PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« Govcu pri Gorenji Trebuši,- od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 112 (13.645) Trst, sreda, 16. maja 1990 Nove sumljive dele zaplenili konec aprila na letališču v Frankfurtu Irak krivdo za celotno afero Spadolini v rimski sinagogi »Antisemitski vali na izraelsko tajno službo Iraški zunanji minister Tarik Aziz zanikal, da bi Bagdad gradil super top Od Italije zahteval spoštovanje pogodb - V preiskavi ni bistvenih novosti val ogroža demokracijo« RIM — »Irak od Italije zahteva, da spoštuje podpisane dogovore z Bagdadom in če materiala, ki so ga zaplenili v Terniju, Neaplju in Brescii, ne bodo v kratkem izročili Iraku, potem bo toorala Italija vrniti tudi precejšnja predplačila, ki jih je na račun dobave tega materiala že dobila.« Te besede je vztrajno ponavljal iraški zunanji minister Tarik Aziz na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu. Šef bagdadske diplomacije je odločno zanikal, da bi trak kupoval dele za orjaški top, ki naj bi imel domet večsto kilometrov, celotno zadevo pa naj bi si izmislila izra-nlska tajna služba, »da bi Iraku in dru-SJim arabskim državam preprečila možnost nakupa izdelkov visoke tehnologije na Zahodu.« Tarik Aziz je še povedal, da Irak peni pravilno in uravnovešeno italijansko politiko na Bližnjem vzhodu in Je večkrat poudaril »prijateljski značaj« odnosov med Italijo in Irakom, pri tem pa ni pozabil dodati, da v zvezi s Pogodbami, ki sta jih Irak in Italija sklenila pred tremi leti, ni možen noben kompromis. Iraški zunanji minis-er je tudi dejal, da je o vsem tem 9)ov°ril tudi z italijanskim kolegom De Michelisom, katerega je seznanil z možnimi negativnimi posledicami, ki bi jih celotna zadeva lahko imela za odnose med državama. Prisotnim je Tarik Aziz tudi zago-avljal, da Irak ne gradi nikakršnega .^Pertopa in da so deli, ki so jih oblas- Zapienile v Veliki Britaniji in Italiji, namenjeni iraški petrokemični indus-triji. Poudaril je tudi, da Irak ničesar ne skriva, tudi kadar gre za oboroževanje. S tem v zvezi je dejal, da Irak e vedno računa na 11 vojnih ladij, ki Im je naročil v Italiji, pa čeprav se aveda, da bo s tem v zvezi »treba še mšiti nekatere tehnične probleme.« Medtem pa je iz Frankfurta prišla est, da so na tamkajšnjem letališču ^Plenili 17 kontejnerjev z materialom m Irak. Kot je poročala zahodnonem-M televizija, naj bi šlo za dele (eden p11 njih na sliki AP) supertopa, celot-zadevo pa naj bi odkrili že konec aPrHa. Da naj bi šlo za vojaški materi-so potrdili tudi britanski strokov-ki so izjavili, da se zaplenjeni j 11 na frankfurtskem letališču ujema-2 deli, ki so ji zaplenili v Veliki btaniji. ^Sodna preiskava v Italiji pa včeraj Prinesla bistvenih novosti. Sodstvo i; v*h obvestil drugim osebam ni poši-zaslišali pa so nekatere funkcio- &0' . HvrJe in strokovnjake iz Ternija in čakajo pa tudi, da bodo iz Brescie fia] aPlja prepeljali zaplenjeni mate-(jal. ba bj ga lahko v Terniju preglede 1 str°Icovnjaki. Kdaj bo do tega pri-Mi iv Za zdai ni znano, pregled pa biv b| Potekal v proizvodnih dvoranah m delavnic Bosco v Terniju. RIM, BRUSELJ — Po ponedeljkovi veliki solidarnostni manifestaciji je včeraj obiskal rimsko sinagogo tudi predsednik senata Spadolini. V imenu skupščine iz Palače Ma-dama je predstavnikom italijanske židovske skupnosti izrekel besede obžalovanja za dogodke, do katerih je prišlo na pokopališču v Carpentrasu in ki so pretresli vso italijansko in evropsko skupnosti. Spadolini je med drugim dejal, da nedavni primeri antisemitizma žal ne potrjujejo samo naraščajočega pojava rasistične nestrpnosti, temveč so to tudi dejanja,, ki so se globoko zarezala v zavest vseh, ki še verjamejo v temeljne principe sožitja, jih spoštujejo in izvajajo. Skrunitev židovskega pokopališča v Carpentrasu pa je toliko hujša, meni predsednik senata, saj žalijo predvsem Francijo, to je državo, ki se je med prvimi zavzela za odpravljanje rasističnega in verskega razlikovanja. »V času, ko postaja Evropa spet enotna in se odpirajo ideološke in vojaške meje, je pojav antisemitizma nesprejemljiv za vse demokrate. Odgovor nanj mora zato biti odločen, saj se protižldovska nestrpnost pojavlja tako na Vzhodu kot na Zahodu, čeprav v različnih oblikah«, je zaključil Spadolini. V Bruslju pa so se včeraj zbrali evropski veliki rabini, ki so zahtevali solidarnost vse demokratične javnosti. Manifestacijo so priredili na trgu pred spomenikom deportiranim Židom, na katerem je vklesanih 30 tisoč imen oseb, ki se niso nikoli več vrnile iz taborišč smrti. O nevarnem pojavu antisemitizma pa bo govor tudi na junijskem vrhu predsednikov vlad članic ES. Vrh bo v Dublinu, holandski zunanji minister Van Den Brdk pa je včeraj predlagal, da bi se razprava navezala tudi na to vprašanje. Ob zaskrbljujočih vesteh iz nemirnega Zakavkazja in Ukrajine Nevarne ruske provokacije v Pribaltiku niso omajale omikanega boja domačinov MOSKVA — Kdor se je v Pribaltiku skušal posluževati mitingaške logike in je na ulice poslal na tisoče ruskih priseljencev, pripadnikov Rdeče armade in vseh, ki se ne strinjajo s procesom postopne osamosvojitve pribaltskih republik, se je pošteno vštel. Potem ko so nedomačini v Tallinu prebili dva policijska kordona in skušali vdreti v parlament, je na poziv estonskih voditeljev prišlo pred poslopje skupščine več kot 60 tisoč Estoncev, ki so s svojo omikano prisotnostjo onesposobili ruske prenapeteže. Pred tal-linskim parlamentom so sinoči prepevali estonske narodne pesmi, v rokah tisočih so brlele sveče, ki so ohladile neestonske manifestante. V Rigi pa so se dogajanja razvila bolj dramatično, ker je prišlo do fizičnega obračunavanja med 2.000 ruskimi oficirji in kadeti v civilu, ki so se jim pridružili Nelatvijci, in pripadniki policije, ki so se jim v najbolj vročih trenutkih pridružili tudi pripadniki specialnih enot zveznega notranjega ministrstva. V Rigi smo bili torej prvič priča, da so specialci z gumijevkami pretepali rde-čearmijce. Oficirji in kadeti so bili seveda v civilu, a na kraj demonstracij, so jih popeljali v vojaških tovornjakih, kar vzbuja upravičen dvom v spontanost manifestacije. Položaj v Pribaltiku je seveda do skrajnosti nevaren in zapleten. Litovci, Latvijci in Estonci so do sedaj omikano preprečili vse provokacije. Do kdaj jim bo to uspelo, ni še povsem jasno. Sovjetski predsednik Gorbačov je predsinočnjim najodločneje obsodil latvijsko in estonsko umirjeno pot v samostojnost, tako da se marsikdo upravičeno sprašuje, ali načela, svečane izjave veljajo samo za velike narode, malim pa so prepovedane. Kot poraz za vso toliko opevano zahodno načelnost zvenijo včerajšnje besede predsednice litovske vlade Kazimiera Prunskiene (na sliki AP), ki je priznala, da mali narod, ne more diktirati supersili kot je Sovjetska zveza. Litva je torej pripravljena na kompromis, a Moskva je po vsem sodeč gluha na vse ponudbe sprave. V Pribaltiku Gorbačov lahko računa na umirjen in omikan protest, ki bi ga lahko z gospodarskimi sankcijami ob oportunističnem molčanju Zahoda »nenasilno« strl. To pa mu bržkone ne bo usprelo v Zakavkazju. Gruzijska partija je že napovedala, da se bo po pribaltskem zgledu ločila od zvezne. Moskva bo tu težje ukrepala, ker bodo tisoči namesto sveč, raje segli po kavkaš-kem nožu kindžalu. Podoben položaj je tudi v Armeniji in v Azerbajdžanu, medtem ko se v Ukrajini postopoma širi zavest, da se je »veliki ruski brat« izpel in da njegovih diktatov v bodoče ne bo nihče upošteval. Na CK KPI Occhetto in Magri vsak iz svojega zornega kota ocenila vzroke in posledice volilnega poraza stranke r-jRlM — Na zasedanju centralnega komiteja v tv k' Se ie začeI0 včeraji je tajnik Occhetto po-abil strankino opozicijo k dialogu, vendar ni od-tek^ c od smernic' ki jih je začrtal že prejšnji četr-K. Prvi odgovor je dal Lucio Magri, vendar je z Or v, P°stavil toliko različnih pogojev, da bi jih cnetto le s težavo lahko sprejel. Glavno na-P otje med sogovornikoma pa se nanaša na oce-^evanje volilnega poraza KPI. Magri namreč jeeH*' da je neposredna posledica preobrata parti-' Occhetto pa to ugotovitev zavrača. Po njego-di mnenju je treba vzroke iskati globlje, pred-m pa nazaj v času, na koncu sedemdesetih let, so Predstavljala konec zgodovinskega kompro-t6 Sa'. strategija je bila sicer zelo uspešna proti pa?.rizmu in v gradnji demokracije, vendar je pro-Ituri- V namenu' da bi na vodstvo države postavila lz delavskih vrst. Kriza se torej vleče od tre-lUs ,a' ko je partija z zamudo spoznala, da je cik-terr ?.mPromisa končan, posledično pa je tudi al-natlvo iskala z zamudo. Za Occhetta gre torej predvsem za zgrešeno strategijo, zaradi katere so se odnosi med družbo in KPI skrhali, zmanjkala pa ji je tudi podpora ljudstva. Svoj delež »krivde« pa imajo tudi mednarodni dogodki, ki so pahnili v krizo številne komunistične države. KPI je zato drugačna, zavedati pa se je treba, trdi Occhetto, da je prav njen preobrat preprečil krizo, ki bi sicer bila še hujša. To trditev je treba sedaj utemeljiti s konstituanto. Occhetto ima na ta račun jasne načrte: ustanoviti je treba pripravljalne odbore, ki bodo spodbujali razpravo o konstituanti, že jeseni pa bo nov kongres. Komunisti naj bi torej še pred prihodnjimi volitvami imeli novo stranko. Obtožbe o pragmatizmu in oportunizmu, ki jih je bil deležen, je Occhetto spretno zavrnil, kot je odklonil očitke, da ga socialisti pogojujejo, zaradi česar je KPI z vlado že preveč popustljiva. Na zahtevo po močnejši opoziciji je odgovoril rekoč, da je odločna opozicija možna samo, če je stranka - združena. Na ta račun pa je izrekel tudi željo po solidarnosti med raznimi strankinimi strujami, saj »ne smemo izgubljati časa z reševanjem notranjih pozicij«. Konstituanta nudi možnost za številne popravke in nove spremembe, sprejema vse dobre predloge, vendar mora končno začeti. Magri je bil z Occhettovim odgovorom le delno zadovoljen, zato ni preklical trditve o vzrokih volilnega poraza. Med številnimi pogoji, ki je postavil Occhetto so tudi pojasnila v zvezi s srečanjem med D Alemo, Veltronijem in Craxijem, razjasnitve glede vprašanja o institucionalnih reformah ter definiranje sogovornikov za konstituanto, ki je po mnenju Magrija zaenkrat še močno omejena. Skratka, predstavnik »fronte za NE« zahteva revizijo odnosov s PSI in večjo konfliktualnost v levici. Kajti, opozarja Magri, nekatere Craxijeve teze se res zrcalijo tudi v zadnjem volilnem rezultatu, vendar se je treba zavedati, da bi bile tako za državo kot za komuniste lahko pogubne. Magrije-vo stališče pa ne odraža mnenja vse opozicije, zato bo moral Occhetto slišati še ostale predstavnike opozicije, preden bo lahko ustrezno repliciral. G. R. Brata Taviani in njun Tolstoj CANNES — Brata Taviani sta s svojim filmom po Tolstoju žela izreden uspeh kritike in občinstva. Mnogi so izrazili prepričanje, da bi lahko nemoteno tekmoval za kako nagrado. Film, v katerem, nastopajo Julian Sands, Rudiger Vogler, Nastassja Kin-ski in Charlotte Gainsbourg, pa so vključili v informativno sekcijo uradnega programa. Včerajšnji tekmovalni program je nudil vsekakor prej razočaranje, kot presenečenje. Na vrsti je bilo namreč japonsko delo, ki ni navdušilo kritikov. V Cannesu pa so prav včeraj pričeli deliti prve nagrade. Tisto posvečeno Robertu Rosselli-niju sta si morala deliti Martin Scor-sese in Kevin Brownlow, ki sta bila po mnenju žirije oba enako zaslužna na ohranjanje filmske umetnosti. Kip, ki ga je izdelal David Lynch, je izročila Isabella Rossellini, tako, da je nagrajevanje ostalo v družini... Na čelu jugoslovanske države bo zamenjal Slovenca Janeza Drnovška Borisav Jovič prevzel enoletni mandat predsednika predsedstva Jugoslavije BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva Jugoslavije - vodil jo je dr. Janez Drnovšek - so opravili redno zamenjavo oziroma izvolitev in razglasitev novega predsednika in podpredsednika. Dolžnost predsednika predsedstva države z enoletnim mandatom je od dosedanjega predsednika Janeza Drnovška prevzel dr. Borisav Jovič iz Srbije, novi podpredsednik pa je postal dr. Stipe Šuvar iz Hrvaške. Kot je znano, so sedanjo sestavo kolektivnega vodstva države, v katerem so po en predstavnik iz šestih republik in dveh pokrajin, izvolili lani s petletnim mandatom. 62-letni predsednik predsedstva Jugoslavije dr. Borisav Jovič je v svojem nastopnem govoru spomnil na vse, kar je Jugoslavija storila v minulem letu. Opozoril je na obrzdanje inflacije, povečanje deviznih rezerv in izvoz ter na zagotovljeno finančno podporo iz tujine, kar je po njegovih besedah znamenje krepitve mednarodnega zaupanja do Jugoslavije. Kar zadeva delo predsedstva v prihodnjem letu, je novi predsednik dejal, da se bodo dosledno zavzemali za spoštovanje pravil pravne države in da bodo v skladu s svojo ustavno odgovornostjo izkoriščali vse z ustavo in zakonom določene pravice. Jovič je ob tem izrazil prepričanje, da bodo z odprto in demokratično politično razpravo o prihodnosti države našli najbolj ustrezne rešitve za vse dele jugoslovanske federacije. Za Slovenijo in Hrvaško je morda naj zanimivejši del Jovičeve uvodne besede odločno opozorilo, da ne večina v Jugoslaviji, ne Evropa in svet nizo zain-tersirani ze »dele« države, temveč samo za celovito Jugoslavijo. Povzemamo nekatere poante iz govora novega predsednika predsedstva Borisava Joviča. »Zadostujejo jasna sporočila, ki nam jih vse pogosteje javno pošiljajo, češ da ima v 'Evropi in v njenih demokratičnih in integracijskih procesih svoje mesto le enotna Jugoslavija in da nihče drug ne more računati na to mesto. Pri tem nimamo pravice, da si zatiskamo oči pred ambicijami dejavnikov v svetu, da bi vplivali na naš notranji razvoj in dali prednost posameznim delom naše države pri reševanju notranjepolitičnih vprašanj, s čimer objektivno ne prispevajo k enotnosti Jugoslavije.« »Da bi uresničili opredelitev za nadaljnje reforme v naši družbi, smo sprožili pobudo za izdelavo nove ustave države in podprli nujne spremembe sedanje ustave SFRJ. Na ta način bi radi pripravili ustavnopravni okvir za nadaljnje demokratične reforme. Vendar pa zastoji in nesoglasja v zvezi s temi spremembami ter posameznimi poskusi, da bi jih izpeljali pred in mimo sprememb ustave Jugoslavije, povzročajo v naši državi zelo zapleten političen položaj. Lahko rečemo, da to objektivno odpira novo politično in ustavno krizo v državi. Skupščini Jugoslavije in najširši javnosti moramo dopovedati, da analize pristojnih organov opozarjajo na resnost varnostnega položaja v državi, ki nastaja s sistematičnim in vztrajnim rušenjem njene ustavne ureditve. Te nevarnosti vodijo celo do možnosti začetka državljanske vojne in razpada Jugoslavije.« »Reforme je mogoče v naši državi izpeljali le na ustaven način, to pa pomeni, da moramo sprejeti nujne ustavne spremembe in se v vsej državi obnašati na enak način - v skladu s temi spremembami. Odločno se je treba zavzemati za to, da bi ustavnopravno ureditev države vsi dosledno spoštovali in soustvarjali, posebej tam, kjer obstaja realna nevarnost, da bodo ogrožene temeljne nacionalne državljanske pravice. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi spremembe stranke na oblasti državljani izgubljali občutek varnosti, in to samo zato, ker ne pripadajo zmagoviti stranki ali ker so pripadniki manjšinske narodnosti ali veroizpovedi.« »Problemi Jugoslavije so politične narave in jih je mogoče reševati edino na demokratičen način s političnim sredstvi. Zato smo tudi predlagali, da s političnimi dogovori v zakonitem postopku pripravimo spremembe ustave SFRJ. Kot Jugoslavije ni mogoče ohraniti s silo, temveč le s politično voljo in soglasjem vseh njenih narodov in državljanov, tako tudi ni mogoče na silo spreminjati odnosov v njej.« »Prišel je čas, ko je treba v naši zakonodaji odstraniti neko očitno pravno praznino, ki se nenaša na pravico narodov do samoodločbe z odcepitvijo. Čeprav sem globoko prepričan, da za noben jugos-lovanki narod objektivno ni boljše rešitve zunaj Jugoslavije in da bomo v njej vsi tudi ostali, se bom osebno zavzel za sprejetje zakona, ki bo to vprašanje pravno uredil, da bomo lahko vsakemu našemu narodu, ki si bo to zaželel, dali možnost, da izbere zase najugodnejšo možnost. Globoko tudi verjamem, da se bomo s tem lahko izognili ustavni ohromitvi države.« »Iskati moramo poti skupnega življenja in napredka v miru in strpnosti, civilizirano in dostojanstveno, vendar pa skupnosti ni treba sprejeti nikomur, ki bo potem govoril, da jo čuti kot "ječo narodov".« ' »Zavzel se bom za večjo dejavnost predsedstva, za to, da se v republikah in avtonomnih pokrajinah izenačijo stališča in postopki glede na pripravo nove ustave Jugoslavije. Posamezne republike še ne pristajajo na novo ustavo države, pripravljajo pa lastne nove ustave. Druge republike so pripravljene na oboje - na izdelavo lastne in zvezne ustave. Za našo državo bi bila katastrofa, če bi prišlo do sprejetja republiških ustav- neodvisno od nove zvezne ustave, saj bi SFRJ s tem objektivno nehala obstajati. SFRJ ne bi več mogla pravno delovati. Številna dejstva opozarjajo, da takšen konec Jugoslavije načrtujejo in sistematično pripravljajo, zato moramo v interesu vseh to preprečiti.« V Ljubljani včeraj odprli Slovensko kmečko banko LJUBLJANA — Včeraj so v Ljubljani slovesno odprli Slovensko kmečko banko, ki so jo sicer ustanovili že januarja letos, uradno pa je v sodni register vpisana od sredine aprila. Ustanoviteljev je 184, med njimi pa so kmetijske zadruge, hranilno kreditne službe, gozdna gospodarstva, kmetijski kombinati, podjetja s področja predelave in prometa s kmetijskimi pridelki in druge ustanove povezane s kmetijstvom. Nova banka bo opravljala vse bančne posle, kot jih opravljajo ostale banke. Najprej bo začela z dinarskimi hranilnimi vlogami, prizadevala pa si bo tudi, da se finančni potencial podjetij s področja agroživilstva in gozdarstva prenese v to banko. Da bi pridobili čim več denarja, bodo njihove obrestne mere za vloge višje, kot so v drugih bankah. Na ta način bi radi pritegnili tudi čim več zadrug, katerim ponujajo 12-odstotne obresti, medtem ko so obresti v Gospodarski banki Ljubljana 8-odstotne. S 14-odstotnimi obrestmi (v drugih bankah 10 do 11) pa bodo skušali privabiti čim več navadnih varčevalcev. Tudi pri posojilih se bo Slovenska kmečka banka skušala držati načela, da bodo njene obresti vsaj tako ugodne, kot so v Ljubljanski banki, za kmete pa naj bi bili kreditni pogoji še ugodnejši. Trenutno je v banki zaposleno 25 uslužbencev, računajo pa, da naj bi se njihovo število že v kratkem podvojilo. Čestitke PD ob 45-letnici Jugoslovanske montažne hiše za Izraelce 13. maja pred 45 leti je pričel izhajati naš Primorski dnevnik, kateri opravlja nenadomestljivo vlogo v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo upravi in redakciji dnevnika, celotnemu kolektivu ZTT, ter vsem tistim, ki so v vseh teh letih z njihovim potrpežljivim delom pripomogli k njegovemu vestranskemu razvoju. Upravni odbor Kulturnega doma - Gorica Dragi Primorski dnevnik, zahvaljujemo se ti, da redno prihajaš na našo šolo. Mi te radi prebiramo in te uporabljamo pri šolskem delu. Članke, ki so v zvezi z delovanjem šole, razobesimo na oglasno desko, da jih lahko vsi prebirajo. Nekatere novice izstrižemo za razredni stenčas. Zanimajo naš športne novice. Na zadnji strani je vedno kaj posebnega, včasih smešnega. Prepisujemo si dolžino dneva za naš vremenski grafik. Rešujemo igrice in križanke, ko izhaja Mini križ kraž. Torej - stalno si z nami. Iz srca ti čestitamo ob 45-letnici izhajanja in ti voščimo vse najboljše! Jerneja, Mila, Sara, Devan, Eugenio, Luka, Luana, Milena, Marko, Francesco, Ksenja, Ivan, Andrea, Borko, Anja, Martina, Janja, Tilen, Sara, Matija, Arin, Daša, Martina T., Martina C., Julij, Nicola, Marko, Elia, učenci osnovne šole Finžgar. Ob 45-letnici Vam v imenu skupščine občine Nova Gorica in v svojem iskreno čestitam in želim nadaljnjih uspehov pri informiranju vseh primorskih Slovencev. Predsednik skupščine občine Nova Gorica Sergij Pelhan TEL AVIV — Nov finančni načrt izraelske vlade za množično preselitev sovjetskih Židov vsebuje tudi hitro gradnjo okoli 70.000 stanovanj. Vlada se je odločila zaradi nujnosti programa uvoziti okoli 25.000 montažnih hiš, saj izraelski gradbeniki ne morejo zadovoljiti vsem potrebam. Edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe iz tujine bo - hitrost pošiljke, kakovost in seveda cena. Neuradno se je izvedelo, da je Izrael pripravljen za vsako montažno hišo plačati okoli 20.000 dolarjev. V ta velik posel se bodo po vsem sodeč vključile tudi jugoslovanske organizacije. Lastnik družbe Vugoslav Trade Shipping iz Haife Viktor Štark je včeraj dejal dopisniku Tanjuga, da se bodo v dostavo montažnih hiš vključila podjetja iz Slovenije, BiH in Srbije. Viktor Štark bo posredoval še za eno jugoslovansko podjetje - za prodor avtomobilov Crvene zvezde na izraelski trg. »Vse je odvisno od procesa normalizacije odnosov med Izraelom in Jugoslavijo,« pravi Štark in dodaja: »Ko bodo Izraelci razumeli, da so možnosti, da državi kmalu obnovita polne diplomatske stike, povsem realne, bodo tudi avtomobili iz Kragujevca prišli na ta trg.« Po mnenju Viktorja Starka bi lahko Zastava izvozila na izraelski trg med 2000 do 3000 avtomobilov letno, (dd) Spopadi v Maksimiru povod za nacionalistično polemiko ZAGREB — Bolj ko se časovno odmika stampedo nogometnih navijačev na Maksimirskem stadionu ter po ulicah Zagreba, več je v tem dogodku politike. Nogomet pa je bil tako in tako ves čas samo kulisa. Če namreč poskušamo potegniti črto pod reakcije na Hrvaškem, leti glavnina očitkov na policijo oziroma njeno vodstvo, tu pa se strasti pravzaprav šele razvnemajo: na dan so izbruhnile doslej prikrite obtožbe, češ da je hrvaška milica v bistvu »srbizirana«. In to, da so policaji pretepali samo Dinamove navijače, naj bi bil še dodatni dokaz za to. Manjka pravzaprav le še kakšna močna izjava katerega od novih oblastnikov, v slogu Slobodana Miloševiča: »Niko nesme da vas tuče...« Policija se seveda vztrajno brani, češ da so vsesplošno norenje v resnici povzročili hrvaški navijači, ki so s kamenjem obmetavali ljubitelje Crvene zvezde. Sklicujejo pa se tudi na vodstvo Dinama, ki da je pred tekmo zahtevalo za varstvo samo 91 policajev (čeprav jih je v pretepu kasneje sodelovalo kar 420). »Spopadi in provokacije z Zvezdinimi navijači so bili samo uvertura za spopad s policijo,« v značilnem slogu komentira beograjska Politika ekspres. »To je melodija, ki so jo za nedeljo zvečer zložili Tudjmanovi HDZ-jevci, zato ni čudno, ker vse obsodbe zdaj letijo na policijo. Dobili so pač povod za čistko v organih za notranje zadeve.« Beograjski tisk sicer maksimirskim dogodkom posveča skorajda več pozornosti kot Kosovu v najbolj vročih mesecih. Napetost med Srbijo in Hrvaško narašča, puščice obtoževanj domnevnih krivcev pa letijo vsevprek. Tako je Hrvaška socialno liberalna stranka ocenila, da so bili neredi načrtovani, da bi tako destabilizirali Hrvaško ter jo diskreditirali pred očmi svetovne javnosti že takoj pji prvih korakih demokracije. Kdo naj bi to sprožil, strankin protest sicer ne pove, izraža pa vendar- j le bojazen, »da je bil storjen še en korak bliže k državljanski vojni.« Dva policijska funkcionarja, ki sta bila zadolžena za varnost na stadionu, sta včeraj prejelo suspenz. Ironija pa je, da je policija ravno v nedeljo, 13. maja, proslavljala dan varnosti praznik organov za notranje zadeve... (Z. Š.) Jugoslavija na čelu najcenejših držav BEOGRAD — Jugoslavija se je z letošnjo turistično sezono znova znašla na seznamu naj cenejših sredozemskih držav, kar zadeva zahodno' nemške turiste, čeprav tokrat ni več tako kot v minulih letih prav na samem vrhu po finančni!1 ugodnostih. Po podatkih zveznega zavoda za ste; tistiko v Wiesbadnu lahko zahodnonemški turish v Jugoslaviji dobijo za eno marko toliko, kot b1 morali doma odšeti marko ih 27 pfeningov. v minulih letih je bila kupna moč zahodnonemšk6 marke v Jugoslaviji občasno celo dvakrat večja kot v Zvezni republiki Nemčiji. Sicer pa je ta najcenejša sredozemska država Turčija, sledi]0 pa ji Tunizija, Grčija in Jugoslavija, (dd) Prizivno sodišče za Demjanjuka Vojni zločinec Ivan Demjanjuk, ki je bil že obsojen na smrt, ker so ga priznali za krivega umora tisočih Židov v taborišču Treblinka, se vrača pred izraelske sodnike. Demjanjuk je namreč vložil priziv in sedaj čaka na dokončno razsodbo (Telefoto AP) James Baker v Moskvi pripravlja vrh SZ-ZDA MOSKVA — Ameriški zunanji minister James Baker je včeraj prispel v Moskvo, kjer bo ostal do sobote. Čas obiska bo izkoristil za priprave na vrh SZ-ZDA, ki bo čez manj kot dva tedna. Predzadnji dan maja bo sovjetski predsednik Mihail Gorbačov odpotoval v Washington, kjer se bo sestal s predsednikom Georgeom Bushem. Bakerova naloga ni enostavna, saj sta oba sogovornika v precejšnji zamudi glede priprav na dogovore, ki naj bi jih podpisala Gorbačov in Bush. še največ težav imata ameriška in sovjetska delegacija izvedencev s 50-odstotnim zmanjšanjem strateškega jedrskega orožja (START). Nič manj zapletana niso vprašanja vezana na zmanjšanje vojaške prisotnosti na evropskem ozemlju, temu pa je treba dodati še razhajanja glede združitve obeh Nemčij. Bush in Gorbačov sta se na malteškem srečanju namreč okvirno že domenila, da bo dogovor START nared za datum obiska sovjetskega predsednika v ZDA, do konca tega leta pa naj bi sporazum tudi podpisala. Notranje težave etnično-politične narave, s katerimi se mora soočati Mihail Gorbačov, so znatno za vrle razreševanje nekaterih spornih točk, brez katerih ne bo mogoče sestaviti teksta dokončnega sporazuma. Gre v glavnem za vprašanje preštevanja jedrskih konic in manevrskih raket. Kljub temu pa je ameriški zunanji minister dejal, da bo vrh SZ-ZDA uspešen, saj verjame, da bo lahko prav v teh moskovskih dneh razrešil marsikateri zapleten vozel. Poleg tega pa je dejal, da ZDA upoštevajo sovjetske zastoje, ker so jih povzročili predvsem separatistični podvigi baltskih republik pa tudi nekatera krila sovjetske vojske. Bukarešti že grozi balkanski Tienanmefl »Za novo življenje potrebujemo n°Je BUKAREŠTA ljudi in ne birokratov, ki so končali partijsko šolo, ki poznajo drugih metod kot totalitarističnih.« Besede Adria11 Estradescu, glasnice demonstrantov na bukareškem Univ® zitetnem trgu zgovorno dokazujejo dramo vseh tistih, ki .j Estradescu, glasnice demonstrantov na bukareškem Univ®r h, ki za ceno težkih življenjskih izgub svojih naj dražjih zrn5 komunistično-diktatorski režim Ceausescovega klana, a daj ugotavljajo, da si oblast prisvajajo bivši komunisti. ,c. Več kot pet milijonov oseb je podpisalo temišvarski kument, v katerem so do sedaj zaman zahtevali, da na P hodnjih volitvah ne bi kandidirali ljudje, ki so se kofflP'a mitirali s prejšnjim režimom. Velika večina Romunov ne ve, zato se na Univerzitetnem trgu nadaljuje pr0 antikomunistov, ki skušajo ljudi seznaniti s to nevarnos Ker pa je televizija v rokah ljudi Fronte narodne rešitve.^ njihovi napori do skrajnosti obteženi. Vseeno pa upaj^j, bodo šokirali romunsko javno mnenje, ker so pripravi] ^ da se njihov protest spremeni v balkanski Tienanrnei1' ^ so že začeli z gladovno stavko in bodo trg zapustilL jih bodo izgnali s silo. . {gK Ko manjka le pet dni do prvih svobodnih volitev, ]® protest za vodilno garnituro Fronte narodne rešitv.^. skrajnosti nevaren, ker bi se petim milijonov lahko P^j-r žili še drugi. Prehod iz komunistične diktature v deff1 cijo je v Romuniji balkansko travmatičen, kar so 29° rSK° pričali pogromi in obračunavanje s pripadniki rna.V Država ima čedalje večji prihodek od davščin RIM — Državna blagajna je vnovčila v prvih treh letošnjih mesecih 70.776 milijard lir, kar pomeni v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta 9.334 milijard lir ali 15,2 odstotka več. Pri tem je znesek vnovčenih davkov na razne premoženjske dobrine dosegel 30.049 milijard lir ali 12,1 odstotka več, medtem ko so raznovrstne takse in druge davščine, ki bremenijo poslovne dejavnosti, nanesle 29.530 milijard lir oziroma 19,2 odstotka več kot v prvem lanskem trimesečju. Davki na proizvodnjo in porabo ter carinske pristojbine so znesli vsega skupaj 7.341 milijard lir, to se pravi 15,3 odstotka več kakor v prvih treh lanskih mesecih, in razne loterije in druge igre na srečo 837 milijard lir ali kar 42,1 odstotka več, pač pa se je državni prihodek od monopolnih prodaj malenkostno zmanjšal in je dosegel 1.223 milijard lir. Skupni znesek davka na dodatno vrednost (IVA), ki ga je bila država dolžna preusmeriti v blagajno Evropske gospodarske skupnosti, je znašal v teh prvih treh mesecih leta 1.796 milijard lir. Samo marčni dohodki, ki jih je imela državna blagajna, so dosegli - brez davka na dodatno vrednost, ki ga je dolgovala Skupnosti - 22.066 milijard lir, kar je zneslo 2.930 milijard lir ali 15,3 odstotka več kot v lanskem marcu. Podrobnejši izračun nam pokaže, da so davki na osebne dohodke nanesli državni blagajni 6.078 milijard lir ali 6,8 odstotka več kot lani v ustreznem času, kar pa pomeni seveda relativno majhen porast; to gre pripisati manjšemu obračunu odtegljajev pri plačah državnih uslužbencev. Včeraj odprli razstavo o bimodalnih prevozih z ustrezno konferenco RORO 90: Trst v samem vrhu TRST — Trst mora premagati iz-kušnjavo, ki ga navaja k vztrajanju pri nekakšnem nestvarnem upanju v bodočnost in k lenobnemu fatalizmu; izkoristiti mora izredno priložnost, ki mu jo ponujata njegova geopolitična lega in pristaniški ter siceršnji infrastrukturni sistem, pri tem pa je dolžan računati z nastopom svobodne konkurence v vseevropskem merilu in se v tem okviru zavzeti za uskladitev vsedržavnih, deželnih in krajevnih gospodarskih smernic. Takole približno je dejal tržaški župan Franco Richetti, ko je včeraj pozdravil udeležence 10. mednarodne razstavne in konferenčne prireditve RORO 90, ki se odvija znotraj in zunaj Pomorske, postaje v Trstu in se bo zaključila jutri popoldne. Na razstavi, ki zajema z ene strani informacijske panoje, grafikone in podobno gradivo, z druge strani pa vsakovrstna vozila, dvigalne in pretovorne naprave, ki prihajajo v poštev pri dvomodalnem tovornem prometu morje-cesta (ali: trajekt-tovornjak) oziroma v konferenčnem delu manifestacije sodeluje več kot 900 plovnih podjetij, prevozniških družb in drugih sorodnih organizmov iz 32 držav. Tu imamo predstavnike Švedske, Združenih držav Amerike, Švice, Norveške, Španije, Kanade, Poljske, Zvezne republike Nemčije, Poljske, Danske, Nizozemske, Jugoslavije, Finske, Francije, Velike Britanije, Egipta, Belgije, Avstrije, Avstralije, Brazilije, Nigerije, Sovjetske zveze idr. Tržaški župan, ki je pravzaprav spregovoril zadnji - najavljenega podtajnika pri ministrstvu za zunanjo trgovino Rossija ni bilo - je izrekel željo, naj bi zadobil Trst skupaj s "jadransko potjo" že spet tisti pomen in važnost, ki ju je imel nekdaj, seveda - kot rečeno - v znamenju širokega mednarodnega sodelovanja in v duhu zdrave konkurence. Podobno je bil uglašen poseg deželnega odbornika za odnose z dvanajsterico Gianfranca Carbone-ja, ki je uvodoma poudaril, da bi morala nova politika EGS spet ovrednotiti Sredozemlje in s tem zadati udarec "nacionalni in lokalni politiki" na prometnem področju. Carbone je v tej zvezi naglasil, da natanko določeni predpisi prepovedujejo uvajanje tarifnih olajšav, ki bi preuravnovešale sistem prometnih tokov, nakar je omenil dogodke na evropskem vzhodu in jih povezal z novo politiko za ovrednotenje Sredozemlja oziroma z vlogo, ki naj bi jo v bodoče odigral Trst v sklopu integriranega sistema sredozemskih pristanišč; to vlogo naj bi Trst imel tako nasproti tradicionalni osi Balkan-Podonavje kot nasproti "novi" Evropi, torej nasproti gospodarskemu območju, v katerem bo zapopadenih prav kmalu 500 milijonov ljudi. »Ta dvojna kombinacija,« je nadaljeval Carbone, »bo zavezala javne uprave, da s primernimi ukrepi čimbolj podprejo prometne infrastrukture, a Dežela FJK že uresničuje številna dela, ki bodo zboljšala kakovost ustreznih storitev.« Carbone je dodal, da lahko postane tržaška luka v tem pogledu emblematičen primer, saj je v načrtu preustroj Stare luke, ki jo bodo opremili s sodobnim terminalom za promet ro-ro in ki bo računala tedaj z učinkovitim železniškim sistemom. »To pa je tudi tisti modernizacijski proces, ki je v skladu z interesi, ki jih vi zastopate,« je zaključil Carbone. Pred deželnim odbornikom je pozdravno nastopil novi predsednik pristaniške ustanove EAPT Pa- olo Fusaroli, ki je uvodoma poudaril pomembnost okoliščine, da sta njegova ustanova in Tržaška vele-sejemska ustanova izbojevali kot sedež tega tridnevnega posveta ravno Trst, ki naj mu to pomeni voščilo, da bo spet postal izhodišče prometa z "novo Evropo" in privilegirano vozlišče blagovnega tranzita s celovitmi svetom. Fusaroli je nato podčrtal nujo, naj se operaterji kakovostno prilagodijo novim trgovskim tokovom in prilagodijo temu ustrezno svoje strukture in to v vidiku logičnega širjenja inter-modalnih prevozov, ki naj postanejo vse hitrejši ob hkratnem pospeševanju oziroma olajševanju obmejnih carinskih formalnosti. Fusaroli je ob poudarku, da je pravzaprav novinec v tem svojstvu, seveda pohvalil kvaliteto storitev in raznovrstne olajšave, ki jih uživajo tuji uporabniki tržaškega pristanišča, ki pa da jih je treba še izpopolniti oslanjajoč se na izkušnje inozemskih partnerjev. Zasedanje, na katerem nastopa skoraj petdeset poročevalcev, je uvedel vodja britanskega organizacijskega odbora Ronald Sim. Trst se je ob tej priložnosti postavil tudi s kontejnersko ladjo Nu-ova Europa, ki je zasidrana ob Pomorski postaji in je last Tržaškega Lloyda. Kakor že njeno dvojčico Nuova Africa tako so tudi to impozantno plovilo zgradili v ladjedelnici Fincantieri v Castellamareju di Stabia. Trst doživlja skratka enega tistih poglavij, ki dosežejo lahko široko mednarodno odmevnost, ki pa to odmevnost lahko prav tako naglo zgubijo, če Trst tudi ne dokaže, da je tej odmevnosti kos. DRAGO GAŠPERLIN ■ ■ || NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE iiiiiin iSH {> MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM }> P ^fi*PNE ROTACIJE Generali .. ,ioyd.... te1 risp;.:;: SSrisp.........;:;: Sisp/;;;::;;;;;;; Ig^tedison ....... Pi^edison risp.... pSl............... risp........ C^-nc ............ s risp.:::::::;:;: Piha r'SP' nC..... pjj ®Scente....... Rinasren,e priv... p^uda............. Slp^Pda risp...... glp r|«p.:........ cas,°si.. "" LDmau ............ 11.5. 15.5. 40650 40800 14500 14800 11000 11450 23700 24000 13000 12900 17600 17750 8750 8800 1936 1941 1230 1218 2680 2680 2770 2750 2200 2200 2590 2583 2590 2590 1780 1780 7250 7300 3900 3910 4250 4250 3400 3350 1840 1810 1646 1720 1565 1565 350 356 4635 4635 11.5. 15.5. Fidis........................ 7940 8050 Gerolimich.................... 112 J11 Gerolimich risp................ 96 95 SME ......................... 4010 4050 Stel......................... 5920 6010 Štet W 10 .................... — — Stel W 9 ....................... — — Štet risp.................... 5280 5290 Tripcovich ................. 14120 14550 Tripcovich risp. nc.......... 6550 7000 Att. Immobiliari ............ 5250 5330 FIAT . ..................... 10275 10265 FIAT priv.................... 7350 7415 FIAT risp.................... 7410 7470 Gilardini.................... 5040 4970 Gilardjni risp............... 4040 4030 Dalmine....................... 410 414 Marzotto..................... 7450 7330 Marzotto risp................ 7700 7610 Marzotto risp. nc............ 6050 6220 NEURADNO TRŽIŠČE _________________________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 15000 15500 ________________________15.5. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ___ 99,60 —0,05 BTP maj 1990 10,5% ..... 100,00 +0,20 BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,80 +0,05 CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,25 —0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 99,90 —0,15 CCT ECU 1985/93 9% _________ 95,95 +0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,20 + 0,26 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,15 —0,26 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,00 —0,20 CCT april 1992 10%.......... 96,60 — CCT julij 1992 IND.......... 99,45 —0,05 CCT januar 1991 IND......... 100,20 —0,05 CCT julij 1993 IND.......... 98,30 —0,10 _____________________ 15.5. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,50 — CCT februar 1991 IND_____ 100,15 +0,15 CCT februar 1997 IND ______ 94,65 —0,16 CCT januar 1993 CV IND . . 98,40 —0,05 CCT marec 1991 IND....... 100,10 +0,05 CCT nov. 1993 CV IND_____ 97,45 — CCT sept. 1993 CV.IND .. . 97,35 —0,05 CCT avgust 1992 IND...... 100,10 —0,05 CCT avgust 1993 IND...... 99,45 — CCT avgust 1990 IND...... 100,15 — CCT avgust 1991 IND...... 100,50 — CCT avgust 1995 IND...... 96,20 — CCT avgust 1996 IND...... 95,80 —0,16 CCT april 1991 IND ....... 100,70 — CCT april 1995 IND ........ 95,85 —0,05 CCT april 1996 IND ........ 96,45 —0,05 CCT december 1990 IND . . 100,85 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,50 —0,05 CCT december 1995 IND . . 96,90 —0,05 ______________________15.5. spr. % rr^S^iNDUSTRIJA - KMETIJSTVO Slivar !ican,a...................... 13100 +0,58 Sr.H "'a...................... 9430 +0,63 ^gnago r'SP................... 6420 +1'58 Ai^—VALSTVO ■ BANČNIŠTVO______________ Al|®an?a aSS................. 46490 +1'40 Assitag® Ass-risp. por- 43000 +1,18 Ausom' ...................... 12000 +1,01 *-atina A .................... 1734 +0,35 Serali 1 °rd................. 15420 + 0'78 'laiia a!,3.................. 40800 +0,36 Abeille 1000 ................ 14470 + 0,63 I Pondia ................... 117100 — , Previlr'a Spa.............. 58200 +0,52 °yd Adrfit*6 ................ 21500 +0’94 fcASfra/ C° ................. I4760 +1.1° jASrisf' .................... 24000 +0,76 ^0r° ord P°rt................ 12840 —1.12 Spol ' 22400 +0,67 Baif01 priv............ +CM! di°R m' ltaliana ■ ■ ■ ■ 4955 + 1'95 Padite ,«or"a ................ 2260 —0,35 Sbancan"0 .................... 2625 +0'57 M6dioban Pnv................. 45900 —2,44 p 3 .................. 21600 +3,60 C^^gljgLRIJA - CEMENT_________________ J^Pressn ord................. I3280 +°.61 fcidador?.................... 24000 +2.52 n l|9raf p' ;................ 16600 —5,63 Crri®ntir0riale • MIO +0,16 .................. 3753 +1,43 15.5. spr. % Italcementi 136000 + 1,95 Unicem 27400 + 1,11 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5630 + 1,26 Enimont 1404 —0,50 Fidenza Vetrar 1000 4320 + 2,61 Italgas 2725 + 1,26 Mira Lanza 71880 —1,53 Montedison 1000 1940 — Montefibre 1200 + 0,23 Pirelli 2700 + 1,47 Pirelli risp 2190 + 0,92 Recordati 12300 + 1,23 Saffa 10610 + 1,01 Snia BPD 2580 + 0,31 Snia Fibre 1915 — Snia Tecnopolimeri 6790 + 2,11 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7390 + 1,23 Standa 33350 —0,30 Standa risp. port 13250 + 0,76 Alitalia cat. A 1830 — Alitalia priv 1349 + 3,77 Italcable 20850 + 1,71 SIP 1730 + 3,22 SIP risp. port 1569 + 3,22 Sirti 13205 + 0,96 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5900 +1,90 Tecnomasio.................. 3971 +0,66 Bastogi...................... 353 +0,43 15.5. spr. % 15.5. spr. % Bonifiche Siele 29000 + 0,17 Bonifiche Siele risp 9420 + 0,21 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5350 + 1,90 CIR risp 5370 + 0,75 Cofide SpA 4710 + 0,64 Comau Finanziaria 4633 — Editoriale SpA 3570 + 0,28 Euromobiliare 6620 —0,30 Ferruzzi Agric 2511 + 0,32 Fidis 8110 + 2,27 Fimpar 3285 —0,25 Finarte 7430 —0,20 Fiscambi Fielding 5300 —3,64 Fiscambi risp 2380 — Fornara 3485 —0,31 Gaic 24000 — Gemina 2254 + 1,12 Gemina risp 1410 + 3,30 Gerolimich . 110,50 —1,12 Gerolimich risp. port. . . . 94,25 —1,31 IFI priv 29430 + 1,48 IFIL fraz 8168 + 1,09 IFIL risp. port. fraz 4798 + 3,18 Italmobiliare . 217200 + 1,40 Pirelli & C . . 9860 — Riva Finanziaria 8850 —0,76 Saes SpA 3991 —0,25 Schiapparelli 1240 —1,59 Sisa 3170 —0,84 SME 4020 —0,62 SMI Metalli 1942 — SMI Metalli risp 1373 —0,87 SOGEFI 3755 — Štet 6065 + 2,02 Štet risp. port 5410 + 2,44 Tripcovich 14550 + 1,75 Tripcovich risp. nc 7000 + 4,79 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5321 + 0,42 Calcestruzzi 17400 + 1,10 Cogefar 7700 + 0,26 Del Favero 9450 —2,58 Grassetto SpA 21900 + 4,83 •IMM Metanopoli 2035 + 1,75 Risanamento Napoli . . . 51500 —0,39 Vianini 6340 + 2,26 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3600 + 2,27 Danieli &C 11860 + 0,94 Data Consyst 10550 —0,94 Fiar SpA 20300 —0,44 Fiat 10280 + 0,05 Fiat priv 7395 + 0,37 Fiat risp 7477 + 0,93 Franco Toši 34460 + 0,04 Gilardini 4940 1 Magneti Marelli 1922 —0,62 Merloni 2665 + 0,64 Necchi ord 3625 —0,82 Olivetti ord 7028 + 0,23 Olivetti priv 4720 + 0,60 Pininfarina .. 15585 —0,03 Rodriguez SpA .. 11800 + 0,83 Safilo 15790 + 6,69 Safilo risp 14350 + 0,70 Saipem 2988 + 1,92 Saipem risp 3290 — Teknecomp 1380 —i 15.5. spr. % CCT december 1996 IND 95,05 —0,05 CCT februar 1991 IND . . . 100,90 — CCT februar 1992 IND . . . 100,15 —0,15 CCT februar 1992 9,8% . . 101,70 — CCT februar 1995 IND . . . 99,00 —0,20 CCT februar 1996 IND .. 97,00 —0,15 CCT februar 1997 IND . . . 100,85 —0,15 CCT jan. 1990 BA 12,5% — — CCT jan. 1990 BB 12,5% — — CCT jan. 90 USL 12,5% . — — CCT januar 1991 IND . . . — CT januar 1992 IND .... . 100,50 —0,05 CCT januar 1992 11% .. 98,60 — CCT januar 1993 IND . . . 98,65 — CCT januar 1996 CV IND 96,90 — CCT januar 1997 IND . . . . 94,65 —0,16 CCT januar 1995 IND . . . — — CCT januar 1996 IND . . . 96,60 —0,16 CCT julij 1990 IND 99,95 —0,05 CCT julij 1991 IND . 100,55 + 0,05 CCT julij 1995 IND 96,95 —0,21 CCT julij 1996 IND 96,70 —0,21 CCT maj 1991 IND . 100,80 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 96,25 —0,05 CCT maj 1996 IND 96,65 — CCT maj 1997 IND 94,65 — CCT marec 1991 IND . . . . 100,70 — CCT marec 1995 IND . . . 96,15 + 0,05 CCT marec 1996 IND . . . 97,05 -FO.IO CCT marec 1997 IND . . . 94,55 —0,11 CCT nov. 1990 IND . 100,35 + 0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . 100,>5 —0,05 CCT nov. 1991 IND . 100,60 — CCT nov. 1992 IND 99,30 — CCT nov. 1995 IND 96,40 —0,10 CCT nov. 1996 IND 94,45 —0,11 CCT oktober 1993 IND . . 99,00 —0,15 CCT oktober 1990 IND . . . 100,15 — CCT oktober 1991 IND . . . 100,55 —0,05 CCT ektober 1995 IND . . . 100,05 —0,10 CCT oktober 1996 IND . . 94,30 —0,11 CCT sep. 1990 IND . 100,15 + 0,05 CCT sep. 1991 IND . 100,40 — CCT sep. 1995 IND 96,10 —0,05 CCT sep. 1996 IND 96,00 —0,05 CTS marec 1994 IND . . . 77,95 + 0,15 CTS april 1994 IND .... 77,55 + 0,13 ED SCOL 1975/90 9% . . — — ED SCOL 1976/91 9% . . . 101,20 — ED SCOL 1977/92 10% . . 100,40 + 0,30 REDIMIBILE 1980 12% . . 104,10 + 0,10 RENDITA —35 5% 69,00 — L SSk za enakopravno vlogo v dolinski koaliciji Slovenska KPI: V novih upravah dati prednost koristim manjšine Politične stranke še dalje ocenjujejo izide nedavnih upravnih volitev. Drevi bo na vrsti zasedanje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, pred kratkim pa se je sestala slovenska komisija KPI in obravnavala rezultate upravnih volitev in tudi povolilne perspektive v naših okoliških občinah. Izhodišča in zaključke debate je v tiskovni noti povzel njen predsednik, deželni svetovalec Miloš Budin, ki uvodoma naglaša, »da so bili volilni rezultati v naših občinah, če izvzamemo tiste z večinskim volilnim sistemom, za komuniste vse prej kot pozitivni«. Na seji je bil govor o razlogih za tokratni neuspešen rezultat, o načrtih za nadaljnje delo in tudi o novem položaju, v katerem se nahajajo Slovenci v nekaterih okoliških občinah spričo nove sestave občinskih skupščin. »Le-ta dopušča namreč potrditev petstrankar-ske upravne formule v nabrežinski občini,« pravi Budin, »ravno tako pa obstaja teoretična nevarnost, da se ta formula uresniči prvič tudi v dolinski občini. Iz vidika interesov in perspektiv položaja slovenske narodnostne skupnosti so seveda take upravne rešitve negativne in škodljive, saj omogočajo v naših občinah Krščanski demokraciji oblastveno vlogo ter obenem potiskajo dober del domačega slovenskega prebivalstva v opozicijo.« Slovenska komisija KPI zato meni, da je od vseh strank, ki predstavljajo slovenske vo-lilce, odvisno, »če se bomo uspeli tokrat izogniti takim rešitvam. V interesu Slovencev in politike sožitja je, da se izoblikujejo tako v Nabrežini kot v Dolini take upravne večine, ki naj jih sestavljajo vse tiste stranke, ki skupaj bolj ali manj izčrpno predstavljajo tako slovenske volilce kot demokratični, napredni in do nas najbolj odprt del italijanskega prebivalstva. Take večine so možne, uresničiti pa se jih bo dalo,« zaključuje svojo tiskovno noto predsednik slovenske komisije KPI, »le če bodo znale stranke premostiti ozke strankarske interese in oblastvena barantanja, oziroma če bodo dale prednost koristim Slovencev, politiki sožitja in skupnemu interesu.« Volilne rezultate in upravne perspektive v tej občini je na ponedeljkovem sestanku ocenilo tudi vodstvo dolinske SSk, ki je z zadovoljstvom pozdravilo dejstvo, da se je končala volilna in politična prevlada KPI, kar po mnenju tajnika Sergija Mahniča odpira nove možnosti, posebno v odnosih med strankami, za katere v glavnem volijo Slovenci. Glede povolilnih iz-gledov stranka lipove vejice še ni zavzela uradnih stališč, očitno čaka na usmeritev današnje seje strankinega pokrajinskega sveta in zlasti na razvoj dogajanj na krajevni ravni. V petek bo vsekakor prišlo do prvega povolilnega soočanja med občinskimi voditelji KPI in SSk. Mahnič nam je glede sestave novega občinskega odbora povedal, »da SSk ni in ne bo politično podrejena nikomur, da bo vstopila v morebitno upravno koalicijo samo ob jasnih programskih in političnih načelih ter da bo sprejeta kot enakopraven partner«. To pomeni, da dolinska SSk noče biti neke vrste »rezervno kolo« socialistov in komunistov, tudi zato, ker Mahnič predhodno ne izključuje »nove dvostrankarske koalicije«. Kaj več o tem tajnik SSk ni povedal, verjetno pa je imel v mislih upravno sodelovanje KPI in SSk, ki bi lahko računalo na podporo enajstih svetovalcev na dvajset. Naše včerajšnje poročilo o političnih dogajanjih v dolinski občini moramo dopolniti s pojasnilom. Predstavnika KPI in PSI Stojan Sancin ter Marino Pečenik se nista izjasnila o kandidaturah za podžupana oziroma za župana kot morda izpade v članku, ampak sta povedala, da obstajajo realne možnosti za obnovitev sodelovanja med levičarskima strankama. Njuna kandidatura bi bila samo posledica tega obnovljenega zavezništva. Volitve in volilni rezultati so razburkali vode znotraj tržaške Krščanske demokracije, kjer desnosredinska notranja večina kaže prve znake notranje krize. Včeraj so se s tem v zvezi oglasili krajevni pripadniki sredinske struje »Azione popolare«, ki se sklicuje na stališča notranjega ministra Antonia Gave, na deželni ravni pa na pozicije furlanskega deželnega odbornika Giancarla Cruderja. Somišljeniki Gave zahtevajo takojšnje sklicanje pokrajinskega kongresa stranke. Glavna »politična žrtev« tega kongresa naj bi bil vsekakor tržaški župan Franco Ric-hetti, pripadnik levice, ki je v Trstu v opoziciji. S. T. V soboto in nedeljo v tržaškem gledališču Miela Reina Državni svet ARCI o vprašanjih Evrope V soboto in nedeljo bo v Trstu zasedal vsedržavni svet konfederacije ARCI. Zanj so dali pobudo državno in deželno vodstvo ARCI ter Zveza slovenskih kulturnih društev. Osrednja tema zasedanja bodo mednarodni odnosi ARCI z ozirom na procese demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi. Na zasedanju bodo prisotni predstavniki italijanskih in evropskih gibanj, oziroma združenj. Predvidena je tudi prisotnost slovenskih, hrvaških in koroških kulturnih delavcev, oziroma predstavnikov ljubiteljskih organizacij. Zasedanje se bo pričelo v gledališču Miela Reina (Trg Duca degli Abruzzi 3) z uvodnim poročilom predsednika Konfederacije Giampi-erom Rasimellijem. Govoril bo o "mednarodnih odnosih in mednarodnih pobudah ARCI v Evropi, ki se spreminja". Po uvodnem poročilu bodo sledili posegi tujih gostov in predstavnikov najrazličnejših združenj, ki so včlanjena v konfederacijo ARCI in predstavnikov drugih organizacij, oz. javnih ustanov. Po odmoru bo v Domu pristaniških delavcev okrogla miza na temo "Državljani nove Evrope: strateška vloga’ ljubiteljstva in združevanja kot nositelja solidarnostnih vrednot v novih mednarodnih odnosih". Uvodno besedo bo podal vsedržavni predsednik ARCI Giampiero Ra-simelli, sodelovali pa bodo evropski poslanec Jiri Pelikan, podpred- sednik vsedržavnega združenja ACLI Franco Pasuello, član vsedržavnega tajništva KPI Piero Fassi-no, univerzitetni profesor na pa-dovski univerzi Antonio Papirca in univerzitetni profesor na tržaški univerzi Darko Bratina. Okrogla miza se bo pričela ob 17. uri. V soboto popoldan bo prav tako v Domu pristaniških delavcev srečanje namenjeno Palestini in vprašanju odnosov med Severom in Jugom. Srečanju bo med drugim prisostvoval odgovorni za urad OLP v Italiji Nemmer Hammad. Vsedržavno zasedanje ARCI se bo nadaljevalo v nedeljo zjutraj, s pričetkom ob 9.30. Govor bo o koordinaciji najrazličnejših združenj v Evropi. Delegacija ARCI bo odpotovala v Grožnjan, kjer se bo srečala z uredniki revije La Battana. V ponedeljek pa bo šla delegacija v Ljubljano, kjer se bo srečala s predstavniki Slovenije in Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vsedržavno zasedanje ARCI je seveda pomemben dogodek, saj bodo prišli v Trst ljudje iz vse Italije, ki bodo razpravljali o novi Evropi in novih mednarodnih odnosih. Seveda bo na zasedanju prišla do izrdza tudi slovenska problematika. Svojo osebno "izkaznico" bodo lahko Slovenci pokazali številnim gostom iz vseh italijanskih dežel, kar seveda ni malo, saj naša narodna skupnost potrebuje ljudi, ki razumejo in poznajo njene probleme. Na pobudo Odbora za zaščito vrednot odporništva Jutri v Rižarni manifestacija proti novim pojavom rasizma Tudi Trst bo na demokratičen način izrazil svoj gnev nad neverjetnimi izbruhi rasizma in antisemitizma, ki smo jim bili priča v zadnjem času, še posebno v sosednji Franciji. Odbor za zaščito demokratičnih inštitucij in vrednot odporništva, ki deluje v okviru Pokrajine Trst, je v dogovoru z družbenimi in političnimi silami ter krajevnimi upravami sklenil, da z javnim aktom solidarnosti izpriča splošne občutke ogorčenosti ne samo zaradi absurdnih francoskih dogodkov, ampak tudi zaradi zaskrbljujočih signalov rasistične nestrpnosti, ki se pojavljajo v raznih krajih Evrope. Odbor zato poziva občane vse pokrajine, naj se udeležijo manifestacije v znamenju strpnosti in omikanega sožitja, ki bo jutri, v četrtek, v tržaški Rižarni z začetkom ob 18.3P. Izbira Rižarne seveda ni naključna: kraj, ki je bil v najbolj temačnem obdobju novejše zgodovine prizorišče tolikega gorja, je bil proglašen kot nacionalni spomenik, kot pravi v svoji tiskovni noti Odbor za zaščito vrednot odporništva, prav v trajen opomin pred rasističnim barbarstvom. (Foto Križmančič) Na srečanju na Trgovinski zbornici Veleposlanik ČSFR o sodelovanju s Trstom Včeraj se je mudil v Trstu češkoslovaški veleposlanik v Italiji Juri Holub, ki je prispel v spremstvu svetovalca Piec-la, da bi ugotovil, kakšne so možnosti sodelovanja med Trstom in Češkoslovaško. Holub je obiskal tržaško Trgovinsko zbornico, sestal pa se je tudi s tržaškim županom Francom Richettijem, predsednikom Pokrajine Trst Dariom Crozzolijem, predsednikom Tržaškega Lloyda Juccijem in predsednikom Združenja tržaških industrijcev Pierom Tore-sello. Na Trgovinski zbornici sta uglednega gosta sprejela predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in splošni ravnatelj pristanišča Rovelli. V središču pogovorov so bili seveda daljnosežni načrti, ki jih zlasti v Evropi snujejo za Trst: ustanovitev središča za poznavanje držav Vzhodne Evrope (snuje ga Organizacija Evropske skupnosti za razvoj in gospodarstvo OCSE), ustanovitev proste finančne cone, ustanovitev Evropske banke za Vzhodno Evropo itd. Holub je pokazal veliko zanimanje za te načrte, zlasti pa za načrt padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in drugih tržaških znanstvenih ustanov, da bi povabile na obisk delegacijo češkoslovaških znanstvenikov. V novem češkoslovaškem političnem kontekstu naj bi se vezi med to državo in Trstom namreč znatno okrepile, saj sta tržaška in praška trgovinska zbornica že pred štirimi leti ustanovili neke vrste "Kontakt-Komitee", ki sloni predvsem na uporabi tržaškega pristanišča (italijansko in češkoslovaško ministrstvo za zunanje zadeve snujeta že tozadevni dogovor). Sogovorniki na včerajšnjem srečanju so ugotovili, da obstajajo velike možnosti sodelovanja tudi v turističnem sektorju, saj italijanski turisti kažejo veliko zanimanja za to državo, za katero od 1. junija ne bo potreben več niti vizum. Temu vprašanju bo Trgovinska zbornica posvetila v kratkem posebno srečanje. Nesprejemljiva diskriminacija do Slovencev Predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad oddajami RAI-TV je od urednikov prve televizijske mreže RAI zahteval pojasnila v zvezi z oddajo »Fronto Raiuno«, ki sta jo iz Trsta vodila Simona Marchini in Toto Cotugno. Predsednik nadzorne komisije posl. Borri je voditeljem prvega televizijskega omrežja poslal kopijo pisma, ki sta mu ga še pred časom naslovila komunistična senatorja Spetič in Gi-ustinelli (slednji kot član komisije) ih v katerem sta opozarjala na neokusno in krivično diskriminacijo, katere žrtev je bila slovenska narodnostni skupnost v Italiji. Komunistična sena' torja sta namreč povedala v pisni11' da so organizatorji oddaje v Trstu si' cer navezali stike z nekaterimi slo' venskimi folklornimi skupinami i*1 osebnostmi, nato pa so - očitno na pritisk znanih krajevnih šovinistični*1 krogov - Slovence povsem izločili 12 oddaje. Trst je bil tako prikazan itali' janski javnosti v izkrivljeni oblik1' bolj provincialno, medtem ko je bil® prikrita prav njegova vloga povezo' valca med narodi. Posl. Borri je senatorjema Spetič11 in Giustinelliju zagotovil, da se k0 po prejemu zahtevanih pojasnil odl°' čil o morebitnih nadaljnjih posegi*1 nadzorne komisije. V DSI predstavili zbornik katoliške revije Dom in svet Od ponedeljka v gledališču Cristallo Zadnja otroška predstava Contrade o rdecekožcih V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili zbornik revije Dom in svet za leto 1989, ki je pred nekaj meseci izšel v Mariboru v 1000 izvodih. Delo so občinstvu predstavili njegov urednik g. Stanko Janežič, prof. Martin Jevnikar, Marija Gregorčič Kržič in Ivo Jevnikar. G. Janežič je prisotnim povedal, da je zbornik začel izhajati ob lOO-letni-ci revije Dom in svet, ki jo je leta 1888 ustanovil primorski duhovnik Frančišek Lampe. Letošnji zbornik vsebuje vrsto zanimivih člankov Slovencev iz matice, zamejstva in zdomstva. Knjiga je razdeljena na tri dele: v prvem obravnava poglede na revijo Dom in svet, v drugem objavlja leposlovna dela, v tretjem delu pa se loteva vprašanja slovenskega naroda, njegovega ustvarjalnega značaja in njegove suverenosti, piše o slovenskem kmetu, o Slovencih v matici in po svetu ipd. Pisatelj Boris Pahor je za zbornik napisal razmišljanje a narodni zavesti včeraj in danes, Ivo Jevnikar pa je na kratko orisal položaj in seznanil bralce z usodo Slovencev v Italiji. Prof. Martin Jevnikar je prisotnim podrobno razložil zgodovino Doma in sveta. Povedal je, da je v začetku zelo skromna revija, ki ni imela niti platnic, kmalu postala ena najpomemb- nejših katoliških publikacij na Slovenskem. Pridružili so se ji najvidnejši literarni ustvarjalci in kulturniki, predvsem iz cerkvenih krogov. List je naletel seveda tudi na marsikatero kritiko; škof Mahnič je revijo napadal, češ da je premalo katoliška, po mnenju pesnika Aškerca pa je bil Dom in svet preveč katoliški. O vprašanju upadanja števila rojstev je na ponedeljkovem večeru v DSI spregovorila Marija Kržič, ki je za zbornik napisala razmišljanje o poslanstvu slovenske ženske. V svojem članku je opisala predvsem razmere v Sloveniji, kjer je 47 odstotkov vse delovne sile ženskega spola. Po mnenju Kržičeve bi bilo treba nujno humani-zirati odnose med partnerjema, kar pomeni, da naj se z otrokom v enaki meri ukvarjata oba starša. Z ustrezno zakonodajo pa bi bilo treba tudi uskladiti materinstvo z delovnimi obveznostmi, saj je vprašanje rodnosti eno bistvenih vprašanj za preživetje slovenskega naroda. Ob koncu je spregovoril še Ivo Jevnikar, ki je prisotne seznanil z vsebino svojega članka o Slovencih v Italiji. Gre za zelo zgoščen in točen prikaz življenja zamejskih Slovencev. Večer se je zaključil z razgovorom med predavatelji in občinstvom, (hj) Sedma gledališka sezona za otroke in mladino gledališča La Contrada se bo zaključila z izvirno uprizoritvijo igre »Neve — Bianca«, ki jo je napisala in režirala Tržačanka Luisa Crismani. V glavnih vlogah igrata Liliana De-caneva in Giorgio Amodeo, medtem ko sta scenografijo, maske in druge scenske predmete oblikovala Ugo Pierri in Walter Macovaz. Glasbo je delno napisal Carlo Moser, delno pa so jo črpali iz glasbene dediščine ameriških Indijancev. Kostume je naposled prispevala Ida Visintin. Predstava, ki bo debitirala v gledališču Cristallo v ponedeljek, 21. maja, ob 10. uri, je namenjena otrokom osnovne šole in otroških vrtcev, pripoveduje pa o življenju in kulturi rdečekožcev. Namen predstave je namreč opozoriti otroke na neko kulturo, ki počasi, a neustavljivo izginja, in torej na način, kako je mogoče ohraniti ogrožene kulture. »Čez dve leti,« je v svojem uvodu napisala Crismanije-va, »bomo praznovali 500-letnico odkritja Amerike. To dejstvo pa ni prispevalo samo k bogatitvi, pač pa je povzročilo tudi prave genocide.« Otroci bodo med drugim gotovo razumeli kulturo rdečekožcev, ki je v svojem bistvu animistična in je trdno zakoreninjena v naravnih pojavih. Predstavo je mogoče uprizoriti tudi izven gledališča Cristallo, celo v netradicionalnih prostorih, kot so telovadnice, dvorišča itd. Uprava gledališča Cristallo želi namreč, da bi si predstavo, ki traja petdeset minut, ogledalo čim več otrok. Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes zjutraj od 10.30 do 12. ure prekinjena dobava vode v Dragi zaradi popravil na vodovodnem omrežju. Dramatično opozorilo socialistov bivše rafinerije w Se nerešen problem zaposlitve delavcev bivše žaveljske Aquile ri' Celovit položaj, ki je izšel iz ukinitve žaveljske rafin®1 je Aguila, je bil predmet razprave med člani socialistichj sekcije bivše Aguile, ki so v prvi vrsti izrazili zaskrbljen® zaradi zamud pri začetku uresničevanja projektov druz Monteshell. Še zlasti gre za načrta za termoelektrično cej(1 tralo, kjer naj bi našlo zaposlitev petintrideset delavcev.^, za skladišče plina propana, v katerem naj bi zaposlili š*1 j deset delavcev. V celoti pa bi po sporazumih moralo P družbi Monteshell najti delo kar sto petdeset bivših de* e cev žaveljske rafinerije, ki so trenutno v režimu dopoln1^, blagajne, tej številki pa se pridružuje še dramatični P' blem nadaljnjih 110 odvečnih delavcev, katerim se z °n^, njenimi zamudami hudo krčijo perspektive za ponovno poslitev. Glede na tak položaj socialisti bivše rafinerije Adji vabijo vse odgovorne, naj v čim krajšem času poskrbi]® s uresničitev teh projektov, da bi tako 'zajamčili zaposlitev } le 150 delavcem na seznamu družbe Monteshell, PaC {Jo tudi vsem ostalim zaposlenim v bivši rafineriji. Kdo s1^. sicer - začenši pri deželni in krajevnih upravah in p011^;-nih silah - naložil breme odgovornosti pred delavci 111 jjc® hovimi družinami, potem ko so že morali utrpeti P08*®.^«-obnašanja bivše lastnice Aguile, družbe Total - se sPr®ljos jo socialisti bivše Aguile v tiskovni noti, ki jo zaključujte pozivom, naj vsi podpisniki sporazuma o zaposlitvi oov^ jj|i delovne sile vztrajajo pri izpolnitvi obveznosti, ki s£rt®Vl sprejeli in naj ne privolijo v revizijo dogovorjenih na gj-ki bi jih nekateri danes že radi žrtvovali na oltarju sk® jči11 je. Gotovo morajo biti ti načrti v skladu s potrebo p® pa okolja in človekovega zdravja - ugotavlja nota -ne morejo biti predmet barantanja v zameno za altef ^c11 ki bi si jih bilo potrebno komaj izmisliti in ki bi n8.^ de’ koncev še enkrat šle samo v breme že itak prizade lavcev bivše rafinerije in njihovih družin. Od ponedeljka bodo pijače dražje SkodeKca kave odslej po tisoč lir V ponedeljek se bodo v kavarnah in gostilnah podražile vse pijače. Mišljene so seveda cene pri pultu, kjer ni razlik od kavarne do kavarne. Cene pri mizici so seveda različne od lokala do lokala, prav gotovo pa se bodo zvišale tudi pri mizicah. Seveda so skoki pri cenah različni od pijače do pijače. V ceniku niso tako uvrščena vina, prav tako ni mogoče v cenikih upoštevati posebne žgane pijače, kot je na primer viski, ki je star več kot tri leta, ali pa žganje iz posebnih žganjarn. Cene so tu lahko zelo visoke. Tržačane bo prav gotovo najbolj zanimalo (in prizadelo), da je podražila skodelica kave. Najbolj zato, ker je kava v Trstu obred, čeprav poteka v vse drugačnih ritmih kot na Balkanu. Skodelica kave bo stala 1.000 lir, skodelica kave brez kofeina pa 1.100 lir. Kozarec mleka bo stal 1.000 lir, mleko z nekaj kapljami kave bo stalo 1.300 lir, bela kava pa 1.500 lir. Čaj in kamilice bosta stala 1.300 lir, mala čokolada 1.000 lir, velika skodelica čokolade pa bo stala 1.500 lir. Alkoholni dodatek h kavi bo stal 1.000 lir, za punč pa bomo plačali 2.000 lir. Podražile bodo tudi osvežujoče vstekleničene pijače, ki bodo stale 1.800 lir, iste pijače v pločevinkah pa bodo stale 2.000 lir. Sirupi in sadni sokovi bodo stali 1.600 lir, paradižnikov sok pa bo stal 1.800 lir. Mala steklenica mineralne vode bo stala 900 lir, kozarec mineralne vode pa 700 lir. Različne bodo cene za pivo, saj bo malo točeno pivo stalo 1.700 lir, veliko pa 3.300 lir. Najmanjša steklenica italijanskega piva bo stala 1.700 lir, srednja 2.400 lir, velika pa 3.300 lir. Nadalje bodo podražili aperitivi in amari (brezalkoholni aperitivi, vermut, amari itd.), kozarec bo stal 2.000 lir. Prav tako bo stal 2.000 lir kozarček italijanskega žganja, likerja in brendija. Dražje bodo tuje žgane pijače, kozarec konjaka bo stal 4.200 lir, kozarec viskija, ki ni starejši od treh let, pa bo stal 3.000 lir. Samo še do 18. maja Razdeljevanje bencinskih bonov gre proti koncu Trgovinska zbornica ponovno opozarja, da je v teku razdeljevanje dodatnih bencinskih bonov za 125 litrov goriva, ki jih lahko dvignejo vsi letošnji upravičenci. Interesenti imajo namreč na voljo še samo tri dni, saj bo rok potekel v petek 18. t. m., kar pomeni, da se morajo vsi interesenti zglasiti na pristojnih uradih v naslednjih popoldnevih. Razdeljevanje dodatnih bonov se bo do tega datuma nadaljevalo na običajen način: zasebniki, ki živijo na območju tržaške občine, lahko dvignejo bone v občinskih izpostavah vsak dan med 14. in 20. uro, medtem ko jih izpostave za Vzhodni in Zahodni Kras ter za Sv. Ivan delijo od 16. do 19. ure. Zasebniki, ki živijo v ostalih občinah tržaške pokrajine pa lahko dvignejo bone na svojih županstvih, medtem ko jih v Miljah delijo v občinskem tehničnem uradu. Podjetja, krajevne uprave in ustanove dobijo dodatne bone kot ponavadi na sedežu tržaškega avtomobilskega kluba ACI, Ulici Cuma-no 2, vsak delovnik med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro. Tudi za dvig teh dodatnih bonov morajo upravičenci imeti s seboj vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje za vozilo, če pa za dvig pooblastijo tretjo osebo, ji morajo napisati pooblastilo na nekolkovanem papirju in mu priložiti svoje dokumente. Kdor je medtem zamenjal vozilo in tega še ni javil, se lahko za bone obrne neposredno na Trgovinsko zbornico (od ponedeljka do petka med 8.30 in 11.40). Po mnenju deželnega odbornika Carboneja Miljsko skladišče plina bo sprožilo industrializacijo Načrtovano skladišče utekočinjenega petrolejskega plina pri Miljah bo po mnenju deželnega odbornika za prostorsko načrtovanje Carboneja imelo zelo pozitivne gospodarske učinke na pokrajinsko stvarnost. Ob njem naj bi ustvarili namreč več novih obratov, ki bi nudili številna delovna mesta. O novem skladišču plina je bil govor na včerajšnji seji četrte deželne komisije, ki je po dnevnem redu obravnavala sicer čisto drugačen problem, in sicer nove urbanistične predpise za gradnjo velikih trgovskih centrov in veleblagovnic, o katerih je poročal prav Carbone. Problem o skladišču plina pa je nepredvideno sprožil predsednik komisije Adalberto Donaggio, ki je omenil, da je bilo v zadnjih časih vloženih v deželni svet več nujnih interpelacij o tem problemu. Zato je od Carboneja želel zvedeti točneje informacije. Carbone je sicer izjavil, da načrtom za skladišče utekočinjenega petrolejskega plina sledi osebno odbornik za industrijo Saro in da bo na interpelacije odgovoril deželni odbor. Kljub temu pa je posredoval nekaj informacij, ki pa naj bi bile po njegovem mnenju že znane, v kolikor naj bi jih že objavilo dnevno časopisje. Kot je znano, je morebitno izgradnjo novega skladišča na območju bivše žaveljske čistilnice vseboval že dogovor o reindustrijalizaciji, ki so ga podpisali 11. januarja 1988 v Rimu. V tem kontekstu so sicer govorili o tem, da bi skladišče zgradili na zemeljski površini. Šele pozneje pa so se premislili in začeli načrtovati 30 tisoč kubičnih metrov veliko "jamo", ki naj bi bila veliko varnejša od nadzemnih struktur. Načrt o podzemnem skladišču plina pa je pozneje sprožil nove zanimive načrte za industrijski razvoj, je dejal Carbone. Nanj je namreč vezana gradnja tovarne za proizvajanje anhidrida jabolčne kisline, ki jo načrtuje Alusuisse in ki bi zaposlila 100 oseb (posredno pa bi botrovala še sto drugim delovnim mestom). Z novim skladiščem pa bi spet postala rentabilna stara elektrarna žaveljske čistilnice, ki bi jo lahko restrukturirali in jo potencirali na 50 me-gawatt. Okrepitev elektrarne, ki bi jo omogočila proizvodnja pare tovarne za anhidrid jabolčne kisline, pa bi imela še drug pozitivni učinek. Pezzoli naj bi namreč odprl nov obrat s približno 80 delovnimi mesti. Nazadnje pa je Carbone spregovoril še o učinkih, ki bi jih skladišče imelo na okolje. Prav ta aspekt problema je namreč sprožil zelo zaskrbljene reakcije, saj bi lahko skladišče utekočinjenega plina predstavljalo pravo tempirano bombo. S tem v zvezi je Carbone dejal, da bodo krajevne uprave morale poskrbeti za čim večjo varnost, katero pa bodo morali predhodno "načrtovati", tako da bodo že v načrtovalni fazi preučili vse morebitne učinke na okolje. Po njegovem mnenju so krajevne uprave sposobne ustvariti varen in rieonesnažujoč obrat (kar bi marsikateri dosedanji posegi sicer osporavali). Prvo srečanje bo danes popoldne Predavanja Inštituta Gramsci za maturante Inštitut Gramsci prireja tudi letos ciklus srečanj in predavanj za dijake zadnjih razredov tržaških višjih srednjih šol, ki bodo letos maturirali. Prvo srečanje bo danes popoldne ob 17.30 v konferenčni dvorani klasičnega liceja Petrarca (Ul. Rossetti 74) in bo namenjeno izpitu iz filozofije. Uvodno poročilo bo imel prof. Michele Cili-berti, ravnatelj inštituta za filozofijo na tukajšnjem vseučilišču. Z včerajšnjega srečanja CGIL in predstavnikov gospodarskih teles Tudi po včerajšnjem drugem krogu volitev Ugodni tržaški ekonomski trenutek Tržaška univerza še hromi neustrezna politika spodbud vedno brez rektorja Preprosta izmenjava mnenj o tržaškem gospodarskem razvoju in o upo-rapi spodbujevalnih sredstev - tako je tajnik pokrajinskega sindikata CGIL Roberto Treu opredelil vsekakor zanimivo srečanje, ki ga ta sindikalna organizacija včeraj popoldne priredila v s^em od tržaških hotelov. Udeležili so nov4 vs* PovaMjeni: predsednik usta-E7tt Za industrijsko cono 4.1 P Franco Tabacco, direktor avto-oiiine pristaniške ustanove Luigi Romk, konzul enotne družbe - podjetja Pristaniških delavcev Marinelli, predsednik Združenja tržaških industrijcev lero Toresella in izredni komisar Lentra za znanstvene in tehnološke raziskave Domenico Romeo. Srečanj6 je bilo hkrati zanimiv izraz skanja nove, mnogo širše in bolj ti odlagalne vloge sindikata, ki poleg temeljne - zaščite delavcev - želi Pravljati tudi vlogo spdobujevalca in Ustvarjalca gospodarskega razvoja. Jzaško gospodarstvo doživlja ugoden enojni trenutek, čeprav je še nekaj /[menih problemov (npr. vprašanje lavcev bivše rafinerije Aguila in to-me Iret) - je uvdoma ugotovil Treu (j.^Pdar bi bil lahko ta razvoj še mno-hitrejši, če bi bil načrtnejši in če bi tg^Pravljali na učinkovitejši način. V šaa. °kviru se kot eno bistvenih vpra-lav ■P0stavlja vloga pospeševalnih de-mkov oziroma ustanov, ki upravlja- jo spodbujevalne finančne sklade, kot so sklad za Trst, sklad bencinskih kontingentov, rotacijski sklad, paket za Trst in Gorico ter nekateri drugi deželni viri. Možnosti za čim bolj učinkovito politiko finančnih prispevkov je veliko, tisto, česar primanjkuje, pa je programiranje in politika usmerjenih izbir. Eden, od temeljnih ciljev te politike mora po mnenju sindikata ostati zaposlovanje, ki mora biti sorazmerno z novimi investicijami. Skratka, Treu je svojim gostom natresel vrsto ocen in predlogov, za katere se je v kasnejših posegih izkazalo, da so naleteli na plodna tla. Predsednik EZIT Tabacco je med drugim izrekel značilno misel, po kateri gotovo ne bomo mogli preživeti, če se bomo oplajali samo z mikom dekadence. Potrebno je združiti moči in preseči upravljanje mesta na stari način, poleg tega pa se tudi otresti prepričanja, da je prihodnost Trsta zgolj v terciarnem sektorju. Krvavo potrebujemo namreč industrijsko kulturo, kjer smo popolnoma nepripravljeni, medtem ko nova tehnološko razvita industrija potrebuje hitre in tehnične odgovore. Kar pa zadeva sklad za Trst mu Tabacco ni prihranil ostre kritike zaradi po njegovem mnenju nesmotrne, politike razdeljevanja prispevkov, ki bi morala nujno dajati prednost velikim projektom. Direktor EAPT Rovelli je opozoril, da je pristanišče eden od temeljnih dejavnikov, na katerih sloni tržaško gospodarstvo, kljub temu da se srečuje z vrsto velikih problemov. Eden od teh je npr. njegova mednarodna vloga, ki je taka samo na papirju, medtem ko je v resnici ne upoštevajo ne država ne ostali organizmi. Rovelli se je ustavil tudi pri vprašanju pristaniške proste cone, ki pa ne more zaživeti brez povezave z industrijsko cono. Izredni komisar AR Romeo je opredelil znanstveno-raziskovalne dejavnosti kot investicijo na območje naše pokrajine, ki ustvarja tako neposredno kot posredno zaposlovanje. Raziskovalni center pa za svoje strukture potrebuje krajevna finansiranja, zato je zaprosil za 90 milijard iz sklada za Trst, medtem ko je za bencinski sklad spredlagal, da bi iz njega finansirali telematizacijo, tako imenovano kabelsko mesto. Zelo kritičen do politike gospodarskih organizmov je bil tudi konzul družbe pristaniščnikov Marinelli, medtem ko je predsednik industrijcev Toresella obsodil neodločnost pri sprejemanju izbir in neučinkovitost krajevnega ekonomskega sistema. Tudi on se je pridružil obsodbi frag-mentacije posegov sklada za Trst. Po drugem dnevu volitev za novega rektorja tržaške univerze je volilni boj še vedno odprt, tako da bo treba predvidoma počakati na jutrišnjo balotažo, da bo znano ime novega rektorja (razen če ne bo eden od manj voljenih kandidatov "odstopil" svoje glasove in jih preusmeril na drugega kandidata). Izidi včerajšnjih volitev pa so vseeno nekoliko različni od ponedeljkovih, saj so se volilci še izraziteje osredotočili na najbolj verjetna kandidata za rektorsko mesto, in sicer na predstojnika fakultete za ekonomijo Giacoma Borrusa in na profesorja na fakulteti za naravoslovne vede Lucia Randac-cia. Precej manj glasov pa je dobila predsednica univerzitetne podporne ustanove Pagninijeva, ki je dejansko odpadla že v ponedeljek. Njeni volilci so se odločili namreč za že omenjena kandidata in za predstojnika fakultete za inženirstvo Lucia Delcara. Na včerajšnjih volitvah (katerih se je udeležilo nekaj več volilcev kot v ponedeljek, točneje 563) je Borruso prejel 203 glasove (18 več kot v ponedeljek, in sicer 36,05 odstotka glasov) Randaccio 189 glasov (20 glasov več kot na prvem krogu volitev, in sicer 33,57 odstotka), Delcaro 154 glasov (dva glasa več kot v ponedeljek, in sicer 27,35 odstotka), Pagninijeva pa samo 12 glasov (25 glasov manj kot na prvem krogu, in sicer 2,13 odstotka). 8. kmetijski dnevi bodo doživeli kvaliteten skok Ujsk k žuPanstvu v Zgoniku je bil pred kratkim sestanek o osmi izvedbi Kme-^ Klh dnevov, ki bodo od 14. do 17. septembra na običajnem razstavnem prosto-prjjlred gledališčem France Prešeren v Boljuncu. Pripravljalni odbor, ki mu ki j Seduje dolinski odbornik za kmetijstvo Boris Mihalič, sestavljajo predstavni-eji, sdh občinskih uprav naše pokrajine ter strokovnih in sindikalnih organiza-^njih kmetov, prireditev pa bo potekala pod pokroviteljstvom Pokrajine, 2b0t.*® gorske skupnosti, Dežele Furlanije-Julijske krajine in Tržaške trgovinske tljjk,, r9anizacijo te zelo pomembne pobude je prireditelj letos zaupal strokov-vajj J® specializiranega podjetja SINTAGMA. Kmetijski dnevi bodo letos doži-pp Va'iteten skok in zadobili deželno oziroma mednarodno razsežnost v sklo-ŽU ®lovne skupnosti Alpe-Jadran. Prihodnja seja pripravljalnega odbora bo na pahstvu v Repnu. Vidusso sprejel kandidaturo intendanta gledališča Verdi 91edap??^ župan Franco Richetti, ki po statutu vodi upravni odbor mestnega ^esto Verdi' ie včeraj uradno napovedal, da je Giorgio Vidusso kandidat za hotj t\)H°VG^a suPerintendanta te gledališče ustanove. Richetti se je v tiskovni k Javn° zahvalil dosedanjemu nadzorniku Piu De Bertiju Gambiniju, ki je PoclJetiratkim prevzel novo službeno dolžnost v državnem radiotelevizijskem ^or tržašk^ bj1-114 l3esecia °. imenovanju novega superintendanta pripada vseka- ^Pila^s'2^11^ seP upravnega sveta Verdija so tudi sestavili delegacijo, ki bo b^hik A. ikalna pogajanja z uslužbenci gledališča. V tej delegaciji so podpred-n'tfield nCinguerra. svetovalci Borgna, Kodrič in Vidah, umetniški direktor de ^Psdrelj- Od9ovoren za produkcije Gori in načelnik odseka za splošne zadeve Na predelih ob državni meji uvedli poostreno nadzorstvo V okviru poostrenih kontrol na tistih predelih obmejnega območja, kjer velikokrat prihaja do ilegalnih prehodov meje, so prejšnjo noč agenti de-vinsko-nabrežinske policijske postaje spet zajeli skupino pribežnikov. Tokrat gre za skupino 12 državljanov Šri Lanke, katerim so pri ilegalnem vstopu v Italijo pomagali 4 jugoslovanski državljani. Strožje nadzorstvo na predelu tržaškega Krasa, ki je v neposredni bližini italijansko-jugoslovanske meje, je odredil tržaški kvestor dr. Servidio in v prvi osebi zadeva postaje, kot je prav devinsko-nabrežinska, ki so zaradi teritorialnih pristojnih v prvi vrsti angažirane v preprečevanju ilegalnih prehodov meje. Zadnja akcija iz dolge vrste, ki si sledijo v zadnjem obdobju, je prav zajetje večje skupine državljanov Šri Lanke in njenih jugoslovanskih »vodičev«. Skupino dvnajstih pribežnikov iz oddaljene azijske države so policijski agenti zasačili v štirih osebnih avtomobilih z jugoslovansko registrsko tablico. Pregled dokumentov državljanov Šri Lanke je agentom nudil do-voljšnje dokaze, da so prešli mejo protizakonito. Štiri jugoslovanske državljane, ki so sedeli za volanom štirih avtomobilov, pa so prijavili tržaškemu sodišču pod obtožbo, da so pomagali tujim državljanom pri ilegalnem vstopu v Italijo. Policijski agenti so štiri osebne avtomobile zajeli, vse tuje državljane, tako skupino pribežnikov iz Šri Lanke kot tudi štiri Jugoslovane, pa so izročili agentom urada za tujce pri tržaški kvesturi. Preko tega urada pa so vse, ki so jih prestregli na poskusu ilegalnega vstopa v Italijo, izročili jugoslovanskim varnostnim organom. Kraja v zlatarni: zaprli Beograjčana Po precej razburljivem zasledovanju po Borznem trgu in bližnjih ulicah so tržaški karabinjerji včeraj pozno popoldne aretirali mladega jugoslovanskega državljana Velibora Andeliča, ki je v zlatarni Trevisan na Borznem trgu nekaj po 18. uri ukradel šop zlatih verižic v skupni vrednosti približno 20 milijonov lir. Nekaj ur prej, in sicer malo po 12. uri, je do podobnega poskusa kraje prišlo v zlatarni Stermin v Ul. Mazzini. AndeliČu, ki se je rodil v Beogradu 13.4.1971, bodo sodili danes zjutraj po hitrem postopku. En volilec je oddal glas drugemu kandidatu, dve glasovnici sta bili beli, dve pa neveljavni. Če Delcaro ne bo odstopil (Pagninijeva razpolaga namreč s premajhnim številom glasov), bo jutri balotaža med kandidatoma, ki bosta prejela največ glasov. Če bo danes ostalo pri istem, bo balotaža torej med Borrusom in Randacciom. Tudi danes bodo volitve od 8. do 14. ure v dvorani Bachelet v prvem nadstropju stavbe na Trgu Eu-ropa 1. Obnova domov za ostarele V naslednjem triletnem obdobju bodo po sklepu deželnega odbora za obnovo domov namenjenih ostarelim na celotnem deželnem območju lahko porabili skoraj 19 milijard lir. Kot je izjavila odbornica za skrbstvo Lambertijeva, bodo pri delitvi odobrenih zneskov, imele prednost tiste ustanove, ki skrbijo za ostarele, ki se ne morejo več kretati samostojno. Na osnovi nedavne raziskave so namreč ugotovili, da je v FJK približno 9.500 oseb, ki imajo več kot 65 let in ki nujno potrebujejo nego. Med domovi, katerim bodo namenili dotacije, je tudi tržaška »Časa Serena«. Zapustil nas je naš dragi Angel Švab Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ. Žalostno vest sporočajo žena, sinova, vnuk, sestra in vse ostalo sorodstvo. Križ, 16. maja 1990 V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga Jožefa Gruden vd. Semolič Pogreb drage pokojnice bo jutri, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. žalostno vest sporočajo brat Ivan z ženo Darinko, nečakinji Neva in Milena z družinama, Paola in Livio ter vsi sorodniki. Trst, Nabrežina, 16. maja 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Dragi nono! Spomin nate bo ostal vedno živ. Samuel in Tamara Žalovanju se pridružujejo Susanna in družine Parovel, Derin, Sodnich in Kresevich. Pogovor s prof. Marinko Pertot Društvo naravoslovcev in tehnikov Penko si prizadeva širiti znanstveno kulturo Pred dnevi smo v našem dnevniku objavili članek o uspelem poučnem izletu Društva naravoslovcev in tehnikov Tone Penko v Idriji. To je bil povod, da smo povabili na razgovor prof. Marinko Pertot, ki vodi ekskurzije in je njegova redna članica že vrsto let, da nam osveži spomin na društvo, ki sicer skromno in brez reklame uspešno dela že toliko let v korist svojih članov, pa tudi naše skupnosti. »9. decembra 1977 je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu naš ustanovni občni zbor. Spominjam se, da je bila dvorana takrat polna in' tudi vzdušje takšno, da je lahko samo obetalo dober začetek in tudi nadaljnje delo.« Med glavnimi pobudniki društva so bili tedaj prof. Aljoša Volčič, ki je bil devet let tudi njejgov predsednik, pa profesorji Bajc, Černič, Čebulec, Pisani in... Tu smo nehali z naštevanjem imen, ker smo se zbali, da koga pozabimo. »Tri so bile postavke, ki si jih je društvo takrat zastavilo. Ker smo imeli že veliko diplomirancev iz znanstvenih ved, smo želeli, da bi se lahko v svojem društvu sestajali, si izmenjavali svoje izkušnje in imeli tudi srečanja in predavanja, vedno na strokovni ravni. Hoteli smo razširiti znanstveno kulturo, ki je bila še nekako v ozadju, in preko naših članov, ki so matematiki, fiziki, astronomi, pa tudi kemiki, biologi, naravoslovni inženirji, računalničarji, geologi, ali pa tudi samo ljubitelji narave, razširiti spoznanje domačega okolja. Želeli smo tudi, da bi se v naših vrstah formirale skupine, iz katerih bi lahko prihajali izvedenci, ki bi uspešno zastopali našo skupnost pri odgovornih v deželni upravi, pa še kje.« To je bil čas, ko so se ustanavljala tudi druga strokovna društva, na primer Društvo slovenskih zdravnikov, medtem ko so tudi kemiki izražali hotenje po svoji organizaciji. »Nimamo svojega sedeža, zato imamo predavanja in naša srečanja v dvorani v Ul. Donizetti, pa v Gregorčičevi dvorani - torej vedno v središču mesta. Organiziramo približno tri strokovna predavanja na sezono; razen tega organiziramo ekskurzije, ki nam skušajo približati naravo, seveda vedno pod strokovnim vodstvom. Ker je društvo po svoji sestavi atipično, se tudi predavanja prilagajajo raznim temam, ki lahko enkrat bolj zadovoljijo npr. biologe, drugič druge člane.« Ime Tone Penko vam, kot članom, pomeni veliko. Morda ga pa mladi vse premalo poznajo. »Res je. Prof. Tone Penko je bil izreden šolnik, publicist, po rodu iz Trsta, velik pedagog, ki je poučeval na raznih naših šolah, na primer na srednji šoli pri Sv. Jakobu, pa na Trgovskem tehničnem zavodu. Vsi, ki so ga imeli za profesorja, ga ne bodo pozabili, tako je znal svojo snov podajati, tako se je znal približati mladini, Veliko je delal na tržaškem Radiu, spisal knjigo Tržaški ribji trg in druge knjige o naravoslovni vedi za nižje srednje šole in še in še. Oddolžiti smo se mu hoteli s tem, da smo dali društvu njegovo ime.« Društvo je v teh letih organiziralo vrsto ekskurzij, na primer v Istro, Goriška Brda, v gozd Panovac pri Gorici, v Karnijske Alpe, po Socerb-skem Krasu, v naravoslovno bazo Marano Lagunare in še in še. »Še dve ekskurziji bomo imeli v tej sezoni; eno po bližnjem Krasu, drugo v mesecu juliju pa po Bovški planoti, kjer bomo skušali ugotavljati sledove ledeniške dobe. Tudi dve razstavi je imelo društvo; prvo o slovenskih znanstvenikih, ki jim jo je dalo na razpolago Prirodoslovno društvo Slovenije in še razstavo o Krasu, njegovi geologiji in geomor-fologiji, ki smo jo povezali še s predavanjem o Krasu. Društvo vzdržuje stike z drugimi podobnimi strokovnimi društvi in organizacijami, predvsem s Prirodoslovnim društvom Slovenije, pa tudi z italijanskimi društvi, toda to bolj na ravni posameznih stikov. Društvo skuša vzpostavili stike z vsemi tistimi slovenskimi strokovnjaki in znanstveniki, ki so zapustili Trst in dobili na primer službo v Milanu, Turinu, Švici, Avstraliji, Nemčiji itd. Da sodelujemo seveda tudi z našim . vsakoletnim raziskovalnim taborom, je bilo že tolikokrat zapisano in povedano. Naj zato omenim še eno našo nalogo: da bi na primer zbrali dela vseh naših strokovnjakov, ki so bila objavljena v raznih revijah in časopisih, pa bi bilo prav, če bi jih imeli na vpogled na primer v naši študijski knjižnici.« Dela in načrtov torej članom društva Tone Penko" ne manjka in tudi dobre volje ne. NEVA LUKEŠ Na sliki: člani društva Tone Penko na izletu po Socerbskem Krasu. Proseška godba na pihala v zadnjem času zelo aktivna Godba na pihala s Proseka je bila v tem mesecu zelo aktivna. Poleg običajnih vaj (dvakrat tedensko) je imela in ima v programu vrsto nastopov. 29. aprila so proseški godbeniki sodelovali na proslavi 45-letnice osvoboditve v Zgoniku. Naslednjega dne, to je v ponedeljek zvečer, pa so nastopili na prvomajskem predvečeru na Proseku, ki sta ga priredila domače kulturno društvo in Vsedržavna zveza partizanov. Na dan 1. maja, praznika dela, pa je godba s tradicionalno budnico obiskala vzhodno- in zahodnokraške vasi ter sodelovala v povorki ob polaganju vencev na spomenike padlim na Proseku in Kontovelu. Istega dne pa so godbeniki sodelovali tudi v kulturnem programu ob slovesni otvoritvi špor-tno-kulturnega doma v Kobjeglavi. Ti nastopi so bili za proseško godbo nadvse pomembni in koristni, saj bo godba v soboto, 19. t. m., nastopala na 4. reviji pihalnih orkestrov Primorske v Desklah, ki jo vsake dve leti prireja Združenje pihalnih orkestrov Primorske. Za proseško godbo bo to že četrti nastop na tej reviji, saj je doslej nastopala na vseh revijah. V nedeljo, 27. t. m., pa bo godba igrala ponovno doma, in sicer na komemoraciji pri spomeniku obešenim talcem na proseški po- _________gledališča_____________ VERDI V soboto, 19. t. m., ob 20. url (red A) bo na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju in sicer Donizettijeva L’ELI-SIR D'AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters. O operi bo spregovoril glasbeni kritik iz Bologne Piero Mioli v petek, 18. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališče za mladino V petek, 18. t. m., ob 17.30 bo na sporedu predpremiera igre, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole z naslovom NEVE BIANCA. Pravljico je napisala in režirala Luisa Crismani. razna obvestila Drugo srečanje Malalanov - priložnost, da se ponovno srečamo bo v nedeljo, 27. t. m., od 15. ure dalje v Trebčah pri kalu (Drnača). Za informacije tel. na št. 211688, 212811 ali 213041 ob večernih urah. staji. Obenem naj omenimo, da godba pravkar zaključuje tečaj glasbene šole mladih godbenikov, katerega poleg dirigenta Aljoše Starca vodijo še Zoran Lupine, Marino Ukmar in Ennio Krizanowski. Kot vidimo, imajo torej proseški godbeniki v tem obdobju res polno dela in nastopov in zato zaenkrat sploh še ne govorijo o dopustu, oziroma oddihu. 22. julija čaka godbo nastop v Kapelah v bližini Brežic ob priliki obletnice delovanja godbenega društva Kapele. Odbornik godbe Karel Ukmar nam je povedal, da godbeniki res nimajo časa, da bi mislili na dopust, ker so prav v poletnem obdobju godbe še najbolj angažirane s prireditvami na odprtem, nato pridejo še procesije, pogrebi itd., obveznosti, ki jih res ne moreš odpovedati. Godbeniki si bodo morda vzeli letos krajši dopust šele v mesecu avgustu, čeprav se zavedajo, da svetovno nogometno prvenstvo trka že na vrata in bo nekoliko oviralo reden potek vaj. Ukmar je pri tem samo izrazil upanje, da v torek in petek, ko imajo vaje, ne bo privlačnih oziroma zanimivih tekem. B. R. razne prireditve V okviru pobud za starejše občane prirejajo slovenske dobrodelne organizacije v Trstu predavanje prof. dr. Rafka Dolharja O POMENU GIBANJA V ZDRAVJU. Predavanje bo v dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu danes, 16. t. m., ob 16.30. Sledi družabnost. Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNE KONCERTE v Ricma-njih (Žrebčevo) 19. maja ob 20. uri in 20. maja ob 18. uri. Sodelujejo sledeči pihalni orkestri: Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Banda Cittadina Marano sul Panaro (MO) s skupino Le fruste di Romagna, Banda S. Paolino - Aguileia (Videm) in pihalni orkester IMPOL iz Slovenske Bistrice ter folklorna skupina Lip iz Slovenskih Konjic. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu. KD Lipa priredi v torek, 22. t. m., ob 20.30 v_ Bazovskem domu KONCERT DOMAČEGA MePZ LIPA. Za razvedrilo bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni! Darujte v sklad Mitje Čuka razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA. V galeriji Torbandena je do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Piera MARUS-SIGA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 24. t. m. razstava z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev. V Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost. V galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo do 18. t. m. na ogled razstava Gianpaola DE SANTIJA. Urnik: 10.30-12.30 in 17.30-19.30. V občinski galeriji na Trgu Unita bo do 26. t. m. odprta razstava Tiziane VI-SENTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00. Na Gradu sv. Justa bodo v petek, 18. t. m., ob 18. uri odprli razstavo o ERTE-JU. kino ARISTON - 18.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa. EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Always, r. Števen Spielberg, i. Richard Dreyfuss, John Goodman. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Al-lodole sul filo, Jiri Menzel. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Supernian IV, i. Christopher Reeve. NAZIONALE II - 17.00, 22.15 L'ora del tč, i. Gabriel Byrne, A. Donohoe, □ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Moana e Cicciolina: stanche si, sazie mai, pom., □□ NAZIONALE IV - 17.10, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner. ' EDEN - 15.30, 22.00 Quel desiderio bag-nato sotto la pelle in La bestia nera, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 She Devil - Lei il diavolo. LUMIERE - 18.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas. ALCIONE - 17.45, 22.15 Musič Box -prova d'accusa, r. Costa Gavras, i. Jes-sica Lange. RADIO - 15.30, 21.30 La signora e il ma-rinaio 2, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ . - 18. letom □ □ O uporabi živali v laboratorijih V kongresni dvorani velesejemske ustanove bo v soboto 19. maja vsedržavni posvet na temo: »Eksperimentiranje z živalmi - problem znanosti in trpljenja«. Srečanje, na katerem bodo načeli vrsto vprašanj, ki se prvenstveno nanašajo na znanstveno raziskovanje in na uporabo živali pri raznih poskusih, prireja Občina Trst v sodelovanju z deželno delegacijo Zveze proti vivisekciji LeAL. Na posvetu bodo namreč sodniki, zdravniki, farmacisti, univerzitetni docenti in ljubitelji živali (naj omenimo le igralko Leo Massari in astronoma Margheritc Hack) obravnavali številne aspekte odnosa med človekom in živalmi. Izhodišče številnih razprav-Ijalcev pa bo, da je treba v vsesplošnem razvoju znanosti nujno upoštevati tudi integriteto živali. Na zatožni klopi bo predvsem po-služevanje vivisekcije, ki jo odločno .zavračajo vsi ljubitelji živali. Svoje stališče pa utemeljujejo nadalje s tezo, da si lahko razne znanstvene vede naberejo potrebnih dokazov o pravilnosti svojih izsledkov, na druge načine. SLAVISTIČNO DRUŠTVO VABI na predstavitev najnovejše pesniške zbirke Miroslava Košute Odseljeni čas Knjigo in avtorja bo predstavil dr. Denis Poniž. Srečanje bo v TRŽAŠKI KNJIGARNI, danes, 16. t. m., ob 18. uri. čestitke Danes v Lonjerju MALJA svoj 70. rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo vsi domači. včeraj - danes Danes, SREDA, 16. maja 1990 UBALD Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 10.51. Jutri, ČETRTEK, 17. maja 1990 JOŠT NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za jezik FILOZOFSKA FAKULTETA V TRSTU Inštitut za slovansko filologijo vabita na kulturni večer Marko Kravos pesniški avtoportret s pokušnjo poezije Trst, Gledališče Miela -mala dvorana, Trg Duca degli Abruzzi 3 jutri, 17. t. m., ob 18.30 izleti Sindikat upokojencev SPI CGIL Domjo organizira v soboto, 2. junija, izlet v Maniago in Spilimbergo, kjer si bomo ogledali tovarno nožev in šolo mozaikov. Vpisovali bomo v soboto, 19. maja, v Partizanskem klubu v Boljuncu v jutranjih urah in na tel. št. 228597.' SKD Vigred prireja 9. in 10. junija izlet na Plitviška jezera. Cena izleta 100.000 lir. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - Franka Škrk, in št. 200679 - Mirka Kosmina, od 20. do 21. ure. __________mali oglasi________________ OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. Toči belo vino in teran. KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čočevih v Doberdobu do četrtka, 17. t. m., boste odpočili. Postrežejo vam vino, kruh, salame, pršut in vse, za osebe dobrih ust. ZADRUGA BIKE TEAM izposoja ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi v tednu (tel. 200939), kolesa mountain bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč. ZADNJE Hlavatyjeve akvarele nujno prodam po ugoni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure. IŠČEM priče prometne nesreče med sivim fiatom uno 45 in belim fiatom 128 dne 19. marca ob 12.05 v Ul. Flavia (Paradiso). Tel. 826459 v večernih urah- IŠČEM 55/60-letno hišno pomočnico, trikrat tedensko. Tel. 767639 ali 380889. IŠČEMO osebje z lastnim avtomobilom za delo na reklamnem področju (ne od vrat do vrat). Zaslužek od 2 do 3 milijonov lir mesečno. Predstaviti se danes, 16. t. m., od 16. do 19. ure v Hotelu Internazionale v Gorici. PRODAM koso gaspardo za priključek k traktorju. Tel. (0481) 882421. PRODAM nov 50-litrski hladilnik. Tel. 231855. PLIMOVANJE DANES: ob 0.21 najvišja 18 cm, ob 8.17 najnižja -35 cm, ob 16.28 najvišja 23 cm, ob 22.55 najnižja 4 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,4 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Margoni Bas-tian, Monica Coronica, Nicola Gerin, Matteo Prodan. UMRLI SO: 77-letna Marta Bertoli vd. Orlando, 87-letna Bruna Scher vd. Vivia-ni, 81-letna Giuseppina Pinesich, 60-letni Livio Bonifacio, 50-letni Franco Bortolin, 68-letni Giorgio Giudici, 86-letni Pietro Ciacchi, 69-letni Virgilio Zanella, 86-let-na Maria Paoletti, 74-letna Rosanna Cro-ciati, 72-letni Giovanni Gortan, 70-letni Rodolfo Mekovec. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka", 14., do sobote, 19. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu "za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Via Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PRODAM tovornjak-prekucnik OM, dve toni. Tel. 229127. PRODAM lado nivo, prevoženih 20.000 km. Tel. 200691. PRODAM tovorno dvigalo (vericellof Tel. 327240. PRODAM fiorino PK 1300 dizel, popolnoma na novo pobarvan, prevoženi!1 30.000 km, v dobrem stanju, z3 3.500.000 lir. Tel. v jutranjih urah na & 220367. PRODAM tomos 50 sive barve, v odlič nem stanju, Tel. 211672. V RONKAH prodam embalirano s lam0. Tel. na št. (0481) 778504 v popoldanski!1 urah. V HRUŠEVJU pri Postojni prodam temeljito prenovljeno komfortno opremljeno pritlično hišo: 80 kv. m, sončna lega, urejen vrt, sadno drevje. InfoiTO8" cije po tel. na št. (003861) 551402 v večernih urah. SI KOVAČ? Potrebuješ premog? Pridi » Hrovatiču na Col št. 51. Tel. 327262. prispevki V spomin na soseda Angela Škrka darujejo Ernest, Marija in Mauro 30.000 id za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Angela Škrka in na Uči)? Corazzo darujeta Anica in Srečko Or®' 30.000 lir za vzdrževanje spomenika pa“ lim v NOB na Kontovelu. V spomin na dragega Justa in Albej1 daruje Lojzka Cijak 20.000 lir za vzdrže_ vanje spomenika padlim v NOB na tovoiu. . —. ‘ .-A. V spomin na moža in očeta Segija h1" koviča darujeta Jožica, Tatjana in Marl! 100.000 lir Godbeno društvo V. Pari11': 100.000 lir za SKD Primorec in 50.000 m za popravilo Ljudskega doma v Trebč8 V spomin na Sergija Milkoviča dar^L) ta Danica in Giorgio (Trebče 34) 20-^ lir za Godbo V. Parma. Ob 30. obletnici smrti Teodora ta) Štranja darujeta žena Justina lir in hči Dori 20.000 lir za pihalni orlC ter Breg. menjalnica 15. 5. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN Ameriški dolar..... 1207,45 Nemška marka....... 734,90 Francoski frank.... 218,15 Holandski florint ... 654,22 Belgijski frank.... 35,525 Funt šterling...... 2038,50 Irski šterling..... 1971,30 Danska krona....... 192,62 Grška drahma....... 7,449 Kanadski dolar..... 1026,40 TRST 1200.- 732,- 216.- 651,- 35.- 2000,- 1950,- 190,- 7,- 1000,- TUJE VALUTE FIXING MILAN banko Japonski jen ......... 8,028 Švicarski frank..... 869,59 Avstrijski šiling... 104,493 Norveška krona...... 189,15 Švedska krona....... 201,48 Portugalski eskudo . 8,315 Španska peseta ...... 11,740 Avstralski dolar.... 924,35 Jugoslov. dinar .... — ECU................. 1504,50 'trst 7,40 862"' 186"" 11,2° 870"' ioo-" I BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež Agencija Domjo Agencija Rojan 41 1 t Kronika napovedane (a neresnične) oddaje jenska in njena stvarnost breda pahor V zatonu mit o večni ljubezni? Uredniki trdijo in zagotavljajo, da niso nikoli nameravali uresničiti oddaje Glas vesti ali La voce della co-scienza, ki so jo napovedovali in rek-lamizirali s kar učinkovitimi trailerji. Nameravali so samo opozoriti javnost, da lahko tako imenovana »TV resnice« postane izredno nevarna, in so želeli to narediti neposredno preko televizije. Gianni Ippoliti je od 24. aprila vabil gledalce, naj prijavijo krivice, ki so jim bile storjene, pa ne samo krivice, temveč tudi krivce - sosede, kolege, nadrejene, katerih žrtve so bili. Včeraj pa sta urednik »nezasnovane« oddaje Ippoliti in odgovorni za sporede pri Fininvestu Paolo Vasile na tiskovni konferenci pojasnila in razjasnila ozadje ne-oddaje in svojstvene zamisli. Cilj pobude naj bi bila edino javna TV debata o nevarnosti in posledicah, ki jih prinašajo s seboj tovrstne oddaje. Sinočnje debate (v poznih nočnih urah) na Italia 1 so se udeležili: sociologa Alberto Abruzzese in Sabino Acguaviva, TV voditelji Corrado Au-gias, Andrea Barbato, Maurizio Cos-tanzo, Rita Dalla Chiesa in Mario Pas-tore, iz milanskega studia še kritik Aldo Grasso in Antonio Ricci, medtem ko se je s posnetim intervjujem pojavil Giorgio Forattini. Vabljena sta bila tudi Donatella Raffai in Lio Beghin, voditeljica in urednik oddaje Chi l'ha visto, a sta odklonila vabilo zaradi delovnih obveznosti. Ippoliti in Vasile sta včeraj hitela pojasnjevati predvsem, da napovedovanje in reklamiziranje neuresničene oddaje, ki so ji medtem nadeli že mar-sikak vzdevek, kot Okno na dvorišče ali Rubrika prekrškov, ni nameravalo Postati bluf ali varanje gledalcev. Ko bi bila želela res speljati oddajo, bi bila reklama drugačna in učinkovitejša, zagotavljata. Z reklamo in istočasno tajnostjo, ki je ovijala oddajo, sta skušala le oceniti reakcije: na eni strani skoraj 200 pisem gledalcev, ki so se odzvali na vabilo, na drugi članki na raznih časopisih. Pisem nista prebrala in jih nameravata sežgati, s strani časopisov pa sta pričakovala ostrejši na- pad. Seveda je bilo vse dogovorjeno v okviru Fininvesta, saj tudi sam Berlusconi ni želel imeti večjih sitnosti. Res je, da vzbujajo tovrstne oddaje, ki se zadnje čase zelo množijo, neobičajno zanimanje pri gledalcih. Carlo Freccero, funkcionar Berlusconijeve mreže Cinq v Parizu, je pravkar odkupil pravico, da bodo oddajo Chi l'ha visto lahko oddajali tudi v Franciji. Zgovoren primer pa predstavlja tudi oddaja Diogenes, ki s petimi milijoni gledalcev kljub svojemu denuncian-stvu ni uspela sprožiti odpusta nobenega od krivcev. V resnici gre pri vseh teh oddajah za »legalizirano ova-duštvo«, pri katerem postane TV izredno učinkovito, lahko bi celo rekli »morilsko« sredstvo. Ljudje namreč verjamejo temu, kar vidijo, istočasno želja, da bi naredili še več, lahko zakrije cilj. Meje postanejo naenkrat nezaznavne, stroj steče kar sam in ga ni mogoče ustaviti z običajnimi sredstvi. Očitno se v vsakem od nas skriva tudi kanček špiona, kar lahko sproži v prizadeti ali užaljeni osebi težke reakcije. Spet zanimiv primer predstavlja ameriška oddaja, v kateri gledalci posredujejo vesti o zlikavcih in morilcih. Taki gledalci postanejo zločincem nevarnejši od same policije. V Italiji je doslej sprožila največ polemik in pomislekov prav oddaja Chi l'ha visto. Mimo koristnosti oddaje, za katero se ogrevajo predvsem sorodniki oseb, ki so izginile, predstavlja taka oddaja grobo vtikanje v človekovo zasebnost. Res je, da posamezne primere prijavijo prav prizadeti sorodniki, ki se jim zdi TV verjetno zadnje sredstvo, da bi iztaknili izginulega. Uredniki so ali si lahko domišljajo, da so še tako diskretni, v resnici pa brskajo po družinskih zdrahah, vidnih ali nevidnih. Spet druga plat resnice je, da gledalci radi sledijo takim oddajam, kar seveda dviga gledanost in sproži kompetitivnost med TV mrežami. Tako se pojavi v ozadju, lahko pa stopi tudi v osredje, predvsem biznis. In človeška plat postane nenadoma manj važna ali sploh nevažna. V mesecih, ki statistično vzeto sodijo v najbolj priljubljeno poročno obdobje, se radi pojavljajo tudi podatki o življenjskosti te institucije. Kot se rado dogaja, je branje različno zastavljenih znanstvenih raziskav lahko kontradiktorno, res pa je, da ima Italija, ki sicer slovi kot zelo »družinska država«, zelo nizek odstotek porok na število prebivalcev in se istočasno viša število ločitev in razporek. V primerjavi z ostalimi zahodnoevropskimi državami pa je izredno nizek odstotek razporočenih, ki se v drugo poročijo. Pred razlagami in komentarji je nujno navesti nekaj bistvenih statističnih podatkov: tako npr. iz raziskave inštituta Censis izhaja, da se je leta 1987 poročilo samo 5,3 italijanskih državljanov na tisoč. Nižji količnik so zabeležili samo v Franciji (4,7), medtem ko je za Španijo veljal enak italijanskemu, v Nemčiji se je povzpel na 6,3, v Veliki Britaniji pa kar na 7, ob tem velja še poudariti, da je bil v istem letu povprečni količnik držav EGS 5,7. Veliko zaznavnejše pa so razlike, vedno v skladu z raziskavo Censisa za leto 1987, pri tako imenovanih porokah v drugo, kjer je Italija na zadnjem mestu s 5 odstotki na celotno število porok, med članicami EGS pa je njej najbližja Francija, v kateri gre kar pri 18 odstotkih porok za »ponovni poskus«. Tem podatkom je treba dodati še statistične izračune o ločitvah in razporokah. Temu vidiku je inštitut Ispes namenil precej obširno študijo, v kateri ob navajanju podatkov analizira tudi glavne razloge za naraščanje števila razvez. Na osnovi zbranih podatkov raziskovalci inštituta Ispes namreč trdijo, da se je od leta 1971 do leta 1988 število ločitev potrojilo in pristalo na skupnem številu 37.303, v istem obdobju pa se je število razporek podvojilo in prišlo do skupnih preko 30.700 prošenj letno. Zanimiv je tudi prerez po deželah, ki so ga opravili na tem inštitutu: za leto 1987 je na prvem mestu Lombardija, na katero je odpadlo preko 23 odstotkov vseh razporok. Furlanija-Julijska krajina je v zlati sredini, in sicer na 11. mestu z 1,85 odstotka. Zelo zanimiva in mestoma presenetljiva je analiza glavnih vzrokov za porast razvez oziroma za razveze kot take: Ispes je namreč med poglavitne uvrstil sklepanje poročnih zvez med mladimi (še zlasti je odločujoča starost oziroma mladost neveste), izbiranje poročnih partnerjev med prebivalci drugih italijanskih dežel in višjo stopnjo izobrazbe. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se zveze med zakoncema, ki »sta se vzela« kot mlada, lahko poderejo tudi po daljšem obdobju. Še vedno je zaznaven odstotek porok, ki se razderejo že na začetku skupne poti, vendar je presenetljiv podatek o skoraj 19% na skupno število ločencev za leto 1987, ki so se razšli po najmanj 19 letih skupnega življenja. Podrobnejša analiza te skupine ločencev, ki je bila številčno najmočnejša, je pokazala, da je v večini primerov šlo za pare, ki so se poročili zelo mladi, velikokrat niso bili doma iz iste dežele (še vedno je največ nerazumevanj med (Foto Magajna) prebivalci južnih in severnih dežel), za ločitev pa so se odločili, potem ko so njihovi otroci odrasli. Prav tako je zanimiv podatek, da pride v večini primerov pobuda, za ločitev s strani žene, ki si navadno zaželi kakovostnejše zveze. Pri moških vrstnikih pa se v obdobju po 50. letu zelo močno poraja želja po novem ljubezenskem razmerju. Vsekakor je za razvezo odločilnega pomena gmotno stanje zakonskega para: v južnem delu Italije, kjer poročene ženske praviloma niso zaposlene, je odstotek ločitev znatno nižji, prav tako velikokrat ne pride do uradne ločitve med zelo premožnima zakoncema, ki se sporazumeta za nekakšno svobodno obliko sožitja. Na razveze odločilno vpliva stopnja izobrazbe: čeprav je v državi univerzitetnih diplomirancev samo 2,8% na celotno prebivalstvo, pa na visoko izobraženo populacijo odpade kar 9 odstotkov vseh razporočenih. Po mnenju strokovnjakov ta sloj prebivalcev načenja najlaže in to s praktičnega in psihološkega vidika razvezo, istočasno pa se najmanj podreja čustvom. Ob zaključku še nekaj zanimivih številčnih podatkov: po izračunih inštituta Ispes se moški v povprečju poročajo pri 26., ločujejo pri 35. in razporočajo pri 43. letih, ženske pa se poročajo pri 23., ločujejo že pri 32. in razporočijo pri 39. letih. 4uk,., t • iiii ■lllIljM iniiHHijijjijijliljjjjiiiijjjjjijijjinjiljjjljjlijHijijjiliijjjjiijljjj da našnji televizijski lialil radijski spor edi : - iJIlIllill ■ RAI 1 ^ RAI 2 | ^ RAI 3 TV Ljubljana 1 | | (f,fner; dopušča pa si tudi dopadljive trenutke, fidi-jjj s,/.° P° klaviaturi notne kapljice v čudovitih tQ, ;; nijah“. Podobno velja za drugo skladbo veče-(hjr i'norBevo Invenzione per Marcella (1987), ven-tu v uporabi zvočnih elementov glasbena r,ca veliko zmernejša. Tržaška pianistka Elisabetta Buffulini je predstavila dve skladbi Francesca Pennisija; Promenade in Canzone da sonare (1983). Promenade zahteva prepariran klavir - alternativni zvoki pa ne služijo dvorezni interpretaciji glasbene ideje ali razvoju v obliki dialoga, predstavljajo le zanimivost med številnimi "glasbenimi" srečanji tega pianistovega sprehoda po klaviaturi. Canzone da sonare sestoji iz sproščanja sozvočij, ki nam dajejo občutek različnih napetosti - z nastopom klavirskega dua Zonta-Zuppin pa smo stopili v jedro večera, saj sta naši dve pianistki s Coralovo Modulacije (1984) za klavir šti-riročno bili absolutni protagonistki na tekmovanju jugoslovanskih akademij v Beogradu. Res smo bili prisotni dobri izvedbi tega Coralo-vega dela, ki skuša osvoboditi koncept modulacije iz grozečega, mrgolečega glasbenega gradiva. Vztrajno se iz teh zavozlanih notnih mrež pojavlja čista kvarta, ki se končno prebije za polton više, še, za ton, dokončno kritje s svojima dvojčicama pa ugaša v trudni očiščenosti izza umazanega, neopredeljenega sodobnega zvočnega materiala. Vesni Zuppin čast, da zaključi tretji koncert sezone Trieste Prima: Malinov Itinerario I (1989) skuša iz enakomernih spletanj harmonij dvigati razne zvoke, ki naraščajo do proglasitve vsega ostalega. Zadnja skladba pa, Matičičeva Toccata (1951), zgrajena na neizprosni, bleščeči motoriki, je lep primer tovrstnega toposa (pomislimo na Prokofjeva ali Ha-čaturjanovo - zakaj pa ne? tudi Czernyjevo! - Tocca-to). Matičič ostaja tudi v liričnem delu strogo ritmičen, razvija dalje prvo zamisel do vulkanske, sklepne kode - preludij za bučni aplavz, s katerim se je tudi zaključil tretji "klavirski" koncert sezone Trieste Prima. Letos igra klavir v tem sklopu najvažnejšo vlogo, saj sta na sporedu še dva klavirska recitala, 17. in 28. maja, ko bosta nastopala Giancarlo Cardi-ni in Fred Došek. CORRADO ROJAC več najti, a to iz nekakšne kljubovalne trme, ki je sledila zakonskemu razpustu. V vso zadevo se seveda po stari in tudi novi neuničljivi navadi vpletejo še starši, ki bi radi zakonca spet spravili skupaj in to izzove komične situacije, ki mejijo že na farsično grotesko. In slednjič: vse se seveda razreši kar samo od sebe na najboljši način, trma izgine, ljubezen spet vznikne in nova poroka že trka na vrata. Ta vsebinski okvir so mladi igralci odra Jaka Štoka sestavili nadvse disciplinirano, posvetili veliko pozornosti mimiki in govoru, čeprav. zadnji dve prvini delata še velike težave, kot tudi sproščenost, kar pa je ob prvih nastopih razumljivo. Sicer se pozna, da je režiser Drago Gorup kar lepo izdelal veseloigro, zavedel se je mej in ni zavil v pretencioznost, ki bi bila zelo nevarna. Prav zaradi skromnosti vseh (v smislu, da niso hoteli biti na primer Woody Allen) in njihove predanosti režiserjevim hotenjem, smo gledali zabavno skico družinskega življenja, ki je izzvala salve nezadržnega smeha in to kljub nekaterim nerodnostim in zastojem, ki pa se jih da vsekakor oprostiti. Na preprosti, a učinkoviti sceni so se z lepim uspehom gibali Vanja Rudolf v vlogi zdravnika Janeza, Ksenja Starec kot Milena, Barbara Luxa (gospodinja Pepi — upam, da sem zapisal prav, saj v alternaciji te vloge igra tudi Boženka Štoka), Klavdija Sardoč (Irena), Andrej Starec (Miha), Darjo Rupel (Polde), Mirjana Starc (Kati), Matjaž Rustja (neznanec) in Andrej Rupel (Vili). Sodelovali pa so še Egon Štoka, Rado Mennucci in Rado Starec. Nekatere vloge, a lahko bi rekli, da vse, so bile posrečeno izdelane, kar je znalo ceniti tudi občinstvo, ki ni sledilo s ploskanjem. Na sliki (foto Magajna): nastopajoči z režiserjem Gorupom po zaključku uprizoritve. MARIJ ČUK Danes povratna finalna tekma pokala UEFA Fiorentina - Juventus AVELLINO Povratno finalno srečanje med Fiorentino in Juventusom (v prvem je zmagal Juventus s 3:1) je pustilo globoke rane, saj je bilo izredno surovo, za kar nosi velik del krivde tudi sodnik, ki je tako igro dopuščal. Odtlej pa. sta se oba tabora pomirila, tako da bi danes morali le odigrati »normalno« srečanje, ki pa bo za oba tabora izredno pomembno in za marsikoga tudi poslovilno. Pri Juventusu to velja za Zoff sa, Za-varova, morda Tricello in Alejnikova, pri Fioren-tini pa za Battistinija in Baggia. Zoff bo gotovo skušal narediti vse, da »nehvaležnemu« Juventusu pusti poleg italijanskega še pokal UEFA, a tudi pri Fiorentini bodo gotovo dali vse od sebe, da s prestižno zmago končajo sezono. Verjetni postavi Juventusa in Fiorentine: FIORENTINA: Landucci, DelFOglio, Volpeci-na, Dunga, Pin, Battistini, Nappi, Kubik, Buso, Baggio, Di Chiara (12 Pellicano, 13 lachini, 14 Malusci, 15 Zironcelli, 16 Banchelli). JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bruno, Alejnikov, Alessio, Barros, Schilla-ci, Marocchi, Casiraghi (12 Bonaiuti, 13 Zavarov, 14 Brio, 15 Rosa, 16 Avallone). SDONIK: Schmidhuber (ZRN). Tekma se bo začela ob 20.30. Anglija tesno proti Danski LONDON — V okviru priprav na bližnje svetovno nogometno prvenstvo so sinoči odigrali prijateljsko srečanje med Anglijo in Dansko, ki se je končalo s tesno zmago Angležev (1:0). Edini zadetek je dosegel Lineker v 54. minuti. Danes bosta na vrsti tekmi med Škotsko in Egiptom ter Irsko in Finsko. Zadnji nastop Italije pred SP FIRENCE — Včeraj so sporočili, da bo zadnji nastop pred svetovnim nogometnim prvenstvom Italija opravila 2. junija v Arezzu. »Azzurri« se bodo pomerili s francosko enajsterico Cannes. Poslanska zbornica in »Totocalcio« RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila zakonski dekret, s katerim je omogočila, da bodo med bližnjim »mundialom« lahko izpeljali štiri posebne stave »Totocalcia«. Dekret določa, da bo 62% dobička šlo Coniju, ki jih bo namenil tistim društvom, ki so zaradi obnovitvenih del na igriščih imela manjši inkaso. Ogorčenje pri FK Sarajevo SARAJEVO Nenadna odločitev predsedstva nogometne zveze Jugoslavije, ki ni sprejelo stališča svoje pristojne komsije, da Dinamo in Sarajevo odigrata novo srečanje, je izzvala ogorčenje v Sarajevu. Pri društvu zahtevajo, da odločitev v zvezi s sporno tekmo odložijo vse do sklepa, ki ga bo sprejela arbitražna komisija. Košarkarski play off Nov škandal PHONOLA - SCAVOLINI 84:73 (43:42) PHONOLA: Longobardi 9, Gentile 18, Dell Agnello 11, Gluč-kov 4, Oscar 35, Fazzi, Boselli 5, Rizzo, Polesello Z SCAVOLINI: Gracis 9, Magnifico 3, Cook 26, Daye 23, Costa .3, Boni 4, Boesso 2, Zampolini 3. SODNIKA: Paronelli in Tallone iz Vareseja; PM: Phonola 16:27, Scavolini 18:25; 3 TOČKE: Longobardi 1:3, Gentile 1:5, DelLAgnello 0:1, Boselli 1:2, Oscar 4:5, Gracis 1:3, Cook 1:7, Boesso 0:1, Zampolini 1:2; PON: Rizzo (32), Magnifico (34), Longobardi (37) in Daye (38); GLEDALCEV: 4 tisoč. FIRENCE — Odločitev med Scavolinijem in Phonolo bo padla šele na tretji tekmi, ki bo v soboto v Pešam. V včerajšnjem drugem polfinalnem srečanju je namreč zmagala ekipa iz Ca-serte. Tekma, ki so jo odigrali na nevtralnem igrišču v Firencah, pa je bila tehnično dokaj skromna. Agonizma sicer ni manjkalo, a tudi ne nervoze. Dokler je bila tekma v mejah regularnosti, je bil Scavolini le boljši, v drugem polčasu, ko je Phonola pokazala dosti večjo agresivnost, pa je popustil. RANGER - VISMARA 90:80 (48:45), prek. v 38T7" VISMARA: Marzorati 9, Mannion 17, Bosa 12, Pessina 17, De Piccoli 4, Gilardi 2, Bouie 13, Gianolla 4, Rossini 2. RANGER: Johnson 18, Sacchetti 17, Vescovi 9, Thompson 27, Brignoli, Calavita 5, Rusconi. SODNIKA: Duranti iz Piše in Baldini iz Firenc. CANTU — Tekma je bila-prekinjena malo pred koncem, ko so gledalci začeli metati na igrišče razne predmete (zlasti kovance). Do izgredov je prišlo, ko sodnika nista dosodila napake Rusconiju in koša Johnsonu. Srečanje bodo gotovo registrirali v korist Rangerja, ki si je tako zagotovil nastop v finalu (zmagal je že prvo tekmo v gosteh). Po zmagi na kolesarski dirki po Španiji Giovannetti slavi Na kolesarskih preizkušnjah v F-JK Adrievci v ospredju Teniško prvenstvo Italije Včeraj nekaj presenečenj RIM — Paolo Cane je tvegal, da izpade že v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Italije. Njegov rojak Mordegan, ki je prihajal iz kvalifikacij, je namreč osvojil prvi set, a v drugem je že vodil s 5:2. Z veliko težavo si je Cane ta niz le priboril (7:5), v tretjem pa mu je le steklo (6:2). Med Italijani so se čez prvo kolo uspešno prebili še Furlan, Pescosolido, Nargiso, Cierro (6:3, 7:6 proti Pistolesi-ju) ter Camporese, turnir pa se je zaključil za Pozzija. Vzdušje med srečanjem Cierro - Pistolesi ni bilo nič kaj športno, saj sta se igralca vseskozi psovala med tekmo in tudi po njej. Veliko preičakovanje je vladalo za nastop Michela Changa, vendar so gledalci ostali razočarani. Zmagovalec zadnje izvedbe Roland Garrosa in nosilec 7. skupine je kaj gladko s 6:3, 6:3 izgubil proti Švedu Gunnarssonu. Poleg Changa je bil izločen tudi Če-hoslovak Korda (nosilec sk. 15). Premagal ga je Francoz Forget, ki je trenutno v dobri formi. Nič bolje se ni končalo za Juana Aguilero, nedavnega zmagovalca turnirja v Hamburgu, kjer si je privoščil celo Beckerja: Aguilera je s 6:3, 1:6, 6:4 izgubil proti Sovjetu Volkovu. NEKAJ REZULTATOV (1. kolo): Jarryd (Šve.) - Kroon (Šve.) 6:3, 6:3; Mancini (Arg.) - Miniussi (Arg.) 4:6, 7:6, 6:4; Volkov (SZ) - Aguilera (Šp.) 6:3, 1:6, 6:4; Cane (It.) - Mordegan (It.) 4:6, 7:5, 6:2; Carbonell (Šp.) - Pozzi (It.) 6:1, 6:3; Svensson (Šve.) - Jensen (ZDA) 6:2, 3:6, 6:2; Jaite (Arg.) - Leppen (ZRN) 6:3, 6:1; Cierro (IL) - Pistolesi (It.) 6:3, 7:6; Gunnarsson (Sve.J - Chang (ZDA) 6:3, 6:3; Novacek (CSFR) - Theine (ZRN) 6:4, 1:6, 6:4; Pescosolido (It.) -Duncan (ZDA) 6:2, 6:3; Nargiso (It.) -Motta (Braz.) 6:3, 6:2; Muster (Av.) -Hlasek (Švi.) 6:3, 6:4; Forget (Fr.) - Korda (ČSFR) 6:3, 6:2; Camporese (It.) -Boetsch (Fr.) 6:4, 6:4; Krickstein (ZDA) - Grabb (ZDA) 6:1, 6:3. V Kopru za mladinsko košarkarsko prvenstvo KOPER — V telovadnici OŠ Anton Ukmar je bil eden od polfinalnih košarkarskih turnirjev za mladinsko prvenstvo Jugoslavije. V konkurenci petih ekip je zmagala ljubljanska Smelt Olimpija, ki je vse nasprotnike razen beograjskega Partizana odpravila s stoticami. Ljubljančani so se uvrstili v finale. Na turnirju je sodelovala tudi selekcija Kopra, ki pa kaj več kot 5. mesta ni mogla doseči. Rezultat odlo-čine tekme za 1. mesto: Smelt Olimpija - Partizan 72:64 (42:34), za 5. mesto: Rijeka - Koper 69:65 (29:36). (Kreft) MADRID — Z osvojitvijo kolesarske dirke po Španiji je Italijan Marco Giovannetti prišel do svoje najprestižnejše zmage. Ko je na 11. etapi prvič oblekel rumeno majico, še sam ni mogel verjeti, da je to res, kaj šele, da bo z njo na ramenih privozil do Madrida. Njegova pot med profesionalci, med katere je prestopil po olimpijski zmagi leta 1984 v Los Angelesu (100 km ekipno) ni bila posuta z rožicami, saj je osvojil vsega skupaj le tri zmage. Leta 1988 je odšel v Španijo, k ekipi Seur, za katero nastopa še danes, kaj več kot nekaj solidnih uvrstitev pa ni dosegel. V včerajšnji zadnji, 22. etapi od Se-govie do Madrida je bil v spirintu naj-hitrejši Uwe Raab (NDR), ki je 177 km prevozil v 44.24’ s poprečno hitrostjo 37,130 km na uro. KONČNI VRSTNI RED: 1. Giovannetti (It.) 94.35'38"; 2. Delgado (Šp.) po 1'20"; 3. Fuerte (Šp.) T40"; 4. Cabestany (Šp.) 2T6"; 5. Parra (Kol.) 3'07"; 6. Echa- ve (Šp.) 3'52"; 7. Indurain (Šp.) 6'22"; 8. Ivanov (SZ) 6'40”; 9. Ampler (NDR) 7T5"; 10. Roux (Fr.) 7’56"; 11. Farfan (Kol.) 8'27”; 12. Herrera (Kol.) 9'07"; 13. Jaramillo (Kol.) 10'38"; 14. Gaston (Šp.) 11T5"; 15. Rodriguez (Kol.) 11'40"; 16. Rominger (Švi.) 13'33". Danes start dirke po F-JK VIDEM - S startom v Vidmu se bo danes začela 27. amaterska kolesarska dirka po Furlaniji-Julijski krajini, na kateri bo nastopilo 120 tekmovalcev. Dirka se bo zaključila v 20. t. m. Rora novi trener Kopra KOPER - Nogometaši Kopra, ki jim štiri kola pred koncem prvenstva v tretji jugoslovanski ligi gori pod nogami, so dobili novega trenerja. Branka Zupana je včeraj zmenjal Zagrebčan Krasnodar Rora, nekdanji državni reprezentant. Rora bo »rumeno-mod-re« vodil že v soboto, ko bo na Boniki-fi gostovala Ljubljana. (Kreft) Konec tedna je bil za barve lonjer-skega društva Adria Rešim nadvse pozitiven, saj so »belo-modri« kolesarji po krajši pavzi in ne preveč dobrem kronometru v Trstu spet zmagali, čeprav se ekipno niso dobro uvrstili. Najbolje je seveda šlo na etapni dirki po Pordenonu, kjer je Hafner v svoji kategoriji osvojil absolutno 1. mesto v izredno ostri konkurenci, a Zakotnik je v svoji kategoriji pristal na absolutnem 2. mestu. Prvo etapo so vozili na kronometer, zmagala pa sta bodisi Zakotnik kot Hafner, medtem ko je bil Schneider 12. V 2. etapi je prispel Zakotnik v skupini, a Hafner je zasedel 2. mesto. Zadnja etapa je minila brez težav za lonjerska predstavnika, ki sta prispela v glavnini na cilj in si tako zagotovila prestižen uspeh. Ostali kolesarji Adrie Rešim so v nedeljo dirkali v Trstu, na Memorialu Renato Stock, na katerem je Silvo Jakovčič premočno zmagal, slavje, pa sta dopolnila Lenaršič s 3. in Komac s 4. mestom. Odlično je vozil tudi David Leniša, ki počasi, a zanesljivo prihaja v formo, medtem ko je odstopil Dario Zeriau. Še vedno pa je svoji starejši kategoriji blestel Bruno Vižintin. Vsi lonjerski kolesarji se bodo v nedeljo ob 10. uri predstavili na startu 24. pokala Lonjerja, ki ga Adria Rešim prireja na krožni stezi v dolinski občini s končnim vzponom iz Bolj unča do Ključa in nato v Lonjer. Istočasno intenzivno tečejo priprave na 3. maraton prijateljstva Ljubljana - Lonjer, ki bo v nedeljo, 27. maja, startal iz Viča pri Ljubljani ob 9.30 in se končal v Trstu okrog 13.30. (R. Pečar) ZSŠDI danes v Kranju V drugem kolu mladinskega košarkarskega prvnestva Slovenije bo selekcija ZSSDI danes (ob 18.30 v športni dvorani Planina v Kranju) igrala proti ekipi Triglava. Čeprav so naši v prvem kolu izgubili proti močnemu ljubljanskemu Slovanu, pa so povsem uspešno prestali krst v tem prvenstvu, saj so bili Ljubljančanom povsem enakovredni in so izgubili le za točko razlike, (jan) V 21. kolu moške rokometne C lige V sinočnjem zadnjem srečanju moške odbojkarske C-2 lige Poraz krasovcev KRAS TRIMAC - PASTAJOLL 17:28 (12:12) KRAS TRIMAC: Rossi, Kozlovič 5, Pertot, Vremec 1, Fonda 2, Sardoč 6, Milič 3, Peric. Končni izid tekme proti Pastajolly-ju prav gotovo ne daje prave slike razmerja sil na igrišču. Krasovi rokometaši si sploh niso zaslužili tako visokega poraza, za katerega je najbolj krivo to, da so spet nastopili v nepopolni postavi, z enim samim možem na klopi. Naši so začeli odlično in so takoj povedli. Z zagrizeno obrambo in dobro planiranimi napadi so presenetili goste, ki veljajo za daleč najboljšo ekipo letošnjega prvenstva in v 15. minuti je bil izid že 10:5 za Kras. Na žalost se je kmalu nato začelo čutiti pomanjkanje menjav in Pastajolly je lahko že pred koncem prvega polčasa izenačil. V drugem delu igre so se" naši enakovredno borili vse do 50. minute, v zadnjih desetih minutah pa so bili (sicer bolj emotivno kot fizično), preveč izčrpani, da bi se lahko še naprej kosali s to polprofesionalno postavo. Krašovcem je enostavno popustila koncentracija in vrstile so se napake, ki so jih nasprotniki izkoristili in si priigrali visoko prednost. Kljub porazu krasovcev torej ne gre grajati, pohvalo pa zasluži vratar Rossi za marsikateri res izreden poseg. Prvenstvo bo prihodnji teden prekinjeno, ker morajo odigrati nekaj odloženih srečanj, tako da bo zadnje kolo šele 26. in 27. maja. (Pjotr) IZIDI 21. kola: Cividin - Cellini 25:21; Libertas - S. Dona 26:27; Fides -Paese 21:21; Kras - Pastajolly 17:28; Nardi - Jolly 35:24; Padana - Q. d'Al-tino 18:21. LESTVICA: Pastajolly TV 40; Qu-arto d'Altino 31; Cividin 30; Nardi Vitt. Veneto 27; Kras Trimac 20; San Dona 19; Padana Mons. 18; Jolly Čamp. in Fides S. Vito 16,- Libertas TS 11; Paese in Cellini PD 10. PRIHODNJE KOLO (26. in 27. 5.): Cellini - Nardi, Jolly - Padana, Paese - Libertas, Pastajolly - Fides, Q. d'Al-tino - Kras, S. Dona - Cividin. Na sliki (foto .Mario Magajna): v akciji s srečanja Kras Trimac - Pas-tajoliy vidimo Sardoča (prvi z leve) in Vremca (tretji z leve). Borovcem trud ni pomagal BOR CUNJA AVTOPREVOZ - VOLLEV BALL VIDEM 3:1 (15:10, 7:15, 15:11, 15:5) V zaostali tekmi 26. kola so borovci po pričakovanjih premagali solidni Volley Bali iz Vidma. Z zmago so gostitelji končali letošnje prvenstvo na odličnem 3. mestu in zbrali 38 točk. Glede na izredno neugodem razplet sobotnih tekem v Villi Vicentini in Pordenonu, Tržačani niso imeli več nobene možnosti za osvojitev 2. mesta na končni lestvici tudi v primeru, da bi Videmčane premagali brez izgubljenega niza. Borovci so sinoči nastopili zelo okrnjeni, brez dveh standardnih igralcev prve postave, kapetana Stančiča in centra Marege. Oba sta namreč poškodovana, a medtem ko je Stančič dvakrat za izredno kratek čas le stopil na igrišče, mlajši kolega ni imel niti takega zadoščenja, ker je poškodba gležnja nekoliko hujša. Priložno sta tako imela Meton in Starc, ki sta več kot zadovoljivo opravila svojo nalogo. Po prvem zmagovitem nizu so gostitelji močno popustili, netočno so servirali in tudi sprejemali. Videmčani so skrbno izkoristili priložnost ter vzpostavili ravnotežje. Drugi niz je bil sila izenačen (rezultat 9:9 se na primer dolgo časa ni spremenil), saj so borovci šele po po šestih menjavah servisa osvojili tri točke, gostje pa niti po dveh menjavah več niso mogli zadeti v črno. Najboljši Bor Cunja Av-toprevoz smo gledali v zadnjem nizu, ko so mlade in zagnane goste - nastopili so trije mladi igralci, ki so osvojili deželni naslov under 18 - pustili pri ničli, a na semaforu je bil delni rezultat 12:0. Po tako izdatnem vodstvu je bilo srečanje praktično končano, a resnici na ljubo ni moglo več vplivati na končni vrstni red niti pri gostih, ki so obtičali na 9. mestu. (G. F.) obvestila TPK SIRENA organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696. JK ČUPA iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16-do 19. ure. Tel. 299858. ŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Dnevni red je naslednji: otvoritev občnega zbora, poročilo o delovanju, slavnostno nagrajevanje zasluž" nih tekmovalcev in volitve noveg3 odbora. V organizaciji prizadevnih odbornikov nogometnega kluba Bor Uspela praznik in nogometni turnir Marljivi in prizadevni odborniki in simpatizerji NK Bor so najprej skrbno pripravili 2. mednarodni nogometni turnir cicibanov, na katerem so nastopili z dvema ekipama (ker je žal zadnji trenutek SAK iz Celovca odpovedal udeležbo), NK Ilirija iz Ljubljane ter Basaldella Calcio iz okolice Vidma pa s po eno. V prvem izločilnem srečanju je Ilirija premagala Basaldello s 3:0, Bor A pa Bor B s 7:1. V malem finalu je Bor B presenetljivo odpravil Basaldello s 6:5 (0:0, 1:1), Ilirija Bor A z 10:9 (0:0, 1:1). Krona vsega je bila 1. šagra v Bazovici v prostorih Gospodarske zadruge, katero so popestrile odbojkarice Bora Elpro s prijateljsko tekmo s Cimosom iz Kopra (zmagale so gostje z 2:1) ter prijetnim srečanjem med Borom Cunja Avtoprevozom in Tovilom iz Ljubljane. Zmagali so Ljubljančani s 3:1. Na sliki (foto M. Magajna): ekipi Bora Elpro in Cimosa iz Kopra. naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih Dve zmagi mlajših cicibanov Zarje Najmlajši Zarje Adriaimpex na vrhu lestvice - Zmagali so še cicibani Bora in Sovodenj - Cicibani Primorja so v prvi tekmi play offa igrali neodločeno NA TRŽAŠKEM NARAŠČAJNIKI SKUPINA A BREG - CHIARBOLA 2:3 (2:0) STRELCA za Breg: Buzzi in Bandi. BREG: Giglifano (v d.p. Rapotec), Azzano, Štrajn, Lavrica, Reja, Švab, Mauri, Rocchetti, Bandi, Feluga (v d.p. Mondo), Buzzi. Tudi brežanom se pač ne more vedno vse posrečiti. Že od prvega kola so bili namreč nepremagani. Poslovilno tekmo na domačem igrišču pa so žal nerodno izgubili. Brežanom so najbrž odpovedali, ker so si že prejšnjo nedeljo zagotovili nastop v pokrajinskem finalu, tako da so to tekmo nekoliko Podcenjevali. Čeprav so v prvem pol-času pokazali nekaj dobre igre in celo dvakrat zadeli, se je v drugem polčasu vse spreobrnilo v korist gostov. Najprej so zmanjšali prednost z nesrečnim avtogolom domačinov, tako da so le-ti živčno popustili. Kmalu za tem pa je bil tu že drugi gol. V zadnjih minutah so brežani dosegli tretji zadetek, ki pa 9a je sodnik nerazumljivo razveljavil. Nasprotniki so se nato korajžno podali V napad in v že izteklem času zapečatili izid v njihovo korist. (Luka) OSTALI IZIDI Muggesana - Triestina 3:0, CGS -Campanelle 2:1, Costalunga - Olimpia LESTVICA Triestina 24 točk, BREG 22, Muggesana in CGS 19, Chiarbola 14, Costalunga 11, Olimpia 10, Fortitudo 9, Campanelle 6. SKUPINA B Don BOSCO - PRIMORJE 1:1 (1:1) STRELEC za Primorje: Reggente. PRIMORJE: Franza, Pahor, Štoka, Puntar, Gherbassi, Škabar, Reggente, Natalicchio, Križman, Vremec, Kariš. V zadnji prvenstveni tekmi so Pro-nastopili brez osmih igralcev, usotnost nekaterih pa je neopravičlji-v®.ln Posledica neresnosti. Žal so naši odigrali drugi del tekmovanja v vedno spremenjenih postavah, tako da so bili tudi rezultati nekoliko slabši od pričakovanj. O tekmi ni veliko povedati, mof Bosco le 'mel rahlo terensko pre-Da C 'n le tud1 povedel. Rdeče-rumeni ni So junačili z Reggentejem po kras-Podaji Škabarja. Edinstveno prilož-fi°K za zntago je zapravil Pahor, ki je slabo streljal z odličnega položaja. Vsekakor pa je tudi remi dober, tako da je slovo od letošnje sezone kar zadovoljivo. (Dimitrij) OSTALI IZIDI Opicina - Azzurra 2:0, Portuale -Montebello 3:0, S. Andrea - Zaule 1:1. LESTVICA Portuale 28 točk, Opicina 20, Zaule in S. Andrea 18, Don Bosco 16, PRIMORJE 12, Azzurra in Montebello 9, Domio 6. NAJ MLAJŠI SKUPINA A IZIDI S. Luigi - Domio 0:0, Zaule - S. Gio-vanni 1:2, triestina CGS 1:2, Opicina -Olimpia 1:3. Počitek: Primorje. LESTVICA Triestina 25 točk, Opicina 23, S. Gi-ovanni 22, Olimpia 18, S. Luigi 17, Domio 13, Zaule 8, PRIMORJE 6, Opicina 2. SKUPINA B DON BOSCO - ZARJA ADRIAIMPEK 0:1 STRELEC: Kralj. ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana (Poropat), Biondi, Ražem, Tence, Cas-tellano, Kralj, Maks Grgič, Umek, Ju-rinčič, Possega, Danijel Grgič. Z nedeljsko zmago proti Don Boscu si je Zarja priborila prvo mesto na lestvici, vendar bo treba počakati še do nedelje predno bomo zvedeli, če je za-rjanom uspelo uvrstiti se v finalni del prvenstva. Naši so tudi to tekmo dobro začeli in prav kmalu povedli po zaslugi Kralja. Nadaljnji potek tekme ni beležil posebnih sprememb, kajti zarjani so z lahkoto nadzorovali nasprotnika in bi z nekoliko sreče lahko izid še povečali. (Žagar) OSTALI IZIDI Campanelle - Portuale 0:1, Servola -Roianese 2:2, S. Andrea - Ponziana 0:4. LESTVICA ZARJA ADRIAIMPEK 22 točk, S. Andrea 21, Ponziana 20, Don Bosco 18, portuale 17, Fortitudo 15, Campanelle 12, Roianese 9, Servola 2. CICIBANI PLAV OFF PRIMORJE - ALTURA 3:3 V prvi tekmi končnice prvenstva cicibanov je Primorje igralo neodločeno z Alturo. Ekipa cicibanov Primorja se je uvrstila v končnico prvenstva OSTALA IZIDA Soncini - Costalunga 8:0, Fortitudo -Portuale 2:2. LESTVICA Soncini 2 točki, PRIMORJE, Altura, Fortitudo in Portuale 1, Costalunga 0. POPRVENSTVENO TEKMOVANJE SKUPINA C BOR - BREG 5:3 TOLAŽILNA SKUPINA PRIMORJE - FANI 0:2 OSTALI IZID Zaule - Supercaffe 2:1. LESTVICA Fani in Zaule 2 točki, PRIMORJE in Supercaffe 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEK A - CAMPANELLE 7:0 (3:0) STRELCA: Kariš 6, Manzin 1. ZARJA: Babuder, Berce, Krizmančič, Manzin, Primosi, Kariš, Longo, Capo- Sam rezultat kaže, da je bila razlika med ekipama še kar očitna. Na eni strani so domačini uspešno prodirali v napadu, gostje so le nekajkrat zaposlili Babudra. Zarjani so tokrat zaigrali kot znajo in s skupinsko igro spravili v zadrego nasprotnika. Zato ni naključje, da so rdeče-beli dosegli večino golov po kombinirani akciji. (P. B.) OSTALI IZIDI Opicina - Costalunga 5:0, S. Giovan-ni - Soncini 0:7, Ponziana A - S. Andrea B 7:1. LESTVICA Soncini 36 točk, Ponziana A 31, Fortitudo in Opicina 24, ZARJA A 19, Roianese 18, Campanelle 14, S. Andrea 7, S. Giovanni 3, Costalunga 2. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK B - DON BOSCO 3:0 (1:0) STRELCI: Gregori Jan, Zornada, Gregori Damjan. ZARJA: Gregori Jaš, Sossi, Stopar, Gregori Jan, Vatovani, Zornada, Gregori Damjan, Ugričič, Sorini. Zarja je po predvidevanjih premagala poprečno ekipo Don Bosca. Zmaga zarjanov ni bila nikoli v dvomu, saj so poleg treh zadetkov zapravili še nekaj ugodnih priložnosti za zvišanje rezultata. To je bilo zadnje kolo tega prvenstva. Zdaj bo Zarja sodelovala še v poprvenstvenem tekmovanju. (P. B.) OSTALI IZIDI Gretta - Ponziana B 1:7, Fulgor -Fani 4:0, Esperia - S. Andrea A odk, Junior - Altura 1:1. LESTVICA S. Luigi 40 točk, Fulgor 29, Esperia in S. Andrea A 28, ZARJA B 21, Ponziana B 20, Junior 15, Gretta 12, Fani 11, Altura 6, Don Bosco 4. NA GORIŠKEM ZAČETNIKI S. MARCO - MLADOST 1:0 (1:0) MLADOST: Peric, Pahor, Černič, I. Gergolet, A. Gergolet, Soban, Farra, Gallo, Jelen, Lavrenčič, Ferletič, Lo-renzut, Isoni. Gostitelji so povedli že v uvodnih minutah srečanja in prednost obdržali do konca. Doberdobci so imeli na razpolago dve lepi priložnost, da bi izenačili, obakrat pa jim je spodletelo. (A. G.) MLADOST - S. MICHELE 0:0 MLADOST: Peric, Jelen, Subani, I. Gergolet, Marko Jarc, Farra, Isoni, A. Gergolet, Sobani, Gallo, Černič, Martin Jarc. Mladost je vseskozi gospodarila na igrišču in ustvarila več priložnosti za zadetek. Gostje so se pretežno branili in imeli precej sreče, da so na dober-dobskem igrišču istržili točko. (A. G.) CICIBANI SOVODNJE - CORMONESE B 3:1 (1:1) STRELEC za Sovodnje: Marko Flo-renin (3). SOVODNJE: Pellegrin, Boškin, M. Devetak, Peteani, Florenin, Piras (Cotič), D. Devetak. Glavni protagonist srečanja je bil Marko Florenin, ki je s tremi močnimi streli od daleč zagotovil zmago domači ekipi. Sicer pa so Sovodenjci dosegli kar vse zadetke na tekmi, saj je Piras v prvem polčasu "mojstrsko premagal" kar lastnega vratarja. (E. Č.) Slogaši pokrajinski prvaki v super mini vollevu superminivollev Sloga se v svoji letos res uspešni 5®zoni na mladinskem področju pona-že z enim pokrajinskim naslovom, vl s° ga v nedeljo osvojili njeni igralci superminivolleyu. Kot smo že poro-s je bil v nedeljo na Opčinah na Poredu finale v tej kategoriji. Nastop hjem so si priborile prvo in drugo-ržčena ekipa iz obeh izločilnih sku-Zmagovalca teh sta bila Bor A in t *°9a A, drugouvrščena pa Sloga B in ^ki Inter 1904. sin ■ Prej sta stoP’'* na igrišče obe ja 9ini ekipi. Sloga A je sicer močnej-fai S&' '° sestavljajo že izkušenejši ig-v c’ (trije med njimi so igrali tudi že Ktodnem mladinskem prvenstvu), tiš i temu pa so mlajši klubski tova-'e zaigrali s preveliko mero »spo-k Vanja« in tako niso pokazali tistega, c>z naj°' rjriJ 0 Pravega presenečenja je prišlo v polfinalnem srečanju, v kate-je v r'a se Pomerila Inter in Bor A, ki je nft Ja' za favorita, zlasti po igri, ki jo ig^todvaja! v izločilnih tekmah. Na le pCu P® so se stvari drugače zasuka-b0r °tom ko so osvojili prvi niz, so fjih VC* zate" igrati manj sproščeno, ki in Vo živčnost pa je izkoristil Inter, leji rzmagal tudi v tie-breaku. V mala lnalu sta se tako pomerila Bor A ci, k' ®'3e ekipi sestavljajo igral-s1q ' oodo v tej kategoriji lahko na-setjh 11 turii v prihodnji sezoni. V obeh li, s, 80 borovci najprej visoko povedkovo ®a^' Pa 80 z zelo mirno igro nji-Seta Prednost izničili in osvojili oba