarjev, dograjena pa bo predvidoma v dveh letih. • Hortikulturno društvo Jesenice, ki je na nedavnem ustanovnem občnem zboru sprejelo program dela, ga že izpolnjuje. Si- stransko zelo pohvalno. Za 1.1964 so že napravili načrt, kaj bodo še izboljšali, da bodo dosegli še večje uspehe. Občni zbor nogometnega kluba Tržič TRŽIČ — V prostorih restavracije Pošta je bil redni letni občni zbor NK Tržič. V letu 1963 so dosegli zelo dobre uspehe. Tržiški nogometaši tekmujejo v gorenjski nogometni ligi. Vsa tri mo- ji letošnjo zimo zadovoljni. Divjad je dobro prezimila. Na skupni površini 8982 hektarov imajo največ visoke divjadi, predvsem gamsov, srnjadi, jelenjadi in pa divjih prašičev. Male divjadi pa je zelo malo. Lovci so divjadi položili v krmišča hrano, ki se je letos skoraj ni dotaknila. V lovski družini v Železnikih imajo že več' let štiri italijanska lovce, ki so redni gostje. Vsako leto položijo pol milijona lir. kavcije, da lahko preko leta lovijo v njihovih revirjih. Kakor smo izve-deli so s temi lovci'zelo zadovoljni, ker jim v loviščih ne delajo škode, na skupnih lovih pa so postali že pravi prijatelji. Občasnih gostov pa ne marajo več. V preteklem letu je neka naša potovalna agencija poslala na lOv večjo skupino lovcev, ki noči je imelo društvo že drugo mesta. V jesenskem delu tekmo-Predavanje. O življenju in zgradbi vanja so. člani, mladinci in pionirji zasedli 1. mesto. Ena glav,- štva tega kluba so zasedla dobra niso zapustili najboljšega vtisa. Eden izmed njih je s šibro ustrelil mlado srno. Domači lovci so zelene rastline je predaval tovariš Korene, o okrasnem grmičevju, drevju iti vrtnicah pa tovari! nalog za bodoče pa bo vklju-Krušnik. čitev mladine. to videli. Kaznovali so ga tako, da je moral odšteti nič manj kot 100 dolarjev. — R. C. Pred kratkim je bilo v Kranju zgotovljenih več novih stanovanjskih blokov. Na sliki so stanovanjski bloki z območja stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp Uspešno izvedeno tekmovanje M minulih dneh so gojenke gospodinjske šole na Jesenicah polagale praktične izpite iz kuhinje Najboljši strelci v borbi za zlato puščico TRŽIČ — Strelska družina »Štc-fe Anton-Koštja« v Tržiču je izvedla tekmovanje strelcev za Zlato puščico. Pravico nastopa so hneli vsi, ki so izpolnili normo 150 krogov od 200 možnih na družinskem prvenstvu. Prijavilo se je 20 najboljših strelcev i/. Ir/.Lske komune. Prvo mesto je zasedel Lado Jekovec s 515 krogi od 600 možnih, pred -Ladom Brejcem in drugimi. Tisti tekmovalci, ki so izpolnili normo 510 krogov, bodo lahko tekmovali na okrajnem prvenstvu. Uspel tečaj gorske straže LUBNIK — V planinskem domu na Lubniku je bil dvodnevni tečaj gorske straže, ki ga je organiziral koordinacijski odbor mladinskih odsekov Gorenjske. Udeležilo se ga je 17 mladih planincev in planink iz raznih krajev Gorenjske. Tečajnikom sta predavala Božo Lavrič iz Ljubljane in Maja Zevnik iz Kranja. Prikazali so jim tudi več barvnih diapozitivov. Tako so se tečajniki seznanili z vsemi nalogami in obveznostmi, ki jim jih narekuje delo v gorski straži. — R. Tečaji za dopolnilno izobraževanje gostincev BLED — Na Bledu Jer v Bohinju so se" že pričeli tečaji za gostinske in turistične delavce. Prva predavanja so bila pretekli teden. Začetek je kar dober. Posebno še v Bistrici, kjer so pričeli s tečajem splošnega tipa. Na Bledu pa so ga odprli najprej za gostinske delavce. Pripravljajo pa še drugega za zaposlene v trgovini. V Radovljici se bo tak tečaj pričel v začetku marca. Na prvih predavanjih so obravnavali ekonomiko turizma in družbeno ureditev SFRJ. — J. B. ŠKOFJA LOKA — Prejšnji teden je bilo na poklicni šoli v škofji Loki tekmovanje v ročni obdelavi kovin. Tekmovanja so se udeležili po trije učenci prvega letnika iz vseh poklicnih šol kovinske stroke na Gorenjskem in iz tovarne Iskra — Železniki. Izdelati so morali kvadratno prizmo in pravokotne prizme s kvadratnim izrezom. Delali so deset V. zlet Ljudske tehnike Gorenjske v Kranju KRANJ — Pred kratkim je bila v Kranju razširjena seja občinskega odbora Ljudske tehnike Kranj, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskih odborov LT iz ostalih občin na Gorenjskem, iRazpravijali in sklepali so 0 izvedbi letošnjega »Zleta ljudske tehnike Gorenjske«, ki bo od 17. do 25. maja v Kranju. Program letošnjega zleta bo obširen. Sovpada z zaključnimi prireditvami jugoslovanskih pionirskih iger, ki bodo končane na dan mladosti. V Delavskem domu v Kranju bo zanimiva razstava. Med tednom i bodo najrazličnejša tekmovanja od kanuistov do modelarjev pa vse do radioamaterskih tekmovanj, spretnostnih voženj AMD in j drugih. Posebno zanimivo bo tudi v medobčinsko tekmovanje trakto- 1 riistov in kmetijskih strojnikov, ki bo,,v bližini Kranja. Za zaključek tekmovanja pa bo v Kranju velika parada, ki se je bo udeležilo jOkolii^tisoč*! članov. — R. ur, delo pa so nadzorovali učitelji praktičnega pouka poklicnih šol. V nedeljo, 23. februarja pa je bila svečana proglasitev najboljših tekmovalcev in tekmovalnih ekip. Najboljši posameznik v ročni izdelavi je bil Jeseničan Franc Loncnar drugi je bil Štefan Kunstelj, prav tako z Jesenic, tretji pa Tone Nastran iz Železni- kov. V ekipni razvrstitvi so bili prvi učenci z Jesenic, drugi so bili učenci iz Železnikov in tretji učenci iz Iskre v Kranju. Ker je prehodni pokal prevzela ekipa z Jesenic, bo drugo leto podobno tekmovanje na Jesenicah. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra in vse dni je vladalo med učenci poklicnih šol prijetno in delovno vzdušje. Ali bo baraka na pločniku ol«»' KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTI Slikar Dušan Petrič razstavlja na Jesenicah V DPD Svoboda na Jesenicah se je vsekakor s svojo likovno sekcijo Dolik resno lotila prirejanja likovnih razstav. Tako vsaj razberemo iz spremnega teksta k prvi razstavi v letošnjem letu. Pohvale vredno je, da so se odločili ob vsaki razstavi tudi za izdajo kataloga, iz katerega obiskovalec lahko vsaj v glavnih obrisih spozna razstavljav-črvo osebnost. Pri tem je končno vseeno, če je katalog samo na dveh ciklostiranih straneh. Namen je dosežen in tudi zgled je tu> ki g<* )* vredno posnemati. Prvi razstavlialcc v letošnjem letu je akademski slikar Dušan Petrič iz Ljubljane, ki je svoja dela razstavljal od 22. februarja pa do 1. marca. Slikar se je rodil 23. februarja 1916 v Ljubljani. Pot'v svet slikarstva je pričel ubirati v Pragi na umetnoabrtni šoli. Pri pro-sesorju Bcndiju je študiral uporabno grafiko, pozneje se je preselil na akademijo, kjer je študiral pri proj. Wiiliju Nozvaku in pri Francu Thiclleniu. študij je prekinil ob okupaciji Češke, prišel v domovino in se vključil v ljudsko revolucijo. V NOB je sodeloval od leta lr>41, -kot partizan pa od 1943. dali:. Po vojni se je zopet povrnil na O, kjer je nadaljeval študij do !'•• r 1948. Samostojno je razstavljal v Ljubljani leta 1941. Na ko-!' ktivrfih razstavah pa v Zagrebu, Beogradu, Cetinju, Pragi in Parizu. Razstava na Jesenicah je njegova prva povojna samostojna razstava. Pokazal je 21 slik v oljni tehniki. Motivni svet je raznolik, a ga l tbko razdelimo na tri dele: portrete, krajino ln tihožitja. Skupina portretov je slikana brez reševanja težjih slikarskih problemov in je strogemu realizmu še celo bližji poskus verističnega prenosa objekta na slikarsko ploskev. Tu in tam se nam celo zdi, da slikarja morda še bolj privlači vzorec obleke por-trctirankc, kakor pa sama portreti-ranka. Tej skupini lahko dodamo še tri akte (Švedska pomlad, Sanjarjenje in Po prvem plesu), ki pa v obravnavanju golega človeškega telesa ne pomenijo ničesar no- Filmi, ki jili gledamo ŠEPETANJE NA BLAZINI AmeriSki barvna film Režija — Mihael Gordon Igrajo — Doris Dev. Ročk Hudson ŠEPETANJE na blazini je film za ostarelo Doris Day in za nenadarjenega lepotca Ročka Hudson a. Spada v serijo rutinerskih filmov, posnetih v rekordnem času, z malo investicij in s pretešzijo na finančni uspeh. Na žalost ga ne moremo prištevati k bojšim filmom Doris Day. Spomnimo se samo na Dekle z zlatega zapada in na Čaj za dna. Šepetanje na blazini je pod njuno ravnijo, pa tudi pod ravnijo pevkinih možnosti. Najmočnejša je v mtisicalu. Priljubljenost' si je ustvarila z glasom, ne z igro. Šepetanje na blazini izkorišča popularnost pevke in mit lepotca na izrazit komercialni način. Ko kupimo vstopnice, smo kupili zgradbo, do-b li pa fasado. Mogoče je uspeh tale 'ga načina pogojen v značaju gledalcev. Potem ga je treba spremeniti. Čim manj ljudi si bo ogledalo Šepetanje na blazini, tem več je verjetnosti, da bodo dvorane polne pri kvalitetnih predstavah. vega in so slike kot akti barvno uglašeni na barvo las. Šest krajin je iz Trente. Trenta pa je za slikarja — krajinarja, eden najtežjih problemov. Večno spreminjajoče barve so zaradi ozke doline in bežečih oblakov, ki delujejo kot filtri skoro nedojemljive in so za površnega opazovalca le sence. Dalje nudi krajina tu mimo običajnih tteh planov še nadaljne in vsak premik" odpira nove vidike tako, da smo v tej pokrajini kakor v gledališču, kjer pred našimi očmi premikajo kulise in s tem ustvarjajo vedno nove-poglede in presenečenja. In poleg zornih kotov se spreminjajo barve. Naš slikar tega ni znal povsem ujeti in se je omejil na zgolj realistično podajanje te pokrajine. Slutiti pa je moral nekaj, kajti oljno tehniko slikarstva je prilagodil akvarelu. Od vseh barv pa se je zopet omejil na žarko zelene in sive, pa je tako slika bolj tonska, kakor pa barvita. Med tihožitji nakazuje drugačen odnos le »Tihožitje*, kjer že rešuje ploskovni problem in pa kompozicijo. V »Svetu tišine*, kjer ;c upodobil akvarij, mu je motiv služil kot rahel poskus modernističnega reševanja z barvnimi lisami, kar pa ne moremo vzeti kot napoved slikarjevega razvoja, kajti slika je še iz leta 1957. Če bi se hoteli sedaj še ustaviti ob velikem platnu z naslovom »Kompozicija«, kjer je slikar predstavil našim o'eni grozljiv dogodek streljanja ljudi iz zadnje vojne, bi mu morali priznati dokaj sugestivne moči. Pri tej sliki pa j^e opazno' slikarjevo zgledovanje pri socialističnemu realizmu. Po vsem tem sodeč, so slikarju še najbližji portreti in sploh človeška figura, ki verjetno še najbolj odgovarja njegovemu čutu za podajanje otipljive resnična?':. Tudi krajine so sicer ive.it, toda popolnoma nas ne zadovolje. A. PAV LOVEC Amaterizmu je polrebraa pomoč in spodbuda V Radovljici je bilo v zadnjem nos t i, ki je v več.ni krajev za občani več posvetov o kulturno- fiafae edino kulturno razvedrilo, prosvetni dejavnosti. Pred dnevi Dramskih skupin in pevskih zbo-je bil plenum občinskega sveta rov je v Svobodah precej, Manj-Svobod in prosvetnih društev, v ka le stalnih spodbud za delo. li četrtek, 27. februarja, pa posvet posebej pa bi jim bila potrebna pri Občinskem komiteju ZKS. Na strokovna pomoč, ki bi jo tem plenumu so posebno poudarjali enotam in skupinam lahko nudili Dušan Petrič: Portret pokojne matere pomen amaterske kulturne dejav- ljudje iz. poklicnih ustanov. Vsaj - eno dobro gledališče bi na celotnem področju poživilo amatersko igralsko delo. Druga naloga, ki je prav tako pomembna za nadaljnji razvoj kulturnega življenja, pa sloni na poklicnih kulturnih ustanovah. Teh je zelo malo, zraven tega na o slabih predstavah v gledališču, so kadrovsko slabo zasedene. Nji- razvila se je že živahna debata, hovo delo še ni toliko učinkovito, zakaj moramo »uvažati« pred-da bi z njim lahko bolje podprli stave? Toda vedno smo dobili amaterska prizadevanja. Več usne- odgovore — za poklicno glcda-red in uprizorili igro »Županova ha je dosegla le občinska knjiž- lišče ni denarja, za amatersko pa Mioka«. Vaščani bi želeli, da bi niča, medtem ko je delavska uni- imamo nremalo ljudi, ki bi lahko še večkrat nastopili na njihovem verza predvsem izobraževalna vse večere žrtvovali gledališču. odru. ustanova. — J. B. — Iz tega je sledilo, da so bile »Županova Micka« v Goricah Letos so odprli dvorano v Goricah. Domači igralci so uprizorili igro »Vdova Rošlinka«. V nedeljo, 1. marca, pa bodo igro ponovili v Preddvoru. Gostovali pa so tudi dijaki kranjske gimnazije. Pripravili so bogat zabavni spo- Pred premiero v Prešernovem gledališču Moramo si pomagati z gosti Že dolgo govorimo o težavah, Preteklo nedeljo popoldne so igralke gledališča Tone Cular z Jesenic predstavili dramo Dom Bernarde Aibe n-j televiziji. Gledališče se z RTV Ljubljana dogovarja še za snemanje dela Trlpče de Utolče, ki ga bo televizija prenašala še v tej pomladi. V Lorcovi drami Dom Bernarde Albe nastopajo: Stanka Geršakova, Slava Maroševičeva, Vera Ažma-hova, Tatjana Koširjeva, Anica Vistrova, Darinka Koroščeva, Vlasta Pavličeva, Marjanca Čebuljeva, Rezka Torkarjeva in Vera Smukavčeva. Medtem ko na jeseniških predstavah nikoli ni veliko gledalcev, so zelo uspešna gostovanja drugod. Doslej so gostovali na Hrušici, v Žirovnici ln v Kranju, verjetno pa bodo gostovali še v Gorjah, na Bledu, v Podnartu, Radovljici in drugod. Novo delo, na katerega se bo gledališče pripravilo, je Mirka Župančiča »Hiša na robu mesta« predstave pač pripravljene z ljudmi, ki so jih imeli. To pa seveda ni lahko. Tega se prav dobro zavedajo tudi igralci, kajti težka je vloga, ki ne »leži«. Zalo so sklenili, da bodo poskusili drugače. Povabili bodo goste, za katere vedo, da jim vloge odgovarjajo. Poiskali jih bodo v amaterskih gledališčih po Gorenjski, med svobodnimi umetniki, v Drami, Mestnem gledališču in drugje. Repertoarja- ne morejo prilagajati za igralce, ki jih imajo! Že prihodnji teden, v torek, bo premiera na Odru mladih. Uprizorili bodo delo' de Stcfania »Sobota greha«. To bo predstava, kjer se bodo »mladim« pridružili tudi gostje. Na pomoč jim bo priskočila M. Valenčičeva, ki je članica dramske sekcije in Janko Hočevar kot gost. Mladi marsikatere vloge ne morejo realizirati tako kot izkušen igralec. Kmalu po tej premieri pa bodo pričeli z študentovsko zgodbo »Bog z vami, mlada leta.« Oboje bo režiral vodja »mladih« Laci Cigoj. Dramska sekcija pa pripravlja monodramo »Minuta pred polnočjo. To je zgodba tragične usode delovne žene. Delo režira Mahnič iz Ljubljane, igrala pa bo Anica Lombar-Grgurjevič. Tudi v naslednjem delu bomo imeli goste. Kar dva. Kot režiser dela »Kakor v raju« bo gostoval Mirč Kragelj, kot glavna igralka pa Nedeljka Kacinova, ki jo Kranjčani poznajo še iz poklicnega gledališča (igrala je v Lizistrati, Slepem potniku) Upamo, da bomo tako res dobili predstave, ki bodo zadovo-. Ijile čimveč obiskovalcev. Poživitev kulturno prosvetne dejavnosti Ratečani prosijo za kulturne večere »Svobodo T. Cufar« z Jesenic, nijhovo folklorno skupino pa naj bi angažirali v Kranjski gori za potreba turizma V ČASU pred IV. kongresom zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije so člani sveta Svobod in občinskega odbora SZDL Jesenice sklenili, da se prepričajo o dejavnosti, željah ter potrebah občanov, da bi lažje nudili pomoč z Jesenic. V Ratečah so imeli pred 14 leti prosvetno društvo »Oton Zupančič«, ki je zaradi premajhne orga-nizatorske iniciative prenehalo z delom. Obstaja sicer folklorna skupina, ki nastopa le občasno. Kraj ima dvorano z 110 sedeži, v kateri so le redko kinopredstave ozkotračnih filmov. To zimo se je zelo povečalo zanimanje za predavanja s skioptičnimi slikami, ki jih prireja delavska univerza z Jesenic. Kaže, da program in način privlači vaščane, ker je bila ob zadnjem predavanju dvorana nabito polna, medtem ko je bil lani obisk slab. Predsednik krajevnega odbora je dejal, da si želijo takih prireditev, klubskih razgovorov in filmskih predstav. Tucb; sami b! želeli izboljšati programe proslav ob praznikih in spominskih dnevih. Imajo mladino, ki si želi dela. Potrebovali bi primeren klubski prostor, ki bi bil pozimi ogre-van. Ivanov - Leonov; Mauncna. je prebiral časnike. »East Afričan Standard« je nagrobno opisoval »nesreče«, ki bi doletele deželo, če bi »Mau-Mau« uresničil svoje »krvoločne namene« — in darovali vse Evropejce v Keniji svojim »okrutnim bogovom«. »Podleži!« je Maunena zavrtel oči. »Tako klevetajo ljudi, ki prosijo, nam ji vrnejo ukradeno zemljo! Poglejte...« Prepovedali so izdajanje afriških časnikov. Mislijo, da se bodo milijoni upognili pred nekaj tisoč priseljenci! Karšandži, mar sem podoben poglavarju izmišljenih »Mau-Mau« in pripravljen poklati vse belce', kakor piše ta podlež? Resnično, včeraj serh napisai članek, naperjen proti njim.« Maunena se je nasmehnil in pogledal Indijca.« — »Vso naklado so,hoteli uničiti, vendar jim ni uspelo... Tako, zaprli >so vse razumnike plemena Kikuju ... Vse pisatelje, novinarje, pravnike in druge imenujejo pristaše »Mau-Mau«! Strahopetci!« — Maunena je vrgel časnik na mizo in vstal. »Boriti se moramo... Hvala, Karšandži, da ste me skrili. Zdaj moram oditi. Videti hočem, kaj se godi v mestu.« Maunena in Karšandži sta sc poslovila s prisrčnim stiskom rok. Na ulici je slepeče sijalo sonce. Po asfaltu se je kotalila reka blestečih se avtomobilov. Na aveniji Delamere so v skupinah stali vojaki in plantažniki s širokokrajnimi klobuki. Po široki cesti so vozili avtomobili, motorna kolesa in tovornjaki in nenehno trobili. Po robovih pločnikov so hodili Afričani in se pazljivo izogibali oboroženim Evropejcem. Maunena je hodil po prašnih cestah brez kakršnegakoli zelenja. V trgovskih četrtih je žuborela* in se dren jala množica. Torbarji so vsiljivo ponujali svoje blago. Skozi množico so se dostojanstveno drenjali bradati Indijci — Sikhi z velikimi belimi turbani. Arabci so se živahno pogovarjali. Med Grkinjami in mulatkami so hodile indijske ženske: nosile so dolge pisane sari je in v nosovih so imele zlate obročke, na čelu pa pisana znamenja. V predmestju, okrog sejmišča, so se pomešali predstavniki vseh plemen in ljudstev Afrike: visoki, leno grajeni poljedelci Kikuju; rdečepolli bojevniki — pastirji Masaji z rdeče pobarvanimi lasmi, Spletenimi v tanke kite; postavni Vakambe; modrikasto črni Nandi; od sonca in pustinjskega vetra zagreli Somalci; prebivalci z obal Svahili in prebivalci Ugande in Tanganjike. Vsi so glasno govorili in se prepirali v svojih ježkih. ' Mimo je prišel moški z vidnimi znamenji gobavosti. Na negibni^ - maski obraza so bile sive bradavice, obrvi in trepalnice so mu odpadle, ušesa razpokala, veke otrdele, prsti na rokah so bili izpah-njeni in zviti. Ženska iz plemena Kikuju v svetlo modrem krilu z otrokom, privezanim na boku, in vrečo na hrbtu, pripeto na jermenje krog čela, je obstala poleg Maunene in radovedno strmela V gobavca. Maunena je še dolgo hodil po mestu. Ko je stopal mimo lepega dolgega poslopja Hotela Norfolk, je zaznal, kako je lačen. Toda tukaj ni smel vstopiti, Afričanom niso postregli! Glad ga je preganjal po pločniku. Povsod je srečeval patrulje. Mislil je na bližnji boj. Kaj naj stori? Ni orožja, vojaških izkušenj ali organizacije. Oblasti so bile previdne. Med vojno noben Kikuju ni dobil puške. V britanski armadi so opravljali samo pomožne službe. »Poslušaj! Stopi s pločnika! Mar ne vidiš, da prihajajo ljudje?« Patrulja treh belih naseljencev s škripajočmi čevlji je korakala in preganjala s pločnika Afričane. Maunena se je ozrl za njimi: »Prehitro se veselijo!« Vstopil je v majhno restavracijo. Sedel je za mizo pod majhen - ventilator, ki se je vrtel na stropu. Pristopil je beli upravnik. Ko je zagledal razumnika, se je zmedel. Maunena ga je pogledal z nasmehom. »Sem prečrn?« »Prosim vas, nikar mi ne zamerite ...« mu je dejal zmedeni upravnik. »Evropejci nam bodo razbili vso posodo, če vam postrežemo.« Maunena je stopil še v nekaj restavracij, toda povsod to ga enako sprejeli. »Vrag jih poberi! V lastni deželi me preganjajo kakor psa ...« Maunena je slednjič našel bife, kjer so stregli Afričanom. Skozi okno, je videl, kako po ulici z veliko hitrostjo drvijo wulysd z oboroženimi policisti. »Varujte se, povsod so straže,« mu je ljubeznivo dejal natakar i Kikuju. »Vse po vrsti lovijo.« »Mene ne bodo ujeli,« je v šali odgovoril Maunena. »Neranljiv sem.« Natakar ga je dvomljivo pogledal in se prenehal pogovarjati. Mislil je, da sedi pred njim policijski vohun. ' ■ TRETJE POGLAVJE Noč je z dobrotno dlanjo razsejala po črnem nebeškem svodu iskrive zvezde. Hladen zrak je svežil znojno telo in vzbujal kurjo polt. Geturi se je vračal s plesa. Vanžiko je bila ljubezniva. Na plesu je izbirala le njega ... Vanžiko je že dvakrat prosila očeta, naj zniža svatbeno odkupnino. Toda Kiriuki je želel obogateti in ni odnehal. Zaman ga je prosila. Zakaj potrebuje toliko goved? Star je in ljubi Vanžiko. Vse je bilo zaman. Najbrž so mu mravlje raznesle možgane na vse štiri vetrove! čas Geturijevega bivanja v rezervatu je bil pri kraju. Jutri se mora vrniti na plantažo, sicer^ga bodo zaprli, češ da je želel zbežati. Naj skrivoma odpelje Vanžiko? Toda to bi pomenilo, da je njenemu očetu ukradel svatbeno odkupnino — in pleme mu nikdar ne bi oprostilo takšno ravnanje. Geturi je še sam odšel k starcu in ga poprosil, naj odloži plačilo, dokler okupatorji ne bodo vrnili ukradene zemlje. Kiriuki je hotel vse vnaprej. »Nimaš živine, nimaš denarja — torej delaj na mojemu polju pet let. Zatem se smeš poročiti.« Stari razbojnik! Naj-bo tako. On, Geturi, se na to. ne bo oziral. Vanžiko bo odpeljal s seboj na plantažo in počasi odplačeval odkupnino. Pred njim je prek poti stekel moški in se skril za kolibo. Geturi je bil previden. Hodil je počasneje. Dober človek sc ponoči ne skriva. Pod dreveso je zagledal temno senm mali oglasi • mali oglasi prodam Ugodno prodam NSU Pri m o W5 ccm, odlično ohranjeno. Dobro polje 5, Brezje 716 Prodam NSU Maxl v dobrem »tanju. Stane Vilfan, Zasavska 16, Orchck, Kranj 718 Prodam gramofon ln fotoaparat »Baldlna - 36«. Naslov v oglas, nem oddelku 825 Prodam repo ali zamenjam za Protivrednost. Pšata 1, Cerklje 826 Prodam ženski Šivalni stroj. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 14 827 Prodam moped za 55.000 dinarjev ali zamenjam za dlatonlčno harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 828 Prodam dobro ohranjen Italijanski športni voziček s sončnl-kom in stojalo za kolesa. Lonča-revič, Titov trg 24, Kranj 829 Prodam leno obranjeno spalnico z zlmnlcaml. Poljanec, Titov 22. II Kranj 830 Prodam konja, starega 5 let, težkega čez 500 kg. Naslov v oglasnem oddelku 831 Prodam desni Tobl štedilnik v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 832 Prodam prašiča za zakol. Breg ob Savi 19, Kranj 833 Po ugodni ceni prodam kombinirano dvodelno omaro. Hrast-je 26 834 Prodam otroški zložljiv voziček za dvojčke. Šemrl, Kranj, Ulica mladinskih brigad 6. Ogled popoldan 835 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco, štedilnik ln pekač. Frančiška Plajbes, Križe 38 836 Prodam plemenskega vola, težkega od 500 do 600 kg. Spodnii Brnik 21, Cerklje 837 Poceni prodam skoraj nov elektromotor Rade Končar, 7 konjskih sil ln nov plug Juno 7. Naslov v oglasnem oddelku 838 Prodam 30 kg prvovrstne nove žime. Novak, Jegorovo predmestje 25, Skofja Loka 839 Prodam 30 kg težke prašičke. Breg ob Savi 8, Kranj 840 Prodam trosilec za umetno gnojilo. Trboje 61, Smlednik 841 Prodam suhe smrekove deske ln r*ohe. Naslov v oglasnem oddelku 842 Prodam rezervno gumo za Prl-mo in dve čeladi. Šenčur 45 843 Prodam plemenskega bika. Zalog 38, Cerklje 844 Prodam lepo sobno kredenco, mizo ln stole, primerno za kmečko sobo. Lahovče 2, Cerklje 845 OBVESTILO ŽIVINOREJCEM Veterinarska postaja v Kranju obvešča, da uvaja s 1. marcem 1.1. redno popoldansko in nočno dežurno službo. Redno dopoldansko službo opravljata veterinarja: Srečko Vehovec — tel. 20-70 Kranj, Stoslčeva 3 Jože Rus — tel. 26-95 Cerklje. Popoldansko ln nočno dežurno službo pa bodo opravi?.".'! veterinarji po razporedu, ki bodo objavljeni v zadnji mesečni številki •Glasa«. Razpored popoldanske In nočne dežurne službe za mesec marec: Od 29. 2. do 7. 3. dr. Franc Rutar, tel. 27-04 Kranj, Planina 4 od 7. 3. do 14. 3. Bogdan Cepuder, tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 * od 14. 3. do 21. 3. Srečko Vehovec, tel. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 Od 21. 3. do 28. 3. dr. Rutar Franc, tel. 27-04 Kranj, Planina 4 od 21. 3. do 28. 3. Jože Rus za Cerklje, tel. 26-95 Cerklje Od 28. 3. do 4. 4. Bogdan Cepuder, tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 VETERINARSKA POSTAJA KRANJ KOMUNALNO PROMETNO PODJETJE »LJUBLJANA TRANSPORT« POSLOVNA ENOTA JESENICE VABI K SODELOVANJU PO ENO SODE L A ? \ — MATERIALNO KNJIGOVODSTVO — FAKTURNT ODDELEK — SPLOŠNO SLUŽBO Pogoji: končana ekonomska srednja šola z ustrezno prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe pošljite splošni službi poslovne enote. Nastop službe je možen takoj. UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA PRI SKUPŠČINI OBČINE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto GRADBENEGA INŽENIRJA, OZIROMA GRADBENEGA TEHNIKA Za delovno mesto se zahteva strokovna izobrazba, ki odgovarja nazivu gradbeni inženir s triletno prakso in pooblastilom za izvajanje gradbenih del, oziroma gradbeni tehnik z osemletno prakso in pooblastilom za izvajanje gradbenih del. Osebni dohodki so regulirani s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov sklada. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse in priloženim življenjepisom, pošljite na naslov: »Upravni odbor stanovanjskega sklada pri občinski skupščini Tržič.« Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OPOZORILO! KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD« KRANJ OBVEŠČA VSE LASTNIKE NEPREMIČNIN PRIKLJUČENIH NA VODOVODNO OMREŽJE »VODOVOD« KRANJ, D* SO Z ODLOKOM O UPRAVI, UPORABI IN VZDRŽEVANJU »KRANJSKEGA VODOVODA« PREDPISANE KAZENSKE DOLOČBE ZA PREKRŠKE IZVRŠENE NA VO-DOVODNEM OMREŽJU. Kolikor dejanje ni strožje kaznivo po drugih predpisih, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— din: a) Kdor samovoljno priključi spojni vod. b) Kdor brez dovoljenja podjetja »Vodovod« kakorkoli uporablja ali dovoli uporabo drugim stalnim odjemalcem vodo iz »kranjskega vodovoda«. c) Kdor bistveno snremeni brez dovoljenja vodovodne napeljave (spojni vod). d) Kdor kljub opozorilu ne odpravi napak na svoji vodovodni napeljavi. e) Kdor organom podjetja kljub legitimiranju ne dovoli vstop v prostor in mesto, kjer se nahajajo vodovodne naprave. f) Kdor kljub opozorilu pušča iztoke odprte in zanemarja hišne napeljave. g) Kdor samovoljno zapira ali odpira ventile, zasun-ke in hidrante na kranjskem vodovodnem omrežju. h) Kdor poškoduje ali ponesnaži vodovodne naprave ali pase živino v zaščitnem pasu vodovodnih rezervoarjev. Izvrševanje, popravila in okvaro spojnih vodov od priključka na ja^no vodovodno omrežje vključno z vodomerom izvršuje le podjetje »Vodovod« Kranj. Odstranjevanje vodomerov iz vodovodnega omrežja je prepovedano, čeprav gre le za popravilo istega. Komunalno podjetje „ »VODOVOD« Kranj Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta S. Tekoči r*čun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni arednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1.1*). mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam mlado kravo, 8 mesecev brejo. Zgornji Brnik 79, Cerklje < 846 Prodam zazidljivo parcelo. Ko-krica 84, Kranj 847 Prodam takoj vseljivo trosobno stanovanje. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 848 PRODAM 20.000 kg krmilne pese. Naslov v oglasnem oddelku 861 Prodam prosto stoječo kopalno banjo. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 862 Prodam preklje-fižolovke In sa-mokolnlco z gumijastimi kolosi. Jezerska cesta 93, Kranj 863 Prodam vola (plemenca) 470 kg težkega, dobrega delavca. Retnje št. 28, Križe 864 Prodam okroglo češnjevo mizo po nizki ceni. Škofjeloška cesta 42. Stražišče. Kranj 865 Prodam 801 litoželeznl kotel za svinjino. Kokrica 56, Kranj 866 Prodam več nemške Idetclje. V; soko 92, Šenčur 867 Prodam jedilni krompir. Brifor št. 51, Kranj 868 Nujno prodam motor znamke Galeb in nov gumi-voz. Naslov v oglasnem oddelku 869 Prodam skoraj nov globok otroški voziček. Podbrezje 101, Duplje 870 Prodam drobni krompir. Jezerska cesta 55, Kranj 871 Prodam dobro ohranjeno Primo. Naslov v oglasnem oddelku 872 Prodam kosilnico. Voglje 52j Šenčur 874 Prodam konja; Voglje 37, Šenčur Pocenj prodam skoraj nov pove-čevalnik. Naslov v oglasnem oddelku 875 Prodam zelo dobro ohranjen osebni avto Fiat 750. Oclasite se 1. 3. 1964 pri Govc, Kokrica 137, Kranj 876 Ugodno prodam odličen, skoraj nov nemški radioaparat »Stasfurt« s 5. valovnimi dolžinami In dodatnim zvočnikom. Poizve se v oglasnem oddelku 877 Prodam novo kublnUko opravo In električni štedilnik. Zgornja Besnica 57 878 Prodam plemensko ovco, jezerske pasme. Stiska vas 3, Cerklje 879 Po ugodni cerd prodam hruše- Notranji transport v tovarni »Elan« v Begunjah upravljajo z viličarji vec, tepkovec, čist, zelo dober. Zasip 65, Bled 880 Po zelo ugodni ceni prodam motorno kolo NSU Primo 150 ccm s prevoženimi 11.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 881 Prodam repo in električni kuhalnik na tri plošče. Naslov v oglasnem oddelku 882 kupim Kupim Spačka. Naslov v oglasnem oddelku 721 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem pddelku 849 Kupim Topolino C, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 850 Kupim rabljeno mlatilnico s tre-sali In reto ter slamoreznico. Jezerska cesta 93, Kranj 851 OSKRRNISKI PAR s prakso v gostinstvu ln znanjem kuhanja Iščemo za takojšen nastop službe v našem Domu na Starem vrhu. Pismene ponudbe pošljite na TVD Partizan Skofja Loka. ostalo Hotel »JELEN« v Kranja vabi k sodelovanju zasebnike, ki bi bili pripravljeni oddajati tujske sobe v letni sezoni, od 1. junija do 30. septembra aH po dogovoru. Ker imamo pretežni del svojih kapacitet za letošnjo sezono že razprodanih, je uspeh zajamčen. Ponudbe sprejema uprava podjetja. Brivsko frizerski salon Kranj obvešča prebivalce Zlatega polja, da prične 2. marca 1964 z rednim poslovanjem. Lokal bo odprt v trgovskem bloku od 6. do 21. ure neprekinjeno. Za obisk se vljudno priporoča kolektiv 705 Gorenjci! Ce koga mučijo kurja očesa in utlskl na nogah, obiščite pediker ja, ki vam bo vse to strokovno odstranil v brivske-frizer-skem salonu Kranj, Majstrovtrg št. 12 706 AMD Cerklje obvešča vse Interesente, da prične s šoferskim teča- »Petrol«, Ljubljana sprejme v delovno razmerje trg/ pomočnika za bencinski servis na Jesenicah. Prednost imajo prosilci, ki so vojaščine prosti. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Vošnjakova 2. Gostinsko podjetje »JELEN« Kranj zaposli: 1 kvalificirano kuharico 1 polkvalificirano kuharico 1 pomožno moč v kuhinji Nastop službe je možen takoj. GORENJSKA OPEKARNA Dvorska vas, p. Begunje na Gorenjskem proda osebni avtomobil znamke »SKODA« 1200 Interesenti naj se oglase 2. ali 4. marca 1964 od 7. do 15. ure na upravi podjetja. jem za voznike A ln B kategorije. Prijave sprejema do 1. marca 1964 Lošln na avtobusni postaji 707 V avtobusu na progi Ljubljana —-Jesenice Je bila 20. decembra 1963 ob 22.10 pomotoma vzeta črna usnjena aktovka. V njej je bilo perilo, knjiga in copate. Dobi se v upravi lista 852 Slovenski fantje Iz Zapadne Nemčije, Kanade in Avstralije se želijo spoznati z dekleti iz domovine zaradi poznejše poroke. Ponudbe poslati na naslov: Toni Garbajs, 5602 — LANGENBERG/ Rhld Finkenstr. 10 — Deutschland. Tajnost Je zajamčena! 853 Iščem do novembra 1964 100.000 dinarjev posojila. Vrnem 125.000 dinarjev. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Sigurno« 854 Samski moški Išče opremljeno sobo v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »Sigurno« 855 Iščem opremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 856 Krojaško pomočnico in vaJenko sprejmem takoj z vso oskrbo. Mali, krojaštvo, Letence 4, Golnik 857 Iščem mizarskega vajenca. Franc Bizjak, Praše 1, Kranj 858 VABILO! Na redni letni občni zbor društva rejcev malih živali »Živallca« Kranj, ki bo v nedeljo, L marca ob 9. url dopoldan v gostilni »Preešrnov hram« v Kranju. Vljudno vabimo vse člane ln prijatelje malih živali, da se občnega zbora udeležijo. Odbor 860 »Alpina«, prodajalna obutve v Kranju, Titov trg 2, sprejme trgovskega pomočnika, lahko tudi izučen -čevljar. Sprejmemo tudi snažilko za čiščenje poslovnih prostorov 883 Zahvaljujem se časopisnemu podjetju Gorenjski tisk za 20.000 dinarjev, ki so mi bili Izplačani kot naročnici »Glasa« ob smrti mojega moža Jaka Cegnar. Urška Cegnar, Ul. prvoborca 6, Javornik 884 Varjenje ln polaganje polivinila in podolita za oblogo tal, kakor tudi Informacije za Izdelavo podov v vseh prostorih, vam nudim. Naslov v oglasnem oddelku 859 objave Podjetje SAP-LjublJana, PE »Gorenjska« Kranj, komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje prosta delovna mesta: — več avtomehanikov — več avtoelektrikarjev — več kovlnostrugarjev Pogoj: kvalifikacija z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na SAP-Ljubljana, PE »Gorenjska« Kranj, Zanova ul. 3. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Trgovsko podjetje ELITA, Kranj odpira v ponedeljek, dne 2. 3. 1964 NOVO PRODAJALNO ženske ln moške TEKSTILNE KONFEKCIJE v Kranju, Vodopivčeva št. 7 (bivša prod. Modna oblačila) Za vaš obisk sc priporoča kolektiv ELITA, Kranj Osnovna šola Stane Žagar, Kranj Cesta 1. maja 10a obvešča 1 starše, da bo vpisovanje «trok?;T 1. razred v nedeljo, 1. marca 1964 od 8. do 11. ure v tajništvu šole, I. nadstropje. Vpišejo naj se otroci rojeni v letu 1957. S seboj prinesite otrokov rojstni list. VPIS V OSNOVNO SOLO »FRANCE PREŠEREN« Obveščamo starše, da bo v nedeljo, to je 1. marca, od 9. do 12. ure dopoldan vpis v prvi razred osnovne šole. Vpisovali bomo otroke rojene leta 1957 in pogojno otroke rojene do marca 1958. Podrobna navodila so na oglasni deski pri glavnem vhodu. Uprava osnovne šole Fr. Prešeren, Kranj PRIREDITVE KUD v Zalogu pri Komendi bo uprizorilo v nedeljo, 1. marci, oh 15. uri komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče«. Klub gospodarstvenikov v Kranju organizira predavanje O modernizaciji slovenske industrije. Predavanje bo v torek, 3. mana, ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov. Predaval bo tov. Drago Dolinšek, republiški sekretar za industrijo. SMUČANJE Za pokal SZDL občine Kranj bodo skoki v Planici tia 50-metr-ski skakalnici v nedeljo, 1. marca, ob 13. uri. V ponedeljek, dne 2. marca, bo v Kranjski gori republiško tekmovanje srednjih šol. NOGOMET V Piranu bo tekma članov in mladincev nogometnega kluba Kranj. KEGL.TAČI V Zagrebu in Mariboru bo kegi Ijanje za hrvaško in slovensko ligo. JUDO Judoisti imajo republiško prvenstvo v Celju. \ NAMIZNI TENIS V soboto in nedeljo bo slovensko prvenstvo na Ravnah, za člane in članice pa v Ljubljani. Pojasnilo 22. januarja je bil objavljen članek z naslovom »Ali smo potniki na delavskih progah manj vredni od onih na turističnih?« Besede: »Najbolj se razburja tisti, ki se vozi zastonj«, je izrekla neka tretja oseba in ne šofer, kot je bilo navedeno v članku. Alojz Smolej ini zbor Foto - kino kluba Zahvala ubi naše ljube mame, sestre in tel« IVANE SPOREN roj. Vajthovzer se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo tako v velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Posebna zahvala dr. Bajželjnu, An-|tonu Kramžarju in Antonu Zdešarju. žalujoča hčerka z možem Sodnlkar KRANJ — V torek, 25. februarja, je bil v zgornji dvorani Sindikalnega doma občni zbor Foto-kino kluba Kranj, ki deluje v okvire Ljudske tehnike. Poročilom predsednika in blagajnika je sledila diskusija, ugotovitve* uspehov in neuspehov ter možnosti za nadaljnji razvoj. Dokler je klub delal samo na področju črno-bele fotografije, je dosegal uspehe doma in na tujem, številni avtorji so sposobni organizirati samostojne retrospektive na kvalitetni ravni mojstrov fotografije. S pojavom barvne tehnike se je njihovo delo razširilo, obenem pa razdrobilo. Ko so se v klubu pojavile še snemalne kamere, so bile dane možnosti dela kar na treh področjih. Seveda vsako področje zahteva nekaj časa za specializa-,cijo in izključuje dosedanje vi- soke kvalitete na vseh treh poljih hkrati. Odtod trenutna kriza kluba, ki se je pokazala predvsem ob izgubi Puharjevega pokala. Kranj ga je osvajal zaporedoma pet let. Zunanje, delo je bilo usmerjeno predvsem k množičnosti, številni tečaji so imeli namen popularizirati amatersko fotografijo in pridoliti kar največ mladine. Delno jim je to uspelo. Trenutno zunanje delo ni pomembno. Pomembnejša je notranja kriza. Na zboru v torek je bil storjen prvi korak k rešitvi |cga problema — z jasno diferenciacijo treh področij dela: črno bela fotografija, barvila tehnika in film. Ko bo vsako od teh področij okupiralo svoje ljubitelje, ki bodo delali samo zanj, bo le še stvar časa, da se bo klub vrnil na pota prejš-nih uspehov. \ ROPOTA, ?<>. februar?* 19fl sport ft šport ft šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šnort S sport m snnrt • šr>ort # šnort ® šport # šport <& špo CILJ: v klubu vzgojiti mlade nogo V razgovoru o vprašanjih, ki se pojavljajo hkrati s pripravami na novo nogometno sezono v Kranju, so s strani Triglavovega vodstva oziroma moštva sodelovali: predsednik upravnega odbora Jože MIHELIČ, predsednik tehničnega odbora Stane PUCELJ, vodja komisije za ligaško moštvo Milan KRAŠO-VEC, vodja mladinske komisije Ludvik GORJANC, trener Rade JANIĆ, kapetan moštva Ivo PERKOVIC in igralec Vinko ŠIM-NOVEC. Iz izjav, ki so nam jih dali tokrat predstavniki nogometnega kluba Triglav, lahko zaključimo, da letos vprašanja okrog kranjskega nogometa ne bodo bistveno drugačna kot lani. Ob visokih izdatkih za gostovanja omejena finančna sredstva ne zadostujejo, da bi' kvaliteto izboljšali z »nakupom« novih igralcev (razen tega pravila o amater-stvu v slovenskem nogometu to tudi prepovedujejo), zato so se triglavani sami odločili, da se bodo zavzeto pripravili na prvenstvene tekme. Pričakujejo, da bodo v njih osvojili vsaj toliko točk, da bodo ostali na petem mestu, ki so si' ga »rezervirali« že jeseni. V prihodnosti bodo to reševali z načrtno vzgojo mladih nogometašev, tako da jih bodo vodili od pionirjev do mladega moštva, ki bo zadnja stopnica za ligaško moštvo. & Kako potekajo priprave na nadaljevanje prvenstva? ŠIMNOVEC: »Sredi januarja smo pričeli s treningi; enkrat na teden smo bili v telovadnici, enkrat pa zunaj. Že februarja pa smo začeli s kondicijskimi treningi trikrat na teden. Pri tem imamo veliko težav, zakaj igrišči Mladosti in tudi na novem stadionu nimata prh, zato se sproti menimo, kje bomo trenirali. Največkrat se zberemo v Savskem logu, da se potem na kopališču lahko umijemo. To, da nimamo stalnoga mesta in pa dejstvo, da igralci delajo v dveh Ln tudi treh izmenah, pa je vzrok, da so zaenkrat treningi precej slabo obiskani.« PERKOVIC: »Prave kondicije moštvo še nima, vendar so tri tekme, ki smo jih v okviru priprav že odigrali, pokazale, da se zaveda svojih dolžnosti. To skušajo igralci pokazati z borbenostjo, ki je tako uspela, da smo vse tekme dobili. Ajdovščino smo premagali s 3:2, Gorico z 1:0, Anhovo pa z 2:0.« # V kakšni zasedbi bo letos nastopalo moštvo? PUCELJ: »Na spremembe niti mislili nismo, razen če omenim Becića, ki je lani igral v drugem moštvu, letos pa bo prišel v po-štev pri sistemu, ki ga uigrava pivo moštvo. Tako bodo v obrambi igrali: vratarja Brezar II dn Vaga-ja, ki je prav sedaj zaradi nesreče v tovarni poškodovan; šenk, Perkovič, Becič, Brezar I, Jerman in Borišek, ki je prišel iz vojske; vezni igralci bodo Martinovič, Verbič I in Koban II, ki pa zaenkrat še nima izpisnice pri Železničarju; medtem ko bodo v napadu Šimnovec, Tepina, GoŠte, Ugrica in Koban I. Naj omenim, da bo napadalec Verbič II te dni odšel k vojakom,« O Izkušnje in napoved po doslej odigranih tekmah... PERKOVIC: Fantje so tako »zagrabili«, da upam na boljše mesto kot jeseni. Pred prvenstvom bomo igrali še dve tekmi s težjim nasprotnikom (najbrž z Ljubljano), razen tega pa bo tudi prva tekma v okviru SNL, ki jo boamo odigrali z Mariborom B, dobra priprava na spopad za točke. Tudi žreb je ugoden, saj bodo vsa kvalitetnejša moštva prišla igrat v Kranj.« 9 Kakšen sistem uigravate? JANIC: »V prvem delu priprav je bilo težišče na pridobivanju moči, hitrosti in izdržljivosti. Sedaj smo že prešli na sistem, ki vsebuje predvsem taktične variante. V nasprotnikov prazen prostor bomo prihajali s hitrim spreminjanjem mest, tako da nasprotniki ne bodo opazili naše namere. Enostavno povedano: trudili se bomo, da bomo gledali na to stran, žogo pa bomo podali na drugo. Ne morem reči, da je . 4 — 2 — 4 ali 3 — 3 — 4 sistem pač pa ga mi imenujemo kar Tri g'avov.« to # Kako pa je v klubu poskrbljeno za vzgojo nogometašev? GORJANC: »Temu smo šele na začetku poti, vendar imamo prav v zvezi s tem največje načrte. Ker nimamo svoje telovadnice, je nemogoče, da bi doma vzgajal' mlade igralce. Izkoristili pa bomo obliko pionirskega nogometnega tekmovanja, ki je v kranjski občini vpeljana med Šolami. S tega tekmovanja bomo najboljše igralce priletnih v klub, kjer bo zanje skrbela mladinska komisija, po strokovni plati pa isti trener, ki vadi prvo moštvo. Razen mladinskega bi namreč radi vpeljali še mlado moštvo, ki bo nekakšna zadnja stopnica pred prvim moštvom. — Vendar se pri tem pojavlja vprašanje discipline, ki jo je s strani mladih nogometašev zelo malo. Radi bi sicer povedali, da v klub sprejmemo vsakega, ki ga veseli igranje nogometa, vendar bomo pri tem upoštevali tudi uspshe v šoli, da ne bo klub nekakšno pribežališče slabih učencev, ki bi za slabe rede krivili celo nas.« 9 Perspektive glede kadra so torej precej dolgoročne in prej ne moremo računati z boljšo kvaliteto, dokler mladi ne zrastejo. Vzemimo pa primer, da bi občinstvo rado prej gledalo boljši no-e:>met. Kakšni so po-za to? Predsednik kluba Jože Mihelič in vodja mladinske komisije Ludvik Gorjanc MIHELIC: »Javnost lahko želi, ali pa ne želi gledati kvalitetnejši nogomet, Ce želi, da mi dosežemo večjo kvaliteto, potem mora biti publika tista, ki nas bo podprla, kar pa doslej ni bil primer. Finančna sredstva so namreč potrebna, če hočemo vzgajati domače, znatno — najmanj desetkrat — večja pa, če bi hoteli dobiti ljudi od drugod*. Iz prakse vemo, da nihče — ne glede na razglašen amaterizem, ki se ga v našem klubu iz objektivnim in subjektivnih razlo-' gov stoodstotno držimo — brez tega, da mu nekaj nudiš, ne pride. S temi sredstvi ne mislim samo denar. Ce hočemo koga dobiti, je nujno, da mu nudimo tudi stanovanje in zaposlitev. Ker pa so ti ljudje največkrat brez kvalifikacij, je to v Kranju zelo težko uveljaviti. — Tako kot vsaka organizacija tudi vodstvo nogometnega kluba želi napredek. Ce tega ne bi upoštevali, igralci in vodstvo tudi ne bi imeli stimulacije pri igrali iii in delu. Naši cilji pa so, da dobimo domač kader, zakaj le ta Predstavnik] kranjskega nogometnega kluba v razgovoru z našim novinarjem — od leve proti desni: trener Janič, Perkovič, Pucelj, Krašovec in šimnovec daje za nekaj let garancijo, da bo tako, kot si želimo. Po drugi strani je pa problem ta: pod pogoji, ki jih predpisuje amaterski status v slovenski ligi, si mi razen z doma vzgojenimi igralci ne moremo privoščiti nič drugega kot idealizem teh ljudi, ki vse leto nedeljo za nedeljo in po nekajkrat na teden dajo ves svoj prosti čas, se odtrgajo od družin, za to pa ne dobijo praktično nič.« # V zvezi s tem je zanimivo še drugo vprašanje. AH je amaterstvo, ki je predpisano v slovenski nogometni ligi, sploh lahko vodilo k napredku, če upoštevamo, da je slovenska liga zadnja stopnica pred profesionalnim nogometom — drugo zvezno ligo? MIHELIČ: »Nogomet se bo razvijal še naprej, ker ga želijo gledat; tako imenovane široke množice. Seveda se bo razvijal pod pogoji, kakršne si bomo ustvarili. S statusom amaterske lige je prav Totovo nemogoče zahtevati od bralcev, da potujejo po vsej Sloveniji, da morajo trikrat na teden 'renirati, pa zato ne dobijo nobenega nadomestila za izgubljeni čas. V primerjavi z drugo zvezno ligo ;e ta razlika nekoliko prevelika, 'ato je po mojem mneniu še mno-^o stvari treba spremeniti. Kar se tiče amaterizma v slovenski ligi — to je moje osebno mnenje —, se mi zdi, da je to v S'overiii zelo nrohlemaf ično in no veriamem klubom, ki kandidirajo na nrvo mesto, da bi lahko sploh v to kandidaturo šli, če bi se dosledno drsali pravil.« # Kako nri vas nn^raiu-jete igralce oziroma jih plačujete za Izgubljeni čas? KRAŠOVEC: »Pri Triglavu Igralci dobijo za treninge nadomestilo za hrano. Namesto da bi dobil hrano, dobi denar, da si lahko privošči tisto, kar je pri treningu izgubil. Kakšnih posebnih nagrad za dobljene tekme — kot se govori — ne dajemo. Sicer bi kršili amaterska pravila, vendar mislim, da ne bi bilo nič negativnega, če bi za vse izgubljeno v času, ki ga igralec prebije za klub, dajali posebne nagrade v manjših zneskih.« J. Žontar j je potreben £ £ 5 vprašanj, ki si jih zastavljamo pred referendumom o samoprispevku za gradnjo šol v kranjski občini OTROCI gredo v šolo. Vrnejo se šole pozno popoldne, brez knjig, zvezkov in šolskih skrbi. Za pouk v naslednjem dnevu se pripravijo kar v šoli, kjer tudi kosijo in malicajo. Starši so rešeni skrbi za učenje in popoldansko varstvo svojih otrok in skupne ure v družini potekajo sproščeno in veselo, brez živčnega pnganjanja k pripravam na šolo, ki jc sicer tako zelo pogosto. Kje jc tako, sprašujete? Že marsikje in tudi pri nas bo lahko že čez nekaj let, če... Vse šole v kranjski občini imajo pouk v dveh ali celo v treh Izmenah, Številne šole iz zapuščine Stare Avstrije propadajo in so skrajno neprimerne. Ze nove šolo v razvijajočih se naseljih so pretesne, kaj šele tiste, ki pomnijo male kričače, ki danes preiemajo pokojnino ali so že prepustili svoj prostor pod soncem trem rodovom svojih potomcev. Le redkokje lahko govorimo o sledovih možnosti za sodoben pouk in o ustreznih higienskih pogojih. ...če bo predlog /a gradnjo najnujnejših šolskih stavb naletel na najširše razumevanje in materialno podporo. { Zakaj naj glasujejo tudi Dupljani PREDLOG predvideva, da naj bi šolski sklad občine, gospodarske; organizacije in občani s samoprispevkom do konca leta 1966 zbrali 1 milijardo 160 milijonov dinarjev, ki bi jih sproti uporabili za gradnjo šol v Preddvoru, v Cerkljah, na Zlatem polju, za dograditev šole v Šenčurju in telovadnice pri šoli v Stražišču. Občani bi s tem, ko bi plačevali pol odstotka osebnega dohodka (od 125 dinarjev pri dohodku 25 tisoč dinarjev pa do 300 dinarjev pri dohodku 60 tisoč in 450 dinarjev pri dohodku 90 tisoč dinarjev), 3 odstotke od katastrskega dohodka oziroma 2 odstotka od osnov /a dohodnino, skupaj prispevali 180 milijonov dinarjev ali 15 odstotkov potrebnega denarja. Gotovo je, da se bodo za samoprispevek najlažje odloČili v krajih, /;i katere bo denar namenjen. Toda vedeti je treba še nekaj. S sredstvi, ki redno dotekajo, bi naštete nujne objekte gradili deset let in vse ostalo bi moralo počakati. Tako pa bo žc leta 1966 sklad za šolstvo razpolagal z denarjem za popravila. Potrebna in predvidena so v Velesovem, na šenturski gori, v' Dupljah, na Primskovem, v Besnici, v Mavčičah,, v Trbojah, v Voklem, v Zabnici, na Jezerskem in drugod. Tudi potrebe po novogradnjah bo sklad predvidoma lahko sproti dohajal. Koliko šol potrebujemo PO ZADNJI vojni je bilo v kranjski občini zgra jenih 6 novih šol: Leta 1947 šola Pševo, leta 1952 šola Duplje, leta 1959 šola Zalog, leta 1958 šola Trstcnik, leta 1959 šola Lucijan Seljak in leta 1960 šola Stane Žagar. Ugotovljeno pa je, da bi morali vsako leto urediti vsaj eno šolo, da bi se izognil; večjim zaostankom, s kakršnim se srečujemo v tem času. Ze sedaj je gotovo, da bo treba misliti na novo šolo na Orehku, ki bi razbremenila šolo v Straži-šču, na šolo v Čirčah, ob katerih je predvideno večje novo naselje, na šolo pri Vodovodnem stolpu, kjer se stanovanjsko naselje hitro širi in drugod. KaJvfčtR nomanjkoivost šole v Stražišču je, ta . .. . ui.auiiicc. Zgradili jo bodo v prihodnjih treh letih, obenem pa žc mislijo na gradnjo še ene šole v bližini, ker je nova že sedaj premajhna ........ ...*>'.' 'iTMMri šola v Preddvoru je med najstarejšimi Kaj pa proračunski prispevek OB POGOVORIH o samoprispevku se je že marsikdo spomnil na dopolnilni proračunski prispevek, ki ga občani prispevajo od svojih osebnih dohodkov in jc namenjen izključno za gradnjo šol. Res ta denar redno doteka in odteka v omenjene namene, vendar ga ni dovolj. Lan[ se je tako zbralo 109 milijonov dinarjev, letos se bo 130 milijonov. Ker je predvideno, da bo šolski sklad občine pri predvidenih gradnjah letos in prihodnje leto sodeloval z 200 milijoni, v zadnjem letu pa s 100 milijoni (zaradi predvidenih popravil starih šol), bo občinska skupščina prispevala po 70 milijonov iz proračunskih sredstev. Zakaj pa ne bi! VERJETNO ni malo takih, ki mislijo, da ima občina dovolj denarja, da bi vse naštete obveznosti lahko sama speljala. Denarja, ki se steka v njenem proračunu res ni malo, toda oglejmo si še nekaj letošnjih obveznosti: elektrika in javna razsvetljava 235 milijonov, razširitev vodovodnega omrežja 220 milijonov, modernizacija in razširitev cestnega omrežja in mostov 432 milijonov, vodnore-gulacijska dela 100 milijonov, kanalizacija 54 milijonov, vzdrževanje cest in komunalnih naprav 195 milijonov. Razen tega bo občina letos začela z odplačevanjem anuitet (skupaj 194 milijonov) za kredite, ki jih je najela predvsem za negospodarske investicije v zdravstvu in šolstvu. Šole v presežnikih NAJPREJ BO rešeno vprašanje slabih šolskih prostorov v Šenčurju, kjer bo šola, kot kaže, zgrajena do začetka prihodnjega šolskega leta. Med najstarejšimi je šola v Cerkljah, ki je bila zgrajena pred 105 leti, pa tudi šola v Preddvoru, ki je tudi že stara 100 let. Največ učencev ima šola Lucijan Seljak (1191), sledi ji šola Stane Žagar (1030). Najmanj učencev obiskuje šolo v Kokri (13), šolo V Pševem (18) in šolo v Podblici (18). Najmanj učilnic je v Kokri, v Podblici in Pševem, kjer je le po ena, po dve pa imajo šole Velesovo, Senturska gora, Zalog, Besnica, Mavčiče, Trboje, Podbrezje in Trstenik. Najbolj sta obremenjeni šoli France Prešeren in Simon Jenko, kjer so vpeljali 3 izmene. Največ učilnic imata šoli Lucian Seljak (20) in Stane Žagar <16). — M. S.