t% p s iti pre|eman: x& iftlo leto naprej 26 K —h pol leta , 13 , — „ te trt , , 6 „60, vesec , 2,20, tf npravnlštvu pre|enaa: ta »lo leto naprej 20 R — h pol leta , 10 , — , Setrt , , 6 , - „ atsec , 1 „ 70, poiitjanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. NaroinlRe in Inaerate •prejema upravništvo v Katol Tiskarni,'Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi ae ne vraSajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Serae-mskih ulicah St. 2, f., 17. |]hajavaakdan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stav. 224. V Ljubljani, v torek, 30. septembra 1902. Letnik XXX. "V^abilo na naročbo. S I. oktobrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden meseci K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Četrt leta . 6 K 50 h Pol leta 13 „ Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". tt Panica" in „Zarja" slovenskim abifurijenfom in akademikom. Tovariši! Po zrelem in treznem premišljevanju ste se odločili za vseučilišče. Postavili ste si cilj: nabrati si bogatih du ševnih zakladov in jih pozneje rabiti v du-Sevno in gmotno korist domovine in samega Bebe. Rodna zemlja sedaj še ne more utešiti VaSega hrepenenja po umstveni izobrazbi, iskati si jo morate v tujini. Vaš duh je prepojen z vzori našega naroda. Po idealih, katere ste črpali iz bistva nepokvarjenega naroda, hočete pozneje v zrelej moskej dobi delovati za slovensko ljudstvo. Mlade duše potrebujejo zato ved-nega navdušenja in medsebojne pomoči, sicer velikomestni duh zamori v kali vsak idealen vzlet mladih akademikov. V teh nevarnostih Vam ponujata varno zatočišče bIov. kat. akad. društvi: »Danica« na Dunaju in »Zarja« v Gradcu, ki Vas najsrčnejše vabita v svojo sredo. Program »Danice« in »Zarje« Vam je znan; na svoj prapor smo si zapisali: »Na delo krščansko«. Katoliški ste »Danica« in »Zarja«. Krščanstvo je princip našega svetovnega na-ziranja, ker nas je svetovna zgodovina prepričala, da le ono daje človeškemu srcu pravo uteho, srečo in zadovoljnost in da je le po njem in v njem mogoč pravi napredek narodov, h resnim delom na vseučilišču si hočemo utrditi svoje krščansko prepričanje, da kedaj nastopimo kot možje, kristalni značaji. Mi hočemo izvrševati krščanstvo praktično v zasebnem življenju, a spraviti hočemo krščanske nazore tudi v javnosti, med inteligenco do veljave. Narodni ste »Danica« in »Zarja«. Naše krščansko prepričanje ne^ovira in ne mori naše domovinske ljubezni. Mi hočemo duševno in gmotno razvit narod, da tudi on, dasi majhen, stopi na svetovno pozorišče in pokaže svetu, kaj da more. Zato se borimo in moramo boriti, ker to zahteva naravni zakon, pravica do obstoja. Krščansko svetovno na-ziranje pa ne nasprotuje domovinskej ljubezni, ampak jo poglablja in ji daje filozofski temelj, ker s tem, da branimo narodna prava in vzore ter jih razširjamo, vršimo jedno najvažnejših djlžnosti, katere nam nalagata vera in socijalna odgovornost napram rodnemu ljudstvu. To je naše prepričamo, tega se hočemo držati. No bojimo se boja za pravico naroda, pripravili se bedemo zanj dobro in bili ga odločno in trezno. 'Danica« in »Zarja« ho četa pospeševati izobrazbo razuma, kar upata doseči zlasti z izbrano knjižnico, znanstvenimi predavanji na prijateljskih večerih in literarnim klubom, gojiti pa hoče tudi kulturo srca po preje navedenih načelih. Ne samo razum, tudi srce naj pride do veljave. Globoka ljubezen do Bega, domovine in vsega trpečega človeštva naj prešinja naša srca, da ideja krščanske demokracije vedno globlje prodre v srce vsakega posameznika in celega naroda. Naše število narašča, kar kaže, da dobiva naš program vedno več odobravanja in tal med slovenskim dijaštvom. Upamo, da so nam tudi Vi pridružite, da bodemo skupaj delovali za stare narodne vzore po geslu : »Bog in narod!« Na zdar! Na svidenje! Za odbor »Danice« : Matija Lavrenčič, m. p. t. £. predsednik. Za odbor »Zarje«: Josip Dermastija, m. p. t. e. predsednik. Panfe Alijhieri. Minoli teden je zborovalo italijansko društvo »Dante Alighieri« v prijazni in močni Sieni. Ta narodna zveza ima namen širiti jezik in laško kuLjro zunaj kraljestva, in sicer povsod, kjer jej preti narodni boj. Slavnostnemu vsprejemu Siene odgovarja mnogobrojna udeležba zborovalcev; zborovanja se udeleži oficijelna laška vlada, kakor tudi vsaka posamezna oblast; iz govora predsednika Pas-kala Villari-ja izvedo zborovalci, kaj je storila družba od zadnjoga znamenitega zborovanja v Raveni. Iz njegovega zadnjega potovanja na vztočni jadranski obali mora se sklepati, da predsednik družbe »Dante Alighieri« predoči tudi sedanji položaj Lahov po teh deželah. »Že pred dvema letoma je ta zgodovinar na zborovanju v Raveni naglašal usmiljenja vredni največji napor, ki ga delajo redke zveze »Lege« v Dalmaciji. Jedna pest je mož, rekel je Villari, ki se junaško boro proti milijonom Slovanov, kijih obkoljujejo od vseh strani. Povsod je epični boj; korak za korakom branijo zemljo, mož proti možu, šola proti šoli, vas proti vasi. A ob zadnjem potovanju pred malo dnevi je čutil sloveči mož v svoji visoki laški duši grozne bolečine, ko je videl, da je domovina Tomaseo va (Dalmacija) v nevarnosti, da izgubi vsako sled svoje narodnosti, vsled grozne borbo slovanskega elementa preti njej. In pri vsem tem se je tudi lahko prepričal, da meBto mnogih po-greškov, mnogih presledkov in prevelikega nepoznanja naših razmer mora nastopiti, z ozirom na narodno vzajemnost, večje in rodovitnejše delovanje za usodo teh dežel, za katere skrbe, kakor smo že pred kratkim rekli, in za katere mora v jednaki meri skrbeti, kakor skrbč Nemci in Slovani zunaj mej te države. In oni ne delajo tega požrtvovalno v obrambi, kakoršna je naša v stoletnih bojih, temveč da pridjbe posestva drugih«. Tako je pisal »Piccolo« tržaški o tem zborovanju. Iz tega članka lahko posnemamo, da »Lega Nazionale«, kateri pridevljejo laški pesniki častni naslov »irredenta«, ni drugega, nego to, kar je od laške vlade podpirano društvo »Dante Alighieri«. Iz tega poročila nam je nadalje razvidno, da je potoval po naših krajih bivši minister Villari, sedanji predsednik tega društva, kakor nekak nadzornik »Leginih« šol. Rjzvidno je nadalje, da avstrijski Lahi zahtevajo še vočje pomoči iz Italije, da bodo čim ložje poitali-jančili naše kraje. Mož se bori proti možu, vas proti vasi, šola proti šoli, to moramo žalibože gledati vsak dan. V čisto slovenske in hrvatsko vasi so se že zagnali Lahi. In kedo izmed nas naj ne misli, da jim pri tem ne pomagajo tudi laške lire? Preidimo k zborovanju. Udeležil so ga je državni podtajnik v ministerstvu za zunanje stvari Baccelli, več poslancev, oblasti in kakih 300 zborovalcev. V imonu vlade je pozdravil zborovalca Baccelli. Za njim je govoril Villari, ki je rekel, da je prišel za družbo „Dante Alighieri" trenotek, ko najmanj govori, a več dela. Dohodki družbi vedno rastejo. Dohodki podružnic so znašali 88 000 lir. Družba ima 270 društvonikov v Trentinu. Podružnic je 124, članov 16.000. „Povsod preganjajo laški jezik. Od vseh stranij nam prihajajo prošnje za pomoč. V Trentinu stoje nasproti Nemci, v Trstu, Gorici in Istri stoje nasproti Slovani našemu jeziku, ki so polni novih predrznostij; na Reki branijo Mažari laški jezik pred Hrvati, a podpirajo mažarske šole; v največji nevar- LISTEK. Iz Tržiča črez javorniško sedlo na Grintovec. (Dalje.) Pa vselej ni tako mirno in ravno danes ni bilo. Po grdem vremenu je bil tedaj prvi jasni dan, vse je bilo zvunaj, na polju, po travnikih inBenožetih. Vse je bilo zadovoljno, od senožeti do senožeti se je glasilo ukanje in veselo petje. Tudi mi smo pozdravljali z glasnim ukanjem to zdravo, krepko ljudstvo, zlasti se je napenjal Ivan. Pozabil je pri tem na moj nahrbtnik in z veliko ne-voljo sem moral sam paziti nanj, To je bil oni trenutek, ko se je zmuzal poredni za-mašek iz steklenice. Pa kaj še to, zapazil nem tudi v svojo žalost, da je slivovka za Zdravka in gospoda Zarnikovega premočna. Ves v skrbeh za njiju zdravje in blaginjo pokličem Ivana, nehal je ukati in prihitel k meni. Z združenimi močmi sva odpomogla zlu, ki je pretilo naši karavani. Pomagala nama je pri tem hladna vodica mimoteko-čega potočka. Sam nad seboj bi se bil kmalu zjokal radi svojega dobrega Brca. Popenjali smo se vedno višje. Kmalu smo prišli v gozd, ki nas je spremljal do vrha javorni- škega sedla, oteza, ki nas je vodila do sem, se tu cepi. Jedna drži naprej doli na Koroško, druga na planino Javornik, tretja na Storžič. Visoko je sedlo toliko, kolikor Ljubelj ali Brenner. Ko smo prišli do vrha sedla, smo popolnoma pozabili na tržiško dolino, tu smo videli nekaj povsem novega. Strmi Grinto vec se je ponosno vzdigoval pred nami, tenak in vitek kakor igla, njemu na strani pa mogočna Kočna. Zadnji žarki zahajajočega solnca so ju poljubljali, pa kmalu so začeli bledeti, tihi mrak je jel legati na zemljo, v dolini pa so zadoncli zvonovi in peli čast nebeški Kraljici in Vsemogočnemu. Kdor je že hodil po gorah, bo vedel, da Be človeka v takih trenutkih poloti nekaka otož-nost, spomini iz davno preteklih časov Be mu zbudijo, podoba umrlih tovarišev in prijateljev se mu prikaže v vsej krasoti. Tedaj spozna, kaj bo mu bili, kako jih je mogoče žalil in jim grenil že tako trudapolno življenje, milo se mu stori in gorka molitev mu prikipi iz prsi. Velikrat sem že imel priliko opazovati, kako je kak popotnik v tem trenutku krčevito prijel za palico, spremljevalko in družico bede, in nemo zrl v daljavo, dokler se mu ni solza za solzo utrnila iz oči in stekla po velem licu. Nad čim je jokal ? Povprašaj mrak, povprašaj zvezde, ki bo čule njegove vzdihe, in vedel boš. To so res ginljivi prizori. Nič več nismo bili tako veseli, vsak je razmišljal sam pri sebi in molčo smo stopali v koroško nižavo. Z dvojno silo nam je stopila tedaj pred oči žalostna usoda tužnega Korotana. Kam si prišla, ti lepa koroška dežela? Tujec je gospodar, domačin Be mu mora umikati. Kje so tisti časi, ko je raz vojvodskega prestola na gesposvetskem polju zadonela lepa slovenska beseda? Ni jih več in jih ne bo. Ne bode dolgo, ko bodo zadnjega tvojega Bina zagrebli v hladno zemljo in zasadili na njegov grob vrbo ža-lujko ali cipreso, ki bo jokala nad poginom jednega najboljših narodov. Nič več to ni mogoče rešiti, potujčena si in potujčena boš ostala, dokler ne bo angelj življenja zatrobil in bodo ostali tvoji sinovi ter ihtoli radi usode, ki te je zadela. Korakali smo po stezi navzdol kaki dve uri. Ker smo bili še vsi mladi, se je naša potrtDst kmalu polegla, še bolj pa, ko smo zakrožili kako veselo domačo. Trda noč nas je že obdajala, ko smo dospeli do ceste, ki polje iz Kranja v Velikovec. Dobili smo tu gostilno pri »Kanonirju«. Dobri ljudje bi nam bili radi postrogli, pa niso imeli s čim. Pospravili smo par pristnih koroških štrukljev, voščili jim lahko noč ter odhiteli v temno noč. Ker sva midva z Ivanom vedela, da ne preti najinima tovarišema in našemu županu po glavni cesti nobena nevarnost, doslej sva jih bila vedno spremljevala, da bi bila pri rokah v vseh slučajih, — sva jo udarila naprej in med raznimi pogovori dospela v pol uri na Jezersko, kjer sva počakala tovariše. Kraj majhen, pa zelo prikupljiv in priljuden, kar smo seveda videli šele drugi dan. Prvo vprašanje, ko smo dospeli sem, je bilo: Kje prenočiti? Ura jo bila namreč žo jednaj8t. Potrkali smo najprvo na vrata največje gostilne, ki je last koroškega deželnega poslanca g. Muri ja, navdušenega Slovenca — prav za prav, potrkal sem jaz, ker sem bil vedno postrežljiv Bvojim tovarišem, ki so kar mcdleli utrujenosti. Že na potu do Bem imel mnogo opravila i njimi in le vsebina nahrbtnika me je nekoliko tolažila. Torej potrkali smo na vrata. Vrata so se nam odprla, to jo bilo pa tudi vse. Ljudje so se naB menda ustrašili, kajti soditi po opravi mojih tovarišev bi nas bil vsak lahko imel za vse kaj druzega, kakor smo bili. Mi smo bili pa tudi preponosni, da bi bili imenovali svoja imena. (Dalje prib.) noati so Lahi v Dalmaciji. Ker podpira ita-lijanstvo „Lega Nazionale", združili bo ae ž njo tudi Booijalisti. Na vztočni obali Jadranskega morja, nadaljeval je Villari, bije se boj s Slovani. Ker hočejo, da bi bila Avstrija slovanska država, je ta boj z Italijani vedno hujši. Slovanska propaganda je zelo živahna celo v videmskem okraju v Italiji. V Trstu in v Istri se vzdržuje zmagonosno laška prosveta proti Slovanom, ki pa vedno ponavljajo Bvoje napade, polni zavesti v sacci sebe in v svojo sladko bodočnost. Hrvatje in Slovenoi, ki pridejo v Tret, Koper, Pulj, ne Bamo, da postanejo hitro Lahi, temveč prevzamejo od njih tudi vse laško mišljenje. Marsikdo bi rad videl, da bi prišla Dalmacija pod Ogrsko in to radi tega, da bi mogli Mažari braniti Lahe pred vedno bolj prodirajočimi Hrvati. Največja nevarnost za laški jezik je v Dalmaciji. Laški jezik je jezik Jadranskega morja, ker ga govore na vseh ladijab. Zadar je edino mesto, ki se zmagonosno brani in pomaga drugim mestom. V Zadru je 14 000 ljudij, a Zadar je dal v minolem letu »Legi Nazionale« 26.000 K. A v bibeniku, Spljetu, Trogiru so Lahi v nevarnosti, da jih vržejo v morje. Dalmacija nima več niti enega laškega zastopnika v držav, zboru in v dežel, zboru jih ima od 42 zastopnikov samo 6 Z dežele prodrli so Slovani pod vodstvom duhovščine in v mesta napovedujejo pod istim vodstvom vojsko Lahom. Če hočemo, da se ne potopi narod, treba je odpreti nove šole.« Tako je govoril bivši laški minister o naših razmerah. Kar je posebno značilno, je to, da je vedno imenoval Ie „Lego Nazionale" — a le redkoma »Dante Alighieri.« To pa je lahko storil, saj ste obe družbi eno in isto. Kaj naj storimo pa mi Slovenci? Ali naj pustimo, da nam Italija potujči našo mladino in jo potem zahteva za-se? Obstrukcija do leta 1907. Sedanje živahno gibanje proti nagodbi z Ogrsko, kakoršno bi radi imeli Madjari, je poslednjim silno neljubo. Ogrski polofi-ciozni krogi so poizkusili že vsa mogoča sredstva, da bi ustrašili Čehe in sploh one parlamentarne stranke v naši državni polovici, ki bodo zastavile vse mogoče sile, da se ne sklene Avstriji silno škod. nagodba. Ker so pa ostale brezvspešne vse dosedanje grožnje, so nastopili Madjari drugo pot. Po svojem vrhovnem glaBilu »Pester L'oyd« so včeraj spustili v svet zelo senzačno vest, ki dokazuje, da sklepanju nagodbe med Avstrijo in Ogrsko ob, s t r u k c i j a p r a v n i č n e škoduje, četudi traja ista do leta 1907. Utemeljuje pa imenovani list to svojo trditev na sledeči, precej čudni način. V nobenem dogovoru mej našo in ogr. državno polovico baje ni povedano, da mora biti nagodba pod streho ravno do konca tekočega leta. Zakon določa edino le to, da se morajo v letu 1901 pričeti nagodbena pogajanja, kar se je tudi zgodilo ; nikjer se pa ne določa termin, do katerega mora biti delo završeno. Edina posledica, ki bi se pokazala vsled nepravočasne rešitve nagodbenega vprašanja, bi bila ta, da bi se m o -rale skleniti trgovinske pogodbe z zunanjimi državami le za dobo petih let, mesto desetih, torej le do leta 1907. Do tega leta pa itak velja mej obema državnima polovicama sedanje razmerje in do tega čaBa se bo tudi brezdvomno lahko sklenila nova parlamentarna nagodba. Temu dokazilu glaBila ogrskih ofici-elnih krogov se sicer s stališča teorije ne da ugovarjati. Dogovor mej obestranBkima državnima polovioama je res veljaven do konca 1. 1907, če se poprej ne uveljavi nova nagodba, in bi torej recimo Čehi res morali obBtruirati do 1. 1907, če hočejo sploh vreči sedanjo vlado radi nagodbe. Ta doba bi bila res predolga za ob Btrukcijo, ker bi vsaki še tako močni Btranki zmanjkalo potrebnih moči. Cehi bi torej celih pet let nikakor ne mogli vztrajati v obstrukciji, ker bi si s tem brezdvomno nakopali tudi veliko nejevoljo povsodi prikrajšanih volivcev. Z državno-pravnega stališča ima torej »Pester Lloyd« prav, ne pa s praktiikega. V praksi se takoj pokaže, da se Madjari prezgodaj vesele, kelo dvomljivo je namreč, da bi katera zunanja država hotela skleniti z našo državo trgovinsko pogodbo samo za dobo petih let, ker se dosedaj sklepajo vse take pogodbe v vseh državah za o e 1 o desetletje. Za tako pogodbo bi ne mogli dobiti niti Nemčije, ki se nam kaže najbolj prijateljsko, kaj še le ostale države. S tem torej ne bo nič in vlada bo prisiljena, da sklene pogodbo z Ogri pred pretekom leta 1907. Pač pa bi Be dala stvar še nekoliko za-vleči, a le za dobo enegaleta; to pa seveda le v tem slučaju, če bodo druge države sledile Nemčiji in privolile, d t sa pogodba podaljša za eno leto. Vlada bi si ■ tem pridobila časa do leta 1903. Do tega časa bi pa Cehi in tudi druge stranke lahko delale zapreke Koerberjevi vladi, ker gradiva za obstrukcijo se je že toliko nabralo, da ne bodo v zadregi. Nade madjarskih politikov so torej splavale po vodi, in udati se bodo morali prej ali slej, če sploh hočejo imeti kako skupnost z našo monarhijo. Kajpada velja ta migljej tudi za Koerberjevo vlado. Nagodbena pogajanja se završe, kakor je posneti iz najnovejših pojavov, bržkone še tekoči teden. Najboljši dokaz zato je dejstvo, da se dogovori mej obestranskimi ministri v soboto niso prekinili in da so bili naši in ogrski ministri opetovano sprejeti pri cesarju v avdijenci ter tam dobivali potrebnih navodil. Da so bile te avdience res velike važnosti, je dokaz tudi to, da je vladar odložil mej drugim odhod k vsakoletnim jesenskim dvornim lovom in torej še sedaj biva na Dunaju. V nedeljo so ministri zborovali le dopoldne, včeraj so se pa sošli zopet ob navadni uri. Največjo važnost pa pripisujejo kronskemu svetu, ki se je vršil pod cesarjevim predsedstvom včeraj popoldne ob 1. uri. Poučeni krogi trdijo, da je bil ta posvet odločilen v nagodbenem vprašanju ter da bo se poravnale zadnje diference. Pot je torej izravnana in odstranjene so vse ovire ; želeli bi le, da jih ni odstranila popustljivost avstrijskega ministerskega predsednika. Soc. dem. proti nemški ljudski stranki. Velik poraz so povzročili minulo nedeljo vodjem nemške ljudske stranke na Štajerskem socialni demokratje pod vodstvom posl. Resla. Vodji Derschatta in Hof-mann-Wellenhof sta sklicala v Ftirstenfeld velik shod, na katerem bi se bilo seveda govorilo o prihodnjih volitvah, bhod je pa na veliko žalost nemško nacionalnih kolovodij obiskalo toliko soc. demokratov, da so imeli tričetrtinBko večino. Takoj po otvoritvi shoda je zahteval besede vodja Resel, ki mu je pa niso dali. V tem hipu pa je stopil vodja Resel na mizo ter izjavil, da nemški naeionalei ne bodo zborovali. Rekel je, da navzoča večina delavcev ne mara več nikake skupnosti z nemško ljudsko stranko, ki je ogoljufala delavstvo za volivno pravico. Po tej izjavi so pričeli sodrugi kričati ter z vsemi mogočimi stvarmi bombardirati dr. Derschatto. Mož seveda ni mogel izpregovoriti niti besede in v malo ; minutah so ostavili dvorano vsi »prijatelji« ljudskih pravic. — Radovedni smo le, kako dolgo bo trajalo to nasprctjtvo in če se ne najdejo bratci še tekom teh volitev složno v boju proti »klerikalcem«. Laži z občnega zbora Gustav-Adolfovega društva v Kasselu. Na občnem zboru imenovanega društva, ki se je vršil pred nedavnim v Kasselu, je bilo mej drugim prisotnih 14 pastorjev iz Avstrije, ki so seveda lagali, kako napreduje protestantBtvo v naši državi, hudovali se nad P. Albanom, ki potom inaeriranja vspešno pobija razne rimobeže. Obenem bo pa seveda beračili pri Nemcih, ker drobiža te vrste ljudem vedno primanjkuje. Menda je ravno vsled njihovega javkanja dobila be-ljaška občina znaten prinos iz ustanove imenovanega društva. — Toda to je bolj postranska stvar pri osvetljevanju laži, ki so se jih iznebili na tem shodu znani pročod-rimski kričači. Zanimivo je marveč izvajanje francoskega odpadnika Bourierja. Ta je pred kratkim v Helberstadtu še trdil, da je v Franciji naraBlo število odpadlih duhovnikov na 200, katere trditve pa vkljub veliki nagradi ni mogel dokazati. V aprilu letos je povedal, da jih je že 500, na tem shodu je pa slovesno izjavljal, da je na Francoskem odpadlo že 8 0 0 katoliških duhovnikov. — V resnici jih ni niti šestdeset, kar se je dognalo po poizvedovanji pri francoskih škof. ordinarijatih. Od teh jih je ravno v zadnji dobi zopet čvetero prestopilo v katol. cerkev in se izpokorilo. V 80 francoskih škofijah z nad 50.000 duhovniki jih torej ni niti 60 odpadnikov, in na shodu se laže prvak pročodrimcev, da jih je 800. Iz brzojavk. Nagodbene konference se nadaljujejo tudi danes pod cesarjevim predsedstvom. Viri vedo poročati, da so že odstranjene vse največje težkoče. — Bolgarsko Blavlje. Včeraj zjutraj se je v navzočnosti velikega kneza Nikolaja Niko-lajeviča, kneza Ferdinanda, ruskih generalov, ruske in bolgarske duhovščine ter druzih slavnostnih gostov vršilo Blovesno blagoslov-Ijenje spominske cerkve in semenišča na Sipki. Pri tej priliki je imel knez Ferdinand politično važen nagovor, odgovoril mu pa je ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič. — Burski generali pridejo v Barolin in bodo sprejeti od nemškega cesarja. — Vinska klavzula. Iz Budimpešte javljajo, da se je povodom nagodbenega pogajanja določila carina za italijanska vina v splošnem na 20 zlat. goldinarjev v mejnem prometu v omejenih množinah pa na 3'26 gld. — Volitve na Švedskem. Od 230 volitev za II. zbornico je sedaj znanih 228. Izvoljena pa sta 102 liberalca, 94 desničarjev, 32 divjakov in 4 soc. demokratje. Liberalci pridobe 12, kmečka desniška stranka izgubi 23 mandatov. — Koreanski cesar živ. Vest o smrti koreanskega cesarja se sedaj dementira. Uradno se poroča, da se cesar prav dobro počuti. — Car ruBkim delavcem. Povodom spuščanja nove oklopnice »Knjas Suvarow« v morje je car nagovoril delavce v ladijedel-nioi ter jim mej drugim rekel: Bodite mirni in ne dajte se zapeljati od slabih ljudi, ki bo istotako vaši sovražniki, kot moji. — Predsednika R o o s e -v e 11 a so morali včeraj zopet operirati. Vkljub zatrdilu zdravniških krogov predsednik še ni izvan nevarnosti. Emile Zola f. 11 est grand dans son genre, mais son genr«; est petit. Zadušil se je dne 29 sept. in umrl. Bil je pred nedavnim časom še na dnevnem redu, a njegova pisateljska slava je začela temneti in povzdignil Bi jo je s tem, da je žida Dreyfusa po časopisih branil ter si pridobil naklonjenost klepetave židovske žur-nalistike. Zola je umrl. Rojen je bil 2. apr. 1840. Njegova pisateljska osebnost je značilna za njegov vek. Zola je bil sovražnik krščanske omike. Bil je vseskozi materialist. V svojih romanih je izkušal religijo pregnati iz človeškega življenja. Ali jo je popolnoma preziral, ali jo je smešil, ali se je naravnost boril proti njej. A pri tem je Zola sam nehote priznaval in dokumentiral s svojimi spisi vso žalostno praznoto svojega svetovnega naziranja: ko so je obrnil od vere, od krščanstva, izgubila je njegova umetnost tudi ideale. Iskal je svoje predmete tam, kjer drugi umetniki zagrinjajo nago istino s plaščem sramežljivosti. Ril je po blatu, iz-prehajal se po močvirju. Novodobni naturalizem ga slavi koi svojega glavnega zastopnika. Ia kot tak je Zola velik v svoji stroki, a njegova stroka je nizkotna. Slavili so ga oni, ki bo tudi nizkotni, oni, ki se radujejo ob nizkotnem. Njegovi romani so našli na tisoče in tisoče bravcev ter so pripomogli mnogo k temu, da je neki sloj francoskega prebivalstva tako frivolno nenraven. Socialni demokratje so jako pridno razširjali njegove spise, in tudi buržoazija jih je slastno požirala, ker je našla v njih sebi primerno umazanost. In vendar je prav umetniškega pri Zoli jako malo. Bil je mojster popisovanja, umetnik besede, fotograf b peresom. A duhovitosti je najti pri njem bore malo. Svoje romane je izdeloval nekako rokodelsko. Strašno dolgi popisi, ki gredo v vse posameznosti in pri katerih je zaradi večje popolnosti tudi kaj plagiral, kažejo, kako visi pisatelj popolnoma ob materiji in nima duševnega vzleta. V zadnji dobi njegovega pisateljevanja sta dve ideji posebno voddni zanj, a tudi ti dve sta se zadušili v materializmu: Ver sko hoče katoliško cerkev uničiti s trilo gijo »Rome«-»Lourdes«-»Pariš«, bocialno pa hoče namesto krščanskih štirih evangelijev postaviti materialistični evangelij piodovitosti in dela. Zdaj se zdi še velik, ker ima mnogo pristašev. A padel bo v pozabljenost, ker njegova umetnost nima življenja. Umrl je slučajno. Naredil je izlet v Se-dan ter ae vrnil 29. septembra zvečer v Pariz. Bil je truden in je legel v posteljo. V stanovanju so imeli zračno kurjavo. Cev se je premaknila in plin je uhajal iz nje. Zjutraj, ko ni bilo Zole iz sobe, so prišli sluge gledat. Vdrli ao vrata in našli Zolo mrtvega med dvema psoma, ki se pa nista zadušila. Njegova žena se ni popolnoma zadušila in upanje je, da ozdravi. Slučaj sedaj preiskujejo. 8 Krasa. Ker je bila do srede septembra t. I. huda suša po Krasu in Vipavskem, je marsikatere jesenske pridelke zelo oškodovala, tako da po Krasu bo malo turšice in ajde; tudi vina bo manje od lani. Tudi po Vipavskem bo letos sploh manj turšice in vina od lani, po nekaterih krajih komaj polovico; trgatev se bo začela šele začetkom oktobra, ker je vsled suše in kasne pomladi vse nekoliko zaostalo, pa utegne biti ravno radi suše boljše od lani. Sadja pa so imeli po Vipavskem še precej, posebno so letos dobro obrodile češplje; tako so bile v nekaterih krajih drevesa ž njimi obložena, da so jih morali podpirati s koli in so se veje šibile in lomile od teže in množine, kakor n. pr. v gorenji Branici, kjer imajo posebno veliko istega sadnega drevja, kakor nikjer drugod. V začetku so jih prodajali komaj po 6 kron meterski stot, zdaj pa so že po 12 K, pa jih ni dosti več. Pošiljali so jih na Dunaj in celo na Češko v Budjevice. Naši kmetje so letos prejeli lepe novce zanje. Naj bi jim tudi dobro teknili 1 Dne 6. sept je naš novi gosp. knezo-nadškof prišel v Komen, kjer so ga duhovščina in gg. uradniki s c. kr. okr. glavarjem sežanskim g. A Rebekom na čelu spodobno pozdravili, vkljub veliki plohi, ki se je tedaj vlila. Knezonadškof pozna dobro vso svojo duhovščino, s katero jako prijazno povsod občuje. Verno ljudstvo povsod slovesno sprejema svojega višjega pastirja. O tej priliki je naš miloBt gosp. knezonadškof povsod syojo zadovoljnost izražal glede znanja birmancev v kršč. nauku; drugim duhovnikom pa svojo zahvalo, ker skrbe toliko za lepoto cerkva, za katero nekateri tudi sami mnogo žrtvujejo. Tako se je izvršilo prvo apostolsko delovanje našega novega mil. knezonadškofa v popolno zadovoljnost. Tudi je bilo vse občevanje gosp. knezonadškofa z duhovščino in ljudstvom izjemno v slovenskem jeziku. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. septembra. Dr. Tavčar v Hotedršici — važno pripoznanje liberalnega voditelja. V liberalni občini hotederški je imel v nedeljo dr. Tavčar shod. Spremljal ga je dr. Kušar, ki je tudi govoril in označeval obstrukcijo kot — sirovo. Dr. Tavčar je gotovo mislil, da bo o surovosti obstrukeije liberalce najbolj prepričal, če jo dr. Kušar za sirovo spozna. Na shod so prišli tudi logaški liberaloi. Tudi iz petih drugih občin so bili navzoči liberalci, a vseh skupaj je bilo le okolu 200. Samoumevno je, da je dr. Tavčar govoril skoro samo o dr. Šusteršiču terjazborovalcem razlagal, kaj dr. Šusteršič — j č. Pravil je, da dr. Šusteršič ne živi od sladkih koreninic in od zelenih kobilic. (Liberalci se smejejo.) „Sta--nuje v pozlačenih sobah ter dela pokoro s tem, da si vsak dan polni želodec s pečenkami in sladkimi tortami". (Liberalci požirajo sline.) „Pa tudi ta hrana »u ne ugaja več in poželi si kaj boljšega. Iznašel je ravnokar novo vero človeške krvi." Dr. Tavčar je na to čutil potrebo izjaviti, da se liberalci »kakor piščanci v kurniku ne bodo dali zaklati." Dr. T a v č a r je po poročilu »Naroda« »prav vspešno« zavračal očitanja, da je liberalna stranka proti veri. »Nasprotno je resnica«, dejal je dr. Tavčar, »mi branimo Boga in njegovo sveto vero pred ostudneži, kakor je dr. Šusteršič s svojimi prijatelji.« Dr. Tavčar je zahteval, naj duhovščina z liberalci v miru živi, naj iščejo izveličanja njihovih duš in naj se ne utikajo v necerkvene stvari. Nato se je dr. Tavčar zopet veliko pečal z jedrni. O duhovnikih je dejal: „Ni je posvetne Btvari, da bi v njo no vtaknili svojega nosa, in če hoče kje gospodinja kašo zabeliti, že se prikaže mladi kapelan, pa ji iztrga ponev iz roke, češ, jaz o zabeli več vem, kakor ti." S takimi duhovitostmi je osrečeval liberalni vodja svoje poslušalce. Splošna volivna pravica je „nov košček s sladkorjem potresenega kruha." Da ni prijatelj takega kruha, je dr. Tavčar povedal takoj. Izjavil je kot zastopnik »svobodne misli«, dani za splošno volivno pravioo. Kar škofu in dr. Šu-steršiču ugaja, to je za liberalce strup. Dr. Tavčar od splošne volivne pravioe pričakuje strašne grozovitosti. Dejal je: Nastanejo časi, v katerih bo hotelo vsako jajce več vedeti kakor kura. (Ta stavek se zdi »Narodu« za liberalce tako važen, da ga je tiskal razprto.) Pa ne samo to! Nastane tudi tako sovraštvo, kakor ga dežela še ni poznala : vse se bo mej seboj klalo in zatiralo, sosed Boseda ne bo pogledal, rodila se bo zmešnjava nad zmešnjavo, ponehal bo vsak red, ponehal vsak mir, kar morate pač sami od sebe p r i p o z n a t i." „Misel splošne volivne pravice je morda nekaj nebeškega" ali kaj dr. Tavčarju greni to misel, povedal je na ves glas. Izjavil je: „Bila bi to volivna pravica neumnosti in nazadnjaštva. Niti enega mandata bi ne dobili naprednjaki." Tako je pojasnil liberalni voditelj položaj. Tudi dr. Tavčar je torej pripoznal, da nimajo liberalci mej našim ljudstvom nobene zaslombe in da jih to ljudstvo, ako se mu da pravica, ki mu gre, pomete s pozorišča. Za to se liberalci ustavljajo razširjenju volivne pravice, ker vedo, da bi jim potem odklenkalo.Tako je liberalni voditelj dr.Tavčar sam povedal vsemu svetu, pri čem so „na-prednjaki". Ali bo sedaj spoznala to tudi deželna vlada? 251etnico trudapolne učiteljske službe praznuje jutri v Novem mestu veleč. p. de-finitor Viljem Vindišar. Ker je b 1. oktobrom 1877 v prijaznem Kamniku kot učitelj nastopil, mu kot vzornemu učitelju raz-ven Novomeščanov vzlasti hvaležni Kamni-žani navdušeno kličemo: Na mnogaja ! Državno pravdništvo. Pri „Styriji" v Gradcu je izšla brošura „Katholisohe und protestantische Rechtfertigungslehre", v kateri se vednostno in mimo razpravlja o razločku med protestantsko in katoliško vero. Skofijstvo sekovsko je knjižico odobrilo. A državno pravdništvo jo je zaplenilo! Ta slučaj kaže, kam orno prišli v Avstriji. Kaki pamfleti zoper katoliško cerkev izhajajo v listih dan na dan ! Kake podle napade sme prinašati „Narod", in državni pravdnik mu nič ne stori! Ako pa spiše katoliški duhovnik odgovor, ki ga škofijstvo pregleda in odobri v znak, da ni v njem nič javnemu redu kvarnega — ga pa državni pravdnik konfisoira! Šolska vest Štirirazrednico v Kočevju so razširili v petrazrednico in imenovali za začasno učiteljico absolv. učit. kandidatko gdčno Gabr. Vidmar. Umrla je v Podgradu hčerka g. Sla-voja Jenka, Božena. Hvalevredna naprava Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu je ustanovila malo hranilnico »Čebelico". Statistika o pazinskih šolah. V Pazinu izobražuje 25 učiteljev in 7 učiteljic 760 učencev in učenk, in to v naslednjih šolah: italijanski otroški vrtec, italijanska trirazredna dekliška, štirirazredna moška ljudska šola in italijanska real. gimnazija, vkupno 370 učencev, Hrvatska dvorazredna ljudska šola s e. kr. pripravnico in gimnazijo, vkupno 390 učencev. Oo. frančiškani podučavajo veronauk na štirirazredni italijanski in dvorazredni hrvatski ljudski šoli, na c. kr. hrvatski pripravnici in drž. gimnaziji, kjer frančiškan fr. Frid. Stockl kot učitelj petja neumorno deluje.' Ondriček v Novemmestu. Na povabilo »Glasbene šole" in „Dolenj. pevskega društva" pride komorni virtuoz bržkone 20. oktobra v Novomesto, kjer bo priredil koncert. Is Kranja se poroča: V nedeljo 28. je napravilo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo javno tombolo na glavnem trgu. Ljudstva je bilo veliko število. Za tombolo je dobil nek dijak V. bučo. Naval Pogačnik je 28. L m. gostoval v praškem narodnem gledišču. Dosegel je velik vspeh. Is Gradca se poroča, da je pruski naučni minister profesorja graškega vseučilišča dr. Friderika K r a u s a poklical za naslednika prof. Gerharda na berolinBko vseučilišče. Stavke. Stavka sodarjev v Trstu je končana. Sodarji so si priborili skoro vse, kar so zahtevali. Mej tržaškimi kamnoseki se je zopet pričelo gibanje za stavko. Ii četrtega nadstropja seje vrgel na cesto v Trstu 501etni delavec Ernest M i 1 i o. Vrgel se je skozi okno na ulico Riborgo. Priletel je z glavo na tlak s tako silo, da si je grozno razbil lobanjo ter ostal mrtev na licu mesta. Prihiteli zdravnik je mogel konstatirati le nastopivšo smrt. Gosdni požar. Blizu Bakra na posestvu Trebeštin je v nedeljo popoldne začel goreti gozd. Bila je velika nevarnost zaradi močne sape. Pritisnilo je ljudstvo in kmalu so prišli pomagat tudi trsatski ognje-gasci, ki so do noči gasili. Ogenj so bržčas zanit.le iskre iz železničnega stroja. Ogenj. Dne 28. t. m. je pogorala se-nica z vso krmo posestnici Ljudmili Milic v Toplicah na Dolenjskem. Zažgali so bržkone otroci. Bela zastava vihra sedaj raz okr. sodišča v Litiji v znak, da ni v ondotnem zaporu nikakega kaznjenca. Konj ubil je v Mariboru izvoščka Antona V o g 1 e r j a. Hlod ga je ubil. Pri nakladanju hlodov je 22. t. m. v Bukovju pri Postojni padel en hlod na 12ietnega Fr. Požarja in ga na mestu ubil. Kongres društva »Dante Alighieri« v Sieni je končan, sedež društva so prenesli v Videm, torej do slovenske meje ob Avstriji. V odbor so mej drugimi izvoljeni bivši ministri in državni podtajniki Villari, Rava, Picardi, Guicciardini, GLnturco in Pascolato; dalje sta v. odboru profesor D' Ancona, ki je predlanskim pisal, da so Hrvati barbari, in žid Nathan, veliki mojster italijanskih frama-sonov. Kakor se vidi, so pravi možje skupaj. Ljubljanske novice. Okrajna bolniška blagajna je dobila sedaj telefonsko zvezo, ter ima štev. 172. Telefona se interesenti lahko poslužujejo v vseh slučajih, le priglasila in odglasila delojemalcev se morajo javiti osebno v pisarni. Sreča policijskega stražnika. Policijski stražnik Jakob Keržanje imel danes ponoči srečo. Naj poprej je ujel na Karlovski cesti lepo jerebico, potem je prijel velikega psa za dolgo belo dlako, ko se je brez gospodarja klatil po D jlenjski cesti, in slednjič je dobil na Karlovski cesti neko slaboumno žensko. Imel je vse tri hkratu na policijski stražnici. Tujci v Ljubljani. V tukajšnih hotelih in gostilnah je prenočevalo pretekli mesec 1910 tujcev. Mnogi drugi tujci niso mogli dobiti prenočišča. Tatvine v kavarni „pri slonu" se nadaljujejo — površniki zginjajo. Ivanu Linin-gerju, bivšemu posestniku na Rimski cesti št. 6, je bil včeraj zvečer v kavarni »Pri slonu« ukraden površnik, suknja. To je v teku jednega tedna drugi slučaj, da je bila v tej kavarni ukradena površna suknja. Lahko je mogoče, da se je kak židovski potepin pri klatil v Ljubljano, ki krade po kaflrnah suknje. Trzinski psi. Anton Pezdir, trgovec v Mengšu, je prišel včeraj k posestniku vulgo Grojzdku v Trzinu na dvorišče, kjer je bil priklenjen pes. Pezdir je prišel preblizo psa in ta se je zagnsl v njega in ga zgrabil za levo roko pod komolcem in zasadil zobe tako globoko v meso, da mu je iztrgal z roke kos mesa. G. Pezdir je šel takoj v bolnico. Mestna posredovalnica za delo in službe, MeBtni trg št. 27. Od 19. do 25. septembra je dela iskalo 20 moških in 58 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 5 moškim in 50 ženskim delavcem. V 41 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarija do 25. septembra je došlo: 2187 prošenj za delo in 1882 deloponudeb, v 1241 slučajih je bilo delo sprejeto. — Delo dobe takoj: 3 hotelske sobarice, 3 natakarice, 2 gospodinji, 2 gostilniški kuharici, 2 fini in 5 navadnih kuharic, 1 kuharica k orožnikom, 10 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 3 gostilniške deklice, 4 dekle za kmetijska dela, 4 konjski hlapci, vajenci za trgovino, kavarno, ključavničarja. Službe iščejo: 2 skladiščnika, 2 pisarja, 1 izprašan kurilcc, 1 vrtnar, 1 ključavničar, 1 kletar, več trgovskih slug, 1 knjigovodkinja, več računajočih natakaric, blagajničark, izurjenih prodajalk in začetnic. Oddati j e : 1 stanovanje z 1 sobo, več mesečnih sob in dijaških stanovanj. V najem se iščejo razna stanovanja. V zapor odpeljali bo danes dopoludne kramarico Marijo Suhadobnik na sv.Petra cesti št. 44. Zena je imela nastopiti pri sodniji v Novem mestu osemdnevno zaporno kazen, pa je nastop vedno zavlačevala. Danes jo je policaj z zvijačo izvabil do sod-nije in jo tam izročil ječarju. Prepeljali jo bodo v Novomesto. Suhadobnik se je trdo branila nastopiti kazen in je povsod proBila, da bi se jej kazen spregledala, pa bilo je zastonj. Žena je nekemu trgovcu povedala nekaj, vsled česar je bila obsojena radi raz žaljenja časti. Zgubljeno Od Gospodskih ulic po poti skozi Zvezdo in po Schellenburgovih ulicah do Dunajske ceste je bil zgubljen zlat pr-Btan s črkama L. V. Pred Trnkoczyjsvo lekarno je danes dopoludne vrgla kožjast hišnega posestnika g. Antona Gebo. Bil je prenesen na magistrat, kjer pa je kmalu prišel k sebi in se podal domov. Kako si Ljubljančanje zdravijo trganje. Marija Markič, sprevodnikova žena na sv. Petra cesti št. 57, je imela v nogah trganje in je trpela hude bolečine. Sreča pa je hotela, da se je seznanila z možem, ki zna korenito ozdraviti trganje v nogah. Po nasvetu tega moža navezala si je na noge srbotja, in to tako, da so se jej vnele noge in se jej napravili mehurji, iz katerih je odteklo mnogo vode, ko jih je mož z britvijo prerezal. Toda, kakor žena pravi, pomagalo pa je. Bolečine so jej odlegle, prikazalo pa so se nove, katere mora sedaj zdraviti zdravnik. V Ameriko! Danes po noči je odpotovalo je z južnega kolodvora 85 izseljencev v Ameriko. Dezerter na češpljevem drevesu. Anton Sme služi že Bicer eno leto in dan pri bram-bovcih, pa se še le ni privadil vojaške službe. Petkrat je žo pobegnil, pa vsakokrat so ga ujeli doma, ker drugam tako ne gre. Na spomlad je bil prišel domov, ko so bile črešnje zrele in je tiste doma obiral, dokler niso prišli po njega. Sedaj pa je prišla jesen in sme se je spomnil, da so doma zrela jabolka in zrele lepe češplje. Ušel je zopet i i vojašnice in ker ga ni bilo nazaj, šli so ga iskat domov in ga res našli na češpljevem drevesu. Moral je nazaj v vojašnico. Včeraj popoludne so ga pripeljali nazaj, toda ostal je le do večera. Noč ga je spet vzela. Najbrže je šel spet domov na češpljevo drevo. Zimski vozni red na elektr. železnici, veljaven od 1. oktobra 1902 do 30. aprila 1903. Proga južni kolodvor-Mestni trg-do-lenjski kolodvor: Od južnega kolodvora na dolenj. kolodvor prvi voz ob 6. uri 30 min. zjutraj, zadnji ob 9. uri zvečer, od južnega kolodvora do garnizijske bolnice zadnji ob 9 45 zvečer, od Mestnega trga na južni kolodvor prvi ob 6 14 zjutraj, zadnji 9 2ž zvečer, od Mestnega trga na dolenj. kolodvor prvi ob 6 23 zj., zadnji ob 9 7 zv, od dol. kolodvora na južni kolodvor prvi ob 6-40 zj., zadnji ob 9 10 zv., od dol. kolodvora k vojaški bolnici zadnji 9 25 zv. — Proga Mestni trg Garnizijska bolnica: Od garnizijske bolnice na Mestni trg prvi voz ob 6. uri 5 min zjutraj, zadnji ob 926 zvečer., od Mestnega trga do garnizijske bolnice prvi ob 6-39 zj., zadnji ob 9 52 zv. — Pred 8. uro zjutraj in po 8. uri zv. vozijo vozovi vsakih 15 min., sicer pa vsakih 7 in pol. m. Kotiček za liberalce. Liberalci imajo duhovnika! Liberalci menda niso zadovoljni z dvema duhovnikoma, ki so ju privabili k sebi. Zidaj so iztaknili enega, kateri tudi — mašuje. V soboto so predstavljali v gledišču igro »Gospod Jakob«, v kateri nastopa duhovnik po Malovrhovem srcu, ki izjavlja, »da se nič v politiko ne meša«. Liberalci so tega »duhovnika« počastili s ploskom. Tako, zdaj so ga naj pa tudi drže in naj druge puščajo pri miru ! »Slov. Narod« se v sobotnem članku tako jezi nad shodi katoliško nar. stranke, da mu je ušla že itak ne preobilna pamet. Najprej se norčuje iz teh shodov, da so »komedija« in da jih »mogočna« liberalna stranka lahko prezira — potem pa dostavlja, da je mcgoče, da bi prišli »klerikalci« po ravno t>h shodih do »maloštevilne večine« ! strašno se zgražajo liberalci nad ob strukcijo ter pravijo, da je obstrukcija zlo-činstvo. V sobotnem »Narodu« pa pravijo, da če bo zdaj dobila katol.-narodna stranka večino, potem bodo pa liberalci ob-s t r u i r a 1 i. Tako torej sami pravijo, da bodo to delali, kar zdaj tako »ogorčeno« obsojajo. Mi bomo pa imeli velik »špas«, če bomo videli obstruirati — kapitalistično aristokratsko zvezo. Obstruirati morejo le mladeniške stranke, ne pa politični mrliči. Izpred sodišča. S kladivom za gramoz je udaril dninar Jaka Lof iz Sred. Bitenj v jezi svojega tovariša Franceta Hiršenfelderja a tako silo po levi nogi, da mu je zlomil kost. Prisojeno mu je bilo 3 mesece težke, z 1 postom in trdim ležiščem na teden pooj-štrene ječe. Borovce posekali bo 15 let stara Janez Kačnik in Miha Lipovšek (er blizu dvanajst let stari Tine Lipovšek, vsi iz Prevoj, v vrednosti nad 20 kron. Tatvino, katero priznavajo, izvršili so v domačih gozdnih delih na škodo tamošnjih štirih posestnikov. Sodišče je obsodilo Janeza Kašnik na dva meseca, Miha Lipovška na šest tednov ječe, Tineta Gostiča pa zaradi njegove mladosti na deset dni zapora v posebno za to odločeni prostor. Tepei. V Motniku pri krčmarju Francetu Senica sta popivala med drugimi tudi delavec France Hribar iz Okroga in Janez Hočevar. Vsled nastalega prepira pahnil je Hočevar Hribarja v zid, ta pa mu je z nožem prerezal desno Btran lica od ušes do spodnje čeljusti. Obsojen je bil na šest mesecev težke, z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni poostrene ječo. Norca pusti pri miru, pravi stari pregovor, a tega ni hotel umeti Andrej Kremžar iz Prapreč, ko ste s slaboumnim Peregrinom Smolnikarjem na Pavličevem podu v Podpeči škopnike delala. Kremžar je na vse načine dražil Bvojega tovariša, dokler ni temu prešlo potrpljenje ter ga prijel ne prav posebno rahlo za vrat in ga potisnil med škopnike. Kremžar ga nato s pip-eem v prsi sune ter ga telesno poškoduje. Prisojeno mu je bilo tri mesece težke ječe z enim trdim ležiščem na teden. Dva meseca ječe zaradi jedne zaušnice. 391etni Anton Torkar, posestnik iz Podbrda. zasolil je dne 27. julija nekemu Jožefu Šenku tako močno zaušnico, da mu jo prebil ušesno mrenico. Zaradi tega je dobil dva meseca ječe in mora plačati 50 K odškodbe za bolečine. Junak afere svetoferonimske v Rimu, tisti zloglasni »profesor« S. Piero-tich, je bil dne 18. t. m. na zadarskem sodišču obsojen na 6 mesecev jBČe radi zvijačnega izmamljevanja denarja. In tega človeka so lani italijanske novine opisovale kakor uzor značaj dalmatinskega patrijotizma ! Ta človek si je prisojal pravico, nastopati v Rimu kakor zastopnik jedne cele pokrajine 1 S tem Človekom so se pogajali diplomatje kakor s kako velesilo! Italijanskemu »kulturnemu« življu v Dalmaciji pa naše so-žalje na takem zastopstvu pred širokim svetom! Zagrebški dogodki. Radi zagrebških demonstracij je bil v soboto 15Ietni gimnazijec Aleksander Duma obsojen na 8 mesecev težke ječe. Vrgel je kamen. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Nov finančni škandal je v Nemčiji. Akcijska družba za kemično industrijo v Mannheimu je napovedala konkurz. Več ravnateljev je zaprtih, ker so družbi kradli denar. — Povodnji na L a -šk e m. Na raznih krajih na Laškem je včeraj silno deževalo. Voda odnaša mostove. Na polju je grozna škoda. V Belpasso se je podrla cerkev. — Morilec oproščen. Pred dunajskimi porotniki je bil včeraj so-darski mojster Štefan Tipell, ki je 18. februvarija s sekiro pobil svojo nezvesto ženo, oproščen. Tuai vprašanje o uboju so porotniki zanikali. — Morilci na železnici. Iz Baku se poroča: Med železniškima postajama Lsangatschaly in Duwonnaju trans-kavkaziške železnice sta dva potnika prvega razreda umorila kontrolorja in železniškega sprevodnika. Morilca sta pobegnila v gore. — Kongres rudarjev je v Com-mentry sklenil splošno stavko. Dneva, kedaj Be stavka prične, Se ni določil. — Umorjeni milijonar. V New Yorku so industrijca in večkratnega milijonarja Csafta našli v nekem zloglasnem hotelu umorjenega. — Predsednik ameriških združenih držav Roosevelt je bil operiran na nogi. Sedaj se je bolečina prijela tudi kosti. Zdravstveno stanje predsednikovo Be je kljub operaciji poslabšalo. — benzacijonelno p o-miloščenje. Nemški cesar je na dve leti zapora obsojenega poročnika Thimeja, ki je v dvoboju ustrelil dijaka Helda, popolnoma pomilostil. — Na Vezuv nameravajo zgraditi električno železnico. — Štirinajst turistov ponesrečilo je po poročilih iz Gorlica preteklo nedeljo na Kulmsteinu. Trije turisti so mrtvi, več je nevarno ranjenih. Zaroka v avstrijski cesarski hiši. Nadvojvodinja Elizabeta, najmlajša sestra prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, se je zaročila z vnukom Don P e -d r a , zadnjega braziljanskega cesarja. Samomor radi bolesni svoje žene. Tovarn, delavca Antona Obergella z Dunaja so našli pred dnevi mrtvega v postelji, držečega v vsaki roki revolver. Kot vzrok samomora navaja na listu neozdravljivo bolezen svoje žene, ki se nahaja v bolnišnici. Kongres sa varstvo literarne lastnine. V Neapolu Be je otvoril pred dnevom kongres za varstvo literarne lastnine v navzočnosti naučnega ministra N a s i - j a. Minister in francoski delegat Pouillet sta govorila. Električna želesnica med Verono in Rivo. V Gardi se je pred kratkim zbo- rovalo v svrho zgradbe električne železnice med Verono in Rivo. Železnica bi stala 12 milijonov lir. Velikanski predor. V Ameriki hočejo na centralni progi predor skozi Sierro Nevado v visočini 5300 čevljev. Predor bo dolg 34 000 čevljev, stal pa bo okrcg 57 milijonov mark. Pot Chicago - &an Francsco bi bila s tem za 16 ur krajša. Vožna iz Ntw Yorka Chicage v San Francisco bi trajala manj kakor 3'/, dneva. Samo ena vejica. Kolikega pomena je vejica, spričuje sledeči dogodek: Neki šolski nadzornik je prišel k županu nekega malega mesta in ga prosil, naj ga spremlja pri njegovem nadzorovanju v razredih. Zu pan je bil kaj slabe volje in godrnjal je, ko je šel v drugo sobo pripravit se: »Rad bi vedel, kaj ta osel že zopet tukaj hoče l« Nadzornik pa je to slišal, a ni nič rekel — in se je napotil z županom v šolo. V prvem razredu bi bil nadzornik rad videl, kako znajo učenci postavljati ločilna s,ra menja. »Mi ne vprašujemo dosti po vejicah in drugih takih malenkostih«, je spet godrnjal župan. Nadzornik pa je poklical nekega učenoa k deski in mu diktiral stavek: »Ricebitelski župan pravi, nadzornik je csel«. Nato je zapovedal učencu vejico prestaviti za »ricebitelski župan«, in drugo naj postavi za »nadzornik«, na kar je učenec zapisal: »Ricebitelski župan, pravi nadzornik, je osel«. Gotovo je imel gospod župan zdaj povsem drugo mnenje o »vejicah in drugih takih malenkostih«. Strahovit čin maSčevanja se je dogodil v Heydekrug u na Nemškem. Tri kmetske deklice so se maščevale nad nekim mladeničem, ki je vsem trem obljubil, da jih bo vzel v zakon. Ena od teh je povabila mladeniča k sebi, kjer sta bili tudi drugi dve. V sobi so ga zvezale in v toliko mučile, da je umrl. Največje čudo pred izbruhom ognjenika na Martinique u je, da so katastrofo slutile skoraj vse živali na otoku. Živina je bila nemirna, da so jo komaj zamogli krotiti ; psi so tulili; kače pa so odšle od vulkans, kjer so bile navadno, da, celo ptiči so nehali prepevati. To vse se je zgodilo v aprilu, teden pred izbruhom ognjenika. BražstTs, (»Slovensko pevsko društvo«) v Ptuju je imelo v tekočem letu nastopne dohodke: Društvenina iz Maribora 42 K, iz Celja 21 K, iz Krškega 8 K, iz Ptuja 46 87 K, vstopnina pri koncertu 437 80 K., skupaj 555 K 67 h. Stroški za letošnji koncert pa so znašali 525 K 3 h ; torej ima društvo prebitka 30 K 64 h, in ako se ta prebitek prišteje k svoti 533 84 K, ki je že vložena v ptujski posojilnici, tedaj ima danes pevsko društvo v gotovini 56448 K. (Društvo „Z v e z d a" na Dunaju) priredi v nedeljo 5. okt. 1902 svoj zabavni večer s koncertom v dvorani »Wien. Ressource«, Dunaj, I. Reichratsstrasse št. 3 (/a palačo drž. zbora.) Pri koncertu bode blagohotno sodelovala izborna koncertna pevka gospica Ida Schontag-ova z igro na glaso-viru in s petjem. Društveni pevski zbor nastopi pod vodstvom svojega pevovodje gosp. Vinko Krušiča. Začetek ob 5. uri popoldne. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo so darovali p. n. gg.: Neimenovan 20 kron, A. Cadež, katehet v Škofjiloki, 10 K, Bre-gin iz Kališ 4 K, J. Zevnik, župnik v Čem-Seniku, 12 K, Nik. Stazinski, kaplan v Stari loki, 10 K, J. Kunaver, župnik na Golem, 10 K. Za nagrobni spomenik č. g. Iv. Smukavcu so darovaii sledeči gg.: Ivan Žavbi 3 K, dr. E. Lampo 5 K, Anton Jerič 5 K, Jan. Meršolj 4 K, Josip Eppich 5 K, Mat. Prirob 2 K, Valent. Oblak 5 K, Andr. Siraj 5 K, Ivan Baloh 5 K, Neimenovani 10 K. Za pogorelce v Martinjaku: G. Al. Kummer, župnik v p. pod oinkovim turnom, 2 K 50 h. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 80. sept. Avstrijski državni zbor se snide 15. oktobra. Prihodnji teden se vrše pogovori Kdr-berja s Cehi in Nemci, da bi se doseglo sporazumljenje mej obema strankama v toliko, da bi državni zbor lahko deloval. Dunaj, 30. sept. (0. B.) Pod cesarjevim predsedstvom in ob navzočnosti obeh ministerskih predsednikov in obeh finančnih ministrov se nadaljujejo včerajšnji dogovori o skupnih gospodarskih zadevah. Dunaj, 30. septembra. Vse kaže, da se nagodbena pogajanja skoro do- vrše. Glavno delo se vrši sedaj v cesarjevi pisarni in v nje bližini, kjer ministrska predsednika rekapitulirata dogovore in se s cesarjevim posredovanjem posvetujeta o točkah, pri katerih nista prišla do soglasja. Grof Goluchow-| ski danes že ne prisostvuje več posvetovanjem, ker se gre samo še za nekaj finančnih vprašanj (!). Preko glavnih težav so pogajanja že prišla, le nekaj malih diferenc je še. Ministrski predsednik Szell bo že lahko v prvi polovici oktobra naznanil ogrskemu državnemu zboru o dovršenih dogovorih. Dunaj, 30. septembra. Soproga nadvojvode prestolonaslednka Franca Ferdinanda je včeraj povila princa. Mati in otrok sta pri najboljšem zdravju. Dunaj, 30. septembra. Poroča se, da se bodo nagodbene konference vspešno končale še pred 4. oktobrom. Gradec, 30. septembra. Vsenemci bodo pri deželnozborskih volitvah v Gradcu kandidirali radikalca E i n -s p i n n e r j a. Pariz, 30. sept. 0 vzrokih smrti pisatelja Zola se vrši preiskava, katero vodi preiskovalni sodnik skupno s sod-nijskimi zdravniki. Jutri bo preiskava končana. Žena Djegova se je že zavedla in pravi, da se je po noči zbudila. Čutila je, da jo boli glava. Rekla je možu, naj popravi odprtino pri peči. Zola je hotel vstati, a je padel, ona pa je omedlela. Tako se pojasnuje dejstvo, da so Zola dobili z glavo ležečega na tleh, a z nogami na postelji. Danes, pravi žena, so hoteli peči popraviti. Vprašanje, ali bo Zola cerkveno pokopan ali ne, še ni rešeno. Zadnji dan Zolinega življenja sta bila v njegovi družbi njegova prijatelja Charpentier in Desmulins, ki sta ž njim skupaj fotografirala razne predmete. Zola je bil jako vesel. Berolin, 30. sept. Poleg berolin-skega dvora obiščejo burski generali tudi dvore v Stuttgartu, Monakovem in Draždanih. V Draždane pridejo 20. okt. Dne 21. oktobra jih sprejme kralj z ministri. Berolin, 30. septembra. Pred be-rolinskiin dež. sodiščem se je pričela danes razprava proti „Staatsbtirger Zeitung", ki je v zadevi umora v Konicu povedala precej gorkih raznim uradnim osebam. Zaslišanih bo mnogo prič. Židje se boje razkritij. Ženeva, 30. septembra. Tramvajski uslužbenci stavkajo. Umrli so: 29 septembra. MatevJ Breskvar, posestnik, 61 let, Trnovske ulice 4, srčna hiba. V holnifinici: 28. septembra. Helena Kastelic, kurjačeva žena, 53 let, srčna hiba. i) n ira| $ k* liorza dne 30. septembra. skupni državni dolg v notah..........100 65 iirapni državni dolg v srebru..........100 56 ivstrijska zlata renta 4%......120 60 dvstrijska kronska renia 4% ..... 99.90 Ogerska zlata renta 4%.......119 40 Ogerska kronska renta 4 pomlad......6-23 do 7-10 » 7-35 „ 6-46 „ 602 „ 699 * 638 » 6 25 Na budimpeštanski borsi: PSenica ia oktober........6 87 „ 6 88 PSenica za april.......7-12 , 713 RJ za oktober........6 ! 3 „ 6 14 Rž za april..........6-28 „ 6 29 Oves za oktober.......„ 5 62 „ 5-63 „ „ april .........5-90 „ 591 Koruis za maj (1903) . . . , 5-i 9 „ 5 60 Pienica banaflka . „ južne žel. M n , J«čmen , „ „ ob Tisi . Koruza ogerska , Cinkvant , Ovei srednji . , ifižol..... (Bfektiv.) Dunajski trg. . K 7 35 7-70 7-15 760 6 45 6-65 M 6'80 n 7-25 6-75 7-75 • n 6 05 6 16 6-50 > 675 • »» 6 10 » 6.35 7-75 » 150 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah IT. HITI, Pred šleofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno izvršujelo. 1118 4-2 Lepa jabolka so naprodaj v Borovnici (ljubljanska okolica). — Več se pozve v župnišču 1116 3-3 Urarski učenec se takoj sprejme pri f rane Čudnu v Ljubljani. 1124 3—2 Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki Kncnn sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suš6 ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobč se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-5 D^ Viljem Schweitzer naznanja, da oh/ori v sredo, 1. oktobra 1902 P j) svojo odvetniško pisarno fe v Ljubljani na Kongresnem frju štev. 19 poleg nunske cerkve in „ Vzajemnega podpornega . društva". ^ e_^_zzS Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani razpisuje mesto knjigow®šlj@. Vojaščine prosti in trgovsko izobraženi rcfl-ktintje naj vleže natančno opremljene oferte do 10. oktobra 1.1. 1125 3-2 FERSAN-CACAO je železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50-18 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fllayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v Ljubljani. A\ J| Nad 300.000 v rabi. Spretni zastopniki se povsod sorejmo! Svetovnoznani Nad FfiO prvih odlik. Alfa-Laval-Separator-ji so najboljši posnemavci smefane. v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ ™kr° j« * tudi vsi drugI stroji ln priprave za mlekarstvo. Popolna naprava za led in hladenje klavnice In mesnice, pa za čokoludnice, od 450 do 300.000 kalorij. Najceneja in naj popolnejša hladilnica. Akcijska družba Alfa-Separator, lSAm' Podružnioc: RudlmpeStn, V., Ruthorjr ntza 4; Praga, Petrova ulica 23-11. Zaloga za južno dežele: t Gradcu, Annenstrasso 2(i. Cenili, podučno brožuro, proračuni in najrti za mlekarne na razpolago. Svet eo dajo t vseli zadevah mlekarstva. Zahteva naj so tial strokovni list ,,Alfa-MitthoUungcn" brezplačno. Spretni zastopniki se povsod sprejmo 1 _ M = i : Iidajatslj: »r. Ivin Ls«m. Odgovorni urednik :.«»■■ Bakoveo. Tisk ,Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.