POKONČAVANJE RAZNEG^ . IVIEČSSA. ^V\Y Ni ga skoraj gospodinjstva, kjer bi jse zlasiti v vročih poletnih mesecih fcljub čiščenju ne pojavil ta ali oni 'mrčes. Le res vesten in vstrajni boj proti tem inučiteljem je uspešen. — Mrčes, posebno muhe in stenice so nevarni prenašalci nalezljivib bolezni. Drugi zopet uničujejo blago in jostvine ter povzročajo človeku delo in precej škode. Ubranimo 3e iri pokonoavajino inrčes z raznimi sredstvi. Miavlje nam ne napravijo tolikšne škode, kakor so nam nadležne, ker silijo v med, sladkor, meso i. dr. Zas;avimo jim pot z močno dišeoimi sredstvi kakor kafro, patrolejem ali s per» lom. Okenske okvirje, prag ali podvoje namažemo s petrolejem ali kafro, ali pa natrosimo, če silijo čez prag, tamkaj pepela. V shrambi ali omari, kjer taka dišeča sredstva niso na mestu, si pomagamo z gobo, ki smo jo namočili s sladkorno vodo. Mravlje pridejo lizat in ko je goba polna živalic, jo vrže xo v vrel krop. To ponovimo toliko čaia, da se ujamejo vse mravlje. Labko pa tudi nasta\imo v plitvi vodi gosto sladkorno vodo, pomešano s kvasom (droži), od česar mravlje poginejjio. Bolhe se zadržujejo po špranjah tal, v bacilov, ki povzročajo .nevarne kužne in krvne bolezni pri ljudeh in živalih. Ako odstranimo vse smeti in kuhinjske odpadke, v katere odlagajo muhe svoje jajčice, v jame in jih pokriijemo vselej s plastjo zemlje, preprečimo, da se ne izlezejo celi roji rnuh. Vonj lorberjevega olja je muham skra,:lno zopern. Zato pomažemo z njim stene shramb, okna pa zadelamo z gosto in temno mrežo. Jestvine hranimo pokrite ali pa v omari, ki ima dobro zamreženo okence. Tudi prepih prežene muhe, lovimo jih pa v steklenice. Kot vaba služi staro pivo. Tudi lepljivi muholovci so jako uspešni. Uporaba strupene mušnice (gobe) ni priporočljiva iz razloga, ker muha ne pogine takoj, ko se nasrka strupa. Omočena tava naokrog in slednjič pade v kak lonec z je&tvinami. Bolhe se zadržujejo špranjah tal, v postelijah, umazani obleki, pri mačkab in psih. Najenostavnejše sredstvo za odpravo tega nadležnega mrcesa je v&akdanjo .pometanje z moikro žagovino ali z vlažno metlo ter vec.kratnoi umivanje tal z vročim lugorn ali vročo vodo, kateri je pridejan galun. Za uinivanje barvanib tal skuhamo na pai- litrib vode za eno pe&t pclina. Te^ kočino rabimo seveda sblajeno. Uši. Uspešno sredstvo zoper glavno uS je p.©trolej. Laso namažemo dodo-1 bra s petTOlejjem. Čez nekaj dni jih i' mijemo s bladno vodo in milom. Ma, zanje in umivanje ponovimo do popol: nega uspeha. Uši v obleki uničimo i pranjem v vrelem lugu. Obleko, kate{ •¦!'o ne moremo prati, jzipostavimo zeti hudi vročini v peči. Molji, prav za prav njih ličinke, un* čujejo volneno blago in kožuhovini, Obvarujemo se jih sledeče: 1. Volneo^ tkanine in kožuhovino večkrat pretepdmo in prezračimo. 2. Zavijmo jih v platnen« krpe ali časopisni papir iri jih hranimo v dobro zaprtih skrinjfcl) ali omarah. 3. Vmes natrosimo tobak' ali še boLjie naftalin. Stenicc se zelo hitro razmnožujejf, Naselijo se povsod: v posteljah, v okvirjih slik, v oblazdnjenem pohištvu, * okvirjih oken in vrat, v špranjah zid? in tal. Luknje in špranje v zidu izpe« remo z močno galunovo raztopino, na« to pa zamašimo z gipsom. Stene pobelimo z apnom. Nebarvane lesene predi mete pokropamo z vrelim lugom, šprsu nje v pohištvu, v okvirjih slik in gube žironic zamočimo s terpeintinovcem Tla, posebno lajšte, polijemo med umivanjem z vrelim lugom. Luknje zarna-: šiti, ne da se uniči živali, ne koristi prav nič, ker te trdožive živali ostane<jo žive zazidane tudi leto in dan, o pi\ vi priliki pa pridejo zopet na svetla. 2 zelo mocnim strupom »Ciklon« se iz; trebi ta mrčes tekom 24 ur popolno-ma tudi iz sten. Vendar ga smejo uporab; ljati nalašč za to izurjene in od oblasl^ postavljene os&be (desinfektorji), ke> je tudi za Ijudi sila nevaren.