PHIHOnSKI DNEVNIK — guasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje IČSli^lLStev; 300 (^10) iaa.K'S,.UTa: TRST, sobota 1>. dec7n)bra7953- Še nobene odločitve pri volltvi pozitivna ocena iy:;a .fuu«, oftUa»n„tt(( predsednika Irancoske republike Churchillovih izjav; ij 10 »9 «11 Sifl SO 1 9U10S Dovolj jo potuho fašističnim provokatorjem! Zahtevamo, da 2V0 pod vzame učinkovite ukrepe za zavarovanje miru in reda v našem mestu in da se preneha z izrekanjem smešnih kazni tistim, ki so krivi za novembrske krvave nerede I Cena 20 lir aniei m Naegelen ostala sama pri četrtem glasovanju, a nobeden od njiju ni oooil potrebne vecme - Dolgotrajna posvetovanja parlamentarnih skupin - Precejšnje ®oznosti za Laniela - Nastop novih kandidatov pri današnjem petem glasovanju? VERSAILLES, 18. — Tudi ’retje in četrto glasovanje za »ovcga predsednika francoske ‘ePublike je dalo negativen '»■nihat, Za četrto glasovanje I * od vseh kandidatov osta-.* samo še Laniel in Naege-»n. Laniel je dobil 408 glasov, ■Aaegelen pa 344. Potrebna absolutna večina znaša 460 gla-ov. Ostali glasovi so bili od-"ani za neuradne kandidate. J sicer so dobili; Medicin 45, yelbos 42, Cornu 35, razni 44. ob 14. uri bo ponovno |*asovanje. Laniel namerava »dalje kandidirati. - gretje glasovanje se je za-g.10 danes popoldne ob 13,55. “idault, ki ,ie pri včerajšnjem r_ugem glasovanju dobil naj-glasov, je umaknil svojo 2andidaturo, kar je omogočilo, a ie Laniel prišel na prvo “|esto. Dobil je namreč 358 glasov, medtem ko jih je Nae-ifn dobil 313, Delbos pa 225, IRTi pot -’e Prv'krat od *eta litv da se PreČ tajne policije. J« * , P® — nadaljuje list — i^j reoa poudariti, da priha-iTt--.. '°ženci iz Georgije in v Sp F1®, «iz dveh republik ‘gv*t'^ov pokazati, da name-Staj^ha podlagi obljub po vjetski zvezi, kjer je nc-5Pfern Pzišlo do ponovnih ^Vho / >'h Wemb na visokih polcža-t&lnj {Ucvrie hierarhije* Libe-•»tieni <'News Chronicle* je bij )e proti Berji že Sovipt ,e.P proces na zahtevo !jev ' r5'n vojaških vodite-bioj) so se bali prevelike ^ njegove tajne policije. 'Vojlr a. r°čju bolj poučen ka. °vnirkcat Kovorov pred vr-sovjetom*. Sjiarskioeid ni Edenii o^itpN, 18. - Glavni taj-t b0 4 P?8 Hammarskjoeld. *Val v R' z letalom odpo-n, uw York. ie imel kš^kim n raz6°vor z an-m bom :ZUnaniim ministrom GOtn v ,n 2 državnim mini-, Vi l eitn Officeu Sel-fr,Revnih m' Govorili so h« p0[jt^rašanj ih medna- Churchill za konferenco štirih za proučitev Eisenhowerjevega načrta? JNa konferenci naj bi sc lajno sestali predstavniki štirih velesil Eisenkoiver razpravlja s svojimi sodelavci o možnosti spremembe zakona o atomski energiji • cManchester Guardian* kritizira Churchillove izjave o obrambni skupnosti - Napoved Eiscnhovverjevega govora \VASHINGTON. 18. - Na sestanku v Beli hiši med Ei-senhoAverjem in njegovimi svetovalci ter glavnimi republikanskimi voditelji v kongresu so danes že drugi dan razpravljali o vprašanjih a-tomske energije in o zunanjih zadevah. Fo včerajšnjem sestanku je Eisenhower izjavil, da bo vlada skušala prihodnje finančno leto znižati izdatke ter uvesti zdrav in produktiven program za vse Američane. Na tem posvetovanju morajo določiti tudi republikanski program, ki bo v januarju predložen kongresu. Današnje seje so se udeležili razen predsednika Eisen-hoAverja še državni tajnik Dulles, predsednik komisije za atomsko energijo Strauss ter parlamentarni voditelji, med katerimi predsednik in podpredsednik parlamentarne komisije za atomsko energijo. Razen sprememb ameriškega zakona, ki prepoveduje dajanje atomskih tajnosti, so govorili tudi o ameriškem programu za pomoč tujini za prihodnje leto. Mogoče je, čeprav to ni bilo še uradno javljeno, da so na sestanku govorili tudi o evropski obrambni skupnosti in prav tako o EisenhoAverje-vih predlogih v njegovem govoru v glavni skupščini OZN uposteA’ajoč pri tem nujnost sprememb zakona o atomski energiji v primeru, da bi se pokazala možnost, izvedbe teh predlogov. Po sestanku je predsednik komisije za atomsko energijo Hickenlooper izjavil, da niso prišli do nobenega zaključka glede spremembe tega zakona. EisenhoAver je tudi javil da bo 7. januarja prebral v kongresu ((poslanico o stanju v državi*. Kmalu potem bo poslal kongresu poslanico o proračupu in gospodarsko poročilo. 4. januarja bo govoril po radiu in orisal svoj zakonodajni program. Kakor javljajo uradni krogi. bo EisenhoAver 24. decembra zvečer izdal po radiu in televiziji poziv v korist miru v svetu. V washingtonskih mokristjanske stranke Pellovi vladi ter njegovi politični in gospodarski politiki. Saragato-va «Giustizia» je rezultat No-vare in obeh Scelbovih govorov ocenila takole: «Se en dokaz, da DC nima drugih poii-t čnih formul: ali pelstrankar-ski sistem, začasno maskiran s štiristrankarskiin, ali pa Pella, •socialna politika pa samo s Pello in mr .irhisti. Predvsem pa mora ostali nedotaknjena linija v gospodarski politiki, ki nosi ime sedanjega ministrskega predsednika*. Desničarski tisk je v teh dneh z veseljem pozdravlja1! te dogodke, ki so jih razlagali kot kapitulacijo vodstva demokristjanske stranke pred višjo voljo, ki jo trenutno predstavlja Pella, ki pa se poraja v Vatikanu in pri Katoliški akciji. Marsikje so pozdravili Scelbove besede, da je ob določenem, vnaprej dogovorjenem socialnem programu mogoče sodelovanje republikancev in monarhisitov — kar so socialni demokrati označili kot poskus, da se diskvalificirajo demokratične stranke, s tem pa tudi demokracija sama. Nadaljnje dvome je razpršila ustanovitev «evropeistične skupine* v poslanski zbornici, kjer so v vodstvu zbrani tudi Lau-rovi ljudje kot Cafiero in republikanci kot La Malfa. Vprašanje sodelovanja z o-stalimi strankami, k; se v današnjem položaju postavlja za demokristjane predvsem v obliki vprašanja .sodelovanja z monarhisti (ki ga je demo-kristjanaka levica vedno odklanjala), pa postavlja De Ga-speri v svojem članku v na-tudi ZDA in Velike Britanife sledni' obliki: ((Vprašanje ni v Fo mnenju lista bo stališče ki \tem’ aIi -ie dov°I3«no oziroma ga je zavzel Churchill povžro- ce,° treba iskat; ali sprejeti čilo v Franciji še večjo osud- pomof- te ?!i, °ne stranke, lost, kakor je bilo zgražanie i Vsakršno sodelovanje bo neki so ga preteki; teden povzro- : škodljivo m plodno samo te- žile Dullesove izjave. Ohur-idaj' če bo ,demokri,stjanska chill je namreč v glavnem no-1 s'ranka znotraj in kvalitativno novi:, da, če ne bo Franciia ! možna ln strnjena. Treba je v čim krajšem času ratificira- !1ore' °itrcPd! strukturo stranic 'ke, J° postavati pred njeno na- in«M hi roHhn sklIp'| rodno odgovornost, poglobiti nosti, bo zgubila podporo ne,n.jen socialni značaj, določiti da namerava vlada vezati z zakonom o pooblastilu vprašanje zaupnice. Medtem se množi nasprotovanje proti demokristjanom tudi v iiberalni stranki. Na nedavnem zasedanju glavnega odbora ie center FLI na čelu z Villabruno prelomil z desnico in se zbližal z liberalno levico, ki šteje v s.vojih vrstah najbolj - iedke kritike demokristjanske politike in vlade, zlasti pa klerikalizma. Na drugi strani se opaža v časopisju PSD J čedalje bolj kritično stališče do vlade in demokristjanske stranke, ki prehaja včasih v prave napade. Da gre ves položaj v Italiji po poti popolnoma novega razvoja, dokazujejo tudi številne vesti o težavah nenni-jevskega vodstva zaradi ponovnega pojava močnih avtonomističnih teženj v PSI. A-parat strankinih funkcionarjev je začel ob podpori akti-vistOA' KPI novo ofenzivo proti avtonomističnim elementom. zlasti, kot poročajo, proti genovskemu poslancu PSI Ducciju. Med dogodki v današnjem parlamentarnem življenju je treba omeniti, da je poslanska zbornica z veliko večino odobrila zakon o pomilostitvi in oprostitvi kazni v obliki, kot ga je sprejel senat nadalje zakon o pokojninskih pra nanjega ministra, je danes priredila čaj gospe Di Stefane, soprogi italijanskega veleposlanika v Moskvi, in ženam drugi funkcionarjev veleposlaništva. Prireditev ie bila v Spiridonovski, vili, ki se je običajno poslužuje sovjetsko zunanje ministrstvo za podobne priložnosti. Ozračje med ča.iem je bilo, kot. poroča. ANSA, zeio prisrčno. Prvič se .ie zgodilo, da je gospa Molotov sprejela žene italijanskih diplomatov, akreditiranih a' Moskvi, in drugič, da je sploh sprejela žene tu^ jih diplomatov. 12. novembra je namreč gospa Molotov priredila podobno čajanko za Lady Harper ženo angleškega veleposlanika, in žene treh visokih funkcionarjev angleškega veleposlaništva. KAIRO, 18. — Kot poroča 'list «A1 Ahbar», se pripravlja sklicanje velike konference kraljev in voditeljev vseh a-rabskih dežel. Na tei konferenci naj bi poskušali rešiti vsa sporna vprašanja med a-rabskimi deželami. ATENE, 18. — Grški vojaški predstavnik je izjavil v Solunu, da so grški in bolgarski predstavniki v mešani komisiji za ureditev obmejnih vprašanj včeraj parafirali spora- krogih opozarjajo tudi na go- krivda samo B’rancije pač Da A-or, ki ga bo imel državni rrT'A -- y tajnik Foster Dulles prihodnji torek v ((National Press Club*. Domnevajo, da bo Dulles predvsem govoril o delu zadnjega zasedanja sveta NATO. Enrico Fermi, znanstvenik italijanskega rodu in Nobelov nagrajenec za fiziko ter prvi človek na svetu, ki je povzročil verižno atomsko reakcijo. je označil v nekem .amn 7n» _.x 4„v. intervjuju EisenhOAverjev a- tjr;fan,i"ie čiulnn^e ,1 Y®bke maksimalni program in zahte- tomski načrt za (.praktično re- hi]] b, f nepopuMHK^t™ VC' k' bi p-h bil° mo«ože takoi ševanje problema, kako izko- ' praktično izvesti*, ristiti atomsko silo v miroljubne namene*. Pripomnil pa je, da je uspeh predsedniko- vega predloga odvisen od pripravljenosti držav, ki naj bi sodelovale pri njegovem uresničenju, Eisenhowerjev načrt ne skuša rešiti vseh problemov, za katere pri tem gre, pač pa lahko pomeni praktičen začetek, je dejal, — Načrt bi lahko začeli izvajati takoj ali v bližnji bodočnosti v biologiji ,in za proizvodnjo električne sile, je nadaljeval. Atomske elektrarne bi se kmalu praktično obnesle, predvsem na področjih, kjer ni drugih pogonskih sredstev. Kar se tiče EisenhoAverje-vega predloga o miroljubni uporabi atomske energije, piše diplomatski urednik londonskega lista ((Evening NeAVs*. da želi Churchill, naj bi se sklicala konferenca štirih najvišjih predstavnikov z udeležbo Malcnkovn, na kateri naj bi razpravljali o Eisen-hoAverjevem načrtu. Ta konferenca naj bi bila v največji tajnosti. Cc bi Kremelj negativno odgovoril na to ponudbo bi Churchill in EisenhoAver sklicala konferenco vseh ((svobodnih* držav, ki imajo interes izvesti EisenhOAverjev načrt, brez udeležbe Rusije. V ostalem pa komentira ves britanski tisk obširno včerajšnji Churchillov govor v .spodnji'zbornici, Zlasti je značilen uvodnik liberalnega lista ((Manchester Guardian*, v katerem je rečeno, da. če. pogodba o evropski obrambni skupnosti toda očitno, pripominia list,, „ _ . (tto, kar je slišal na Bermudih ; . Dc' GasPer.‘ v. svojem clan-e* ie nreoričalo da •in 7iv a ' navaja in niti ne na- s p r ej e 1 en en rek ličen sklep*‘c ! .We, "^Ho^ vnnsanju evropske obrambne | gbv°sm° elan^u' parefve, v nje‘ dejstvo, da je stranka, kate ,— . i govem članku predvsem za skupnosti. E«enhOAA'er je očrt- j----.-- ->■ i- ■ • ■ - no ime! Churchillovo alternativo, naj se eventualno oboroži Zahodna Nemčija v okviru atlantskega pakta, za nesprejemljivo*. Ali je mogoče, se sprašuje list, da imajo ZDA takojšnjo nemško oborožitev za tako važno, da so pripravljene uničiti zahodni obrambni sistem, če Francija noče nanj pristati? Ce je ameriško stališče tako (in ne morejo se drugače tolmačiti Dulltsove in Churchillove besede), pomeni to. da se je (inepotrpežljivost EisenhoAverja in njegovih sodelavcev obrnila v škodo njihove presoje. Vedeti bi morali, da oborožitev Zahodne Nemčije ni ravno tako nujna. Cc bo evropska obrambna skupnost doživela neuspeh, ne bo krivda samo Francije: grajati bo treba tudi ZDA za njihovo neokretnost in Veliko Britanijo zaradi njenega stališča superiornosti*. Konservativni list «Daity Mail* pa odobrava Churchillovo odločnost nasprotj Franciji in vztraja na neizbežnosti nemške oborožitve. Konservativni ((Yorkshire Post* pa je mnenja, da je Churchillov govor poln taktnosti. Lisit priznava nevarnost morebitnega preporoda nemškega militarizma, to-da pripominja, da je nemogoče prisiliti narod 60 milijonov ljudi, da bi ostal razorožen v ne bo imela uspeha, ne bo to nedogled v nestalni Evropi. re glavni tajnik je, znotraj manj enotna kot kdajkoli in da se trudi najti program ali vsaj besedni ekvivalent programa, ob katerem bi bilo mogoče doseči vsaj kolikor toliko strnjeno notranjo enotnost. Ah, kot pravi «11 Cor-riere della Sera*, gre za poziv demokristjanski stranki, naj najde najprej sama sebi konkretno programsko osnovo, če hoče takšno osnovo dati tudi vladi. Vsekakor pa De Gasperijev članek ne o-pravičuje tistega optimizma, ki ga je ustvaril Pella. Tudi zaradi tega se vse bolj utrjuje mnenje, da so Pellovi vladi dnevi šteti, čeprav se trudijo v vladnih krogih kazati optimističen o-braz. Toda ta optimizem verjetno ni proračunan na mnogo več kot na to, da so pred durmi božične parlamentarne počitnice in da se vladi, ki je bila pravzaprav sestavljena za to, da sestavi in predloži parlamentu proračun (ta pa je bil do konca oktobra odobren), življenje spet podaljšuje za kakšen mesec. Toda po ponovnem začetku parlamentarnega zasedanja pride na vrsto znani «zakon o pooblastilih*, proti kateremu je opozicija zelo obširna in se je zajedla — kot dokazuje stavka državnih uslužčbencev sindikata CISL — tudi med ...... . zum, ki bo podpisan še pred vicah bivših pripadnikov faši- koncem meseca, stične milice in še nekatere" druge, zlasti pa debato o sardinskem banditizmu v senatu. Razni govorniki v senatu so poudarjali, da na Sardiniji — debato so sprožili zadnji napadi roparjev, zlasti pa u-mor ing Capre — ne gre samo za lov na bandite in njihove pomočnike, temveč predvsem za neverjetno gospodarsko, socialno in kulturno zaostalost in za obupno revščino, ki vlada na otoku. Celo demokristjanski senator Menghi je priznal, da je bila Sardinija «do danes popolnoma pozabljena in zapuščena v nevzdržnih razmerah* Notranji minister Fanfani je videl v enem izmed govorov ost proti sebi, češ «naj vsaj kot notranji minister naredi za Sardinijo tisto, kar je pozabil narediti kot kmetijski minister*, potem pa se je branil očitkov, da vlada za otok ni ničesar storila; dejal je, da je bilo po vojni za Sardinijo porabljenih kar 150 milijard. Toda ko je govoril o ukrepih za pobijanje banditizma, že kot notranji minister sme pisali o | to desetletja in stoletja. Dokaze za to trditev lahko najdemo tudi na področju zavez, niških odnosov med Italijo in njenimi partnerji v severnoatlantskem paktu, v nizu vsakdanjih primerov in podrobnostih, o katerih prav govorimo, ki pa niso pomembni toliko kot podrobnosti, temveč edino kot ilustratorji bistva italijanske politike in njenega specifičnega raz umevanja spoštovanja sprejetih obveznosti, zlasti še spričo tako bučnega in patetičnega priseganja na svojo zvestobo. Primeri, ki jih navajamo, naj služijo samo k osvetlitvi tega značaja italijanske politike, za katero je sprejemanje obveznosti in stalnosti v zavezništvu samo goli verbalizem. Italijanska politika se z ene strani pojavlja . na politični pozornici kot najbolj goreči pobomi k solidarnosti v a-tlantski skupnosti, na drugi strani pa v praksi izvaja povsem drugačna, posebna mnenja o tej solidarnosti. Atlantsko solidarnost je Italija poudarjala in poudarja - vedno, kadar hoče izkoristiti to organizacijo, njeno avtoriteto in moč, za uresničevanje svojih lastnih, ožjih in v bistvu imperialističnih interesov, pri čemer na žalost ta prizadevanja niso ostala brez vsakega uspeha. Zato je dovolj omeniti izsiljevalno igro in pritisk Italije na liniji atlantske in zahodnoevropske solidarnosti, da bi zadovoljila svoje eks-panzionistične težnje po jugo. slovanskem narodnem ozemlju (Trst), O stvarnem ozadju rimske politike, ki je najmanj zanesljiva prav tedaj, ko se to najmanj zdi, govorijo tudi njeni podvigi v Severni Afriki ter na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kjer se skriva za tujim, hrbtom in poskuša s tega področja izriniti svoje zaveznike — Anglijo oziroma Francijo. Ko je Velika Britanija prišla v spor s perzijsko vlado zaradi zakonite nacionalizacije petrolejskih polj v Iranu, je londonska politika računala s solidarnostjo svojih a-tlantskih zaveznikov v poskusu blokiranja izvoza iranske nafte, s čimer je hotelo izvršiti surov gospodarsko-finanč. ni pritisk na Teheran, do bi ga prisilila na popuščanje od teženj po osvoboditvi od tuje petrolejske (in politične) do-minaciie. Ni se potrebno za-arževati pri delavnosti londonske politike v tej smeri, ker je že dovolj znana in o-svetljena. Značilen, poučen in pomemben pa je način, kako je rimska politika videla možnost, da položaj v britansko-perzi.iskih odnosih in položaj Irana, ki je nastal v tej situaciji, izkoristi za svoje posebne račune Rimska politika je z besedami proglašala solidarnost z Anglijo v vprašanju blokade iranske nafte in računala, da bo za protiuslugo dobila britansko podporo v takih svojih podvigih, kot je na primer ekspanzija proti Trstu. Obenem pa je tajno sklenila z iransko vlado dogovore o nakupu iranskega petroleja po znatno nižjih cenah, kot so na svetovnem tržišču Po programu, ki je bil sestavljen v sporazumu med teheransko in rimsko vlado, so nekatera ita- lijanska podjetja sklenila z Iranom trgovske dogovore o nakupu abadanske nafte. Italijanska Petrolejska unija za vzhod (SUPOR), ki ima sedež v Rimu, je podpisala z Iransko nacionalno družbo za nafto petletni sporazum za nakup 2,500.000 ton iranskih naftnih proizvodov letno Teheransko vlada je roobla. stila svoje organe, da z italijanskimi podjetji sklepajo pogodbe o prodaji nafte in naftnih proizvodov v vred-nosti sto milijonov dolarjev. Ti dogovori so bili izredno u-godni za Italijo tudi zaraai lega, ker so italijanska podjetja dosegla to prednost, da so tako velike količine iran~ ske nafte kupovale v zamenjavo za proizvode italijanske kovinske, kemične in tekstilne industrije, pa tudi za razne stroje in naprave za prehrambeno, kemično in e-lektrotehnično industrijo. V tej kompenzaciji, ki je v Ha-lijan sko-perzijske sporazume prišla kot aobvezna klavzula», je Italija za svoje proizvode, ki so bili namenjeni za izvoz v Iran v zamenjavo za nafto, dosegla cene, ki so znatno višje kot na mednarodnem tržišču (glede na to, da so italijanske proizvodne cene precej višje od tuje konkurence). Po padcu Mosadekove vlade je bil ta program nekaj časa v .zastoju, zdaj pa se je ponovno premaknil, ker je sedanja teheranska vlada izjavila, da sprejema prejšnje dogovore, in izrazila pripravljenost, da jih začne izvajati. V poučenih krogih v Rimu trdijo, da ie vlada generala 'Zahedija potrdila polno veljavnost sklenjenih pogodb V istih krogih omenjajo, da je bilo od začetka akcije za prodiranje na iransko tržišče do danes med Iranom in italijanskimi podjetji sklenjenih, pod. pisanih in registriranih pogodb v vrednosti približno 50 milijonov dolarjev, medtem ko so številne pogodbe tik pred zaključkom. Ker.je računala, da bo njen prodor v iransko tržišče spričo plokade. ki jo je Iranu vsilila Anglija. iizvql neugodno reakcijo Londona .z vsemi posledicami, hi utegnile iz t“ga' nastati, je italijanska vlada izključila tisk in javnost od pogajanj, priprav in uresničevanja tega programa. Na ta način je hotela ohraniti svoj ((siones* borca za a-tlantsko solidarnost v vseh vprašanjih, ker ji je takšna «solidarnost» potrebna zaradi izsiljevanja koncesij na drugi strani. Obenem pa je hotela težave, v katere so zašli britanski odnosi s Perzijo, izkoristiti za osvajanje vseh možnosti. ki jih nudi privlačno iransko tržišče Dobro obveščeni krogi v Rimu menijo, da vodi italijansko vlado v lej zakulisni akciji interes, ki izhaja iz dejstva, da je mogoče po okrepitvi pozicij na zemljepisno izredno ugodnem iranskem tržišču izvajati iz Irana močan vpliv tudi na tržišča sosednih dežel. Njeno prodiranje v Iran bi imelo torej poleg nespornih gospodarskih koristi (nafta po zelo nizki ceni in celo brez dolarske valute v zamenjavo za (Nadaljevanje na 4, strani) Indija bo zahtevala ponovno sklicanje skupščine OZN Skupščina naj bi predsedniku repatriacijske komisije na Koreji dala navodila glede nadaljnjega ravnanja z ujetniki po 22.1.54 PANMUNJOM, 18. — Indijski predstavnik je danes zjutraj izjavil, da nevtralna komisija za repatriacijo ne namerava podaljšati roka za «po- pojasnila čaka se 19.923 ujet- nima druge izbire, kakor da jih izpusti ali vrne tisti strani, ki jih je imela v ujetništvu. General Timaja je tudi orne- nikov, ki odklanjajo povratek v domovino. Nevtralna komisija je na svoji današnji seji proučevala spomenico južnokorejskih u-jetnikov, ki se nočejo vrniti domov. Spomenico podpirajo ameriški in en angleški ujet- ni j ,- —,------ nik- ki tudi odklanjajo po- uje od na" I vratek. Ti ujetniki zahtevajo, v nr iA-inei tj10' ukrepov; j naj bi oni sami imeli pravico vera kv«t«r™ dolop,ili trajanje dajanja po- novega In-estorja in podkve-stor.ja, devet funkcionarjev javne varnosti in nov kontingent častnikov in karabinjerjev; število karabinjerskih oddelkov so povečali od 27 na 36, poslali so 20 novih jeepov, sto jih pa še bodo. postajam javne varnosti so dodelili radijske postaje, vse opazovalnice pa so opremili z daljnogledi; končno so zaloge bencina povečali za 50 odst. Poleg tega, je dejal Fanfani, od slej v provinco Nuoro ne bo: do pošiljali več samo kazensko premeščenih funkcionarjev. temveč prostovoljce z vsemi ugodnostmi. Končno pa. je dejal Fanfani, je treba «pre ’ pričati prebivalstvo, da italijanske republike ne predstavljajo samo karabinjerji* Tudi priznanje... A. P. Čaj gospe Molotov za žene ital. diplomatov ■ . .. n, j-, i MOSKVA. 18. — Gospa Mo- same demokristjane. Trdijo, | lotov, soproga sovjetskega zu- jasnil. Seja je bila prekinjena, ker prevod dolgega dokumenta ni bil popoln. Dajanje pojasnil je medtem prekinjeno in verjetno bo tako ostalo do 23. decembra, ko bi moralo biti zaključeno. Rok se lahko podaljša samo, če se obe strani o tem sporazumeta. Toda predstavnik poveljstva OZN je že izjavil, da združeno poveljstvo ne bo v nobenem primeru pristalo na podaljšanje tega roka. Obveščevalni urad indijskih čet na Koreji pa je objavil nadaljnje pojasnilo k izjavam generala Timaje o zadrževanju vojnih ujetnikov po 22. januarju prihodnjega leta. V pojasnilu je rečeno, da so nekatere časnikarske agencije pripisale generalu Timaji določene izjave, ki ne odgovarjajo tistemu, kar je dejansko povedav Kar se tiče izpustitve vojnih ujetnikov, je general Timaja dejal, da v primeru, če se poveljstvi obeh strani ne sporazumeta, da mu prepustita varstvo vojnih u-jetnikov tudi po 22. januarju, i sednik ne bi imel nič proti temu, če bi indijske čete še nekaj časa obdržale v varstvu vojne ujetnike, če bi se o tem obe nasprotni stranki sporazumeli. Kakor javljajo iz Neiv Yor-ka, namerava baje indijska vlada zahtevati sklicanje glavne skupščine OZN, zato da dobi navodila za generala Ti-majo o tej zadevi. Na podlagi dogovora o premirju bi morali biti namreč vsi ujetniki, ki se protivijo repatriaciji, izpuščeni 22- januarja 1954. Ker je pekinška vlada v sporu z generalom Timajo glede tolmačenja te določbe, želi dobiti Indija od glavne skupščine jasna navodila. Kakor je znano, se skupščina lahko ponovno skliče s privoljenjem večine njenih članov, če bi to terjal «rgzvoj korejskega položaja*. Načelnik delegacije združenega poveljstva v Panmunjo-mu general Dean, ki je preteklo noč prišel v Washing-ton, pa je izjavil, da upa, da se sovražnosti na Koreji kljub sedanji prekinitvi razgovorov ne bodo obnovile. Med drugim je tudi izjavil, da je prepričan, da je v sedmih tednih pripravljalne konference uspel napraviti z nasprotniki štiri ((konstruktivne stvari*; 1. Sing-man Ri je sporočil, da je naklonjen svobodnim volitvam na vsej Koreji; 2. določena sta bila dan in kraj za izpustitev 22.000 ujetnikov, ki odklanjajo repatriacijo; 3. Singman Ri ________ se je obyezal, da ne bo pod- no delovanje. vzel nobene ločene pobude, dokler ne poteče 90 dni po začetku mirovne konference o Koreji; 4. dosežen je bil sporazum o številnih točkah, ki bodo olajšale delo mirovne konference, ko se bo ta začela. Danes se je Dean razgoArar-jal z državnim tajnikom Fo-sterjem Dullesom, Navzoč je bil tudi državni podtajnik Bedeli Smith. Dean je poročal o poteku pogajanj v Fanmun-jomu. Pripraviti mora tudi poročilo za odbor predstavnikov šestnajstih držav, ki imajo čete na Koreji. in Muca n BONN. 18. — Predstavnik zanodnonemške vlade je izja-vil danes v Bonnu, da ZSSR doslej še ni odgovorila na predlog za sklicanje konference štirih in da zaradi tega še ni mogoče reči, kdaj se bo konferenca sestala, če se bo sploh sestala. To je izjavil po vladni seji na kateri je Adenauer poročal o svojih nedavnih pariških razgovorih, razpravljali pa so tudi o vprašanjih, ki so v zvezi z vse-nemškimi volitvami. Predstavnik je tudi povedal, da namerava njegova vlada predlagati, naj se obenem z yse-nemškimi volitvami izvedejo tudi volitve v deželne parlamente na sedanjem vzhodnonemškem ozemlju. Predsednik zaliodnonemške socialdemokratske stranke OI-lenhauer pa je izjavil da se njegova stranka ne strinja z Adenauerjevo tezo, da bi moral biti parlament, ki bi izšel iz vsenemških volitev, samo ustavodajno telo in da bi sedaj veljavna ustavna določila v obeh Nemčijah veljala vse do odobritve nov« ustave. Ollenhauer je poudaril, da bi moral imeti vse-nemški parlament od vsega začetka vse prerogative parlamenta, tudi to, da postavi novo vlado in nadzoruje nje- PRIMORSKI DNEVNIK sag 19. decembra 1953 Razna obvestita DANES, sobota 19. decembra Urban. Uglješa Sonce vzide ob 7.42 ln zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8,40. Luna vzlete ob 15.12 in zatone ob 6.40. JUTRI, nedelja 20. decembra Liberat, Boživoj . »POMimutt DNEVI Na današnji dan je bil leta 1828 rojen Anton Janežič, literarni organizator in jezikoslovec. KRITIKE IM PORO vtig ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo danes 19. decembra 1953 ob 20 30 v prenovljenikinodvorani v SKEDNJU Nušičevo komedijo ■ii. i “ Sinoči v popolnoma zasedenem Avditoriju Se preden je včeraj dopol- janj, ki so jih izvršile samo-dan, skoraj 1 mesec in pol po voljno«. dogodkih podpolk. Grabb Podpolk. Grabb je nato ob-spregovoril v utemeljitev ob- razložil, da je upošteval vse sodb, ki so zelo mile in pred- olajševalne okoliščine vendar stavljajo odkrito potuho škva- je zavrgel tisto, da so dejanja dristom vseh vrst, je tožilec izvršili zaradi posebnih mo-Mr. Ellison obvestil sodišče, ralnih in socialnih činiteljev. da Corettija in Conta, proti kajti napada na policijo ne katerima je bil izdan nalog moremo upoštevati pod tem za aretacijo, policija ni mogla vidikom.« aretirati. Zelo verjetno sta se Predsednik je nato prečital mladeniča zatekla v Italijo, obsodbo za vsakega posebej, vendar je tudi možno, da se ki se glasi; skrivata v Trstu in se bosta Biagio Tramontana: 3 mese- sedaj, ko sta zvedela za iz- ce zapora, od katerih dva poredno milo kazen, prijavila, gojno; Oba pa sta bila včeraj spo- Niveo Biondi; 3 mesece za- znana za kriva obeh obtože- pora, 2 pogojno; nih dejanj, in sicer udeležbe Luciana Leoni: 3 mesece na nedovoljenih demonstraci- zapora, 2 meseca pogojno; jah in metanja kamenja V Argio Sigon• 18 dni zapora svoji utemeljitvi je predsed- (že prestanih)’; nik pojasnil, da v splošnem Carlo Vascotto,- 6 mesecev vsa sodišča izrekajo obsodbe zapora brez pogojne kazni, zgolj za poboljšanje družbe; ker je ščuval mladeniče k iz-včasih pa so prisiljena obso- gredom; jene osebe spraviti v zapor, Emilio Štirn: mesec dni po- da s tem preprečijo nadalj- gojne kazni. Do polnoletnosti njo škodo, ki bi jo oseba s bo moral ostati pod nadzor-s\ o.um vedenjem prizadejala stvom odbora za prevzgojo skupnosti. mladine; (oSodišče mora ponovno po- Inž. Cladio Zampieri: mesec trditi«, je nadaljeval predsed- dni zapora, pogojno; nik, «da te osebe ne bi bile Margherita Montecchio por. obtožene in niti obsojene, če Prence: mesec dni zapora, pobi spoštovale osnovne zakone gojno; področja. Vse osebe, o katerih Glatico Della Picca: 17 dni bo izrečena obsodba, so na zapora (že prestanih); obtožni klopi zaradi de- Giuseppe Grazioso: 3 mese- ce zapora, od katerih mesec dni pogojno; Sergio Levi: Zaradi mlado-letnosti sodišče ni izreklo obsodbe, pač pa je odločilo, da bo obtoženec ostal za dobo 18 mesecev pod nadzorstvom odbora za prevzgojo mladine; če se bo ta čas spodobno obnašal, mu bo sodišče oprostilo kazen; Alessandro Termini: 3 mesece zapora, od katerih 2 meseca pogojno; Brtmo Prodi: mesec dni zapora pogojno. Kljub njuni odsotnosti je predsednik prečital obsodbo tudi za Antonia Conta in Paola Corettija, ki sta bila obsojena na 3 mesece zapora (2 meseca pogojno). Ob aretaciji se bosta morala mladeniča o-prostiti z utemeljenim vzrokom za njuno odsotnost; v nasprotnem primeru se bosta morala zagovarjati zaradi kršitve ukaza sodišča. Vse obsojene so izpustili na začasno svobodo, vse dokler ne bo sodba potrjena. Odvetniki bodo v roku 30 dni vložili priziv in ako bo obsodba potrjena, tedaj bodo morali obsojeni presedeti kazen. Do tedaj pa si bo policija pridržala njihove osebne izkaznice in morebitne potne liste, * t- * Tudi včeraj je policija prl- Prodaja vstopnic od 16. do 18. in od 19. ure dalje pri blagajni kina v Skednju. Jutri 20. decembra 1953 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU s Cankarjevo farso u diduti ietdlla^aMrki priredi v torek 22. decembra 1953 ob 20-30 uri v mali dvorani v Ul. R, Manna št. 29/11. Nastopili bodo gojenci klavirskega in violinskega oddelka. Starši in prijatelji naše mladine vljudno vabljeni. SEJA DEVI ANKO. AABREjKINSKEGA OBČINSKEGA SVETA OBČINSKI SVET PROTI GRADNJI EZULSKEGA NASELJA V SESLJANU Sporedi bodo na razpolago pri vhodu v dvorano. TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Jutri, 20 t. m. bo od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk vseh držav. Odbor obvešča vse člane, ki se zadnjih sestankov niso udeležili, da se pripravlja medčtanska razstava, ki bo prve dni meseca februarja 1954. Vsi člani, ki bodo razstavljali bodo prejeli nagrado; podrobne informacije na vsakem sestanku.. SOLA GLASBENE MATICE vabi vse starše svojih gojencev, da se zanesljivo udeležijo roditeljskega sestanka v ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Ravnateljstvo Posebna komisija bo vložila rekurz na ZVU - Svetovalci soglasno obsojajo razpis natečaja za mesto konzorcialnega zdravnika ter zahtevajo ustrezne popravke Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile le tri točke, in sicer gradnja ezulskega naselja v Sesljanu, imenovanje občinskega zdravnika za občine Devin . Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter razprava o že predloženi resoluciji glede tržaškega vprašanja. 2upan je takoj v začetku sporočil, da je zveza beguncev iz Dalmacije in Julijške Benečije vložila 28. avgusta prošnjo za gradnjo 25 hiš in hiralnice v Sesljanu ter pri tem vložila tudi vse potrebne dokumente. Občinska gradbena komisija je načrte proučila, vendar so takrat sklenili, da je treba gradnjo odložiti, dokler se dokončno ne izvede regulacijski načrt, ki je sedaj v delu. To so tudi sporočili omenjeni zvezi, ki pa je proti temu 3. oktobra vložila na predsedstvu cone rekurz. Kot je bilo pričakovati. je predsedstvo cone ta rekurz za zvezo ugodno rešilo ter poslalo 26. novembra občini ustrezni dekret. Ker se lahko občina proti temu sklepu pritoži v 30 dneh na ravnateljstvo za notranje zadeve pri ZVU in kasneje tudi na poveljnika cone, je župan naprosil svetovalce, naj o zadevi izrazijo svoje mnenje, V diskusiji se je prvi oglasil svetovalec dr. Skrk, ki Je najprej ugotovil, da Zveza dalmatinskih beguncev m predložila vseh potrebnih dokumentov, poleg tega pa je bil njihov rekurz predložen na tržaško prefekturo, to se pravi na organ, ki dejansko ne obstaja, Poudaril je važ- nost regulacijskega načrta, ki ga finansira ZVU ter se vprašal. ali bi bila v kraju, ki je priznan kot turistična cona, primerna gradnja hiralnice-Končno je še dejal, da se strinja z županovim predlogom jjlede imenovanja komisije, ki naj vloži rekurz ter še predlagal, da se po potrebi obrne do kakšnega pravnika. Kominformistični svetovalec Albin Skrk je v nadaljevanju diskusije privlekel na dan običajne fraze glede preganjanja — narodnostnega in socialnega — Italijanov v coni B in FLRJ ter končno v imenu svoje stranke izjavil, da bi bilo tem ezulom treba zgraditi stanovanja, in sicer v Miljah ali Trstu, kjer bi se tudi bolje počutili. Ker je med svojim izvajanjem omenil tudi ime svetovalca tov, Srečka Colja, je ta v odgovor navedel, aa se je prav Albin Skrk pred resolucijo IB čudil, zakaj prihajajo ljudje iz Pule, kjer se vendar cedita mleko in med. Nato je poudaril razna stališča voditeljev italijanske komin-formovske partije ki so na isti liniji kot vse ostale italijanske stranke ter izjavil, da se glede vprašanja ezulskega naselja povsem strinja z izvajanji in predlogi dr. Škrka, Nato je tov. Colja še predlagal, na bi v komisijo določili svetovalca dr. Škrka in Draga Legiša, a ker zadnji tega ni sprejel, tov. Škofa. V komisijo so določili še odbornika Floridana in Visintina. Ta komisija bo sestavila rekurz ter ga odposlala na merodajno mesto. V nadaljevanju je župan obrazložil zadevo glede na- tečaja, ki ga je razpisalo predsedstvo cone v zvezi z imenovanjem stalnega konzorcialnega zdravnika. Povedal je tudi, da je v zvezi s tem vprašanjem govoril s predsednikom cone, ki je dejal, da velja še vedno italijanski zakon m da se pač zaradi tega ne da nič storiti. Razni svetovalci so nato ugol-tavljali očitne krivice ter zapostavljanje in dejansko onemogočanje konkuriranja do'-mačih zdravnikov, saj ima predsednik cone celo možnost, da brez kakršnegakoli opravičila izključi vsakega konkurenta, ki mu iz enega ali drugega razloga ni po volji. Svetovalci so nato soglasno sklenili, naj že imenovana komisija napravi tudi protestno vlogo na pravni oddelek ZVU, v kateri naj bo o-brazloženo stališče občinskega sveta, kot so ga svetovalci povedali na seji. Končno je župan zopet prečital resolucijo o tržaškem vprašanju. Sevtovalec Drago Legiša, ki je za njim prvi spregovoril, je izjavil, da se strinja z osnovno linijo, a je zaradi nekaterih stvari sestavil novo, ki jo je nato tudi prečital. Pri tem pa je še obsodil zlobno podtikanje, češ da je proti STO, kot je bilo to pisano tudi v «Delu», Svetovalec dr. Skrk, ki je govoril za njim. je skušal analizirati stališče kominformističnega vodstva do tržaškega vprašanja ter med drugim izjavil, da se ne strinja s tem, da bi glasovali skupno s kom-informisti, kajti ti morajo najprej pojasniti razna dvolična stališča, ki so jih zavzeli v zadnjem času. Med njegovim govorom sta intervenirala župan in odbornik Vi&intin ter ga skušala prekiniti, čei da to ne spada k resoluciji, Do besede je prišel tudi svetovalec tov. Srečko Colja, ki je ugotovil, da je resolucija, kt jo je predložil Drago Legiša pozitivna v tem, ker je v njej jasno povedano, da je to ozemlje jugoslovansko ozemlje, da zahteva glede ohranitve STO primerne garancije ter da zanika plebiscit. ki je v teh pogojih nemogoč, Zato se je izjavil za omenjeno resolucijo. Končno so se svetovalci zedinili v tem, naj komisija, v katero pride tudi tov, Colja, sestavi enotno resolucijo, ki jo bodo predložili na prihodnji seji občinskega sveta. Pred zaključkom seje je župan še poročal, da je dobil od okrajnega ljudskega odbora iz Sežane vabilo za vse občinske svetovalce, naj pridejo v nedeljo na prijateljski razgovor v Sežano. Župan je še dejal, da če se hoče kakšen svetovalec odzvati vabilu, naj se jevi pri njem. NOČNA SLUŽBA LEKARN Coderrr.atz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. ADEX IZLjJj IZLET ZA silvestrovanje od 31. decembra do 1. januarja 195* LJUBLJANO OPATIJO in na BEKO Vpisovanje do 21. 4' | pri «Adria-ExpresSl,’ F. Severo 5-b - tel. 79 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: električar Luclano Benassl in gospodinja Celina Debarbora, uradnik Mlche-le Prascina in šivilja Giuliana Vigini, urar Diego Blasi in gospodinja Renata Lombardo, UMRLI SO: 85-letna Elvira Pie-robon vd. Gasparini, 76-letni Mas. similiano Pieri, 77-letnl Ivan Novak, 59-letna Frančiška Černetič por. Fernetič, 56-letni Maksimilijan Cepič, 67-letna Nicolina Bo-nifacio por. Vidali, 79-letna Irene Babič por. Bonivento, 4-letni Au-rello Bissi, 55-letna Frančiška Požar por. Cappai. V četrtek popoldne tržaški splošni bolnici Pogreb dragega P bo danes ob 15.30 na 1 lišču na Opčinah. Opčine, 19. decembra Njegovi P' SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA S predstavo SIS G ar odrti poslanec66 danes otvoritev obnovljene dvorane v Skednju Iredentistična večina vara javnost z lažnimi dokumentacijami ške Slovence, saj je to edina naša dvorana v mestu in okolici. Kakor je vsem dobro znano, so se bili kominformistt svoj čas polastili te dvorane, pa so jo morali vendar zapustiti. Pustili pa so jo v obupnem stanju in so bila nujno potrebna temeljita popravila, da ne bi dvorana popolnoma razpad. la. Ko so jo zapustili, so k°m-informisti pustili tam dovolj zgovorno spričevalo svoje ((kulture« m zavednosti, zato so zaman vsi njihooi letaki, ki jih. te dni s pomočjo teme trosijo po Skednju. Domačini, Danes ob 20.30 bo otvoritev obnovljene kinodvorane v Skednju z Nušičevo komedijo eNarodni poslanec« v izvedbi SNG, ki bo po daljšem presledku zopet nastopalo na ške-denjskem odru. Zopet se bodo odprla vrata dvorane, ki so jo v nekaj mesecih popolnoma obnovili, tako da se zdi kakor nova. Zaživelo bo kulturno življenje, ki prav zaradi pomanjkanja kulturnega doma in primernih dvoran pri nas hudo trpi. Vest bo razveselila ne samo Skedenjcev, ki že nestrpno čakajo na otvoritev, ampak vse okoličane in tfža- ki bodo prišli danes na otuo-ritev in ki bodo prihajali na razne predstave se bodo lahko prepričali na lastne oči in bodo znali primerjati, v kakšnem stanju je bila dvorana v rokah kominformistov in kakšna je zdaj. Ze zunanjost kaže novo, lepše lice: vse je lepo urejeno in na novo pobarvano. Popravili so vsa vrata, oziroma postavili nova, in nove luči zunaj in znotraj. V dvorani je 300 sedežev, vsi stoli so novi in udobni, postavili so nov strop «Rabis« zaradi boljše akustike. Oder so povečali in meri zdaj 12 X IS m, na odru so potrebne naprave za razsvetljavo in za izmenjavo kulis. Zaradi tega so tudi dvignili prostor nad odrom za 3 m. Poleg dvorane so sezidali novo, manjšo zgradbo, kjer so sobice za igralce, garderoba, skladišče, prhe in centralna kurjava za te prostore in za dvorano. O-grevanje prostorov bo boljše kot poprej, ker so postavili v dvorani Se tri nove grelce, Tudi kinouparattira, projektor in akustične naprave so vse nove, tako da bo v dvorani med predstavo prav prijetno. Včeraj si je pristojna komisija ogledala vse naprave in se zelo pohvalno izrekla zlasti za oder. Vsem, ki so delali ali na kakršen koli način prispevali za lepo ureditev kinodvorane, je treba izreči pri„ znanje. Gradbena dela je izor-šilo podjetje Ban s Proseka, mizarska dela je napraoi! tov. Praček-Davorin iz Skednju, za električne naprave je poskrbel o podjetje Milan Ambrožič, za instalacijo pa podjetje Milan Svab iz Trsta, pleskarska dela pa je izvršil tov. Silvester Godina iz Skednja, Po dolgi in mučni nas je za vedno zai,lJS Antonija Bati roj. HROVAT^ Pogreb bo v nedelj dne iz hiše žalosti v Trst, Šempas. Nova 19. decembra 1953-Žalujoče družine R3" vatin, Suban, Novak, in ostali sorodniki. Poučni kratkometražni filmi Centra za gospodarski razvoj Center za ekonomski razvoj Trsta je pred kratkim ustanovil odsek za tehnične filme. Ta odsek bo imel nalogo izpopolnjevati strokovno izobrazbo študentov tehničnih šol ter praktično znanje delavstva v tržaških tovarnah. Center bo poskrbel za predvajanje filmov v podjetjih samih in v šolah. Pobuda Centra je naletela na odobravanje vseh gospodarskih krogov, ki so ai že ogledali in iz,-brali filme. Vsi tisti, ki bi želeli kakšna pojasnilu, nuj se obrnejo na urade Centra v Ul, Genova 9, tel, št. 26-931 in 26-932. KLIČITB TM.I NINKU« IJUHAVft aPlUHIUI*®"" /j02/čil« dlVVVilG IZBRANE KVALITETE VSEH VELIKOSTI PO ZMERNIH CENAH dobite v UL. VAUHRIV« »« r,5f* ’ ’ Dostavljal Mladina Vas vabi na božičevanje, kr bo v četrtek 24 t. m. v prostorih mladinskega krožka v Ul Alfieri * Prostori se rezervirajo vsak dan v prostorih krožka od 18. do 20 ure. primorski dnevnik — 3 — 19, decembra 1953 C ITALIJANSKI URADNI KROGI SI ŠE NISO NA JASNEM, DA JE JUGOSLAVIJA ZANJE PRETRDA KOST J ERIALIZEM Italijanske zahteve po Trstu in ozemlju so, sodeč po dosedanjih izkušnjah, samo del obsežnejšega načrta, ki se je sicer doslej še vsakokrat izjalovil, ki pa še zmeraj Predstavlja resno nevarnost »o ohranitev miru in pozitiven razvoj mednarodnih odnosov, v kolikor s svojim obstojem te odnose zastruplja, ne da bi pri tem naletel na 'tak resnejši odpor, Ta načrt ss kot rdeča nit vleče skozi Vso italijansko zgodovino novejše dobe. Po italijanskem zedinjenju 1-1870, v času graditve in konsolidacije italijanske državne tvorbe, so italijanski državniki obrnili svoj pogled tudi na dežele izven italijanskih naravnih meja, z namenom, da Jih spremene v svoje kolo-oije. Tako sta ukazovala zakon kapitalističnega razvoja in potreba po zunanjih tržiščih. Med drugim je bil ta Pogled uperjen tudi na ozem-jia onstran Jadranskega mor-Ja, z očitno težnjo, da to |norje spremene v italijansko jezero, balkanske dežele pa v svoj življenjski prostor. Slo Je torej za uveljavitev nesporne italijanske dominacije nad Jadranom in balkanskimi deželami. Italijanski vpadi proti obalam severne in vzhodne Afrike, Male Azije, na Do-dekanejke otoke, v Grčijo in Albanijo pa pričajo o slabo Prikriti težnji za uveljavljenje italijanske nadoblasti najprej nad vzhodnim Sredozemljem, zatem, ko bi pogoji do-zoreli za končni obračun s eperfidnim Albionom«, pa še nad ostalim delom Sredozemlja, Sovraštvo, ki so ga italijanski imperialisti kazali in 84 še vedno kažejo proti An-Sli j i, potemtakem ni le slučajno, temveč je posledica zgodovinskega in, po mnenju določenih činiteljev v Italiji, *e nedokončanega spopada o-krog vprašanja, kdo ima pravico vladati na Sredozemlju ’n zasužnjevati dežele ob njem Tudi po porazu v drugi svetovni vojni se omenjeni či-nitelji niso odrekli tem težnjam. Zaradi trenutnih okoliščin notranje in mednarodne t‘tuacije pa menijo, da tega 5® ne gre preveč javno izra-zati. Tq potrjuje vrsta poginih političnih in diplomatskih potez, razkrivajočih že znano politično koncepcijo o 'mperialni vlogi Italije, v Prvi vrsti pa njihova akcija za Trst, ki jo že leta vodijo * vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tu ne gre za nikake !®ntimentalne razloge italijan. skega ljudstva, niti za nje-J°v prestiž, ne za njegovo čast ali kakršnokoli korist! Trst bi pomenil za italijansko ljudstvo samo velikansko bre-d1®’ s tem se že danes strinjajo Avstrijci, Nemci in vsi, ki se rudijo, da se k temu pro-lemp razsodno približajo. Ce ®1 italijanska buržoazija, in d* italijansko ljudstvo, priza-eva, da ga kljub temu pri-Srahi, dela to sledeč starim *mbicijam o uveljavljenju ®voje nadoblasti najprej nad a'kanom, zatem pa dalje po ie omenjenem načrtu. "ogoji za uresničenje tega d*črta pa so danes precej .rugačni kot takrat, ko se je “mssolini pripravljal, da gu resnici. Bistveno se je spre-“l*nilo razmerje sil, in to ne j., korist Italije, česar pa v lm.U še danes nočejo razumi, Nočejo upoštevati, da J. Več pogojev za nov Ra-j L1,0, da ni več na kapitu-Cli° in na vsak kompromis Pripravljene Jugoslavije, da zgodovina ne ponavlja ne P° svoji vsebini ne po obli-t 1 *n se preživeli sistemi 5r metode ne morejo obno-iz lastnega pepela kot ^ c Feniks. Toda, namesto da 1 pr*v to upoštevali, hoče- j°krat, z .radi lastne nemoči' u6 s svojim, temveč tako, , m se za to aganžiral neki /diji (dasi se bo težko na-" bedak, ki bi bil pri-, ®v'ien to storiti), Sodeč po s,d.U in poteh, ki so jih do-1 ubirali, so uradni zaporniki italijanskega impc-s d zrna pripravljeni na vse, ■mo na revi- rali svojo staro prakso, ki ® bila zasnovana na stalnih ? °znjah, intrigah in provo-acijah, posebno če jih j( 0 uveljavljati proti Jugosla- stvari reševati z orožjem, bru so dovolj jasno pokazali, da se s starimi sredstvi, po starih poteh, v novih okoliščinah in pogojih, ničesar več ne da doseči. Ni potrebno ponovno dokazovati, kam bt utegnilo privesti tako brutalno ignoriranje jugoslovanskih interesov, kot bi ga pokazali vladi Amerike in Velike Britanije, v kolikor bi vztrajali pri svoji odločitvi, da se, zaradi višjih smotrov nadaljnje krepitve obrambne moči jugovzhodnega sektorja in dokončne pomiritve med Jugoslavijo in Italijo (17), zadovolji italijanskim zahtevam po ozemlju, ki ji ne pripada niti po naravnih niti po mednarodnih zakonih. Pri tem pa ne gre obsoditi samo metode, kakor se je to skušalo izvesti, temveč se treba v prvi vrsti čuditi zmotni in naivni utemeljitvi smotra, ki se je s tem baje hotel doseči, nasprotno; ne samo da bi se tako nikakor ne dosegla pomiritev med obema sosedama in bi se temeljito ogrozilo vse, kar je bilo doslej napravljenega na področju obrambe tega strateško izredno važnega sektorja Evrope, marveč bi to tvegano in nepremišljeno dejanje pri vseh malih narodih in nasploh pri demokratičnih množicah sveta dokončno izpodkopalo ugled za-padnih sil, ki bi se ne mogle izogniti odgovornosti, da se prav po njihovi krivdi na tem področju ni ohranil mir. Trdi se, da je praksa najboljša učiteljica. Kaj lahko povzamemo iz praktičnih izkušenj glede na vsa dosedanja italijanska stališča v mednarodnih odnosih, posebno ona v zvezi z Jugoslavijo in z reševanjem tržaškega vprašanja? V zadnjih letih in še posebno v zadnjih mesecih se nam je razkril v tozadevni italijanski taktiki neki nov videz, ki vsem morda še ni popolnoma jasen in je zato potrebno, da se nanj opozori. Kakor kaže čudno, je vendar po vseh znakih sodeč skoraj gotovo, da v Rimu niti niso več toliko zainteresirani, da bi se tržaško vprašanje naglo rešilo, pa čeprav v njihovo korist, zakaj medtem so, tako kaže, skovali neki nov, genialnejši načrt, po katerem bi si hkrati zagotovili ne samo svojo pravico do Trsta in vsega Tržaškega teritorija, marveč tudi pravico, da svo-bddrto'" ' zahtevajo • izpolnitev vseh svojih imperialističnih zahtev proti Jugoslaviji, Za kaj gre? Gre za to, da se pri reševanju tržaškega vprašanja ustvarjajo vse mogoče težave, pri čemer treba delati tako, da se krivda za neuspeh naprti Jugoslaviji, £ar bi, po njihovi zamisli, Jugoslavijo prej ali slej moralo privesti do tako ostrega nasprotja z zapadnimi silami, posebno z Ameriko, da bi odkrit konflikt postal neogiben. V tem primeru, bi Italija tako računajo, spet imela proste roke glede Trsta, kot vsega ostalega, kar ji baje pripada: z eno samo potezo bi bilo rešeno vse, brez ve- likega truda, brez nevarnih komplikacij, samo s pravilno taktično uporabo in izvedbo v »genialnih« možganih porojenega ((genialnega« načrta. Koliko je v teh in podobnih jezuitskih načrtih poštenih stremljenj za mirno rešitev vprašanja Trsta in vseh ostalih spornih vprašanj, ki od njih ni odvisen mir samo na tem področju, ampak v Evropi in še več, bo lahko ugotovil vsak nepristranski opazovalec, ki se je dokopal do spoznanja, za kaj gre. Nekaj besed o tako imenovanem faktorju «sila», namreč oborožene sile, o čimer je bilo ves čas žolčne politične in diplomatske kampanje, posebno po izjavi 8. oktobra, pa tudi pred tem, toliko čuti, bodisi ko je šlo za primerjavo in ocenjevanje jugoslovanske in italijanske armade v primeru izoliranega medsebojnega spopada, bodisi ko se je izrekla sodba o njuni vrednosti in pomenu v zvezi z obrambo tega jugovzhodnega evropskega sektorja pred morebitnim napadom. Govoreč o moči in kakovosti svoje armade, posebno ob vsakokratni nadaljnji zaostritvi odnosov med obema državama, so italijanski uradni, predstavniki in časopisje, sledeč neki svoji dobro znani tradiciji, vse prečesto prihajali do odkritih groženj o vojaški poravnavi računov z Jugoslavijo, da bi človek ne razumel za kakšno armado gre. (Nadaljevanje sledi) D F. Dol se zimske večere NOV VETER NA POLJANAH SOVJETSKE UMETNIŠKE DEJAVNOSTI EHRENBURG nov prerok ali heretik? Medtem ko so se poljski umetniški krogi do danes uspešno upirali < AMERIŠKI KLUBI ,,4-H Geslo teh klubov je: «Učimo se z delom» - V 48 zveznih državah je 82 klubov ki imajo 829000 članov - V 46 letih, odkar delujejo, se je v njih vrstah izučilo 15 milijonov mladih ljudi Člani kluba «4-H» se seznanjajo s traktorjem Sedemnajstletni član je zredil bika herefordske pasme, ki je dobil prvo nagrado leta 1950 ....,. . . , ,,,, Ip,; •/-* Sprevod kmečke mladine med mednarodni razstavi kongresom klubov «4-H» na živine v Chicagu Mladi kmečki fantje in dekleta iz Združenih držav se učijo, kaj je potrebno in s čim lahko izboljšajo plodnost njihove zemlje ter udobnost in prijetnost njihovih domov. Živina, ki jo redijo mladi kmetje se pase po dobrih in sočnih pašnikih. 2ivila in pridelke, ki so plod dela mladih rok, potem vložijo ali jih shranijo v ledenico za domačo uporabo. Fantje znajo voziti traktorje, dekleta pa se naučijo sejati z električnimi sejalnimi stroji. Vse to učenje za delo po velikih kmetijah ali farmah spada v program klubov «4-H». Klube «4-H» organizirajo fantje in dekleta, ki živijo po vaseh. Klubi nosijo naslov «4-H» zato, ker je njihovo geslo sestavljeno iz štirih besed, ki se v angleščini začenjajo s črko H. Ta društva nrejemajo nasvete in pomoč od ameriškega ministrstva za poljedelstvo, ki daje na razpolago mladini svoje strokovnjake. Pomagajo pa jim tudi stari izkušeni kmetje: V 48 ameriških zveznih državah je skupno 82 klubov «4-H», ki imajo sedaj en milijon 829.000 članov: V 46 letih, od kar delujejo ta društva, se je v njihovih vrstah izučilo okoli petnajst milijonov mladih ljudi: Geslo teh klubov je; ((Učimo se z delom«. Kadar pri- Klubi «4-H» sodelujejo pri mednarodnem programu za Izmenjavo kmečke mladine. Skupina 31 kmečkih fantov In deklet, ki je leta 1949 obiskala evropske kmetije stopi h klubu «4-H» nov član, si izbere določeno področje v poljedelstvu, v katerem se želi izpopolniti. Fantje lahko gojijo zelenjavo ali poljske pridelke. Lahko se odločijo za rejo prašičev, ovac, telet ali pa za kokošerejo. Dekleta pa se običajno učijo, kako se vlagajo in vkuhavajo živila, seznanijo se s peko, s sejanjem in z opremo domov. Poleg tega se lahko zanimajo tudi za živinorejo ali vrtnarstvo: Ciani klubov «4-H» pa se lahko posvetijo tudi študiju o gozdarstvu, o ohranjevanju plodne .zemlje, o mlekarstvu in o zaščiti gozdnega živalstva. Za mnoge člane teh društev je vsako leto velik dogodek državni ali deželni sejem. Na teh sejmih fantje in dekleta razstavljajo svoje pridelke ali živali, ki jih redijo ter tekmujejo za nagrade, ki jih prejmejo v obliki študijskih podpor ali v denarnih sredstvih. Državni kongres klubov «4-H», ki je vsako jesen v Chicagu, v zvezni državi Illinois, je za razstavljavce velika prireditev. Na stotine poletnih taborišč, ki so raztresena po vseh Združenih državah, pa nudi zabavo in razvedrilo dekletom in fantom, ki so včlanjeni v klubih «4-H». Tu se mladina udeležuje raznih iger, streljanja z lokom, plavanja, zabav na prostem, delajo izlete, lahko pa tudi študirajo rastlinstvo in gozdarstvo. Ime «4-H» prihaja od začetnih črk štirih glavnih besed, ki so v obljubi, katero mora položiti vsak član ob sprejemu v klub. Te besede so: «Head, Heart, Hands, Health . glava, srce, roke, zdravje«. Vsak mladenič, ki pristopi h klubu «4-H», posveti svoje srce večni zvestobi, svojo glavo jasnejšemu mišljenju, svoje roke obsežnejšemu delu in zdravje boljšemu življenju, za klub za skupnost in za domovino. Uč« se šivati obleke, kako se Izboljša in olepša stanovanjska oprema, da Je stanovanje udobnejše in prijetnejše. Udeležujejo se tudi pouka o ned telesa češ, da so bila v zgodovini vedno obdobja, ki ni so dala nič novega, nič pozitivnega in trajnega, obdobja, ki pač ne morejo roditi velikanov, ampak samo povprečneže. To teorijo bi mogli sprejeti, če bi ne vedeli, da skuša sovjetska propaganda prepričati svet, da je Sovjetska zveza dežela kjer umetnost, znanost in slične rastline cvetejo bolje in lepše kot kjerkoli drugje v svetu. Ker pa so sovjetski «strokovnjaki» v to svojo trditev zaverovani, skušajo svojo umetnost siliti povsod do koder sega njihova moč. Predaleč bi nas peljala podrobnejša analiza tega pojava; zato se bomo omejili le na dve ugotovitvi ali bolje ,nn dva dogodka iz zadnje dobe. Ta dva dogodka se sicer v svojem bistvu kosata med seboj, toda prav v tem je bistvo vsega tega problema. Pred kakima dvema letoma so v Moskvi imeli krstno predstavo neke sovjetske opere. Za to predstavo je vladalo veliko zanimanje, saj so sovjetski listi dvigali skladatelja v deveta nebesa in vodstvo gledališča je izbralo vse najboljše sile v velikanskem morju sovjetskih pevcev in pevk, ki naj bi temu umotvoru «sovjetske umetnosti» dali še večji učinek. Na krstno predstavo je prišel sam «nezmotljivi» Stalin. Ko se je predstava začela, ali bolje, ko se je prvo dejanje bližalo koncu je v gledališču zavladala nestrpnost. Občinstvo, ki je bilo seveda za to priložnost izbrano, je z nestrpnostjo čakalo konec dejanja, da bi s ploskanjem dalo duška svojemu navdušenju. Odgovornejši funkcionarji pa so z nekakim prikritim strahom gledali v ložo, kjer je sedel ((nezmotljivi«. ■ Ko se je prvo dejanje končalo, je vsa dvorana bruhnila v velikansko ploskanje, le v Stalinovi ter v sosednih ložah je bilo tiho. Stalin je s svojim obnašanjem dal svoj veto, in ker ni bil z delom zadovoljen, je bila nova opera obsojena na smrt. Po drugem dejanju je bilo ploskanje j že nekoliko hladnejše. Med občinstvo se je namreč že raznesla vest o Stalinovem neodobravanju. Po tretjem dejanju pa se je ploskanje spremenilo le v običajno vljudnostno gesto. Naslednji dan je isti tisk, ki je prejšnje dni pel slavospeve skladatelju in njegovemu delu, zapisal, da «delo ni vredno socialistične kulture». Ta značilen primer nam jasno dokazuje, kje je iskati vzrok, da domovina velikih u-metnikov ni dala v zadnjih dvajsetih letih nič ali skoraj nič trajnega. Ne mislimo trditi, da je sam Stalin odločal o uspeh u ali neuspehu vsakega posameznega dela v sovjetski literaturi ali umetnosti na sploh, toda stalinski sistem dirigiranja tudi možganov in čustev sovjetskih u-metnikov je kriv sedanje praznine. Socialistični realizem sovjetskega kova je bil tista mora, ki je zadušila sovjetsko umetnost in umsko ustvarjalnost na sploh. Do Stalinove smrti je vsak sovjetski slikar ali kipar bil takorekoč prisiljen naslikati ali izklesati po enega Stalina na leto, vsak sovjetski pisatelj je moral napisati roman ali novelo o velikanskih «uspehih.» sovjetskega režima. Vsak sovjetski dramatik je moral napisati dramo ali kaj podobnega, ki je obravnavalo ssrečno življenjem kol/tožnikov n lCljah, phsebno če jih je > uveljavljati proti Jugosla-h. Da bi opustili to staro rakso ter se oprijeli neke V0v®, ki bi v skladu z no-časom ' temeljila na po-n' enakopravnosti, predrt'cni Pa na iskreni odpovedi °sedanjim eksanzpionistič-, llTl stremljenjem, tega itali-. n*ki imperialisti, kot kaže-dejstva, nikakor niso pri-ravljeni storiti Zadnji od-')vor italijanskega ministr-S£®sa predsednika jugoslovan-««mu veleposlaniku glede u-č#tKa na meji koncentriranih ski 10 Prenehanja z ekonom-*h bojkotom ničesar ne Unr e.ni nB ‘tvari, zakaj, kot hai*v‘®eno sumimo, to ne iz-,t*obre volje in nje-v Iskrenega hotenja po Pr«vuaVi.t.vi novlh' bol)6ih ln se(j *nejših odnosov do šoto ,e Jugoslavije, marveč je kega verietno rezultat ne- zg0rain*miSa ali pritiska od ha še - * kakšnim namenom, s® c bl Popolnoma jasno, In Top C'e pozneje). l* dogodki po B. okto- 2 vojvodoma Albertom in Leopoldom se Benečani po-gode za 75 tisoč cekinov, da se odpovedo vsem zahtevam in pravicam, katere sta imela do Trsta. Ta pogodb« je bila podpisana dne 13. novembra 1370 v Šiški pri Ljubljani. (Keyssach, sclavo-nico Chisschia«.) Muhov grad nad Zabrežcem in onega pri Kontovelu (Mokolšn) utrdč Benečani in z močno posadko zavarujejo. Najhujie nasprotnike izpodč, svoje Pr>' vržence nagradijo, duhovništvo skušajo za se pridobiti. Cerkev sv. Marije, zunaj mest. nega zidovja z dotičnim pokopališčem, razdrto v poslednje) vojski, dozvole, da se zopet sezida, kajti škofu in kapitalu je zaradi pobožnosti ljudstva (slovanskih kmetov!) mnogo dohodkov dajala; («magnam utllltatem ercipie-bant«, Cesca o. c. p 213.). Vendar Je sovraštvo vedno tlelo proti Benečanom, a vski. pelo je o priliki, ko so Geno-veži Benečanom nekatera istrska mesta do Umaga vzeli, Tržačani »pode beneško posadko in hočejo razrušiti njih trdnjavici 1, 1379. 'Ljudstvo je bilo mnogo zdivjano, in kakor to po goz- C matija SILA:«TRST IN OKOLICA*, IZ 7882 V (odlomek)'] Iiab so Benetke skušale zadušiti Trst dih zverine tulile, tako so se roparji, osobito poleg glav. nih cest, potikali. Za hrambo romarjev so se v onej dobi na mnogih prelazih naselili vitezi templarji. Bili so na glavne) cesti, ki je iz Trsta držala v Ljubljano, pri Lokvi, in na druge j cesti, ki je skoz Opčine vodila n« Kras in v Ipavsko skoz Dutovlje, morda so bili po ne-kih znamnjih sodeč, tudi na Repnemtabru templarji. L. 1307 pride ikof Rinald Ravenski na Kras, da spodi templarje iz njih tabrov in posestev, kajti njih red se je zatrl Skof Rudolf je združil okolo 1, 1312 cerkev sv, Marije z ono sv, Justa, da je postala sedajna stolna cerkev sv. Justa. Benedke niso mirovale, o vsakej priliki so kazale nadvlado po morji in ako so Tržačani hoteli imeti kaj prekmorskega blaga, morali so ponižno prositi Benečane za dovoljenje, tako so dobili dovoljenje 1. 1311, da smejo pripeljati 1000 starov pšenice iz Apulija. Novejši zgodovinarji tržaški in talijanski trde, da je neka -stranka v Trstu držala za Benečane, mej njimi glavni vodja nek žlahtnik, prej škofov oskrbnik, Marko Ranfo. Ta je hotel, da se stare pravice zopet škofu povrnejo, a zarota se ovadi in ubogega Marka Ranfo ubije razkačena drhal in njegovo hišo do tal razruši, in ves rod se vekomaj prepodi iz mesta 1. 1313, Mnogo je o tej zaroti pisal (in sanjal!) Kandler, pa vendar prav malo izvest-nega. Ker je bil Marko leta 1311 sodeč v Gorici, torej v grofove) službi, misli, da je bil menda viteškega rodu, a uie pred, t. J. v mirovne) pogodbi 1. 1286 je bil načelnik poslancem tržaškim, ki so zvestobo prisegli republiki v imenu vsegs mesta, nu 1. 1313 so Benečani zopet zahtevali, da Tržačani Be-nedkam zvestobo prisežejo, in mogoče da je stari Marko s škofom (beneškega rodu) vred zahteval, da Tržačani glede na svetost prisege, ponove zvezo z Benečani. A razsrjeni Tržačani na te zahteve planejo n« Markota, zvlečejo ga iz mesta (?) in sra- motno umore. Strahovito so bile strasti razburjene, ker v mestnih statutih (zakonih, postavah) leta 1319 je celo določeno bilo, kdor koli dobi kaceka moškega Ranfove-ga rodu, naj ga kar ubije ko gada, in ženska naj se na grmadi sežge ko coprnica (vešča), in povrh dobi ubijalec Ranfov 400 liber (Boo gld.) nagrade (Statuto 1. II a 38.) Kandler sumi, da so žlahtni Ranfj imeli svoj grad bre-zoviški tabor pri Matariji a ni povedal od kod ima to notico, le tako menda sklepa iz sličnosti imena žlahtnikov Rob (tudi Raab), ki so tam stanovali, pa Rob je drugo nego Ranfo, V župniikem zapisniku brezoviikem (1. 1627) nahajam pisano sicer, da so plemeniti Rob se nazivali tudi «di Refimbergo«, a tudi to ne da še pravice, da bi stavili Ranfa in Refimberga vse v en koš. K večemu, da iz neke posebne določbe v mestnih statutih (1. I. a 107), po kateri vsak, kdor bi živega vrana ujel in mestnej gospo- ski prinesel, dobi en sold iz mestne blagajnice (7 kraje.) — sodimo po sličnosti imen Raab (vran, krokar) in Raab da so Tržačanje celo gavrane sovražili zaradi izdajalca Ranfa, ali Raaba (?) — gavrana? Vsa mesta, ki so vedno bila nekako ognjišče duševnega gibanja, imela so svoje posebne zakone ali statute. Tak statut je imel Trst uže po nekoliko 1. 1150, a iz onih do-ločeb glede Ranfove rodbine in druzih je dokazano, da vse točke onega zakona, ki v začetku pravi, da se je pisal 1. 1150, gotovo niso iz one dobe, nego poznejše, storjene po smrti Ranfovej (1313) in to še le 1, 1319, Kakšne prebivalce je mesto imelo, posnema se očividno iz množil) oddelkov statut« na pr, v določbah dveh najstarejših zadrug krčmarjev (vincarjev) in suknarjev, glede prvih je ostra zapoved «mešetarjem» (— i «meseti» se 9-krat imenuje), kako se imajo ravnati, in glede drugih, koliko smejo zahtevati za «suknjo» (— «de suehinia« se v 5 91, I. trikrat imenuje —). Isto tako je določeno posameznim rokodelcem, koliko smejo plače tirjati, in da se jim po dovršenem delu ima dati «li-kof« (»licofium«). Da imajo novi naseljenci hiše zidati v okraju «Prelaze« (prelaser, kar je nekemu ital. gospodu popačeno iz: spraedium Laza-ri»?!) očividno: spri lazi«, zunaj mestnega obzidja. A predaleč bi zašli, da navedemo še drugih prič slovanskemu značaju takratnega mestnega prebivalstva, a ae veliko več bi jih imeli, da nam so ohranjeni oatali zapisniki, kakor so zaukazani v mestnem statutu: «Naj se napravi velika knjiga iz kožnic (pergamene), da se noter zapišejo vse stvari zadevajoče tržaško občino« (1. I. a 73) in: «Naj se napravi velika knjiga, v katero se vpliejo vsi tržaški mestni Stanovniki, In vsako leto naj sodniki popišejo prebivalstvo od hiše do hiše« (1. II. a 159.). (Nadaljevanje sledi). ali pa tovarniških delavcev. Ce se je kdo skušal izogniti temu, je bil ožigosan kot kozmopolit, formalist in podobno, in s tem obsojen na kulturno smrt. Toda na sovjetskem obzorju se je pred nekaj dnevi prikazala nova luč, ki je prav zaradi te nenadejanosti, v katero je bil navajen ves svet že dolgih 20 let, dvignila v svetu precej prahu. Sovjetskega književnika Ilijo Ehren-burga poznamo. Ta najvidnejši predstavnik sovjetskega slovstva zadnjih let in nekak uradni predstavnik sovjetskega kulturnega življenja na številnih kongresih v tujini je v decembrski številki moskovske literarne revije ttZna-nja» objavil članek, v katerem trdi, da književnik v Sovjetski zvezi ni svoboden in da se mora pokoravati birokratskim predpisom. V tem svojem članku Ehrenburg celo trdi, da so bili književniki glede svojega dela svobodnejši celo v carski Rusiji. Ta članek so v svetu označili kot senzacionalen, saj piše Ehrenburg v njem dobesedno takole: sPisec ni stroj, ki samogibno registrira dogodke. Pravi književnik ne piše svojih knjig zato ker jt član zveze sovjetskih književnikov, ki mu lahko vsak čas kaj očita, očita celo to, če dalj časa ni objavil nobene knjige. Pravi književnik piše zato, ker čuti že v sebi potrebo, da drugim ljudem pove nekaj o človeškem življenju, zato, ker je pač več do-ivel in več ter drugače občutil, kot so doživeli in občutili drugi ljudje, in zato, ker ga notranji nagon žene, da mora o tem govoriti. Samo tako se rode knjige, ki govore o trpljenju in občutkih, knjige, ki imajo lahko svojo napako, so lahko umetniško pomanjkljive, ki pa jih ljudje vendarle radi berejo». «Ne morem razumeti — piše nadalje Ehrenburg, — nekaterih kritikov, ki očitajo književnikom, da ne pišejo romanov o prekopu Volga-Don, o napredku tekstilne industrije ali o borbi za mir. Mar ne bi bilo bolje grajati prizadevnega književnika, ki piše vse te prisiljene knjige brez navdiha, brez umetniškega doživetja? En sam dober roman je več vreden kot sto slabih romanov, napisanih po naročilu. Romani niso koristni, kot so lahko koristni čevlji. Romani čestokrat, če po pravici povem, sploh niso koristni», Vsak kdor pozna sovjetsko realnost, bo prepričan, da si llija Ehrenburg kljub svojemu slovesu in svojemu položaju v Sovjetski zvezi ne bi mogel privoščiti kaj takega, če bi ne imel zavarovanega hrbta, če bi za ta njegov članek ne dal svoj «imprimatur» moskovski papež ali kak njegov namestnik. Zelo verjetno pa je celo, da je llija Ehrenburg napisal ta članek po naročilu moskovskih vrhov. Naj bo temu tako ali drugače, kazno je, da so se v Moskvi končno odločili ubrati, drugačno pot tudi na torišču umetniške dejavnosti. To je vsekakor razveseljivo in želeti bi bilo, da ne gre za enodnevnico. Kljub pozitivnemu dogodku, ki mu pa še ne mislimo peti slave, se v kulturnem življenju v ostalem sovjetskem bloku izvaja povsem drugačna politika. Oglejmo si za danes Poljsko. Poljska je bila v vseh svojih posnemanjih sovjetskega družbenega življenja nekoliko počasnejša od ostalih satelitskih držav. To se je odražalo tudi v kulturnem življenju, kjer so poljski kulturni delavci skušali obdržati svoje gledišče, ki ni imelo nikake zveze s sovjetskim glediščem na kulturno dejavnost. Vse do nedavnega so v poljski likovni umetnosti prevladovale vedno modernistične struje, ki so bile pod posebnim vplivom francoskih povojnih šol. To se je opazilo tudi na obeh dosedanjih povojnih razstavah, na katerih ni imel sovjetski «socialistični realizem« nobenega svojega važnejšega predstavnika. Tudi v gledališki umetnosti, kjer ima Poljska izredno bogato tradicijo, je ostala Poljska precej samostojna, saj je še leta j948 imela v Varšavi le pet kinematografov in kar enajst gledališč, kjer so uprizarjali izredno bogata in raznovrstna nesovjetska gledališka dela. Poleg tega so poljski pisatelji imeli še vrsto svojih časopisov, ki se v nobenem smislu niso hoteli podrediti «partijski liniji)). Da se poljsko partijsko vodstvo ni do nedavnega moglo vmešavati v ta zelo važen problem, je treba pripisati (Nadaljevanje na i, strani) % ii S Bi] Vremenska napoved za danes: “■* Napovedujejo pretežno oblačno vreme z manjšimi krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 9.5 stopinje; najnižja 5.5 stopinje. PRIHO TRSI, sobota 19. decembra 1953 DHEYNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: Slovenski zbori jz čitalnice. 18.15: Pisan zabavni spored. — Trst II.: 16.30: Slovenski motivi. 18.40: Liszt: Koncert za klavir št. 2. 20.05: Vokalni oktet. — Trst I.: 12.15: Orkester pesmi. 13.25: Operna glasba. i t 11, m in »atlantska solili a rnost" (Nadaljevanje s 1. strani) lastne proizvode, ki zaradi visokih proizvodnih stroškov v normalni trgovinski konkurenci ne bi mogli prodreti na tuje tržišče) za neposredni cilj vzpostavljanje lastnih po. žici j in vplivov na važnem področju Srednjega vzhoda n g račun izrinjanja svojega britanskega zaveznika. Neugoden položaj Irana, ki se naravno poskuša rešiti mednarodnega monopola nafte, je služil Italiji v tej kombinaciji kot izredna možnost za prodor na Srednji vzhod. Dvolično stališče Italije do njenih zahodnih zaveznikov, konkretno Vel. Britanije, se kaže tudj v njenih odnosih z angleškimi petrolejskimi družbami. Te družbe so, kot je znano, tudi najbolj zainteresirane na krepki blokadi iranskih petrolejskih vrelcev, ker je po njihovem mnenju od uspeha te blokade odvisna ponovna vzpostavitev njihove nadvlade v Iranu S pojavom na iranskem tržišču pa je Italija zmešala račune angleških družb, čeprav dobivajo v istem času italijanske rafinerije od njih vsako leto velike količine surove nafte v predelavo, kar je za Italijo gospodarsko zelo važno m ko. ristno. Pomanjkanje atlantske solidarnosti v tem primeru je Italija opravičevala s ((čisto gospodarskimi interesi» Ce je bilo v času Mosadeko. ve vlade Italiji zelo težko izvajati načrt osvajanja iranskega tržišča, ker se ni smela spuščali v zapletanje odnosov z Anglijo, Katere podpora v znaku atlanske solidarnosti ji je bila nujno potrebna v tržaškem vprašanju, sodijo rimski vladni krogi, da postavlja sedanji položaj, ki je nastal v Iranu po Mosadekovem padcu, Italijo v boljši položaj. Po njihovem mnenju sedaj Italije ni mogoče več kritizirati zaradi kršenja atlantske solidarnosti, ker so za svoje prodiranje v Iran našli opravičilo v formulaciji, da pomeni pomoč novi iranski Zahedi. jevj vladi ((dolžnost v okviru višjih svetovnih interesov«. Kot se vidi, služ'ta tako »atlantska solidarnost» kot «višji svetovni interesa italijanski politiki samo kot prikladna maska za prikrivanje njene dvoličnosti za zadovoljevanje ozkih, egoističnih ciljev. Ko je Italija nedavno svoje težnje po Trstu podprla tudi s takšno obliko gospodarskega pritiska na Jugoslavijo, kot je prepoved izvoza blaga, za katero so bile že sklenjene pogodbe, v Jugoslavijo, je v tej mali gospodarski vo-jni dobila, uradno iz ((atlantske solidarnosti«, molčečo podporo svojih zahodnih zaveznikov — Velike Britanije in ZDA. S tem v zvezi bi lahko postavili vprašanje: «ali se Italija iz «atlantske solidarnosti« ali iz nekih drugih ozirov, ki bi jih najkrajše mogli označiti za dvoličnost in kameleonstvo, obenem spušča tudi v takšne gospodarske posle kot je ilegalna trgovina z Albanijo? V zadnjem času je bilo namreč opaženo zelo obsežno tihotapljenje blaga iz Italije v albanska pristanišča. Skoraj vsak dan odhajajo iz italijanskih pristanišč proti vzh odu ladje, polne blaga. Največji del tega blaga se izkrcuje v albanskih lukah Valona m Santi Quaranta. Zanimivo je. da plačuje Albanija to blago Italiji vnaprej s posredovanjem italijanskih bank, med katerimi ima vlogo finančnika banka «San Marco» v Benetkah, kjer je središče tega poslovanja. Največji del tega blaga se prevaža v Albanijo z ladjami, katerih lastnik je Cosimo Gua-dalupi iz Brindisija. V najnovejsem času se italijanska vlada in njeni organi zelo trudijo, da bi razširili ilegalno trgovino z vzhodnoevropskimi deželami tudi na Vzhodno Nemčijo. V ta namen se mudi v Rimu visoki funkcionur vzhodnonemške vlade Za gospodarske zadeve dr. Fritz Mueller, ki je kot predstavnik vzhodnonemške vlade navezal stike s predstavniki rimske vlade. O njegovem bivanju v Rimu ni bilo v tisku nič javljeno, vendar se izve iz obveščenih krogov, da je italijanska vlada predlagala Vzhodni Nemčiji globalen program za izmenjano blaga v vrednosti več kot 95 milijonov dolarjev v razdobju dveh let. Ob teh primerih se najbolje vidi, s kakšnim zaupanjem lahho italijanski zavezniki gh-dajo na toliko poudarjeno «solidarnost Italije« v okviru atlantskega sistema. Vse dežele se z vso pravico bore za čim širše in uspešnejše plasiranje svojega blaga na tujih tržiščih za čim večje uveljavljanje in ustalitev svojega izvoza in zunanjetrgovinskih odnosov sploh. Toda pri vsem tem obstajajo določeni moralni oziri in tradicionalna pravila mednarodne lojalne trgovine, brez prikritih namenov in zahrbtnih prevar. V primeru Italije pa gre spet za dvoličnost, ki je značilna za njeno zunanjo politiko sploh. Cttdno je samo to, da dobiva za tako politiko Italija od svojih zavez-nikov celo nagrade v obliki popuščanja njenim ekspanzio-nističnim načrtom, R VUKOVIO (Iz »Mednarodne Politike«) ,— ... ; SOCIALISTIČNA IDEJA ZDRUŽUJE! SEjA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA iiTs niAVIZIIII STIHE Sklenitev pogodbe s podjetjem z Zveza neodvisaih socialistov za pobiranje občinskih davkov Dna predstavnika glavnega odbora IIF S na ra/,govoru s lov. Cucchijem v Bologni V skladu s sklepom konference Demokratične fronte Slovencev v Italiji, da bo organizacija zamejskih Slovencev navezala stike z naprednimi italijanskimi gibanji, kakor tudi z drugimi naprednimi socialističnimi gibanji v svetu, sta pred dnevi odšla dva pooblaščena predstavnika glavnega odbora DFS v Bologno, kjer sta se sestala z enim izmed voditeljev Zveze neodvisnih socialistov (USI) tovarišem Cucchijem. V večurnem prisrčnem razgovoru so razpravljali o splošnem italijanskem političnem položaju in o vlogi, ki jo ima USI v političnem življenju. Najvažnejše v razgovoru je bilo sodelovanje obeh organizacij. Prj zbliževanju z organizacijo naprednega italijanskega delovnega ljudstva se je DFS osvobodila vse predolgo trajajočega izolacionizma. Položili so prvi kamen, na katerem se bo razvijalo vse tesnejše sodelovanje z naprednimi ljudmi iz italijanskega delavskega razreda, ki so spoznali v Togliattijevi partiji sovjetsko ekspozituro, v Sa-ragatovi socialdemokratski stranki pa oportunistično malomeščansko strančico, ki prav zaradi vedno večjega podrejanja interesom krščanske demokracije izgublja pristaše Demokratična fronta Slovencev v Italiji pa si z zbliževanjem z Zvezo neodvisnih socialistov išče tudi zavezni- DEZURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. ka, ki se bo boril tudi za interese naše narodne manjšine. Zato ta korak z veseljem pozdravljamo in želimo, da bi postali stiki med organizacijama, ki sta tako globoko prežeti s socialističnimi nazori, čim iskrenejši in čim trdnejši. Zimooame SfO Slovensko planinsko društvo priredi običajno zimovanje na Ukvanski planini od 27. decembra do 6. januarja. Cena za člane 5.500 lir, za nečlane 6.600 lir. — Vpisovanje in pojasnila pri urarju D. Šuligoju v Ul. Carducci. Tudi monarhističnemu svetovalcu Pedroniju so ustregli, da bi se ne užalil - Zakaj bodo z javnimi deli pričeli šele konec prihodnjega leta - Delno bo stroške plačala tudi država Kmalu po 21. uri se je v četrtek zvečer pričela v občinski' dvorani na Korzu redna seja goriškega občinskega sveta, kateri je prisostvovalo 25 občinskih svetovalcev. Sejo je otvoril župan Bernar-dis, ki je po čitanju zapisnika zadnje seje obvestil svetovalce, da bodo na, seji najprej razpravljali o -treh najvažnejših točkah dnevnega reda, šele zatem pa o ostalih, ki niso bile obravnavane na zadnji seji. Na. vprašanje monarhističnega svetovalca, šovinista Pedronija. zakaj občinski upravni odbor ni vnesel 1 na proslavi antifašistične borbe italijanskih mest, ki je bila 13. decembra v Modeni, je župan odgovoril, da upravni odbor ni utegnil pravočasno pregledati njegove .zahteve. O tem svojevrstnem protestu, značilnem za njegovega' vse prej kot demokratično usmerjenega avtorja, bo občinski svet razpravljal na eni izmed bodočih sej. Prva važnejša točka dnevnega reda je bila v odobritev predložena pogodba za dobo petih let s podjetjem Bozzini in Gionchetti, ki naj bi kot do sedaj tudi v bodoče pobi- v dnevni red njegovo pisme- | ralo neposredne občinske davno zahtevo o udeležbi Gorice [ke. Pri tej točki se je k be- KDAJ BO HO VRNILI še ostale potne liste? Oblasti so včeraj vrnile potni list šoferju Tomšiču Po obojestranskem umiku dalih goriške kvesture, pa če- vojaških čet z meje so gorički Slovenci z upravičenostjo pričakovali, da bodo oblasti prenehale z diskriminacijskim ravnanjem proti Slovencem, ki trgujejo z Jugoslavijo in katerim je bilo pred časom v dobi napetega stanja med sosednima državama, prepovedan reden prehod meje zaradi odvzema potnih listov. Naj. prej so goriške oblasti, oziroma goriška kvestura, vrnile potni list svetovalcu Pavlinu, včeraj pa šoferju Francu Tomšiču, vendar je še nekaj oseb, katerih dokumenti leže v pre- sm občinskega m 320 MILIJONOV LIR za javna dela v prihodnjem letu li seznamu revežev za L 1954 je 2.884 oseb nov prerok ali heretik? (Nadaljevanje s 3. strani) Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa je bila prejšnjo | J~i TJ TJ JI Jll TJ TJ TJ JI sredo redna tedenska seja ob- | Jj JJ JI Jj [\l Jj jj JI {J črnskega upravnega odbora. Med ukrepi, ki jih je odbor odobril, je seznam revežev za leto 1954, ki šteje 2.884 oseb in v katerem jih je v primeru s seznamom prejšnjega šti-rimesečja 488 manj, dalje plačilo bolniške oskrbovalnine v skupnem znesku okrog 7 milijonov lir; prispevek občine za instalacijo javnega telefona v Stražicah ter podaritev prispevka za tradicionalne bo. žične pakete otrokom občinskih otroških vrtcev. Nadalje se je odbor seznanil z izidi natečaja za nova mesta otroških vrtnaric in z lestvico, ki jo je določila posebna komisija. Zupan je nato poročal o gradnji osemdesetih stanovanj za družine uslužbencev javne varnosti. Ker je bila občina obveščena, da je treba pospešiti določitev zemljišč za navedeno gradnjo stanovanjskih hiš, je odbor predlagal zemljišče v Ul. Lantieri in v Ul. Brigata Pavia. Pred zaključkom seje je odbor še proučeval načrt javnih del za leto 1954 s koristmi, ki jih določa zakon od 15. februarja 1953 št. 184, ki za cestna dela in dela higienskega značaja predvideva 320 mi. lijonov lir. Odbor je 'odobril tudi načrt, ki ga je sestavil občinski tehnični urad. Danes seja pokrajinskega sveta Danes popoldne ob 15. uri se bo v dvorani Trgovske zbornice nadaljevala izredna seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so še preostale točke zadnjega zasedanja, med katerimi je razprava o pokrajinskem proračunu za leto 1954. Poleg tega so na programu tudi nekatere interpelacije in številne upravne zadeve glede posojila za kritje proračunskih primanjkljajev (1952), glede gluhonemnice, umobolnice itd. dejstvu, da je imelo drugje mnogo važnejših in bolj perečih vprašanj, in dejstvu, da se poljski kulturni delavci nikakor niso hoteli podrediti njegovim zahtevam. Toda, kot smo že omenili, v zadnjem času so poljski odgovorni funkcionarji začeli z ostrejšo akcijo, Ukinili so več literarnih listov. Varšavska gledališča so bila prisiljena uprizarjati sovjetska dela tn danes so poljska gledališča že preplavljena s lemi deli. elnte-lektuahzem, formalizem, modernizem, kozmopolitizem: vse 10 so vzdevki, ki postanejo za vsakega kulturnega delavca zelo nevarni in glasilo poljske delavske stranke za kulturna vprašanja «Nove kulture», daje dovolj ostre direktive, katerim se morajo kulturni delavci strogo podrediti, saj celo poljski minister za kulturo in umetnost So-korski formuliral pet načel «socialističnega realizma«, s katerimi je označil novo smer poljske kulturne dejavnosti. Tretje načelo Sokorskega se glasi: «Potrebno je sprejeti vodilno vlogo sovjetske umetnosti«. Ze prej smo rekli, da je bila Poljska v svojem posnemanju sovjetskih evzorov» vedno nekoliko počasnejša in prepričani smo tudi, da bo čez nekaj mesecev tudi Sokorski ali kdo drugi namesto njega, skušal izraziti isto, kar je napisal pred kratkim Ilija Ehrenburg. Toda vse to nam končno dokazuje, da vlada kljub vsej esvobodi» v sovjetskem bloku še vedno birokratizem tudi v najbolj osebnih zadevah, tudi v umetnosti sami. In to je ono kar o-nemogoča vsako zares umetniško izživljanje v Sovjetski zvezi in vsem sovjetskem bloku. prav je že dva tedna, odkar se je položaj na meji izboljšal. Prizadeti se upravičeno sprašujejo, kakšna navodila ima kvestura, da še vedno zadržuje njihove potne liste. To stanje namreč ovira tudi ostale goriške trgovce in poslovne ljudi slovenske narodnosti, da še vedno ne morejo čez mejo in s tem se obmejna trgovina še bolj slabi. Prav na tem, za Gorico tako občutljivem področju, kot je trgovina, bi morale italijanske oblasti pokazati razumevanje tako za potrebe prebivalstva v Gorici kakor dobro voljo za ureditev odnosov med obema državama, odnosov, ki gredo od trgovinskih do kulturnih, manjšinskih in političnih. Toda z nadaljnjim zadrževanjem potnih listov osebam slovenske narodnosti goriške oblasti še vnaprej dokazujejo svoje nerazumevanje za ureditev in izboljšanje medsebojnih odno. sov, kar bi konec koncev lahko samo koristilo, nikakor pa ne škodilo interesom ene kot druge strani. Omejitev trgovine z Jugoslavijo Finančno ministrstvo v Rimu je poslalo carinarnicam posebno okrožnico, s katero uvaja nove omejitve v trgovini z Jugoslavijo, ki stopijo takoj v veljavo. Po teh predpisih je treba; 1. zaprositi v Rimu za ministrsko dovoljenje za izvoz kakršnega koli blaga v Jugoslavijo, izvzemši južno sadje, (vsem na ureditev greznic, in sedi oglasilo več svetovalcev. Podžupan Poterzio je preči-tal zaključke, na podlagi katerih je občinska komisija ki je zasedala petkrat, prišla do zaključka, da je v korist občine, ako še nadalje pobira 'občinske davke zasebno podjetje Proti temu sta bila v glavnem občinska svetovalca Batti in Zuccali. Vendar pa je bila večina mnenja, da je dosedanje delovanje podjetja Bozzini in Gionchetti dokaz, da občina pri tem ne bo imela izgub, kar bi se lahko dogodilo, če bi to nalogo sama opravljala, ker bi poleg številnih novih delovnih moči, ki bi jih morala zaposliti, prav gotovo potrošila več denarja. Posebna pažnja svetovalcev in seveda občinstva je bila namenjena drugi točki dnevnega sporeda. Obravnaval se je namreč program javnih del goričke občine po zakonu 16. februarja 1953. Stroški katerih tri četrtine bi plačala državna blagajna, bi znašali 320 milijonov lir ter je o njih že razpravljal občinski upravni odbor. Prvi dei javnih del se bo nanašal pred - -uSJa L .iU inimli-En ■’ Wž 'HHIIp Pl? mr$ 1 * M i . PO DRUGEM DNEVU TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKftL ZDA-BELGIJA 2:1 Namesto Seixasa je v dvojici nastopil lal-bert in Američana sta zmagala v štirih setih seme za krmo, povrtnino in sadne sokove; 2. napraviti novo dovoljenje za ponoven izvoz blaga, ki je bilo začasno uvoženo iz Jugoslavije zaradi popravila ali sicer v sledečih ulicah: Brigata Pavia ter njen okoliš, Ul. Cravos z okolišem, Ul. Garza. rolli. Ul. Croce in okoliš ter še neke druge ulice, kar bo znašalo skupno za 103.000.000 delo odobreno s nim dovoljenjem. predelave, čeprav je bilo to lir stroškov. Za popravila cest, delo odobreno s predhod- med katerimi je tudi mnogo ulic v predmestju ter glavnega trga v Standrežu, pa bo potrebnih lb‘7,400.000 lir. Ker je občinsko poslopje premajhno 1 za vse urade iri jih je Ogenj v dimniku Goriški gasilci so bili v četrtek predpčldne na delu kar mnogo razmeščenih tudi po v dveh stanovanjih, kjer se je zaradi prevelike količine saj vnel dimnik. Okrog 9.30 se je ogenj pojavil v stanovanju Ge-rarde Montjron. Korzo Verdi 1, drugi pa ob 12.40 v Ul. Gabriele 27 v stanovanju Franca Ferligherja. Po zaslugi gasilcev, ki so takoj pogasili ogenj, ni bila nikjer povzročena škoda. KINO CORSO. 17: ((Voščena krinka«, tridimenzionalni filrn. VERDI. 17: ((Strelci v uporu«, barvni film, R. Cameron, CENTRALE. 17: «Nedeljsko dekle«, barvni film, D. O’ Keefe in M. Lewis. VITTORIA. 17: »Cilj: Budimpešta«. MODERNO. 17: ((Osvajalci Sirte«, barvni film. J. Paj-ne in M O' Hara. zasebnih stanovanjih, je občina v program javnih del vključila tudi nove gradnje v občinskem poslopju, ki bodo stale 50,000.000 lir. Z omenjenimi predlogi občine, ki bi za javna dela v bodočem letu potrošila 320.000.000 lir (delno bo priskočila na pomoč država), računajoč na zaposlitev številnih brezposelnih v občini, so se strinjali vsi svetovalci in je bila ta točka soglasno sprejeta. Tu je potrebno dodati, da mora program odobriti še višja oblast in da se bodo javna dela pričela šele jeseni 1954. leta. kar seveda ni razveseljivo za številne goriške brezposelne delavce. Tretja najvažnejša točka občinske seje je bila odobritev doklade občinskim uslužbencem kot dopolnlio 13. plače, katere polovico so uslužbenci prejeli že meseca junija. BRISBANE, 18. — Drugi dan medeonskega finalnega tekmovanja za Davisov pokal med ZDA in Belgijo se je končal z zmago ZDA. Američana Tal-bert in Trabert sta premagala Brichanta in Washerja s 6:3, 6:2, 4:6, 9:7. 2e včeraj se je govorilo o možnosti, da bi kapetan ameriškega moštva Billy Talbert nastopil namesto Vica Seixa-sa, o katerem so že včeraj govorili, da se v dvoboju z Bri-chantom ni počutil najbolje. Američana sta bila znatno boljša od Belgijcev, zlasti odlično razpoloženi Trabert. ZDA so z današnjo zmago prešle v vodstvo 2:1. Na splošno vlada prepričanje, da bo končni rezultat 4:1 za ZDA. Ne da bi namreč podcenjevali Brichanta, vendar nihče ne 'verjame, da bi jutri lahko uspel v dvoboju s Trabertom. Drug; Belgijec Washer pa se že danes zdravstveno ni počutil v redu ter mu je bila še pred začetkom dvoboja potrebna injekcija. Jutri bo AVasher nastopil ali proti Seixasu ali proti Talbertu. Švedska-Italija 2:0 TAORMINA, 18. — Danes se je pričelo teniško tekmovanje med Italijo in Švedsko. V obeh današnjih dvobojih sta zmagala Šveda Davidson in Johans-son nad Merlom in Sirolo; zadnji je nadomestil Gardinija, ki je poškodovan. Današnja rezultata: David- son - Merlo 9:7, 6:8, 6:1, 6:1. Johansson - Sirola 6:2, 9:7, 1:6, 2:6, 6:3. Jugoslovanski veslači v Južni Ameriki Veslaška zveza Hrvatske se pogaja z« gostovanje jugosl. veslačev v južnoameriških državah. Ce bodo pogajanja u-spešna, bodo jugoslovanski veslači nastopili konec januarja in v začetku februarja na regatah v Braziliji in Argentini. V. Južni Ameriki bi gostovala evropski prva’* v sciffu Perica Vlasič in osmerec Mornarja. Že od 1. 1900 ni bilo tako malo snega v Alpah MUENCHEN, 18. — Meteorološki uradi sporočajo, da že od 1 1900 nj bilo tolikšnega po- manjkanja snega v Alpah. Napovedujejo, da pred božičem še ne bo zapadel sneg. so tudi ti-le mednarodni nastopi: 9.—10. jan.: Kup Kongsberg v Italiji (nastop članov in mladincev Jugoslavije na mednarodnem tekmovanju v tekih); 9.—17. jan.: Gorenjska olim-piada na Jesenicah; 17. jan.: Mednarodna tekma v skokih v Ljubljani: 17.—24. jan.: Koroški teden z udeležbo koroških Slovencev; 23.—24. jan.: Mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah v Kranjski gori; 25. jan.: Mednarodna tekma v slalomu v Ljubljani; 21.—25. jan.: Mednarodni srednjeevropski teden v Avstriji — Kitzbiiehel. Gastein; 13.—14. febr.: Mednarodne tekme mladincev v alpskih disciplinah v Franciji: 13.—21. febr.: Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah (Falun - Švedska); • 27. febr. — 7. marca: Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Aere - Švedska; 6.—7. marca: Sarplaninski kup z mednarodno udeležbo; 12.—14. marca: Skoki z mednarodno udeležbo v Planici; 13.—14. marca: Arlberg-Kan-dahar v alpskih disciplinah v Nemčiji; 20.—21. marca: Mednarodne tekme v alpskih disciplinah na Jahorini: 28. marca: Pohod kor. bataljona na Peci, sodelujejo koroški Slovenci; 4. aprila: Mednarodne tekme na Platku; 11. aprila: Triglavski smuk z mednarodno udeležbo: 25. aprila: Veleslalom na Zelenici z mednarodno udeležbo; 2. maja: Veleslalom na Jalovcu z mednarodno udeležbo. Tako mislimo mi... Atalanta - Triestina Lazio - Genoa Milan - Juventus Napoli * Legnano Novara - Inter Sampdoria • Roma Spal - Fiorentina Torino - Palermo l dinese - Bologna Catania ■ Verona Cagliari - Marzotto Modena - Como Carrarese - Parma Empoli - Lecce Monza - Brescia 1 X 1 1 X 1 X * 1 X j 1 1 1 1 1 X j 1 i 1 x 1 Juventus oslabljena v nedeljo proti Milanu TURIN, 18. — Juventus j* pred nedeljsko tekmo z nom v precejšnjih škripcih. Milan ne bo mogel Bonipej ki je diskvalificiran, padad^ ne bodo mogli nastopiti cinelli. J. ITansen in Gim°n3^ ki vsem kaj manjka. Tre®* Olivieri bo najbrž postavil*” igrišče tako moštvo: Angehn. Bertuccelli, Manente; OpPeJ*”j Ferrario, Pinardi; C°rr3 . (Macor), Montico, Ricagni. Pr Grosso, Praest. Vojvodina odpotuje v Grčijo, Turčijo in Po nedeljski tekmi z darjem v Skoplju bodo metaši Vojvodine takoj odšli pot v Grčijo in Turčij' natrpano Kredarico " d. k0, bi bila ze.o oristna g lija krožne Pot' ti, k' Triglava. Z gradnj ^ dgl. bi zahtevala dva po ti,0' g' predora, b, omogočil'i čem planine . samotno Z* odmaknjeno gyjeV Planjo. Tam bi "OV* dom s 300 i-1- :' bi bil in krepčilo, hkrat Pobisk na- »Odskočna deska« z še lepe Trente. f c. Odgovorili urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 It« 94-638. — Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. » — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 - Tel. 73-3g — Cene oglasov: z.a vsak mm višine v Jlrlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruin. Gorica Ul. S. Pellico l-11 Te'. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Uvod 10. '"'j'j, gjov*» Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ- Agencila demokratičnega Inozem. tiska, DrI. z3 „ ^st - - - - - i tiska d. nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega l