^eitung))
(iiU-ii
Eiisi
\r potili £0* lio^operMlisi
im
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Misli Polakov zastran slavjansko-madžarskih zadev.
(Iz Gazete Povšehne.)
Gospodovanje Madžarov na Ogerskim na brezobzirni madžarism operto je gospodovanje kaste in cela demokracia, ktero so Madžari v zadnjim časti z takim hrupam oglasili, s ktero se branijo pred svetam, je samo mamilo, je samo demokracia posebne verste ljudi, nekoliko podobna dcmokracii nekdajnih polskih žlahtni-kov. K temu izdoblenimu, de tako rečeni, po-litiško-socialoimu stanu dodajmo še denarstvo (finance) v žalostnim položenji in armado, na ktero se zanašati ni, pa si mislimo, v kakšni stiski in tesnobi mora biti ministerstvo madžarsko, v kaki nevarnosti de je reč Madžarov. Armada obstoji v velikim številu iz Slavjanov in Nemcov, večidel oficirjev je nemški; armada ima malo simpatij madžarskih, ima nasproti vero cesarsko-austrijansko, in razum cesarsko-austrijanski in za tega voljo se ji ne sljubi bojevati se proti Slavjanam in še nerodniši se bo bila zoper Jclačiča, kteri na prej stopi v imenu cesarja, v brani bo pravic krone proti Madžaram, ki ji silo delajo. Za tega voljo tudi Madžari s straham vidijo približajoče se trume, za tega voljo so počeli in počenjajo vsaktero, razun tega, de bi Hervatam zadosti storili, kar bi jih edino zamoglo iz nevarnosti spraviti, nazaj deržali stopinje armade, ali pa v začetku boja jim podati zaveznike. Nekteri-krat se je pogovarjalo z Jelačičem , poslanci so hodili nekterikrat iz Pešte do Inšpruka, do Dunaja, de bi se cesar in ministerstvo premaknila in vdala: ponujali so se veliki popustki od že zadoblene samostalnost), jemal se na se kos nezmerniga austrijanskiga dolga, ali z vsem tem niso hotli le tolikajn overči z trudam iz-peljaniga dela, niso teli odreči se gladko nikar opravljanja denarstva in vojništva, in postati tako iz posebniga kraljestva austrijanska pro-vincia (dežela), ltazbili so sc po tem vsi pogovori in (pogodbe) na stanovitnosti austrijanskiga sistema, kteri se zdaj z vsemi močmi poganja svoje člene združiti, in svojo narodovo mozaiko pod gospodarstvo iz srede spraviti (scentralizirati). Ni pomagalo poslaništvo dveh ogerskih ministrov, zadnja deputacia magnatov z predsednikam zbora na čelu, ktera je odločno tirjanje in nekaki strašni ultimatum dvoru izročiti imela, je bila po austrijansko, to je z grenkosladkiini izgovori odpravljena. Madžari, na svoje lastne moči navižani se bodo z terd-nim korakam gotovo rešiti skušali-—razglasijo kakor se kaže, diktaturo ali začasno vlado in obernivši se na madžarsko rodoljubje, se branili bodo, dokler njim moči ne zmanjka. Iskanje zavez zvunajnih se je končalo za-nje, ravno kakor za nas—z besedami (frazami); so ter-kali pri Francii, ktera zdaj toliko pomaga, kakor de bi kdo pesek v veter sejal; so terkali pri očetih Frankfurtarskih, kteri so jih v spoznanju svoje velikosti z polnimi ustami slav-janojednili kvant osrečili in potolažili; so terkali pri nemških radikalcih, in posebej pri dunajskih, s kterimi se jim je bila že Sušca mesca lepa zvijača podala, ktere bodo tudi zdaj zna biti do punta nagnali (pisano v začetku tc-ra mesca Vr.) — ali gotovo brez dobička, zakaj Vindišgrec in Radecki imata proste roke. Slavjane bi radi potolažili z malim privoljenjem, to de do spoznanja njih popolnih pravic sc
vzdigniti nc more demokracia madžarska, desiravno bi jih le to gotovo pogube rešilo. Težka kazen pade na-nje, ako Jelačič s celo silo nanje vdari, in ako se cesarsko-austrijanska vera proti njemu ne posluži navadniga svojiga orožja, to je zvijače. Že nekoliko meseov razsaja poleg poldnevne ogerske meje divji narodni boj Rajcov (Serbov), podpiranih od serbskih do-brovoljcov; celi Banat, najlepši kraj na Ogerskim, je glediše divjih in serditih, ne bojov, temuč morij, ki zmanjšujejo že tako slabotne moči Madžarov. Ta morija, to klanje raztreseno in brezvladno, v kterim se že tako Madžaram nar boljši nc godi, sc bode pomnožilo nezmerno v svoji moči;in nevtrudljivosti, kakor hitro regularni hervaški polki naprej stopijo. Slovaki čakajo samo na pripravno priložnost svojiga maševanja za toliko vekov nesreče in hudiga tlačenja; v Riununah so dogodbe v doljnih podonavskih knežijah zbudile tudi narodno čutje in zaželjenje samostalnosti, in Nemci povsod negotovi in ne stanovitni, sc nikjer nanje zanašati ni, — oni pojdejo za dobičkam in za cesarjem. Slavjani imajo tedej narlepši pripravnost, okolišinc narlepši; vse le na tem leži, kako sc bodo sami obnašali in kermilo vodili. Njih regularna vojašnja doseže 50,000 mož; hervaški polki, zlasti pa graničarski so znani po svetu zavoljo možtva in vojniškiga duha, storijo jedro avstrijanskih pešeov; artileria (strelaštvo) Jelačiča ni majhna, gorečnost v celim narodu in sovražtvo proti Madžaram je skorej divjost; z eno besedo , ako kedaj , je zdaj odločna doba za poldnevno Slavjanstvo.
Cilj in konec je: bojevati se v resnici za dinastio, ali z tem pogojem, de se ta dinastia iz nemške kervi poprime prevagljivosti slav-janskiga življa; bojevati se za dinastio, ali z pogojem, de ta dinastia zadosti vsemu kar au-strijanski Slavjani tirja jo, de neha misliti o sjedinjenju slavjanskih dežela z nemško deržavo; bojevati se za zničenjc madžarske ari-stokracie, za osvobodenje ogerskih narodov, za združenje vsili slavjanskih rodov. Federa-cia (zveza) svobodnih narodov pod dinastio austrijansko, vstvarjenje dežele jugoslavjanske z llervacie, Dalmacie, Slavonie, Sremskiga, Banata, ogerske meje, s ktero bi se po volji Serbia, Bosnia in sploh turški Slavjani zjedi-niti zamogli — to je že od zdavnej ideal jugo-slavjanskih rodoljubov. Jelačič je v njih očeh mož obljubjeni; cela versta llervatov, vsi au-strijanski Slavjani imajo va-nj slepo zaupanje in sc zanašajo, de bode on njili želje izpolnil in de bo svojo veliko nalogo vredno doveršil. Nemci nc dvomijo o njegovim slavjanskim ro-doljubji in začenjajo z straham v njemu vidili drugiga Vallensteina. Ode bi njih strah prazen ne bil!
Mi nočemo in ne moremo popred čez njega soditi; kakšen de je v resnici, bo bližnja prihodnost pokazala. Vgledajo v njem ti, ki so manj znani z slavjanskimi zadevami, slepo o-rodje austrijanske kamarile (dvorne stranke). Sklenil se je za res z vlado in dvorani zoper Madžare, ali ima saj z vlado enaki interes. On, kakor Hervat in Slavjan, je dolžan po-skerbeli za osvobodenje svojih bratov izpod madžarskiga jarma, vlada pa hoče z njegovo pomočjo primorati Ogre, združiti se z cesar-stvam in odreči se popolne samostalnosti. Vzdignili meč enakosti proti Madžaram in proti cesarstvu in postaviti blagor svojiga naroda in
plemena v nevarnost boja, to zna biti podobno ljudem, s kterim je sosebno živa in delavna fantazia, ali ta, kdor hoče z prevdarkam na gotovi podstavi in z pogledam na djanje kaj početi — nc more in ne sme tako ravnati.
Vlada austrijanska se v ti reči derži nekdajni-ga (večniga) svojiga nauka: divide etimpera. Razdeliti in razdražiti, eniga skozi drugiga deržati v pokoršini, zraven tega moeniga ssla-bišim slabeti, in kadar ta dorase k moči, premaganimi! na noge pomagati in tako vse v čemo-rumenih kletkah deržati — glej to je večni program izročilne austrijanske politike. Ogli so že malo ne odpadli; skozi lastni posebni inillisterij denarstva in vojske, so postali de facto samostalen narod, ako ravno je na videz austrijanski cesar še kralj. Treba je nepokorne otroke vnovič pripeljati pod očetovsko skerb dobrotljiviga cesarja, za tega voljo je popušena uzda Hervatam in Jelačič je poslal velikan pri dvoru. Nc pravičnost slavjanske reči, ne spodobno tirjanje llervatov in bramba njih zatirane narodnosti — le interes austrianski, nemški, je naglo dvor in vladno stranko v Slavofile premenil; kakor hitro Jelačič Madžare vkroti, pride koj versta na-nj, Auslrijacizem bo skušal se ga znebiti, inpridši skozi njega do svojiga cilja, prisilivši z bajo-netmi llervatov madžarsko plemstvo k pokoršini, bo hotel vkanili Slavjane in v kot vreči ali zlomiti orodje, zakaj to se dozdaj na tem svetu modra politika imenuje. Ali poznajo Slavjani že dobro austrijanske zvijače, pozna jih Jelačič in upati je, de ne bo lahko ga ovila, zakaj, ako boj srečno izide, ne bo moč potlačili z cesarskimi votlimi besedami pravične želje poldnevnih Slavjanov.
Ako se zmaga, o čemu na zadnje vendar le dvomiti ni, nagne na stran Hervatov, bodo gotovo tako položenje zavzeli, de jim ne bo ležko primorati dvor in Nemce k izpolnenju vsega tega, kar spodobno tirjajo. Daj Bog! de bi Jelačič ne vkanil nade, ktera se va-nj stavlja, de bi se v resnici pokazal moža vred-niga večniga spomina med Slavjani. Daj Bog! de bi se doveršilo pričakovanje južnih slavjanskih rodoljubov, in de bi ne ostal ogoljufan njih narod, Slavjanstvo in človeštvo.
Povabilo.
Opravljajoči odbor županije zagrebške je sklenil zavoljo zadnjih dunajskih dogodeb:
1.	De nc bo vspoznal tega, kar bo dunajski zbor in dunajski ministerij odločil, dokler sc kralju ustavna oblast ne poverne.
2.	De se Slavjani v Austrii prebivajoči pokličejo v Zagreb ali v kako drugo mesto na shod, kjer se bo govorilo o rešitvi cesarskiga prestola na podlagi Siavjanstva.
3.	De se vse domače oblasti povabijo, ravno to storiti. V ti reči je berž odpravljeno bilo na bansko svetovavstvo naslednje pismo:
Gospodje:
Dunaj je glediše strašnih prigodeb. Nem-ško-madžarski in komunistiški demokratizem je zaznamval z deržavljansko kervjo pervo svojo zmago, in že derzno roke steguje za vladarstvam, ktero si je počel stavljati z enakimi izgledi, s kakoršnimi se je le grozovlada francozke prekucijc izkazati zamogla.
Dunaj pripravlja smertni vdarec ustavno-monarhijskimu vodilu (Princip), —in desiravno se med njegovim ozidjem še osodni „vive la
republique" še oglasil ni, vendar nobeniga ni kteri bi se v pogledu sedajne dunajske poli tike za nos viditi dal.
Dunaj v zavezi z Ultramadiari priprav Ija sužnost in jarem za Slavjane.
Dunaj, zaznamvan z nezvestobo do kralj in ustave; opojen s strastmi in divjostjo; iz ročen gospodarstvu štirdeset jezer siromakov ta Dunaj hoče nad Austrio gospodariti, vladati in zapovedovati, deržati in podirati in biti splo toisto, kar je bil Pariz za Francoze.
Ali ne razlega se v deželah strašni glas, kler je Dunaj dne 6. t. m. stresal. Narmanj se raz lega pri nas, ki smo imeniten del tistiga naro da, in od kteriga nima ne kralj ne Slavjanstvo zvestejšiga. Temuč razlega se toliko več naših persili pravična jeza, nezadovoljnost in težka skerb zastran neprcnesljive derznosli in nevarne namembe dunajskih puntarjev.
Za vse to kliče sveta dolžnost vse svojimu kralju zveste in svobodo želeče narode Austrie, de v tem resnim času resno svoje misli odkrijejo. Tako smo se tudi mi, nadjajoč se pomoči od drugih strani, vzdignili, ter jo očitno povemo, de mi dunajskih dogodeb nikakor pohvaliti ne moremo, marveč jih za protiustavne, svobodo in človečnost oskrunijoče razglasimo in deržaje Dunaj, kakor v brezpostav nim stanu, nič od tega, kar bi sedajni zbor in dunajski ministerium sklenil in zapovedal, za postavno ne spoznamo, dokler se kraljevi oblasti njene pravice v smislu ustave nazaj ne dajo
Ker se pa pajdaštvo nemško-madžarsko v zatiranje austrijanskih Slavjanov namenjeno dan na dan nevarniši razširja, ker dobro ve de Slavjanstvo je še edina vez, ki zamore austrijansko deržavo obderžati, zato je perv želja naša, de se slavjanski narodi Austrie ali v Zagrebu ali v drugim slavjanskim mestu po svojih namestnikih berž ko berž snidejo, se rešitvi prestola na podstavi Slavjanstva resno pogovorijo in z vso močjo sprave in edinosti kralja, ustavo in narodnost svojo proti nemško-madžarski nezvestobi ovarvajo.
Gospodje! Zaupnost taisliga, kteri dajoč redki izgled junaške ljubezni in očetovske skerbnosti za narod svoj, druziga ne želi, ka kor oteti in osrečiti ga, vas je postavila zavoljo domoljubja in zaslug vaših na kormilo domovine naše. Med tim, ko se on na bojnim polju v sred nevarnost in zased neštevilnih sovražnikov kervavo bojuje za pravice krone, in monarhie, za slavo naroda našiga in celiga Slavjanstva—izročil vam je oblast, de z pre-vdarjenjem vsili važnih okolšin časa vse potrebno opravite. Prevdarite tedaj željo in tir-janje naše, ktero vam tu predložimo. Premislite ga z pogledam na naše svete dolžnosti proti poglavarstvu dunajsko-peštanske politike. In kakor smo mi sosedne brate in oblasti povabili, de bi tudi oni svoje čute in sklepe pred sve tam oznanili, tako blagovoljite tudi vi od vaše strani v splohnim razodenji celiga ljudstva trojniga kraljestva pripravni sprožlej dali in to le do znanja svitliga kralja, vis. g. bana in cele deržave pripraviti in tudi druge narode slavjanske v Austrii povabiti, de se tudi vsi našiga izgleda poprimejo, in glede na slavjanski shod nam berž ko berž svoje misli napovedo.
(Slav. J.)
Svoboda je v nevarnosti.
Ljudstva austrianske! Pregrešnazakletva, ktera si je v Budapeštu in v Beču (Dunaju) svoje glavne delavnice osnovala, si za občno blagostanje vsih deržavljanov, kteri kaj zgubiti imajo, strašno nevarno gospodarstvo čez večino vesoljne deržave prilastuje, in si ne samo narodno samoblastnost (Volkssouveranitat), ampak celo kraljestvo osvojuje, ktero ta pre-derzna manjšina zaničljivo gerdi in gnusi. Veličanstvo ljudstva in prestola je z prederzno prevzetnostjo oskrunjeno, zakaj pod plajšam obrane ljudskih pravic, izda ultraradikalna in prederzna stranka na Dunaju in v Peštu reč
austrianskih ljudstev, ker se le samo za madžarske in nemškutarske namembe poganja. Ta stranka svoje poslance pošilja po vsih ausirianskih mestih, de bi si pod plajšam zagovar janja ljudske svobode sočutje pridobila. Austrianske ljudstva! pazite, ojslro pazite! Je vmor bojniga ministra Latura mar kaj druziga, kakor odprava zaderžkov razpada austrian skiga cesarstva? — Cesar v drugokrat beži iz stanovališa svojih očetov. Poišimo mu varno zavetje, ker večina austrianskih ljudstev dobro zna, de ni treba ravno v Beču prestola, temuč kjer je Car, tam je prestol. Naša naloga je zdaj, z občnim vzajemnim ravnanjem divji gro zovladi prevzetne stranke v okom priti. Izgo voriino tedaj, de ta grozovladna stranka ni pooblastena, v imenu austrianskih ljudstev ravnali. Od nje osnovana ljudska sodba (Volks-justiz) je mor, in če manjšina Dunaja kaj ta ciga dopernesti zamore, more tudi in je dolžna večina Austrie pravico vladati pustiti in mo-rivce kakor take kaznovati.
Na bojnimu ministru Laturu dopernešena hudobija je začetek grozovlade in strahovav siva. Čimu je postava za kaznovanje Jiudob-nikov, če hoče slehem rabelj biti? Ljudstva Austrianske! divje derhali v Beču so se ker-mila (vesla) tiste ladje polastile, na kteri mi vsi jadramo. Valovi visoko segajo, cela ladja je v nevarnosti. Kdor noče zadnjih šibr krasne celoline se oklepati in skoz viharno slapovje otetbe iskati, la naj pomaga dokler je čas ker-milo po vesoljnih željah deležnikov vredni roci izročiti in veličanstvo prestola ohraniti!
(Agr. Z.)
Opomba vredniistva. Slovenci! slišite glasove od bratov Hervatov, Čehov in Polakov; vsi enako govore; ali še dvomite, de je zdaj imenitna, odločna ura, v kteri se ima razsoditi, ali bodo austrijanski Slavjani še za naprej nemški ali pa madžarski jarem nosili, ali ne. Za božjo voljo! domorodci, rodoljubi! kteriga stanu koli ste, ali duhovni, ali učitelji, ali drugi deželni služabniki, če le tolikajn pomembo se dajniga vrenja razumeti zamorete, ne imejte krizama rok! budite, delajte, vžigajte povsoi besedo podučenjem in z djanjem; ne izgo varjajte se z tem ali unim, zakaj v taki nevarnosti domovine in svojiga rodu ga ni izgovora, hladnokervnost in mlačnosl je že hudodelstvo izdajstvo! Kdor ne verje, de je celi junt na Dunaju zoper Slavjane, zoper pravo svobodo vsih in zoper Austrijo, naj skupej
ro
ste vedno zkazali, jaz vam ne bom res-
nice zakrival, bodite nepremakljivi v zvestobi do Cesarja in v ljubezni do domovine, ktere blagor nam je vsem enako pri serci. Pahnite z sramoto in studenjem vsakteriga od sebe, kdor koli bi derznil vašo zvestobo skušati, kdor koli bi se vas, zmagavce v toliko bit— vab, nagovarjati upal, de bi z nezvestobo svojo čast oskrunili.
Vaše dela so svet z začudenjem napolnile, kralji in narodi so mi to po pismih rekli, jez sim se poroka storil za vašo prihodno zvestobo in junakoserčnost; saj ne boste iz mojih besedi sramotno laž storili.
Vitežki vojaški tovarši na moje stare dni! Živimo v težkim, osodnim času, ali svitlejši in močnejši bo domovina iz teh bojev na dan stopila.
Nikoli ne zabite, de smo vsi otroci ene domovine (očetnjave), ktero vezila od vekov skupej derže.
Hudodelna roka nekterih puntarjev ne bode nikoli te lepe razmere razderla. Zaupanje moje v vas je nepremakljivo, na vašim čelu krepko in serčno v prihodnost gledam, zakaj boja in zmage smo se naučili. Bog živi cesarja, živi domovino. (Iz privatniga pisma.)
Austriansko Cesarstvo.
vzame besede Košuta, ki jih je v kratkim v svojim časopisu izrekel: „en miljon za kaki junt na Dunaju," sedajno hvaležnost Madžarov do Dunajčanov zavoljo Laturjeve smerti, in pa perva dva stavka ustavniga frankobrod skiga načerta nemške deržave, kterih besede so: „§. 1. nemška deržava obstoji iz dežela dozdajne nemške zveze. §. 2. Nobeni del nem ške deržave ne sme z nenemškimi deželami v eni deržavi zjedinjen biti." To Slovenci premislite, in verjamite Slavjanam več kakor Nemkam in slavjanskim renegatam, kterih ime je legion. Deržite se ustavno-monarhijske Austrie ne za to, de bi si ime zvestih ohranili, brez-svestnim čedam enaki, ktere oče sinu itd. za-puša; ampak za to, ker je le pri Austrii in monarhijski ustavi za vas sreča mogoča, ne pa
v drugi zvezi.
It a x ^ 1 a s
) olj ni ga maršala Radeckita na svojo armado dne 12. Kozoperska. Vojšaki! Imenovali ste me očeta svojiga, ko oče tedej spregovorim k vami. Kervave irigodbe so se pripetile na Dunaju, napravljene od hudodelnikov, ki bi našo splohno, dozdaj veselo domovino radi razdjali. Minister vojništva p. m. grof Latour je bil od divje derhali na dunajskih ulicah vmorjen, cesar pa in rodovina njegova sta od zveste armade obdana.
Vojšaki! naj vas ne zapeljejo krivi glasovi in laži, ne vmagajte v zaupanji, kte-
I) n naj.
Po pismih iz Dunaja od 15. t. m. je tam še vse pri starim, samo de se dragina vsaki dan bolj povikšuje in med stražniki in delavci se že razpertije in prepiri pokazujejo. Dunaj ima le za 14 dni živeža. Ker je veliko narodnih stražnikov že iz Dunaja odšlo, se zdaj ojstro pazi. Dunaj je že obdan okoli in okoli od vojašnje in sicer od armade banove, Auersperga, od posadke iz Prešpurka, in pa od severnih trum, ktere je Vindišgrec, kakor se pravi, vikši vojskovodja, s sabo pripeljal.
Več poslaništev je bilo že do Cesarja odpravljenih, kterim je knez Lobkovic odgovarjal namesto Cesarja. Knez Lobkovic jih je zagotovil, de Aucrsperg in Jelačič, kolikor se njemu zdi, nimata hudih misel zoper Dunaj; poslaništvu deržavniga zbora, de bi cesar Dunaj obsede rešil in Hervatam zavkazal, se proč podati ni bilo po volji odgovorjeno. Ravno tako je bilo že več poslancov na bana Jelačiča odpravljeno, v kterim je on obljubil, za mir, po-stavnost in red, za enakopravnost vseh narodnost se bojevati.
Kakor Šuzelka v seji poslancov dne 14. oznani, je od sovražnih armad naslednji dopis po Pilersdorfu prišel:
„Zvemo, de se je deržavni zbor pognal, de bi Cesar vse mirno poravnal. Potrebno je tedaj, de se ogerska armada proč odmakne, zakaj drugači mora do bitve priti in nasledkov nihče prešteti ne more. Poslanec Pilersdorf hoče, de bi se pustilo živež v mesto voziti, nasproti bi moglo ravno to za armado iz Dunaja dopušeno biti." Glavni stan Incersdorf.
Auersperg. Jelačič. Odbor je predložil, de se generalama odgovori , de ako nimata sovražnih misel zoper Dunaj, zakaj narodnim stražnikam orožje jeni-Ijeta, zakaj branita, de se v mesto živež pripeljati ne more? Kar ogersko vojašnjo zadene, je deržavni zbor ni klical, torej je tudi vstavljati ali nazaj poslati ne more. Deržavni zbor prosi, de bi se orožje pobrano narodnim stražnikam vernilo, in de bi Hervatje domu šli.
Kakor priklada k dunajskim novicam dne 14. t. m. pove, je bil profesor Etingliausen, šel v hervatski tabor svojiga brata, slavniga vodja Otočanov, ki so Peschiero tako junaško aranili, obiskat, kteri ga je k banu Jelačiču peljal. Jelačič ga je prijazno sprejel in mu je na gjegovo nagovarjanje, de naj svobode ne zatira, naj Dunaj zapusti, in se med dva ognja t. j. med Madžare in Dunajčane ne spu-ša, po priliki tako le odgovoril: Jaz nišam sovražnik svobode, jaz sim za svobodo go-
voril, in delal takrat, ko se na Dunaju nihče ni derznil le ziniti za-njo.
Jaz ne terpim nikakoršne sužnosti. Ker je imelo ljudstvo, kteriga sim jez, v sužnost djano biti, sim ko ban za sveto dolžnost spoznal, le to ljudstvo pod orožje sklicali. Za svobodo (leržim v roki meč, ne za sužnost. Jaz nočem na Dunaju nikakoršne reakcije ne sam izpeljali ne k nji pomagati. Jaz nisem hlapec Kamarile. Zakaj de stojim pred Du-najam? Moje vojaške premere na Ogerskim so me pripeljale blizo austrijanske dežele. Jaz nisim bil premagan v boju; de sim se sem vmaknil, to leži na vojaški umetnosti. Na poti pa zvem, de je velik punt na Dunaju, de je brezpostavnost glavo vzdignila, de je bojni minister nesramno vmorjen in mertvo njegovo truplo še osramoteno, de se je Cesar v beg podal. Jaz sim c. kr. general, jaz komandi-ram c. k. vojšake, desiravno bi bil ko kralj, komisar na Ogerskim, kar sim še, morebiti za-mogel se kam drugam oberniti, ko cesarski general nisim smel pri takili okolišinah rok krizama deržati; kdor le nekoliko razumi, kaj se pravi vojaška čast in vdanost do cele deržave, bo sprevidil, de sim se jez, ko komandant dobro vravnane, močne armade, blizo Dunaja podati mogel, ravno kakor tisti, ki požar vidi, k njemu hiti, de bi pomagal. Za tega voljo tu stojim, ne poklican, ali pripravljen, povelje svojiga cesarja, kterimu sim svoj prihod oznanil izpolniti. Jez nisim še nič sovražniga počel zoper Dunaj in ne mislim. Kar bom storil, bo le pomoč. Na Dunaju je brezvladnost. Deržavni zbor je brez moči, brez spoštovanja, znabiti de se je že razšel. Saj ni zamogel le ministra Rečeja osvobodili, ki je zoper vso postavo v Auli vjet. Nečem odreči Dunajčanam ne njih nadušenja za svobodo, ne junaštva, ali to dobro vem, de se njih bojevavci z navajenimi vojšaki primerjati ne smejo. Smerti se izročiti znajo za svojo reč, ali premagati nikoli ne morejo proti vajeni armadi. Za to je eniga treba, kar jim manjka, namreč edinosti v djanji. Vsak hoče zavkazovati, nihče poslušati. Vsaki dan bodo drugiga zapovednika imeli. Kolikor dalej tukej stojim, tolikor več bo razperlije med njimi, kolikor več jih bo orožje imelo, tolikor več bo nereda in nepo-kornosti.
Tako je ban naglo odgovoril Elingshau-senu na njegove besede.
Hcrvaska In slavonska dežela.
Iz bojiša, glavni stan v starih Gradili (Altenburg) 7. t. m. Ker se narberžeje vsaktere madžarske laži razširjajo zastran našiga vojskovanja vam vstreči mislim, če nekoliko besedi popišem. 29. pret. m. okoli 5 ure v jutro je zasedil svitli ban zelenka v stolnim Beligradu in pelje 40,000 vojske naprej v dve divizii razdeljene. Ena divizia pod f. m. 1. Harlliebam je ostala v taboru slolnobiograd-skini z 16,000 možmi. Ran je vodil vojsko celi pot; gen. Kempen je bil na levim krilu, in na desnim oklepniški polkovnik Sedehnajer z G diviziam konjikov, med njima pa v per-vim redu cele trume ste bile meni izročeni dve divizii mojih dobrovoljcov (slobodnjakov). Na sredi t. j. v centru je bil junaški ban, topovi sovražnikovi so vdarali na nas, ter je marsiktero zerno preletelo okoli bana, ali hvala bodi madžarskim topdžiani ( kation i rja m ) de ga ni nobeno zadelo. Trije naši topovi so razvergli madžarske husarje, ter so jih v beg natirali. Podpolkovniku Gerambu je prebila kroglu sabljo v roki. Cela bitva je terpela od 9. ure v jutro do 5. v večer med vasmi Pokozd in Velenče. Izgubili smo 17 mertvih in do 20 ranjenih. Sovražnikova zguba se šteje okoli 60 mertvih, dva oficirja sla ranjena. Major Ivanka je bil vlovljen, ali ban ga je drugi dan zopet izpustil, 30 vjetih s sabo peljemo. Sledečo noč je velik dež šel in naši serežani so prisilili sovražno armado, de je svoje lepo položenje popustila.— Drugi dan se je naša armada vernila
v Stolni Beligrad, in zdaj je v Altenburgu; zakaj? to sam ban ve. 5. t. m. so se pridružile nam 3 divizie Chevauxlegerov, in 6. 14,000 mož cesarske armade. Zdaj bomo od druge strani zopet proti Budimu. Danas smo razglasili vojšakam narnoviši kraljev odpis o visoki časti, kije bila banu na Ogerskim in vErdelju podeljena. Glodajte zdaj reveži, kaj de je e.\ban? boste pa vidili, kaj bo e.vminister? Jaz zdaj z svojima stotnikama Jengevalam in Fi-šeram naprej stopam, de vlovim Košuta; na-dam se. Danas je pripel mili naš ban sreberne svetinje petini kanonirjam na junaške persi hervaške.
5. nas je bil obiskal ban v taborišu našim, in me je sreča zadela, napiti mu zdravico v imenu Slavjanov; to je bilo veselje, muzika in napitnice vsake verste, samo madžarskih ni bilo. Od Mure do Donave je bilo malo „živio" slišati.—Fligeli je od Madžarov po izdaji in verolomstvu vjet, to veste; Batjani e.vminister to slišati se je na mesto njega sam banu za sužnja ponudil (28. p. m.), ali mi na taki način ne jemljemo ljudi—morebiti jih že drugači dobimo. — Karkoli boste drugači od te reči slišali, ne verjamite, zakaj jez sim sam vse s svojimi očmi vidil. Vbitvi sta padla dva zerna med moje konjike, ali previsoko. Naš ban je vsaki dan bolj polniga in zdraviga lica. — Ravno slišim de Košut ljudstvo okoli Gjura šunla in podpihuje. Z Bogam. — Sklenem to pismo v predni straži pri sv. Petru 7. Koz.
(Nov. h. si. d.)
Čcska dczcla.
V Pragi 11. t. m. Danas v jutro je prišlo zopet nekoliko naših poslancov iz Dunaja in med njimi tudi predsednik zbora Dr. Štrobah, za kteriga smo se bili jeli v resnici bati. Zakaj slišali smo včeraj iz ust vredniga moža, ki je zraven bil in na svoje ušesa slišal, kako je dunajska derhal na galerii zbornice hudo se proti štrobahu grozila, in kako jim je Loliner zaupno odgovoril: Ne imejte nikakoršne skerbi, mi smo že poskerbeli, de nam več ne škodje! Štrobah, Cejka in Havelka so prišli čez Line. Štrobah je bil zbornico zapustil, ker si po svoji dolžnosti ni derznil predsednik biti takiga zbora, kteri se je izpeljavne moči (E.\ekulive) polastil. On seje bil narpopred k svojimi podal v Voslau pri Badenu; ker so se pa tudi tam za njegovo osebo bali in se je med tem zbor v izpeljavni oblasti za stanovitniga izrekel, je bil primoran, se na Češko verniti. Šli so z popotnimi listi, v kterim je bil Štrobah ko bolehin, penzjoniran oberlajtnant, Čejka ko njegov zdravnik in Havelka ko služabnik zaznamvan na Češko, kjer so v Budvveisu perve dokaze domorodne vdanosti in spoštovanja prijeli. Obnašanje našiga pametniga in inirniga Štrobaha bo gotovo spričevalo tudi pri tistih, ki težko verjamejo, za vse druge poslance, kteri so Dunaj zapustiti mogli. Na Dunaju je zdaj popolno strahovav-stvo, in njegovo središe je aula. Zbor — to je leva stran, ki je tam ostala, in nekoliko oseb iz srede in desne plati, dolgo vladati ne more, nihče jih ne posluša. Nihče si ni življenja svojiga svest, narinanj pa Slavjani, po kterih se, kakor pravijo, lov derži. — To je tedaj začetek te svobode, ktero so nam frankfurtisti Iju-beznjivo obetali? lo tisto zagotovljenje narodnosti naše, o kterim so nas k sebi vabili. Bog ne dopusti, dc bi se nam dajala frankfurtska in madžarska pravičnost! Ali cesar in kralj naš je že spoznal, kdo mu je zvest, in kdo na njegovo pogubo in celiga cesarstva misli. Iz vseh strani vre armada proti Dunaju, maševa-nje pride z naglo stopinjo in krivičnimu ne odide.	(Praž. nov.)
Knez Vindišgrec je na svillo dal v Pragi dne 11. t. m. naslednji razglas
Na stanovavce v česlti deželi!
„Brezpostavnost in njeni grozni nasledki, kteri so se, žalibog! na Dunaju hudo razširili, in vse podlage postavniga vravnanja podkopati žuga, mi nalože za sveto dolžnost, de se z
razdelkam meni izročene junaške armade odtod podam v brambo posvečene osebe našiga vladarja in k obderžanji edinosti ustavniga cesarstva.
Slan miru in reda, ki tukej že dolgo ne-prenehljivo terpi, in pošteno zagotovljenje pre-bivavcov tega poglavitniga mesta mi poda po-tolažljivo prepričanje, de so žalostne dogodbe mesca Rožnika večidel iz ptujih studeneov izvirale.
Zapustim tedaj to mesto in deželo v polnim zaupanji, de se mir in red več overgel ne bo; čast in blagor naroda na tem leži, de to moje zaupanje goljufano ne bode."
V	Pragi 11. t. m. Včeraj so bili važni pomenki v seji oberlnijskiga družtva, namreč zastran pristopa Austrie k nemški čolni edinosti. Iz celiga pogovarjanja se je podalo:
1)	de je Austria sama za se dosti velika, in de ji treba ni se k drugi deržavi priklepati;
2)	v Austrii je še prostora dovelj in tudi se sirovih pridelkov še veliko izvozi, zatorej se proletariata bati ni; kar se pa od Nemcov reči ne more;
3)	je zlo za dvomiti, ali bi tako združenje za našo obertnost koristno bilo ; — rokodel-cam bi pa gotovo škodovalo;
4)	Austria bi s tem zgubila dosti na davkih.
Naša obertnost ne sme nikoli svojih pogledov obračati do Nemcov, ker so Nemci pred nami v oberlnosti, in bi našo obertnost vedno tlačili. Ali v slavjanskih deželah, zlasti v po-dunavskih, najde obertnost naša tergov dovelj.
Slovanska Lipa je izvoljila odbor od šest učenih možev, kteri bodo združeni z nekoliko profesori poskerbeli, dc se potrebne bukve za češke šole napravijo.—
36 čeških poslancov so izročili po časopisih svojim volivcam razjasnjenje (razlago) v kterim svoje ravnanje zagovarjajo.
Jfloravia in Silcsia.
V	Berni 8 t. m. Ko je kondukteur na kolodvoru pripovedoval od smerti Laturjeve pred 200 ljudmi okoli, se je zaslišal iz več strani glas „bravo!" Slabo znamnje bi to bilo ako bi poznejši novice boljši ne bile. Deržavni podtajnik Kajetan Majer je sklical ljudi skupej, kakor hitro je v Berno prišel, jim je razložil pravi stan reči, de stranka, ktera se je zdaj vlade Dunajske polastila, drugih namenov nima, kakor Austrio raztergati. Ljudstvo se je oglasilo, dc se hoče terdno deržati Cesarja in pomagati k obderžanji Austrie.
Zbor moravski je izrekel, de hoče Mora-via biti z Čehi, kolikor tudi Čehi cesarstvo obvarvati hočejo, samo de se samostalnosti njeni ne škodvalo. (N. N.) Tudi to ni res, de bi bili narodni stražniki iz Berna Dunajčanam pomagat šli, ampak namen njih prihoda na Dunaj je le bil zvediti, kaj in kako se tam godi.
Družtvo za politiško izobraženje je izdalo v Berni dne 9. t. m. razglas, v kterim vse ljudi dobrih misel opominja, de bi se zbrali okoli bandera pravice in postavne svobode in se zavoljo ohranjenja edine svobodne Ausrie, ktera je v nevarnosti, vsega osebniga mnenja odrekli in anarhijski stranki nasproti postavili. —
Olomovec 10. t. m. Nasledki zadne dunajske prekucije se še tukej niso prav očitno in jasno pokazali. Nemška večina, ki tukej gospodari, omahuje nekoliko med protislav-janskim Košutismam in pa med straham, de bi jih prekucija vendar le predalječ ne zanesla. Zavoljo slavjanske večine na deržavnim in na deželnim zboru in zavoljo Jelačiča se je že tu in tam zaslišalo „naši slavjanski bratje" in se je mislilo na zvezno močno Austrio; kakor hitro pa je prišla laž, de so Slavjani pred Budinam premagani in posebno pa zmaga slavjanskih sovražnikov na Dunaju jih je pa zopet na uno stran obernila; sam ena stranka, ni veselje to oznaniti, ena stran se je jela zdaj k nam pritiskali, in to so tisti birokrati in žlalit-niki, kteri se na svobodi spodlikajo. (Slav. C.)
— 128 — M e p o liti š k I it e 1.
>'.!;» IHni Jelačič Jožef.
I jim reci pravi, ki jih še nikdar slišali niso. jih povzdigniti hoče, slavo in čast jim pri
Ako med iezero in jezero razsodbami po pravili - se ni čuditi torej, de očesa se ne Akoraea Jezcl°Ju J™C1 hervitskiU vernejo od njega ako se prikaze, z odpertimi vsili listih oglasenimi cez bana:hciv«t J. yse JreJailiejo ka/reče, z njim gredo barona Jelac.ca, k, e na enkrat tako siL	.P ^ J y Buda_Pešt, na |,unaj
dosegel, se ne ena našla n, M^i MMin	, PoVsod mu iskreno „Živio" vpi-
ttMi:	oSljejo in za njim gredo,
moža, kteri vsaj po svojim stanu m po mislih svojih jo zamore nepostransko dati. Dano mi je bilo", ko znabiti nikomur, v osodnih dnevih 'blizo moža biti, velikokrat sim ga vidil, slišal
ziku
Madžarji so ene leta že z prepiram oje-slavjanske rode dežele z dražili; in z spodarsko zapovedijo, de ima le njih jezik velikim deželnim zboru veljati, so kazali
zvunajnim prikazu, pote... —	........ , -	„	..	- , ,. .
sel in namenov porečem.	sknn napadkam se uzdigniti, tode vodja je
T I „ Li-i-^ci; m„?an m L-n«a( dp manjkalo. Dežela je klicala eniga in lmeno-
i Je-r£7li ' rtred bolehin ' zdai I vala Jelačiča obersta. Na Dunaju sc jc klic vet in st.rdese let star p ed ole n ^j	general in ban, ene tedne po-
terdniga zdravja. Glava zlo gola , Je z ven-I ^J £ bj ^^ zapovedni general biti,
v iezi že poljniga maršala namestnik — kar se v le-
Govori nemško kot materni jezik in po popolnama prepričan: ne, in spet ne. On pre-avstrijansko potegne ali toliko saj omečeno, dcljcč vidi, je pre čist, pre omikan, pre prak-kolikor se pri omikanih Avstrijancih zdaj že ličan. Toliko to misli, kolikor misel v njega večkrat sliši. Njega izobraženje je clo nem-1 duši živi za vse slavjanstvo pod ruskim go-ško, ljubi ta jezik in to pismenstvo kot nobe- spodarstvam. Kakor ga od tega ljubczin svo-niga drujiga, in slavijanski njegovi narodni I bode, tako od uniga nemško izobraženje, ljud-občutki se le groze proti hrusti ošabnosti nemš- skost (ktero so Nemci v najem vzeli! Vred,) čine, ki se proti izhodu dostikrat z videzam ;n previžanje odteguje, de bi lastninili svojimu zaničvanja vsiga Slavijanstva pokazati derzne. narodu, saj za zdaj, slabši ne mogel poslu-Ncinško nar ložeje govori, z nemškim domači I žiti; (?) kakor če bi ga do gospodarstva pred jezik dostikrat obogati, nemško misli in poje, ko do izobraženja vzdignila. Ako bi torej res nemško besedo nar pervo iše, ako nenavad-haka misel v zakotju njegove duše počivala, niga kaj v svojimu jeziku reči hoče. Ce ga vunder on ve, de bi dosti zarodov treba
- -	•-*->---' ,-iw-........................so
ki tega, kako
kakor bogastvo in svitlobo svoje hiše; on skliče a tihama k sebi vse svetovavce, in novi Bru-tus jih pozove na rešenje svobode, kteri da-uje glavo svojiga tasta. Vsi k temu privo-ijo, ali če so se v namenu zjedinili, so različne bile njihove misli zastran sredstev. Eni niso teli vzdigniti orožje na kneza mislijoči, de je boljši se benečanski republiki oberniti, de ona iz poti spravi Damjana, drugi pak ostro-idniši in derzniši so se bali benečanskiga posredovanja , in so bili za vpotreblenje moči in sile; vendar je njih stran slabiši bila.
Čez malo časa prideta v pristaniše du-irovniško dve galeje benečanske. Glas se aznese med ljudstvo, de one prineso neke arove, ktere je benečanska vlada poslala gerškimu cesarju. Damjan ni o nobeni goljufu nič mislil, sprejme lepo opravnika teh galej, ga obdari in na njegovo prošnjo, de bi blagovoljil na galejo priti in viditi darove, odpravljene iztočnimi! cesarju, se vda in gre. Kakor stopi iz mesta, vzdigne plemeniti Dobrišič berž celo mestnjanstvo, pripravljen tasta svojiga s silo odbiti, ako bi ne bilo Benečanam se podalo vloviti da, kakor je govorjeno bilo.
Damjan stopi z nar večini zaupanjem na eno od omenjenih galej, ali kakor je notar bil in vidi, da eni mornari, presekavši konope vervi, na kraju privezane), otisnejo galejo v široko morje, in drugi se mu z verigami v roki približajo, de ga vkujejo, spozna celo izdajstvo. Zgrabi ga neizrečena jeza, izreče vsaktero gerdo ime zoper benačan-sko vlado in njeniga služabnika, ki se je ako nizki in nevredni izdaji za orodje ponudil, ter divje vdarivši z glavo večkrat ob eno dervo, se niertev zverne. To je bila junaška smert, žalostna, ali vredna njegove poskusbe zoper svobodo.
bogatil, ali živi clo ves za misel, ki se ga je polastila, brez vsiga zaderžka nji vdan. Vlani še je bil vojvoda graničarskiga regimenta, in je pri temu nesrečo imel nepripravno majhino vojsko na turško zemljo peljati, iz ktere je le po čudežu všel tisučernim turškim kroglam, ki so vanj merile. Odkod je neki zadobil tedej neizrečeno spoštovanje med svojimi, on ki nične
(Konec sledi.)
Izgledi junaštva slavjanskiga.
Peter Dobrišič.
V republiki dubrovniški (raguzanski) se zbiral novi knez vsakih osem let notar do ni izpeljal? V eni sami besedi je ta skrivnost: 1'trinajstiga stoletja. Ob tem času je bil rok On je naroda mož, kakor sam pravi. Iz hor- (brišt) knezovanja odmerjen narpred na eno vatske matere rojen, je ponosen, dc je Hor- leto in pozneje na en sam mesec skozi sle-vat, in de svojimu narodu kraj in veljavnost dečo dogodbo.
pridobuje, ki inu pervič na Vogerskim gresta, Knez Damjan, človek visokiga uma in kjer je tudi Horvatov in nc le Madžarov dom, kre kjga juha, ali odveč oblastoljubiv po iz-kakor so se leti zmiraj bahali, in zdaj se prav| tečenjiT svojiga roka ni hotel drugimu odsto-
Ja, če je Vogersko Eniga na-
roda, tako je slavijanskiga; tega jih tam nar od marsikterimi izgovori. V ta namen je bi več prebiva. Napis na plajsu svetiga Štefana že popred z veliko zvijačnostjo napravil mal je Slavijanskne pa madzarsk, vselej smo mi I voiašnio (ktere sploh ta republika deržala ni nar bolji svojo kri prelivali za varnost voger- in je z nj0 jZročivši jo ske dežele, za mogočnost Austrije, zdaj spet na lniI Vse terdnjave i je tretji del kervi na laškim za ohranjenje ce- ;(|j svetovavstvo v svojim
piti vikši oblasti, temuč jo je dalje obderžal
.....	... ,	• |}jj
malo
repu......
ljudem sebi v anim in svoj dvor. >Veče nepremakljivim spo-
vselej vedno poganjal in njemu svoje delo iz- koršno je Damjanovo bilo, svetovavstvo tako ročeval, njegove naprave, navade in potrebe maloumiio bilo", in de bi pri ojstrim čuvanj1 je do narmanjšiga zpoznal. Posebne razmere postavnosti razumelo nc bilo, de je perva nje-avstrijanske meje, kjer je oficir vse, vodja gova dolžnost svobodo domovine braniti in jo (oberst) pa knez, store de je tam zveza z rešiti s kakoršnim si bodi načinam. Verjetniši nar nižejšimi, in vdanost vsih ljudi, ktere si je, de so svetovavci, viditi, de se Damjan je misliti le moč, ako se razmera sama na drugači kot s silo premakniti ne da, ali za to, tanjko pozna.	de bi se deržavljanske vojske ognili, ali pa,
' Tukaj je 011 mnogo let ogledoval, osker- de bi narod na noge ne vzdignili in ga tako boval, poboljšoval, kjer in kakor je zamogel. na punte ne navadili, rajši teli samosilnika za
Podunavka.
S 111 C s.
Pretečen teden je šel en bataljon Otoča-narskih graničarjev skoz Ljubljano proti Dunaju. Visoke ravne postave pognmniga in vunder prijazniga obraza, si jih na pervi videz spoznal slavne premagvavce Vičence in Pe-skiere. Lepo jih je bilo viditi in slišati, kako veseli in zadovoljni so jo pervihrali z muziko naprej, ktera jim je napeve narodnih pesem ( Kolo in j a sam mlada ilirka) godila in v duhu iz pluje zemlje v sladke kraje domovine med njih ljublence domu preselila. *) Ti mili glasovi jih spremljajo kot svitla zvezda po svetu, z serčnostjo in pogumam v kervavim boju navdajajo in k nar slavnišim činam spod-badajo.
Veselje je bilo pa tudi viditi, z kakšno ljubeznijo zapovedniki in višji prostake nape-ljujejo, z kak rahlo besedo jim ukazujejo in jih poduče, z jedno besedo kako vse drugači ž njim ravnajo, kakor se per nas, žali Bog, tolikrat vidi! Z zasluženo prijaznostjo so jih pa tudi Ljubljančani sprejeli, in z „SIava" in .živili" serčno pozdravili. Posebno se je pa gospa Martinčič skazala, ktera jim je z več škafmi vina in z kruham dobroserčno postregla. Živila!	— č —
Popravek pogreška. V listu prcteeenim beri na strani 123. v per-vim predelu namesto „slavjanojedočiga'' slavja-nojednigra, in namesto ^življenja zvesto niso" življenja s ves t i (sicher) niso.
*>') To slišati smo si mislili, z kakšnim veeim veseljam bi (ud naši slovenski junaki demovino zapustili, in sovražniku u bran stopili, ko bi jim na-mest ptujib neslanih maršov in valcarjov sladki na-pevi narodnih pesem in domači glasovi zadoneli 1 Pa kaj tirjam to od vojaške g-odbe, saj se še godba Ljubljanske straže (ne morem reči narodne straže) le v ptujih glasovih dopade, in le redko in še takrat le na prošnjo kakiga redoljuba ktero domačo zagode!
Govori jezik naroda, je moje drage matere je-1se ™Y}eri iznie(l ^h svetovavcov zapro, zik, pravi, in povzdiguje me to, de ga so očitno zoper njega vekali. Ah na to zavre rem govoriti, in z Vami govoriti. Pervi njih splohna serd
rodu, ban in vikši general vkupej govori z
Peter Dobrišič, Damjanov zet, je ljubil
njimi kot še nobeden ni nikolj z njimi govoril, I svobodo domovine več, kakor rod svoj, vec
Kitni kup.	V Ljubljani.]		V Krajnji	
	14. Kozoperska j		9. Kozoperka.	
Srednja ccna t mernik.	gold. 1	kr.	£0ld.	kr.
Pšenice domače ... » banaške ... Tiiršice..... Sorčice...... Reži....... Ječmena..... Ajde....... Ovsa.......	2 2 1 1 1 1 -	9 24 26 19 18 25 45	2 2 1 1 1 1	14 40 30 30 20 15 44