S K A K N J * a N ! C TRST, sreda 6. julija 1955 Leto XI. - Št. 158 (3087) PMMCmSKI dhevnik Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638. 93*808, 37*338 UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI it. i, III. aad. — TELEFON »1-li« IN »«-*M — Poštni predal 359 — UPRAVA: IJL. SV. FHANCISKA it. 2* — Tel. NAROČNINA: mesečna 330, četrt)««« »00, pohetpa 1700, celoletna 3200 »r. — Federat. ljudska republika Jugoela inia.Izv^ Slovenite St. 37-338 — OGLASI: od 8.112.30 in od 15.-18. — Telelon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v iirini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Podtnl tekoči račun Zaloftniitvo tržaškega tiska TrtU 11-5374 — ZA FLRJ' Agencij« demokratičnega inoserneketa tNKa.DTZva . upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din . PodruL: GORICA, Ul. S. Penko 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 31-92«, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «0 - KB - 1 - t. - 375 - lrdaia ZalotmStvo trziSKega usk, ij.s-us.- -.................. ---------------------------- ---------------------- L....................................................................................................... — ■■IV i,mmn.i» ima i eaurimm. ■ r i -M Danes bo Segni predložil Gronchiiu seznam ministrov nove tristranske vlade Republikanci bodo vlado podpirali, ne bodo pa v njej sodelovali Koncentracija se je še enkrat uprla, vendar ni preprečila sestave vlade Segni je dokončno sprejel mandat - PSDI proti sodelovanju PSI z vlado (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Jutri bo dokončno sestavljena nova Segnije-V« vlada. Danes se je manda-toeju posrečilo prebroditi zadnje težave, zlasti nenadni odpor demokristjanske koncentracije. Ob 20,30 je Segni prispel na Kvir.inal, kjer ga je takoj spa-ejel predsednik republike Gronchi. Cez slabo uro je glavni tajnik predsedstva republike, prefekt Moc-eia, pčeeital naslednje poročilo: ((Predsednik republike je sprejel danes v kivirinalski palači poslanca Antonia Se-gnija, ki je umaknil pridržek in izjavil, da sprejema nalogo, da sestavi novo vlado. Zaprosil je, da sme jutri predložiti seznam članov vlade.s Ro je zapuščal Kvirinal, je Segni izjavil novinarjem: »Jutri opoldne bom predložil predsedniku republike seznam ministrov.« Na nadaljnja vprašanja je sporočil, da republikanci ne bodo vstopili v novo vlado, da pa so jo obljubili lojalno podpirati. Vodstvo PRI je objavilo zvečer poročilo, ki pravi med drugim, da so člani vodstva odobrili poročilo političnega tajnika PRI Realeja in parlamentarnih predstavnikov o medstrankarskih pogajanjih za sestavo nove vlade in da so bili po proučitvi vladnega programa, ki je bil izdelan na teh pogajanjih, mnenja, da program, »tudi glede na dejstvo, da bo ministrstvo za prosveto dodeljeno laičnemu predstavniku, v zadostni meri zadošča pogojem, ki jih je postavilo nedavno zasedanje nacionalnega sveta PR4», zaradi česar bo stranka »dala vladi za izvajanje tega programa parlamentarno podporo, ne da bi v vladi sodelovala)). Končno izraža vodstvo PRI željo, da bi bil Segni.iev poskus čim uspešnejši, in upanje, da bo dal Segni učinkovito pobudo za politiko socialnih pridobitev v obrambi svobode#. Programske smernice nove vlade, izdelane na dolgih Iti-ristranskih pogajanjih zadnjih d ni, je danes odobrilo tudi vodstvo liberalne stranke, ki *a je sestalo skupno z liberalnimi parlamentarci. Vodstvo PLI je tudi izrazilo zadovoljstvo, da so bile pri sestavljanju vladnega programa Upoštevane liberalne zahteve. Prav tako je vladni program odobril izvršni odbor PSDI. nato pa še socialdemokratski parlamentarci, ki so tudi določili, kdo med njimi pride v etrske in podtajniške stolčke. Seznam bosta Segniju izročila glavni tajnik PSDI Mptteo Matteotti in predsednik poslanske zkupine Paolo Rossi. O sestav! nove vlade sta razpravljala tudi vodilna odbora demokristjanske poslanske in senatorske skupine. Poslanska skupina je, kot je po seji izjavil njen predesdnik Muro, odobrila dogovorjene programske smernice in določila pekaj kriterijev za razdeljevanje ministrskih mest. De-mokristjan.vki senatorji pa diskusije niso končali. Po poročilu predsednika skupine Ce-schija, ki je tudi sodeloval v št i ristransk ih pogajanjih, so v debato posegli vsi člani vodilnega odbora, nadaljevali pa jo bodo jutri. Težave med demokristjani so nastale zaradi nezadovoljstva koncentracije s predvideno razdelitvijo ministrstev. Koncentraciji se zdi, da so tri ministrstva, ki so ji bila ponujena (Andreotti, Gonella, Scoca), premalo. Vendar med njimi očitno ni prave sloge, kajti včerajšnjega zasebnega sestanka predstavnikov koncentracije se niso udeležili prav Gonella, Andreotti in Scoca. Manjkala sta tudi Pel-! la in Togni, ki nista v Rimu. Pella je dal razumeti, da o-sebno ni' za novo vlado, ker ne odobrava štiristranske formule, da pa daje ostalim članom koncentracije povsem proste roke. Včerij pa so povzročali težave tudi socialni’’ demokrati. Kot poroča turinska »Stam-pa», so med štiristranskimi pogajanji postavili odločno zahtevo, ds mora biti vladi a večina omejena na štiristra'i-sko koalicijo in se nikakor ne sme razširiti na Nenni i. Celo «Stampa», ki zagova^a stališče zmernih lrbervl' obsoja poleg ravnanja D Ž poldne treba najbrž opraviti še precej dela, zlasti med demokristjani, kajti za ostale stranke so vprašanja že urejena. Liberalci ostanejo pri atarem, le • novega ministra za industrijo bo treba najti.' /a socialdemokrate bo v vlado vstopil se Paolo Rossi, ki bo postal prosvetni minister. Republikancev v Vladi'ne bo, najbrž predvsem zato, ker demokristjani niso bili pripravljeni prepustiti Paceiar-diju' obrambnega ministrstva. Po vsej verjetnosti bo nova vlada takšna: predsednik Vlade Segni. podpredsednik Sara-gat (PSDI), minister brez listnice za povezavo s parlamentom De Caro (PLI). minister-brez listnice za reformo birokracije Scoca (DC - koncentracija), minister brez listince za državna posestva in državne udeležbe v gospodarstvu Cam-pilli (DC). minister brez listnice za Sklad juga Mattarella (DC), notranji minister Moro ali Taviani (DC). zunanji minister Martino (PLI). pravosodje Gonella (DC - koncentracija), proračun Vanoni (DC), državni zaklad Gava (DC), finance Tremelloni (PSDI), o-bramba najbrž Taviani (DC). prosveta Paolo Rossi (PSDI). javna dela Romita (PSDI), kmetijstvo Colombo (DC), promet Angelini (DC). pošta Cassini (DC), industrija Andreotti (DC -koncentracija) ali Cortese (PLI). trg mornarica Cortese (PLI) ali Andreotti ali Tambroni (oba DC), delo in soc. skrbstvo Gui (DC), zunanja trgovina Martinelli (DC). šport, gledališče, film in turizem Andreotti ali kak drugi predstavnik koncentracije. Kar se tiče vladnega programa, je po današnjih govoricah mogoče soditi, da je Segni sicer precej popustil, da pa je vendarle ohranil nekatere svo- načrta za razvoj državnega gospodarstva: 2. proučitev in sprejem finančnega zakona in zakona o državnem proračunu za leto 1936: 3. odobritev zakona o vojaški službi: 4. odobritev načrta za graditev nasipov na reki Jangcekjang. Zasedanju so prisostvovali tudi Hošiminh in ostali člani severnovietnamske delegacije, ki so na obisku na Kitajskem. Danes so izvolil! predsedstvo 79 članov in glavnega tajnika sedanjega zasedanja. Pekinški radio je javil, da je ljudsko sodišče v pokrajini Kvantung obsodilo na smrt tri Cangkajškove vohune. Četrti pa je bil obsojen na 15 let zapora. Radio je pripomnil, da se je voditelj vohumke mreže vrinil y pokrajinsko komisijo za načrtovanje, zato da zbere vojaške in gospodarske podatke in da sabotira načrte za državno izgradnjo. BEOGRAD, 5. — 14. julija bo odpotovala v Moskvo skupina jugoslovanskih novinarjev. Predvidevajo, da bodo o-stali v ZSSR 'približno dva tedna. Storoni se je vrnil v Rim na poročanje BEOGRAD, 5, — Jugoslo-j vanska in italijanska gospodarska delegacija »ta v dosedanjih razgovorih v Beogra- du proučili razna vpigšanja gospodarskega sodelovanja in ribolova na Jadranu. Med razgovori so ugotovili najširše perspektive razvoja medsebojnih odnosov na vseh področjih gospodarskega sodelovanja. Vodja italijanske delegacije Storoni je odpotoval v Rim, da bi obvestil svojo vlado o dosedanjih rezultatih razgovorov. Grčija sprejela vabile na konferenco o Cipru STRASSBOURG, 5. — Grčija je sprejela britansko vabilo na udeležbo pri angleško-grško-turških razgovorih o Ci-v skupnem angleškem in grškem por.očilu po razgovoru med angleškim zunanjim ministrom Mac Millanom in grškim zunanjim miniatrom Stefanopulosom. RKS01.UC1.1A SKGZ GLEDE PROCESA PROTI BRlSKO-BElMKŽKEMlJ ODREDU Kršitev člena 16 mirovne pogodbe in žalitev protifašistične borbe Poziv raznim strankam in gibanjem, naj javno obsodijo ustrahovalni akt, ki ogroža obstoj slovenske manjšine Akcija proti pripravi procesu proti bivšim borcem Bri-ško-beneškega odreda te redno bolj tiri, kar dokazuje tudi resolucija Slovenske kultur-no-gospodarske zveze iz Gorice, ki jo objavljamo v pričujočem (lanku in ki so jo poslali organizatorju odporniškega gibanja v Emiliji ter enemu izmed voditeljev USI tov. Aldti Cucchiju, bivšemu predsedniku italijanske vlade ter znanemu voditelju italijanske, ga odpora Parriju, predstavniku USI za videmsko pokrajino tov. De Stejaniju, federacijam PSI. KPl in PRDI za videmsko ter goriiko pokrajino, Slovenski krščansko-social- MacMillan bo danes odgovoril na predvžeralSnia Izjave HruiževaT Ameriški držovni departma odklanja sleherni komentar o omenjenih izjavah - Adenauer hoče doseči odobritev zakona o prostovoljcih pred ženevsko konferenco in se bo danes sestal z Ollenhauerjem WASHINGTON. 5. — Am erišlfi državni tajnik Dulles se je danes popoldne razgovurjal s francoskim in britanskim poslanikom v Wash itiglonu. Razgovor je bil v zvezi s tehničnimi pripravami žene vske konference. _[',.je programske zahteve med r°J,ar tPOmJI Vi tudi na'el° večjp p0dp°- , , , i - »"i^Vre spravljivim pobudam na cialdemokratsko stalisce,* ” - -■ »e postavlja proti vsalf jj sodelovanju PSf z vladrr Vendar je lahko Sčgnl danes popoldne sklical predstavnike štirih strank na sestanek, na katerem so dosegli tudi načelen sporazum o sestavi vladi, tako da je Segni zvečer lahko odšel na Kvirinal in dokončno sprejel mandat za sestavo vlade. Včerajšnja štirislranska seja se je zavlekla do 2.45 zjutraj in na njej niso mogli doseči dokončnega sporazuma o sestavi vlade. To so morali v glavnem opraviti na današnji popoldanski seji, če- poštev za razpoložljive mini-l prav bo čez noč in jutri pred- mednarodnem področju. A. P. V Pekingu zaseda ljudski kongres PEKING, 5- — Agencija »Nova Kitajska# javlja, da se je danes začelo v Pekingu drugo zasedanje prvega kitajskega državnega ljudskega kongresa (parlamenta), ki je bil ustanovljen septembra lanskega leta. Zasedanja se je udeležilo 1200 delegatov iz vseh kitajskih pokrajin. Na dnevnem redu zasedanja so; :1. odobritev prvega petletnega WASHlNGTON, 5. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je odklonil sleherni komentar o včerajšnjih izjavah Nikite Hruščeva na »prejemu v ameriškem poslaništvu v Moskvi. V Londonu pa .še vedno proučujejo izjave Hruščeva in pričakujejo popolno poročilo od britanskega poslanika v Moskvi Haytera. V obveščenih krogih pa trdijo, da bo britanski zunanji minister Mac Millan verjetno odgovoril na izjave Hruščeva v govoru, ki ga bo jutri imel v posvetovalni skupščini Evropskega sveta v Strasabourgit. Britanski zunanji mini.-ter bo govoril med obširno razpravo, ki se bo začela jutri v posvetovalni Skupščini Evropskega sveta v zvezi s stališčem zahodnih držav pri pogajanjih na ženevski konferenci. V londonskih krogih so mnenja, da je hotel Hruščev s svojimi izjavami med drugim zavrniti večkratne izjave ameriških o£«bnosti, da je treba sedanje sovjetsko stiliJCe pripisati težavam, ki So- vjetska zveza ima na kmetijskem področju zaradi velikih oboroževanju, PO RAZGOVORIH NA BRIONIH odpoluje Nehru iz Pulja v Rim Včeraj je Nehru v spremstvu Tita in Kardelja obiskal Zagreb, Ljubljano, Postojno In Opatijo ter prispel sinoči na Brione - Danes bo objavljena izjaia e razgovorih Tito*Nehru Razgovori med indijskimi in Jugoslovanskimi predstavniki v Beogradu ob priliki Nehru- jevega obiska govori z Vzhodom, temveč «o, kot so pokazali zadnji tedni, znatno prispevali k izboljšanju mednarodnega položaja. EksgM Mi ubil bivSsga Tlsovens ministra MUENCHEN. 5. — V nekem poštnem uradu sta bili dve osebi ubiti, ker je eksplodiral paket, ki ga je neki moški nameraval odposlati. Pri eksploziji je bilo ranjenih 17 oseb, od katerih sta dve v smrtni nevarnosti. Ubit pa je bi! moški. ki je hotel pa Vet oddati, in neka ženska, ki je stala za njim v vrsti. Eksplozija je v poštnem uraidu napravila veliko škodo. Takoj po eksploziji je policija obkolila poslopje. V Zahodni Nemčiji je bilo že več poizkusov atentatov s pošiljatvijo paketov z eksplozivnimi snovmi. 2». novembra 1951 je eksplodiral paket v poštnem uradu v Eystrupu na Spodnjem Saškem in pri tem je bila ubita neka poštna uradnica. Nekaj ur pozneje je bil na enak način ubit ravnatelj lisla «Bremer Nachrichtenn. v nedeljo. Uničenih Je bilo okoli 30Q hiš, deloma ali po-t»pis. Anglija je tretja država polnoma poplavljenih pa je bilo 20.000 hiš. Okoli' 50.000 ljudi je brez strehe. Ameriški helikopterji so rešili več ljudi, ki so se zatekli na strehe. Pri reševnaju sodelujejo ameriški helikopterji skupno z japonskimi četami. Kakor javljajo oblasti, je največja nevarnost sedaj mimo. toda nastajajo težave s pošiljanjem živil in zdravil na prizadeta področja. Najbolj prizadeti vasi sta Sizunaj in Nii Kapu ob obali. Večina prebivalstva je zbežala na bližnje griče, ki »o sedaj obkoljeni z vodo. Voda je vieoka skoraj dva metra. LONDON, 5. — Lordska zbornica je danes soglasno o-dobrila nadrl zakona o ratifikaciji avstrijske državne pogodbe. Ker j« zakon spodnja zbornica 2« odobrila, bo se- daj predložen kraljici v pod- (po Avstriji in Sovjetski zvezi), ki je pogodbo odobrila. Spor zaradi ribolova med SZ in Anglijo LONDON, 5. — Sovjetska vlada je odklonila obnovitev angleško-sovjetskega sporazuma o ribolovu, ki je bil sklenjen leta 1930 za 25 let, in na podlagi katerega so britanski ribiči do sedaj lahko lovili ribe v vodah tri milje od sovjetske obale. V diplomatskih krogih spravljajo sklep sovjetske vlade v zvezo z razvojem sedanjih pogajanj med Sovjetsko zvezo in Japonsko, I>ri katerih Vžtrajž-jo japonski delegati,, da bi dosegli zmanjšanje obsega sovjetskih teritorialnih voda, ki je določen na 12 milj. ni zvezi in Slovanski demokratski zvezi v Gorici. Resolucija se glasi: Po dolgih pripravah preiskovalnega sodnika pri sodišču v Vidmu se je sestavila obtožnica proti 57 pripadnikom bivšega briško-beneškega odreda IX. korpusa, ki je bil sestavni del jugoslovanske zavezniške armade. Na podlagi te obtožbe je čedadsko sodišče pozvalo na zasliševanje te »obtožence«. Zasliševanje se je pričelo 5. julija. V zvezi s tem procesom ugotavlja Slovenska kulturno -gospodarska zveza s sedežem v Gorici sledeče: 1. da so priprave za proces proti nekaterim pripadnikom briško - beneškega odreda naperjene proti Slovencem v Beneški Sloveniji in proti vsem Slovencem v Italiji. Smatramo, da je ta proces ustrahovalni akt, ki ogroža obstoj slovenske manjšine; 2. da je to groba kršitev člena 16 mirovne pogodbe, ki pravi; »Italija ne bo preganjala ne nadlegovala italijanskih državljanov, zlasti pripadnikov oboroženih sil. če so v dobi od 10. junija 1940 do vstopa v veljavo mirovne pogodbe izražali svoje simpatije za stvar zavezniških in pridruženih sil. ali če so aktivno sodelovali v prid zavezniški vojski#; 3. da so priprave za ta proces huda žalitev vse borbe proti nacifašizmu, zaničevanje tistih, ki so se prostovoljno žrtvovali za zmago demokracije, za mir in sožitje med narodi. Slovenska kulturno - gospo, darska zveza je prepričana, da boste tudi vi zavzeli enake stališče ter prikazali jav-noati vse to dogajanje v pra vi luči, v luči resnice in pravic«. Vljudno Vas prosimo, da o vsebini tega dopisa obvestite Vaše centralno vodstvo. S spoštovanjem: predsednik: dr. Lambert Mermolja; tajnik: Miladin Černe. Včerajšnja resolucija odseka bivših partizanov iz Gorice ter današnja resolucija SKGZ spodbijata sleherno obtožbo, s katero skuša videmsko preiskovalno sodišče proglasiti za kriminalce biuše pripadnike briško-beneškega odreda ter jih tako snagraditis za vse žrtve in napore za uničenje nacifaiizma in za uveljavitev svobodoljubnih načel. Postavljanje bivših partizanskih borcev na zatožno klop predstavlja jasen poskus oživljanja /nšističnih idej; zaradi tega smo prepričani, da se bodo v tej akciji ramo ob rami znašli vsi tisti, ki so spoznali v fašizmu največje zlo za človeštvo in ki zaradi tega ne bodo nikdar dopustili kakršne koli oblike porajanja preživelih idej, najmanj pa bi mirno flledali, da bi se zagovorniki preteklosti dejansko lotili tvor. cev miru in svobode, kot se to skuša doseči prav s pripravami procesa proti bivšim pripadnikom briško-beneškega odreda. bremen v oboroževanju. i ranjena pa en urednik in ena Bonnu so zahodni izve- uo •- ZAGREB, 5. — Zagreb je priredil danes prisrčen sprejem premieru Nehruju, predsedniku republike in članom spremstva, ki so danes zjutraj prispeli z vlakom iz Splita v Zagreb. Na železniški postaji so visokega gosta ki je danes prispel v Zagreb, se je Nehru posebno zanimal za gospodarska vprašanja in vprašanja delavske samouprave. Dopoldne je premier Nehru v spremstvu visokih jugoslovanskih osebnosti obiskal tovarno »Rade Končar«, pozdravili visoki državni in , kjer se je zanimal za proiz- politični voditelji Hrvaške. | vodnjo in, se z delavci raz- zastopniki Jugoslovanske ljud-: govarjal o sistemu delavske Ske armade, javnega in kul- ; samouprave in razvoju tovar* turnega življenja in člani konzularnega zbora. Na poti od železniške postaje do dvora na Trgu StjePan» Radiča, je več desettisoč meščanov pozdravilo visokega gosta, ^led kratkim odmorom v dvoru je predsednik sabora Hrvaške dr. VI. Bakarič izročil premieru Nehruju, guapc Gandhi, elanom spremstva in indijskim novinarjem • razna darila. V, prisrčnem razgovoru, ki se ga je udeležil tufdi državni tajnik Koča Popovič, ne- Po ogledu tovarne, kjer so mu delavci izročili razna darili), se je predsednik Nehru udeležil .vojaške parade enot zagrebške garnizije na zagrebškem , letališču. Ob 12.15 je predsednik Nehru v v premstvu Edvarda Kardelja odpotoval s posebnim vlakom proti Ljubljani. Predsednik republike maršal Tito je it Zagreba odpotoval na Brione, kjer je nocoj prjčakal in pozdravil predsednika Nehru-j*. Kljub deževnemu vremenu je Ljubljana danes popoldne ob 15.30 priredila predsedniku Nehruju prisrčen sprejem. Na železniški postaji so visokega gosta pozdravili najvišji državni in politični zastopniki Slovenije pod vodstvom predsednika izvržnega sveta Slovenija dr. Marjana Breclja, zastopnika JLA ter kulturnega in javnega življenja. pionirji so visokega gosta zaspli s cvetjem. Iz Ljubljane je predsednik Nehru s hčerko v spremstvu Edvarda Kardelja odpotoval skozi Postojno in Opatijo na Brione, kamor je prispel nocoj. in kjer bo imel v četrtek tiskovno konferenco. Na vsej poti so predsedhika Nehruja pozdravljali slavoloki, zastave in vzkliki ljudstva. V četrtek bo Nehru s hčerko odpotoval z letališča pri Pulju v Rim. denci danes odobrili poročilo o spremembah, ki se jim z^’-jo potrebne pri Edenovem načrtu za obnovitev nemške e-notnosti. V uradnih virih doslej niso hoteli dati nobene podrobnosti o vsebini tega poročila. ki ga morajo proučiti in potrditi še zainteresirane vlade, preden bo lahko postalo osnova za diskusijo na bližnjih razgovorih z 7,SSR v Ženevi. V diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da poročilo P°7 trjuje načelo, da mora priti do svobodnih volitev v vsej Nemčiji pred ustanovitvijo e-notne nemške vlade. Medtem s* odbor predsednikov parlamentarnih skupin Bundestaga »e vedno ni mogel sporazumeti o dnevu drugega in tretjega čitanja zakona o prostovoljcih. Kot je mano, bi Adenauerjev« večina hotela, da bi bil zakon dokončno izglasovan pred 18. julijem, ne toliko, ker Bundestag takrat začne poletne počitnice, temveč ker želi, da bi bil zakon odobren pred začetkom konference štirih v Ženevi. Socialdemokratska opozicija je zavrnila predlog, naj se debata v drugem in tretjem čitanju začne 15. julija. Jutri popoldne se bo 'voditelj socialdemokratske opozicije Ollen-hauer sestal s kanclerejm Adenauerjem. Toda kljub vladnim kompromisnim predlogom (znižanje števila prvih prostovoljcev na 8000, omejitev začasne veljavnosti zakona do konca leta namesto do 31. marca 1958, prepustitev vrhovne-_ ga poveljstva oboroženih sil predsedniku republike namesto kanclerju) je kaj malo možnosti, da bi Adenauer pregovoril cocialne demokrate, naj sodelujejo x vlado v vprašanju odobritve tega prvega zahodnonemškega vojaškega zakona. Adenauer je dal intervju francoskemu tedniku «Carre-four». V izjavah pravi zahod-nonemjki kancler, da bi «o-mejitev oborožitve in nadzorstvo nad njo, ki ju je zvezna republika odobrila s podpisom pariških sporazumov, morala biti osnova vsakršnega splošnega evropskega varnostnega sistema#. Adenauer dodaja, da ie nekaj pogojev, ki mora.io biti izpolnjeni, če naj bo tak varnottni sistem učinkovit. Predvsem bi morala biti Nemčija združena, v varnostnem sistemu pa bi morale sodelovati tudi 7.DA. Po kanclerjevem mnenju nemške združitve ni mogoče obravnavati ločeno od celotne problematike, ki jo ustvarja mednarodna napetost. Nadalje zatrjuje Adenauer, da se mora izpolnjevanje pariških sporazumov nadaljevati vzporedno s pogajanji z ZSSR. ker ti sporazumi, pravi Adenauer, niso v nasprotju s raz- tajnica. Atentator je bil odkrit in je bil osbojen na dosmrtno ječo. 28. marca je bil preprečen atentat na kanclerja Adenauerja. Neki neznanec je izročil dvema dečkoma paket, naj bi ga oddala na pošti. Dečka pa sta paket izročila policiji. Pri odpiranju je bil ubit en član policije. Predstavnik policije te nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da je moški, ki je bil ubit pri eksploziji v poštnem uradu, bivši slovaški minister v Tisovi vladi Matuš Cermak. Bil je prosvetrti minister v Tisovi vladi, nato pa poslanik pri Hitlerjevi vladi. Leta 1945 je bil v CSR aretiran zaradi ko-laboracionizma in je bil izpuščen leta 1948 ter se je nato izselil v Zahodno Nemčijo, kjer je deloval med češkoslovaškimi emigranti. Predstavnik policije Je pripomnil, da ne more z gotovostjo potrditi, da gre prav za bivšega ministra Cermaka. toda ni hotel tega niti zanikati. Dejal je tudi, da Cermak ni mislil paketa odposlati, pač pa da ga je pravkar dvignil, ko je eksplodiral. Na policiji izjavljajo, da se nič ne ve, kdo in od kod je poslal zavoj,; v keterem je bil peklenski »troj. priče zatrjujejo, da je Cermak dvignil zavoj v poštnem uradu, v katerem je bilo okoli 40 oseb, in ga je položil na mizo. Zdi se, da je zavoj eksplodiral. ko ga je Cermak odprl Eksplozija je prostore popolnoma razdejala M. Pijade - V. Bakarič na čelu parlamentarnih delegacij ki obiščejo SZ in Zah. Nemčijo Zaključeno je zasedanje zvezne ljudske skupščine SgMeif mm ladje v Soli . SPLIT, 5. — Soproga pred sednika republike Jovanka Broz je danes kumovala največji jugoslovanski potniški ladji, ki je bila doslej zgrajena v domačih ladjedelnicah. Ladja je dobila ime »Jugoslavija#. Ladja ki je bila & wh in okriijnih odborov, zgrajena v ladjedelnici »Split#, ima 2.600 brt, je 90 metrov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Na današnji skupni seji je zvezna skupščina izbrala delegaciji, ki bosta obiskali Zahodno Nemčijo in ZSSR. Delegacijo, ki bo vrnila obisk zahodnmn nemškim parlamentarcem, oo vodil predsednik Zvezne skupščine Moša Pijade. Sovjetsko zvezo pa bo na vabilo vrhovnega sovjeta obiskala 17-član-ska delegacija pod vodstvom predsednika sabora Hrvatske Bakarič«, Zvezni izvršni svet je seznanil skupščino z delom skupnih komisij zveznega izvršnega sveta in skupščinskih odborov, in sicer komisije i» predpise o delovnih odnosih, za predpise o delavski samoupravi, za pripravljanje predpisov o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, komisije za predpise o organizaciji državne uprave in nameščen-»kega sistema. Komisija za predpise o delavski samoupravi je pripravila nov zakonski načrt, ki predvideva med drugim referendum o vseh vprašanjih, ki so zelo važna za podjetja, zatem ustanovitev delavskih svetov in ' upravnih odborov v posameznih obratih. NačH točno . razmejuje delokrog in odgovornost delavskega. u-pravnega odbora in direktorja. Komisija za predpise o invalidskem in pokojninskem zavarovanju sodi, da je treba rešiti vprašanje rehabilitacije invalidov sposobnih za delo. Komisija za organizacijo državne uprave iu nameščen-skega sistema je med drugim razpravljala tudi o vprašanju uvedbe stalnosti nameščencev, ki so določeno število let v državni službi. Komisija predvideva nov način razvrščanja državnih nameščencev v plačne skupine. Zvezni svet in svet proizvajalcev sta popoldne na ločenih sejah sprejela zakon o pristojnosti novih ljudskih ob- dolga in, 13 m široka in lahko vozi z brzino 18.5 morskih milj na uro. Ladja je naj-moderneje urejena. Poleg kabin z 203 posteljami ima več salonov, 2 kavarni, 2 restavraciji, stekleno verando, bar s prostorom za ples, teraso za sončenje, prhe in drugo opremo. Velike poplave na Japonskem TOKIO. 5. — Pri poplavah. k; so uničile številna področja otoka Hnkaido na Japonskem, je zgubilo življenje 12 ljudi. Poplave uo nastale zaradi deževja, ki se j« začelo k' bodo začeli delovati 1. septembra, nadalje zakon o štipendijah študentov in učencev. Zakon o pristojnosti novih občinskih in okrajnih odborov prenaša številne dosedanje funkcije okrajev v pristojnost občin. V svetu proizvajalcev je član zveznega izvršnega sveta Osman Karabe-govič v odgovoru na vprašanje, kako je z vprašanjem predvojnih in vojnih dolgov Zahodne Nemčije, prikazal zgodovino pogajanj za rešitev tega vprašanja, ki ni rešeno zaradi zavlačevanja zahodno-nemške vlade. Zahodnonemška vlada doslej še ni dala svojega predlog«, ki ga je obljubila že januarja. Zvezni izvršni svet po podvzel ustrezne korake, ce bo zahndnonem-ika vlada š« nadalj* zavlr čevala rešitev tega vprašanja. Z današnjimi sejami se je končalo plenarno zasedanje skupščine; skupčinske počitnice bodo trajale do 15. septembra. Generalni tajnik mednarodnega instituta za primerjalno pravo v Rimu, Mateucci, je izjavil jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu, da bi želel v jeseni obiskati Jugoslavijo ter z jugoslovanskimi profesorji in strokovnjaki proučiti problem poenotenja notranjega jugoslovanskega prava in problematiko svetovne unifikacije, s katero se ukvarja institut v Rimu po nalogu OZN. Z jugoslovanske strani je bil obisk sprejet. B. B. Francoska skupščina odložila razpravo o Alžiru PARIZ. 5. — Na predlog neodvisnega republikanskega poslanca za Atžir Chevalliera je francoska narodna skupščina danes s 356 glasovi proti 236 sklenila odložiti razpravo o 'Alžiru do konca meseca, ko bodo razpravljali o načrtu zakona o izjemnem stanju v Alžiru. Chevallier je izjavil, da je potrebno čakati, da se vrne v Francijo preiskovalna komisija notranjega ministrstva, ki bo prihodnje dni odšla v Alžir, zato da bo mogoče na podlagi poročila komisije imeti vse potrebne podatke. Republiški svet pa je danes zopet izvolil za svojega predsednika Gastona Monnervil-lea. MOSKVA. 5. - Sovjetski zunanji minister Molotov •* je danes vrnil v Moskvo z izrednega zasedanja t_)ZN v San Franciscu. Peku Donuja «Msislen> i tpo;iciio BUENOS AIRES, 5. — Predsednik argentinske republike general Peron je danes govoril po radiu iz svojega urada v vladni palači. Opozicijskim strankam je ponudil politično premirje. Izjavil je, da so voditelji upora računali na pomoč skupin civilistov, ki to jih zbrali v nepolitičnih krogih. «Politične sile, je dejal Peron, se kot take niso udeležile upora, čeprav so nekatere osebe to napravile kot privatniki#. Omenil je tudi. da še vedno obstaja neka površna agitacija, ki pa jo bo čas zabrisal, kajti ljudstvo in odgovorni politični krogi so mirni, Peron je med drugim izjavil, da se mora »pravica ljudstva uveljaviti izključno » sklepi večine#, ter je nato pozval na skupno sodelovanje; »Pčronisti in protiperonisti imajo nekaj skupnega. Potrebno je, da se vsi združijo#. Dodal je. da se je vlada do sedaj borila proti nasprotnikom z vsemi eredstvi, «ker je bilo več vzrokov, da so jih imeli za pristaše nasilja#. »Toda zadnji dogodki so spremenili to stališče, ker politične stranke kot take se niso udeležile neredov#. Zatem je Peron izjavil, da je pripravljen joslušati ljudi, «ki se zavedajo svoje odgovornosti#. in da ne bo težko dose- či sporazum, ker ne verjame, da bi nasprotniki »želeli uničenje dosedanjih pridobitev#. «Pod tem pogojem, je dodal govornik, bi lahko prišlo do sporazuma o obliki politične akcije in o koeksistenci med režimom in opozicijo. Mi nudimo roko nasprotnikom. Oni naj odločijo, ali sprejmejo ponudbo. Da dokažem dobro voljo in našo disciplino, pozivam vse naše tovariše, naj sklenejo premirje v politični borbi#. ŽENEVA, 5. — Danes se je začelo v Ženevi 20. zasedanje gospodarskega socialnega sveta OZN. V soboto bo B. Russell objavil Einsteinovo duhovno oporoko Angleški filozof Bertrand Russel je obvestil več sto novinarjev iz vsega sveta, da bo v soboto, pred konferenco štirih v Ženevi, prečital izjavo osmih znanstvenikov o atomskem in vodikovem orožju, ki jo je tik pred svojo smrtjo odobril in podpisal tudi Albert Einstein LONDON, 5. — Na pobudo znanega angleškega filozofa lorda Bertrand« Russella bo v soboto objavljena izjava o atomskem orožju, ki jo je podpisalo osem slavnih znanstvenikov, med njim tudi Albert Einstein nekoliko pred svojo smrtjo. 83-letni Her-trand Russell, ki je bil Einsteinov prijatelj, je za soboto sklical tiskovno konferenco, na katero bo prečital to izjavo, ki velja za Einsteinovo duhovno oporoko. V pismu, ki ga je poslal več sto novinarjem vsega sveta, pravi Russell, da bo v soboto prečital omenjeno izjavo in da bo »prikazal več načrtov v zvezi s to izjavo ter odgovarjal na vprašanja, ki bodo glede tega postavljena#. Na številna vprašanja novinarjev Russell ni hotel povedati drugega, njegova žena pa je dodala, da j« izjava osmih znanstvenikov «o-snovne važnosti za vse — za vas, zame, za vsakega človeka na svetu#. Einstein je v zadnjih letih svojega življenja dal več u-žaloščenih izjav zaradi načina, kako svet, ki je prestal že toliko groznih vojn, izkorišča svoje iznajdbe. Pri tem je Einstein izražal obžalovanje, da je sam ustvaril znanstven« osnove za odkritje atomskega orožja: »Vodikova bomba pomeni samo bistvo zla. In jaz sem bil tisti, ki je prvi pritisnil na gumb«. V drugi izjavi je dejal; »V odločilnem trenutku bom govoril. pričakujem ta trenutek, ko bo treba kričati z vso silo, ki mi je ostala#. Vendar je Einstein umrl, preden je utegnil izdati svoj proglas o vodikovem orožju. Pač pa je odobril in podpisal izjavo osmih znanstvenikov. Bertrand Russell pravi še v svojem pismu novinarjem, da je sklenil objaviti izjavo tik pred začetkom ženevske konference štirih velikih. Lord Bertrand Russell je od nekdaj zagovarjal pacifistične ideje; zaradi njih je bil med prvo svetovno vojno tudi zaprt. Po zadnji vojni se je zavzemal za skupno svetovno vlado. Leta 1950 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Razgovori o Malti LONDON, 5. — Ze tretji teden se vodijo v Londonu razgovori med britanska vlado in delegacijo Malte, v kateri so zastopniki vlade in opozicije. Razgovori se nanašajo na bodoči položaj otoka. Malteško delegacijo vodi ministrski predsednik Mintoff. Danes so o zadevi govorili tudi na seji angleške vlade, ** J1 je predsedoval predsednik Eden. Zunanjega ministra, ki je sedaj v Strass-bourgu. pa je nadomeščal državni tajnig Reading Maiteštca vlada želi, da bi Malta postala del Velike Britanije in da bi dobila položaj, kakršnega ima Severna Irska, ki ima svoj lastni parlament in svoje zastopnike v britanskem parlamentu. Angleška laburistična parlamentarna skupina je soglasno •sprejela predlog Attleeja naj brezpogojno podpre zahteve malteške laburistične vlade lem zahtevam je naklonjen tudi del britanske vlade, med katerimi tudi predsednik E-den. Malteški nacionalisti, ki jih vodi Borg Olivier. pa zahtevajo avtonomijo tega domi-niona. Proti zahtevam enih in drugih pa so nekateri člani britanske vlade, ki zagovarjajo nadaljevanje angleškega imperializma ob podpori desničarske skupine. To je ista skupina, ki se je odločno upiral« sporazumu za evakuacijo področja Sueškega prekopa Verjetno pa je, da ho Ede-nova teza prevladala in da bo prišlo do sporazuma. Za jutri je določen nov plenarni sestanek med britansko ia malteško delegacijo. primorski dnevnik • POMI1MRI DIRVI Na današnji dan je leta 1825 utonil v Savi Matija C op. i m m»m \ — a — i 8. julij* 1M» Danes, SREDA 6. Julija Izaija, Domogoj Sonce vzide ob 4.22 in zaton« ob 19.58. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide" ob 20.35 in zatone ob 5.30. Jutri, ČETRTEK 7. julija VMibald, Negoda PO 47. DNEVU STAVKOVNE BORBE VARILCEV LADJEDELNICE SV. MARKA URADNO POROČILO UPRAVE VELESEJMA Vse tržaško javno mnenje soglasno v zahtevi po pravični rešitvi spora v CRDA Občinski svet izglasoval resolucijo z zahtevo do intervenciji gen. komisariata v sporu Žene stavkajočih na ravnateljstvu CRDA - Zaostritev poloiaja tudi v konopljarnii Na svoji včerajšnji seji je tržaški občinski svet soglasno sprejel naslednjo resolucijo: 1 Tržaški občinski svet, živo zaskrbljen zaradi zelo resnega sindikalnega spora v ladjedelnici Sv. Marka UPOŠTEVAJOČ, da ta spor prizadeva vse tržaško gospodarstvo, oškodovano zaradi možnosti popolnega Zastoja v eni izmed njegovih največjih industrij; POUDARJAJOČ RAZEN TEGA, da se v takih podjetjih, POSEBNO pa v podjetju IRI, ni mogoče odpovedati nenadomestljivi funkciji zakonitega predstavništva delavstva, če se hoče zajamčiti normalno proizvodno delo; SOLIDAREN s prebivalstvom, prizadetim po resnih gmotnih težkočah, ki Jih ni mogoče več prenašati ZAHETEVA od vladnega generalnega komisariata, naj takoj poseže vmes in skliče prizadeti stranki, da se spor reši v duhu in s spoštovanjem demokratičnih in socialnih načel, ki so potrjena v ustavi. Kot mo že poročali, so stavkajoči varilci ladjedelnice Sv. Marka sprožili tudi akcijo, s katero hočejo čim bolj seznaniti javno mnenje z vzroki spora z ravnateljstvom CRDA ter pridobiti tako podporo in solidarnost čim širših slojev tržaškega prebivalstva. V. soboto so se obrnili na tisk, v ponedeljek se je delegacija varilcev, v kateri 10 zastopani predstavniki obeh večjih sindikatov, zglasila na sedežih krščanske demokracije, socialdemokratske stranke in komunistične stranke. Včeraj pa se je ista stranka obrnila na liberalno, republikansko in socialistično stranko. Predstavnik liberalcev se. je samo delno strinjal z zahtevami varilcev, medtem ko so predstavniki republikancev in socialistov izrazili z varilci popolno solidarnost- Predstavniki socialistov so razen tega obljubili varilcem vAt svojo podporo, pohvalili njihovo vztrajnost v borbi in jih hrabrili, naj nadaljujejo stavko, dokler se ne bo ravnateljstvo odpovedalo svojim krivičnim ukrepom. Delegacija varilcev je šla tudi k škofu Santinu. Zene stavkajočih varilcev pa so sle na ravnateljstvo CRDA, da bi tam izrazile svoje zahteve. Sprejel jih je inž. Visin-tini, ki je najprej poslušal njihove pritožbe, nato pa pokazal zanje popolno nerazumevanje. Na njegove neupravičene izjave so žene delavcev odgovorile, da niso prišle prosit pomoči niti usmiljenja ter da terjajo pravico in so hotele samo povedati, da so popolnoma solidarne s svojimi da odobravajo njihovo pravično borbo, s katero branijo tudi življenjsko raven družin. Danes ob 10. uri dopoldne bo na sedežu Delavske zbornice sestanek stavkajočih delavcev, na katerem bodo proučili položaj in razpravljali o morebitni razširitvi in zaostritvi stavke. Ob tej priložnosti bodo razdelili delavcem četrti obrok podpore. V zvezi s položajem v CRDA bo danes sestanek sindikalnih aktivistov Delavske zveze in Tovarne strojev, jutri ob 16.30 pa sestanek sindikalnih aktivistov iste sindikalne organizacije iz ladjedelnice Sv. Marka. Stavkajočim delavcem so poslali včeraj solidarnostno brzojavko delavci podjetja ANSALDO iz Rivarolo Ligure. * * * V Tržaški konopljarni, v kateri so konec preteklega leta odpustili nad 100 delavk, ker so ukinili eno delovno izmeno, se položaj zopet zaostruje. Ze ob takratnih odpustih je ravnateljstvo izjavilo, da bo moralo meseca julija ali avgusta sploh zapreti tovarno, če ne dobi jute po znižanih cenah. O zapori podjetja sedaj ne govorijo, toda ravnateljstvo je napravilo načrt, po katerem bi morale najsposobnejše delavke delati na 8 namesto dosedanjih 4 statvah, pri čemer bi jim dodelili pomočnico. Manj sposobne delavke pa naj bi delale na 6 statvah, toda brez pomočnice. To bi lahko zopet vplivalo na delovne izmene in bi utegnilo privesti tudi do no- vih odpustov. Zato je razumljivo, da podobne govorice zelo zaskrbljajo delavke, ki ne vidijo v tem 1« povečanja že tako hudega izkoriščanja, marveč tudi možnost, da pridejc v kratkerh tudi ob zaposlitev. Ravno zato je dolžnost sindikalnih organizacij, da budno spremljajo položaj v Tržaški konopljarni. da ne bo neljubih presenečenj. e * * Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki sindikatov in Tržaškega farmako-terapskega zavoda ter razpravljali o odpustu petih u-radnic. Sindikalni predstavniki so odpustom ugovarjali, toda predstavniki ravnateljstva so izjavili, da jih ne prekličejo, češ da je ravnateljstvo storilo že dovolj, ko je znižalo njihovo število od devet na pet. Pri tem sp se tudi izgovarjali na resen finančni položaj in dejali, da bi podjetje propadlo, če bi moralo obdržati v službi omenjene u-radnice. Promef vozil pri začasnem tržišču na Trgu D. degli Abruzzi Spričo bližnje začasne postavitve zelenjadnega trga na debelo na začetku Trga Duca degli Abruzzi je bilo treba podvzeti nekatere ukrepe, da se zagotovi nemoteno gibanje in postajanje vozil bodisi v notranjosti kot tudi v bližini trga. Ti ukrepi so; — vozila bodo imela dostop do začasnega trga skozi poseben prčhofl. ki ne bo ožji od 6 m, gibanje vozil v notranjosti trga pa bo enosmerno na prehodnem cestišču, ki ne bo ožje od 8 m; — na levi strani dostopa za vozila bo rezerviran vhod za pešce, ki bo širok 1.50 m; — na naslednjih mestih bo prepovedano parkiranjp vozil od 24. do 9. ure razen za vozila tržišča samega; Ul. Valdirivo desna stran na odseku med Trgom Duca degli Abruzzi in Ul. Trento; Ul. Torrebianca. desna stran na odseku med Trgom Duca degli Abruzzi in Ul. Trento; Ul. Machiavelli, desna stran na odseku med Trgom Duca degli Abruzzi in Ul. Trento; Ul. Rossini, desna stran na odseku med novim mostom in Ul. Trento; Ul. Bellini, leva stran na odseku med novim mostom in Ul. Cassa di Risparmio; — črtkana črta bo nakazovala vozilom smer dohoda na trg, v notranjosti trga pa bodo nakazovale vozilom pot črtkane puščice na tleh. O V občinski dvorani za dražbe bo v dneh 5., 12. in 19. t. m. v treh turnusih javna dražba za dodelitev dobave drv za kurjavo (3 x 5000 stotov). Vse informacije se dobe v sobi 94. 203 ob-I finskega pogodbenega urada. Velika udeležba poslovnih ljudi iz držav neposrednega zaledja V zadnjih sedmih dneh so prodali nad 95.000 vstopnic Skupni obisk velesejma za 10 odstotkov večji kot lani Uprava velesejma je včeraj . 10 odstotkov višji. V zadnjih v uradnem poročilu objavila sedmih dneh so prodali 95.000 nekatere zaključne" številke. | vstopnic. ki prikazujejo rezultat letoš-1 Zelo živahna je bila vele. njega VII. tržaškega mednarodnega velesejma. Na velegejmifrje sodelovalo skupno 1444 razstavljavcev, 24 tujih držav, med katerimi H držav s kolektivnimi razstavami. K tem številkam je treba prišteti še sledeče; na velesejmu so registrirali 1814 poslovnih ljudi, ki so se zadržali v Trstu ves čas trajanja velesejma. Velika večina je prispela iz zalednih držav, medtem ko jih je 52 prišlo v Trst iz Levanta in Srednjega vzhoda. Obisk velesejma je bil v primerjavi z letom 1954 za VAŽNA IZJAVA DR. ZACCHIJA V OBČINSKEM SVETU da gre za virus paralize! Obseg obolenj ni prešel meja normalnih letnih pojavov, le um^UvPft J« ’ Svetovalka Gruber Benco prote stira proti preiskavam pri bivših uslužbencih ZVU _____L______L__i - *--------------—————)7Uš <»)«». j. - z.a nujno.’ da obveati obtin.eke sdetovklee 'V1 in Na včerajšnja seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za zdravstvo in higieno dr. Zacchi podal poročilo o sedanjem pojavu množičnih o-troškjh obolenj Dr. Zacchi je dejal, da ga »talijo sprašujejo o tej bolezni ih 'da zdto smatra o tem o javnost. Po njegovih izjavah so do včeraj zvečer ugotovili 31 primerov obolenj za otroško paralizo (1 primer v Dolini). Poudaril je, da je treba upoštevati, da se dosedanje število otroških obolenj te bolezni drži še vedno v mejah normalnih letnih pojavov. Razlika je samo v obliki bo- IZJflVA PREDST HVNlK** Kf ESI URE OB ARETACIJI DEKLEVE DRŽAMI! TOŽILEC DE SPOŠTUJE miroune DogodBe in memoranduma! Državni tožilec je Izdal nalog za aretacijo*)(l|iib pismenemu sporočila Polamare, da veljajo določbe Memoranduma tudi za kazniva dejanja, storjena pred podpisom Memoranduma V zvezi z aretacijo partizanskega borca, pripadnika GAP, Igorja Dekleve, pod obtožbo, da je 24. aprild 1.94.5 v spopadu s pripadniki zloglasne lobistične kvizlinške Col-lottijeve tolpe in v samoobrambi streljal proti enemu izmed agentov, ki je kasneje zaradi rane umrl, je predstavnik kvesture dr. Uartolini dal včeraj za tisk izjavo, v kateri je rečeno, da so Igorja Deklevo aretirali funkcionarji letečega oddelka kvesture na osnovi zapornega naloga, ki ga je izdal državni tožilec. Po mnenju dr. Bartolinija bo prišlo do razprave in da bo edino sodna oblast pristojna, da izpusti ali pa ne Deklevo na začasno svobodo. Nalog za aretacijo partizana Dekleve je izdal državni tožilec, torej listi visoki sodni funkcionar, kateremu je sam vladni gen. komisar dr. Pala-rnara pisnsene sporočil, da veljajo določbe mčmirantitt m»* tudi za vsa kazniva dcJ|nj.,.Jjn)0, dolga ki so bila izvedeva pred podpisom memoranduma, čeprav memorandum ni bil še for-malno uveljavljen. To pomeni, da državni tožilec ne s posluje svečano podpisanih obvez londonskega memoranduma, ki prepoveduje preganjanje. sleherne osebe, ki je storila katero koli dejanje v o-kviru borbe za rešitev tržaškega vprašanja; to pomeni, da državni tožilec ne spoštuje člena 15 mirovne pogodbe z Italijo, ki se je svečano oboe-zala, da ne bo sodno preganjala italijanskih državljanov, ki so od 10. junija pa do vstopo mirovne pogodbe v veljavo podvzemali akcije v korist zavezniških oboroženih sil. To skratka pomeni, do se državni tožilec v Trstu požuižpa na vse le svečane akte in na same italijanske zakone, raztegnjene tudi na Trst, da gre mimo njih kot da jih. ne bi bilo oz- da ostentativno ravno v diametralnem ria- iz rijih o čemer prsen vrsta načrtnih aretacij r», kjer »o sodelovali ambasadorji vseh a-rabskih držav. Poleg tega so uspele tudi različne druge manifestacije, kot zasedanje o proučevanju trga, manifestacije ob dnevu posvečenem K 2, zasedanje o steklu in keramiki, zasedanje Združenja obrtnikov Treh Be-nečij in zasedanje trgovinskih zbornic. • » •a-/^rT~7 - Aretiran zaradi nasilnosti Preveč vina spravi marsikoga za rešetke. Tako se je zgodilo ludi 43-letnemu Brunu Antonacu od Spodnje Magdalene 726. ki so ga aretirali in prijavili sodišču zaradi groženj lastnemu sinu,1 slabega ravna-jna z družino in groženj javnemu fiirikcionarju. Organi javne varnosti so med preiskavo ugotovili, da »e Antonac že celih sedem let večkrat vrača domov vinjen in da surovo ravna z ženo. S preiskavo pa so začeli, ker se je njegova zena Marija v soboto pritožila policiji, da je spodil od doma njo in sina. Omenjenega dne se je Antonac vrnil domov ob 13. uri. Bil je ze nekoliko vinjen in je zahteval od žene denar. Začel se je prepir. Sin je branil mater, mož pa je zagrozil ženi z nožem. Vzela sta mu ga iz rok. nato pa mu dala nekaj denarja. da je lahko spet odšel na kvartinčke. Vrnil se je zvečer in se je spet začel prepirati. Zena in sin sta ga hotela pomiriti in sta zato šla iz hiše. a ni zaleglo. Ko sta se hotela vrniti, v hišo. jim je Antonac prepovedal vstop. Zaskrbljena žena ga je nato šla prijavit na policijo.1 Agenti javne varnosti »o takoj prišli na mesto, pozvali Antonaca, naj iim odpre vrata, moz pa ga je imel pod klobukom in je zagrozil agentom, naj ne vstopijo, ker da ima pri sebi nož. Toda v kratkem se je potolažil, odprl vrata in odšel z agenti. Pri zasliševanju je priznal svojo krivdo, zanikal pa je, da bi grozil sinu z nožem. Z avtom v črevo Včeraj se je okrog 18. ure 27-letni Vittorio Gandus iz Mi-ramarskega drevoreda 25 peljal po Barkovljanski cesti. Krenil je proti pokopališču, toda zaradi spolzke ceste in ker je verjetno pritisnil na zavore. se je z. avtom zaletel v drevo. Sunek je bil zelo močan in si je Gandus zlomil obe nogi ter spodnjo čeljust ter dobil pretres možganov. Z rešilnim avtom so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo ozdravel v treh mesecih, če ne bo komplikacij. Ko se je včeraj popoldne 52-letni Gaetano Grillo iz Ul. Campanelle 253 peljal z lam-breto po Miramarskem drevoredu je hotel prehiteti avto. ki ga je pred njim vozil 4fi-letni Giovanni Martinolli iz Ul. Mazzini 13. pa ni imel sreče. S svojim vozilom je zadel v avto. zletel na cesto in se precej opraskal po obrazu, kolenih in rokah. Martinolli mu je priskočil na pomoč in ga odpeljal z avtom v glavno bolnišnico, SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE t.n Tržn&ko ozemlje #■’ : —------------------------ -----------j— Velika uprizoritev na prostem ria stadionu »Prvi maja, Vrdelska cesta 7 CARLO GOLDONI ,.PRIMORSKE ZDRAHE" (•LE BARUFFE CHIOZZOTTE#) Ponašil dr MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIR Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA Godi »e v primorski vasi v starih časih, UPRIZORITVE DANES I. In JUTRI 7. Julija Naslednje predstave bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu. Pričetek ob 21■ uri — konec do 23-30 ure. Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tainburaški zbor iz Rocola Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. .ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu. Danes zvečer odpelje na predstavo poseben avtobus (La Stradale) iz Doline skozi Boršt ob 29. uri. Povratek takoj po predstavi skozi Boršt v Dolino. Ker Je zaradi slabega vremena včerajšnja predstava odpadla, veljajo kupljene vstopnice za danes zvečer. NASTOP GOJENCEV tržaškega konservatorija Včeraj zvečer Je italijanski državni glasbeni zavod prired.l zaključno produkcijo svojih gojencev v dvorani »Ridotto« gledališča «Verdi». Nastopili so pretežno pianisti, l oboist, pihalni ansambel (oboa, klarinet in fagot) ter šolski pevski zbor. Posamezni gojenci so pokazali že veliko mero zrelosti ln mojstrski nastop, skoraj vsi pa lepo izdelano tehniko Šolski pevski zbor, ki ga je deloma spremljal mali godalni ansambel, je pod vodstvom prof. Bugamellija m-tonančno čisto in muzikalno izvajal dela Mozarta, Nicolinija, Sporttinija in Hayd-na. Danes otvoritev razstave ladjedelniške umetnosti Danes S. julija bo ob 18. uri v veliki dvorani tržaške trgovinske in industrijske zbornice prva razstava ladjedelniške umetnosti. V dvorani bo razstavljenih 350 modelov ladij, ki prikazujejo razvoj ladjedelništva od egipčanskih bnuk 5tt »šiaa.stije iz 2500 pred Kr. Tbjstvoni do vrličastVie le« talonosij^e .«Foreslal», proizvoda najmodernejše tehnike. Razstava je' dold tržaških diletantov, ki so včlanjeni v pomorsko združenje «Aldeba-ran». Nove znamke Od 7. t. m. bodo v prodaji pri filatelističnem okencu na glavni poiti naslednje nove znamke, tiskane na novem filigramskem papirju z zvezdnato podlago: Serija «11 a I i a turrita« za lir 13 in 60; serija »Itašia »1 lavoro« za lir 30; ekspres za lir 50 in zračna pošta za lir 100. O 4. t. m. se je v občinski umetnostni galeriji zaključMa razstava slikarja Glannija Brti-riattaja. Isti, večer pb 20. uri je bila j itžfebana vstopnica št. 1717, katere Mstdik bo dobil slikarjevo' umetniški)' sliko. VEDHO POGOSTEJŠI PROTESTI ZARADI GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V resni nevarnosti zaradi oadca z lestve Včeraj se je hudo ponesrečila 9-letna Maria Motta iz Mi-ramarskega drevoreda 19. Deklica je brezskrbno zlezla na lestev, ki jo j* njen oce rabil za pleskanje, pa je nerodno padla z višine 2 m in si verjetno prebila lobanjo. Takoj so jo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na kirurški oddelek, toda ne vedo če ji bodo lahko rešili življenje, ker je dobila tudi hud pretres možganov. Gporče v je najirettrtfin. antifašistične tržaške javnosti je spričo takega ravnanja sodnih in policijskih ob lasti povsem upravičeno posebno še, ker so vse dosedanje zahte-!tft, da se preneha :l preganjanjem ljudi, ki so se aktivno borili proti oboroženim nacifa-šističnim formacijam, bile brezuspešne. Tudi Zveza partizanov za Tržaško področje s sedežem, v Ul. Canova je včeraj izdala ogorčen protest zaradi aretacije Igorja Dekleve, tki Žali ne samo junaškega borca, pač pa vse odporniško pihanje« in napoveduje tudi formalen pro. test pri odgovornih oblasteh, da takoj izpuste Deklevo na svobodo in s tem popravijo krivico, ki mu je bila storjena. Pred splovifvijo v ladjedelnici Sv. Justa V ladjedelnici Sv. Justa pripravljajo splovitev 1.600-tonske motorne ladje, katero grade na račun ladjedelnice same in za katero še niso dobil) brodarja. Ladjo bodo splovili 20. julija ter na izpraznjeni splovišču pričeli graditi motorno ladjo, ki nosi konstrukcijsko številko 45 in Tudi mali in srednji industrijci opozarjajo vlado na njene obljube Brazposeinost vedno večja, vedno manj sredstev v obtoku, padanje naročil, upadanje privatne pobude - Zahteve po prosti coni in vrnitvi rotacijskega fonda ERP Izvršni odbor federacije male in srednje industrije je na prvem zasedanju po občnem zboru, ki je bil 27. junija, sprejel daljšo resolucijo, v kateri opisuje rečen gospodarski položaj V resoluciji ugotavljajo, da tržaško gospodarstvo vedno bolj propada, kar prihaja do izraza v brezposelnosti, ki je višja kot v kateri koli drugi pokrajini, v postopnem znižanju sredstev, s katerimi razpolagajo podjetja, v stalnem znižanju naročil, pomanjkanju prometa, in upadanju privatne pobude. Vsako nadaljnje zavlačevanje izvrševanja vladnih ukrepov lahko privede do nevarnih posledic, katerih ne bo lahko ozdraviti. Zaradi tega srednji in mali industrijci ponovno pozivajo vlado, da se takoj izvrše ukrepi, katere je sprejel ministrski svet v oktobru preteklega leta. Posebno paž-njo posveča resolucija rotacij- katere gredelj so postavili ob ^ prisotnosti ministra za trgo- j sitemu fondu, kot tudi special. vinsko mornarico Tambronija. . nemu fondu z.a kreditiranje 20. julija bodo postavili tudi | male in srednje industrije, u-gredelj motorne tovorne lad-' stanovljem m pri «Banca naje, ki bo imela 1.250 ton in tzionale del lavoro«, ki sicer Federacija malih in srednjih | nekatera najvažnejša gospodar-indUstrijskih podjetij poleg ska vprašanja Trsta je možna, katero bodo gradili za neke-1 razpolaga s sredstvi, a sedaj | slične zahteve že pred časom, ga brodarja iz Genova. j praktično ne deluje tega smatra ustanovitev proste cone za edini inštrument, ki lahko povrne zaupanje in možnosti razvoja vsem tržaškim gospodarskim kategorijam. Resolucija se zaključuje s splošnimi zahtevami za okrepitev tržaškega gospodarstva, med katerimi navaja na prvem mestu zahteve po okrepitvi tržaškega pomorstva. V nedeljo smo objavili ostro resolucijo nekaterih političnih strank in številnih pomembnih gospodarskih organizacij in ustanov, kjer se odločno protestira proti manevrom okoli rotacijskega fonda in proti zavlačevanju izvajanja obljubljene pomoči. Resolucija malih in srednjih industrijskih podjetij ponavlja v bistvu iste zahteve. Ni dolgo tega, ko so sličnp ttaliičfc zavzela tudi mala in srednja obrtniška, gostinska, trgovska in druga podjetja.' Vi S6 združena v koordinacijskem odboru odločno zahtevala uresničitev vrste ukrepov v korist Trsta. Sindikalne organizacije pa so ‘prejele Taka enotnost pogledov na kljub temu da tudi v Trstu samem dčlujejo močne politične sile, ki se v nasprotju s tem stališčem, zaradi v rec,ni ci naravnost kričeče neodgovornosti vladnih krogov Primer rotacijskega fonda je tipičen. Italijanska vlada ni podarila Trstu tega fonda in sredstva tega fonda ne prihajajo v nobeni obliki iz državnega proračuna. Rotacijski fond sestavljajo predvsem sredstva, katere je fond ERP v povojnih letih podaril Trrtu in ki so bila uporabljena v obliki kreditov tržaški industriji, pomorskim družbam itd , ter se sedaj postopno vrača. Se pred prihodom italijanskih čet v Trst je ministrski svet svečano sklenil pustiti ta fond v Trctu za tržaške potrebe tudi ko bo Italija u radno prevzela oblast. Ameri-kanci so po drugi strani svečano izjavili, da darujejo ta sredstva Trstu. V praksi je od teh obljub minilo že devet mesecev in fond leži ves ta čas neizkoriščen, čeprav bi lahko prinesel znatno olajšanj« celotne' mu tržaškemu gospodarstvu. LJUDSKA KNJIŽNICA" > Trstii bo jtaradt počitnic zaprta od 7 JuttJa do 7. avgusta L 1. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju Jutri. 7. t. m bo poslovala Knjižnica od 18. ' do 30. ure. Obveščamo, da knjižnica ne bo *«• slovala do 25 aviusta t, t. zaradi počitnic. Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo v petek 8. julija t. I. ob 28. uri na sedežu SPZ v Ul. Roma 13-11 TEČAJ ZA POUČEVANJE PETJA, namenjen dijakom, učiteljem, duhovnikom in pevovodjem, bo trajal od 15. julija do konca avgusta t. I. in sicer vsak torek in petek od 4. do 6.3« pop. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se priglasi do t. t. m. po dopisnici na naslov: IVAN GRBEC, Skedenj, Ul. Pane bianco št. II. Matere, dekleta! Dospela je vaša revija •NASA ZENAs - štev. I. Cena 73 lir. PREDEN GREŠ I E na DOPUST e naročite na PRIMORSKI DNEVNIK« A TŠUciTVo vam g», v ka--^vikoli kraj. . ^»dnfcvna nacočnina „ 208 lir Telefonirajte na st 37338 SREDA, i. julija 1955 TIIMI' IMStdTAJ A A. 11.30 Lahki orkestri; 12.00 O tehniki ptičjega leta; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturn. obzornik; 12.55 Jugoslovanaki motivi; 13.50 Prokofjev: Balet n opere Peptlka; 14.00 Poje Fer-ruccio Tagliavini; 17.30 Plesna čajanka: 18.00 Ravel: Koncert ra klavir ' in or k enter; 18.21 Musogi-ski: Noč na solem brdu; 18.30 7. začarane police: Mrtvo srce; 18.40 Fantazija dunajskih operet; 19.00 Alfred Cortot; 19.15 Zdravniški vedež; 19 30 Koncert orkestra Glasbene Matice; 19.51 Lahki motivi; 20.00 Šport; 20.05 Monteverdi: Orfej - dva odlomka- 20.30 Poje ženski tercet Me-tuliček; 20.50 Kramerjevi lahki motivi: 21.00 Intelektualci ln namišljeni ideali, predavanje; 21.15 Koncert operne glasbe; 21.45 Čajkovski: Uvertura 1812; 22.00 Književnost: Umrl je peanik Limbarski; 22.15 Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu; 22.56 Razn* ritmične popevke: 23.30 Polnočna glasba. ■A •» H i; it Slovenska poročila: 6.30, T.45, 13.30. 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.20. Italijanska poročila: 6.15. 12.30, 19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7 00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro: 7.25 «Moulin Rouge«, poie Felicia Sanders; 7.30 Za naše žene. 12.00 Za vas igramo; 14.00 Od meiodii.ve do melodije; 14.10 »Glasbena kronika doma in po svetu«: 14.45 Slovenske narodne poie komorni zbor Radia Ljubljana; 18.00 Peter Petrovič-Njegoš: 18.15 Od opere do opere; 19.15 Spori; 20.00 20 minut z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 20.40 Primorske narod n« pesmi iz okolice Reke. Izvaja dueL Rožanič-Brdar; 21.00 Kultur, n: pregled; 21.10 Koncert Roberta Stolza. izvaja orkester Tenn-halle iz Zuericha; 21.30 Iz domače in tuje književnosti: Ob 60-letnici moderne; 22.00 »Jazz -včeraj - danes - jutri (glasbena oddaja s komentarjem) II. oddaja; 22.30 Plesna glasba. »Mit K A I.IA 327.1 III, 202.1 lil, 212.4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 12.38, 15.00. 17.00 m 22.00 12.00 Uroš Krek: Simfonietta: 13.10 7, glasbo v dobro volje: 14.30 Za gospodinje: 14.40 Stir)e nokturni F. Chopina; 15.15 Želeli ste — poslušajte!: 16.00 U-trinki iz literature - Doroth.v Parker: Nežno — čutno srce; 16.20 Johannes Brahms: Četrta simfonija: 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Koroška v narodni pesmi; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 W. A. Mozart: Čarobna piščal, opera v 3 dejanjih, ri l KVIKI.IA 17.30 Spored za otroke: Krat-kometražni film »Eskimska družina« in pogovor o modelarstvu; 18.30 Nasveti, kako pripravljamo tečno, okusno in zdravo hrano: 21.15 O televiziji. Rossetti. Zaprto zaradi počitnic. EzceKior. 16.30: »Toto in Karlina« Toto. A. Ferrero. Penice. 16.00: »Nevidna patrulja«, John VVayne, Anthony Qunm. Nazlonale. 16.00: »Javno mnenje«. D. Gelln, I). Scala. Fijodrammatico. Zaprto zaradi počitnic. Supercinema, 16.30; »Kraljica Far VVesta«, R, Reagan, G. Evans. Arcobaleno. 16.30: «Svobodna ženska«. F. Christophe, P. Cresso.v. Astra Rojan. 16OO: »Streljanje Lapria, R- Cal- ob gori«, p . houn. Mladoletnim M P.alnl ll ..J Uiilas r h s 1 Ul. sv Fran. čiska 28/111 tel. 37-338 sprejema irv serate male oglase, osmrtnica in orugo od 8. do 12.30 in od 19. do 18. ure. k Z t G t š V soboto 9. In v nedeljo 10. julija priredi SPDT IzleL na Vil Vpisovanje samo še danes od 19. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. R, Manna 29-11. Od včerai no danes HOJSTVA, SMRTI IN PURUkF Dne 5 julija 1955 so se rodili v Trsiu 4 otroci, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 17. ,. POROČILI SO SE: uradnik Stelio Stocca in šivilja Vainea Ca-nousso; pomorščak Domemco Ambrosipo in šivilja Marta An- j tonietta Altierl; stavec Giuseppe F lego in gospodinja Anna Go-r e U a, zobotehnlk Secondo Bosca-rato In gospodinja Angela Hei-lan; mehanik Silvio Codiglia m gospodinja Maria Delbeilo; uradnik Sergio petronio :n blagajničarka Carla Bandera; električar Argeo Rabusin in blagajničarka Anna Maria Vitoio; inženir Gior. gio Cibioin In gospodinja Fulvia Puppis; uradnik Fulvio Viam in gospodinja Maria Luigia Agnelli; kotlar Lorenzo Calucci in gospodinja Rosana Mišino; kurir Alberto Renato Fuccaro in uradnica Elda Ciprietto; trgovec Aldo Santelll in prodajalka deta Bon-dieli- mehanik Giovanni K011-celli in šivilja Luigia Sirza; težak Donato Cainastra in gospodinja Ottavia Tivan, radipteic-grafist Giovanni Tominz in glasbena učiteljica Elisa Florentiri; šofer Bruno Godina in prodajalka Vera Milič, elektrotehnik Guido Maurel in šivilja Maria Gelosa. UMRLI SO: 3-letna Adriana Sulligoi, 80-letna Gluseppina Leben vd. Zuban, 69-letm Giuseppe Susse. 69-letna Glovanna Bernes vd. Rossi, 90-letna Tereza Sgar-bul vd. Skočaj, 91-letni Giuseppe Stravisi, 73-letna Maddalena De-ietis vd Heiser. Vreme včeraj Najvišja temperatura 27.5, najnižja 18, ob 17. uri 18.6, zračni tlak 1007.4 v naraščanju, veter 23 km severseverovzhodnik, vlaga 85 odstot., padavine 11.5 mm, nebo oblačno, morje razgibano I temperatura morja 23.4. C»mtoi, 18.30; iirfaftilonska kurti-zana«, Rhonda Fleming. Mladoletnim prepovedano, crištallo. .16.00; '»Eno, uro pred zoro#., v, Latii. F.i'Jone, Grattacielo. 16.30: »Kardinal Lambertmi«, ••Nv Gra.v. Alabarda. 16.30: «Strah», J. Ma- son, J. »einneu, Aurora. 16.30: »Krivec Je Med . nami#. E. 0’Hrien, J. Agar. Armonia. 16.00: »Kraljica Kristi- na«, G Garbo, J. Gilbert Ariiton. 16.00: »Samo zaradi tebe sem živela«, J. VVvman Garibaldi. 16.00: »Maščevana«, M. . Vitale, A. Fernese. Ideale. 16.30: «Toipa ponareje- valcev«. D. 0'Keefe. Impero. 16.00: »Casta Diva«, A , Lualdi. llalia. 16.00: »Zavržena«, Alberto . Farnese, Helene Remy. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Jolanda in kralj sambe#, F. Astaire. Moderno. 16,00: »Zakon«. R. Ra-scei. A. Sordi . Savona. 16.00: «Rojena za lju- bezen«, E. VVilllams. Viale. 16.00: »žrtve sovraštva in ljubezni«, M. Scbell. Vittorio Venero. 15.45: »Moulin Rouge«, J. Ferrer. Azzurro, 16.00: »Narednik Car-ver«, G. Montgomer,y, Belveoere, Zaprto. Marconi. 16.30: »Skrivnostna vrata«, V. Johnson. Massimo. 16.00: «Napad v džung. Iin. R. Urquhart Novo cine. 16.00: «Našl čast#, De Sica. Odeon. 16.00: »Neron in Mesali-na», J. Šanson. Radio. 16.00: »Napravite prostor za mušketirje#, V. Šanson. Venezia, 16.00: »Trader Horn«, H. Carev. Skedenj. 18.00: »Gianni in Pinot-to. skrivnostni ubijalec«. Kino na Opčinan. 16.00: «SČ:L Falvvorthovih#. T, Curtis, J. Leigh. POLETNI KINO ADRIA EXPRESS TRST Arena del fiori. 20.30: »Adam In Evelina«. J. Simmons. Ariston. 20.45: »Samo zaradi tebe sem živela«, J. W,yman. Paradiso, 20.30: »Skobci ožine«, Y. De Carlo. Ponziana. 20.30: «Samota». Rojan. 20.15: »Kristinine ljubezni#, E. Parker. Gar'baldi, 20.15: »Maščevana#. M. Vitale. Secolo. 20.30: »Umor«, R. Douglas. Ulica Ctceron* 4 tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.1.1555 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU. V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VELDEN (Vrba) - WOER-THER SEE (VrbskoJezero) - CEl.OVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZEI - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob H z zvezo za PRIMIERO, CORTINO, MOENO, MERANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih, sredah in petkih ob 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 BOLEHATE P I ) T E na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanostiff RADENSKO NAItAVNO »INEUALNO VODO . DNEVNIK — S «. julij« 196» tGON pehtctt STANISLAV MILIC e z ostalimi kak or bo to Al,DO MINIUSSI rojen v 'lVstu 15. 6. 1924 umorjen 23.2.1945 v trž. zapc oejsim u stim, ki vilizacija oejsim n stim, ki vilizacija 1 i mi Humi mn w msinn | EDVARD DUGULIN rojen v Trstu 13. 7. 1919 ALBIN PANGERC rojen v Dolini 5. 3. 1921 padel 31.8.1944 pri N. me- ja revij« »IlPonte« po- O I i;-„ ii< vzemamo v slovenskem MTCIOLO V lltOrClll prevodu spodnji članek, ki tudi po našem mnenju povsem pravilno tolmači po men beograjske deklaracije za nadaljnji razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja. Iz rezultatov rusko-jugoslo-venskih razgovorov je mogoče Povzeti različne zaključi e po-litičneoo ali diplomatskega značaja; toda med temi gre za zaključek. ki bi - mogel prevladovati med ostalimi, če bosta stališče, ki ga je izrazil Hru-sčev ob svojem prihodu v Beograd in skupna rus'-o-ju-toslnvanska deklaracija pognala korenine v razvoju politike in ideologije sovjetskega komunizma. Ce izvzamemo smešni po-*kus, da bi zvrnili na Berio, -^bakumova in tovariše krivdo za prelom med Rusijo in Jugoslavija, je v onem govo-*“** zlasti značilno, da Hruščev ni nikoli čutil potrebe ime.no-vati Stalina, medtem ko je zavzel polemično stališče do Pokojnega voditelja Sovjetske zveze, ko je jasno priznal zasluge partizanov jugoslovanskih narodov, zasluge, ki so bile v središču spora pred sedmimi leti. To je nekako tako, kakor če m oni, ki taji krščanstvo, poslal v Luciferjevo družbo vse evangeliste in apostole, ker se š* ne drzne odkrito osporava-t* božanstvo Jezusa Kristusa, kateremu pa osporava med-t*m nauke in čudeže. Kruščev pa se je večkrat •klicemil na »linije velikega Leriinas, na «Leninove nauk e s *'i na «marksizem» ali na •marksizem-leninizems ali na njegova »načela«, toda nikoli n® Stalina, bodisi velikega a-“ malega, na njegove nauke dl' na marksizem-leniniztm- stalinizem. Ce je njegova žeji«. da ne govori o vrvi ali o krvniku v hiši obešene«, pojdem razumljiva, ostane vsekakor molčanje, ki je polno napovedi komunističnem rfvizianističniii sovjetskem nonku. Se bolj izrazita je pa skup-n« deklaracija obeh dežel, kjer se Jugoslavija vedno imenuje Prva, zaradi čezmerne diplomatske vljudnosti od strani Rusov in celo »z spoštovanja bo abecede, ki tako ponovno Pridobi pravico do avtonomije. Deklaracija dveh državi kakor je hotel Tito in ne dveli strank, kakor je hotel Hroščev, ki nosi za Ruse, podpis Predsednika sovjetske vlade, Bulganina. in ne onega, vodje sovjetske komunistične partije, Hruščeva- Osrednji element te deklaracije z ideološkega stališča, ki pa označuje ves politični smisel deklaracije same in ki nam pomaga razumeti, zakaj 1*vJ«4a. tSflelana tako in ne ka-, ®r 7? • Hruščev v sto- tem govoru n« letališč«, ko ja Predlagal razčiščenje odnosov ‘ed obema komunističnima Pertijama, je naslednje priznali s sovjetske strani (kar je ‘aoslavija postavljala za o-,"°”o svoje avtonomije v' le* tv 194S); ■-problemi različnih oblik ncialjzma so vprašanja, ki za-"*v»jo izključno zainteresira-**• dežele*. .To priznanje dopušča uteme-ob sodbe vojaških blokov, 1 jo vsebuje deklaracija, in Priznanje jugoslovanske ne v-_T«inosti, kakor dopušča, da bzumcmo pristanek Sovjetske Veze na tisto politiko popioči m«nj razvitim področjem, ki [" je Molotov ogorčeno zavrnil, ° so tudi Rusiji in deželam fhpdne Evrope ponudili Mar-ldllov0 pomoč, ki jo je So-letska zveza vedno obsojala v okviru Organizacije zdrnie-narodov, ali ko so Velika ®r,ta«ija in Združene države * Colombonim načrtom ali * Pblttiko «IV. točkev, ki jo je Proglasil Truman, branile nujnost take politike, tudi če je pozneje «IV. točka» imela pič-le praktične posledice. , Bes je,, da je pred kratkim i ko Rusijo kakor ostale velesile na obeh sttaheh železne zatieje prizadela bandunška K'"nf crertca odnosno s tališča, ki i- if na lej konferenci branit kitajski komunistični predstavnik Cuenlaj, toda res je tudi. ^»i«. da tudi nekomunistične azijske poti osvoboditve proletariata dobivajo tako državi jan-skč pravici v sctvjčtskem komunističnem nauku. Da je Tito s to' deklaracijo dosegel največji uspeh svoje politične kariere, je jasno, kajti njegove so teze avtonornne-ga razvoja komunizma v vsaki deželi in aktivne koeksistence, in z njegovo pomočjo je na Sovjete vplival azijski indipendentizem. Toda podčrtati je treba neko določeno mero političnega poguma sovjetske delegacije, ki je šla v Beograd z namenom, da ignorira stalinizem, da ne bi kompromitirala poteka pogajanj in v upanju, da bi dosegla mnogo več kot je dejansko dosegla, bodisi na diplomatskem terenu bodisi na terenu odnosov med obema partijama, a je sprejela politična stališča, ki se zelo razlikujejo od tradicionalno komunističnih stališč. Samo taktika? Dobrodošla taktika, če ponovno uveljavlja svobodo, dobrodošla liberalna sredstva, če služijo za 1°, dg postanejo postopno liberalni tudi cilji. Potrebna bodo mnoga taka »taktična* dejanja in potrebno bo, da bo ta prva gesta tudi v Rusiji dejansko priznana, da bi dialog med demokratičnim socializmom postal zopet mogoč tildi na ideološkem terenu. Ne mislimo, da bi ta proces mogel biti hiter; toda potrebno je bilo vsaj začeti s tem, da se. prekine s stalinsko nestrpnostjo, da se povrne boljševizmu neka določena začetna svobodomiselnost, da se ponovno prizna državljanska pravica «izmenjavi socialističnih izkušenj« in »svobodni izmenjavi mnenj«. Ce bo svobodnejša kri mogla stalno krožiti po komunističnem svetu, ne bo daleč trenutek, ko bo mogla svobodneje krožiti tudi v vsem antifašističnem svetu, v katerem se bodo sovjetski tehniki poglobili v študij in bodo skušali razumeti Rooseveltove in laburistične izkušnje, medtem ko bodo ameriški in zapadni tehniki delali isto s sovjetskim načrtovanjem. Po več kot JO letih je to prvi šibek žarek upanja, ki ponovno prihaja x Vzhoda! Določila 11., 12. in 13. člena listine OZN in njihovo izvajanje v praksi Nekaj dvomov o utemeljenosti zadnjega italijanskega rednega poročila Skrbniškemu svetu o razmerah v Somaliji Med devetnajstimi poglavji, k, jih vsebuje listina Združenih narodov, so kar tri posvečena ureditvi položaja tistih ozemelj, oziroma dežel v svetu, ki doslej niso uspele doseči lastne državnosti, ki se potemtakem niso mogle razvijati v polni svobodi in neodvisnosti, ampak so se vse do danes ohranile v takšni ali drugačni obliki gospodarske. upravne in politične podrejenosti ,od te ali one bolj razvite države. Med temi poglavji sta dve, dvanajsto in trinajsto, ki jasno in natančno govorita o novem mednarodnem skrbniškem režimu. upostavijenem namesto bivšega tako imenovanega mandatnega sistema, ki je v okviru nekdanjega Društva narodov stopil v veljavo po končani prvi svetovni vojni. Treba je poudariti, da ta režim ne predstavlja enostavnega nadaljevanja omenjega mandatnega sistema, kakor se je to komu spočetka utegnilo zdeti, ampak je njegov pomen mnogo širši in njegovi cilji bolj določeni. Njegova osnovna naloga bi bila v tem. da se mnogim doslej odvisnim o-zemljem. ki tega še niso u-spela doseči, omogoči njihova avtonomija in neodvisnost To bi v prvi vrsti bilo odvisno od dobre volje, iskrenosti namen« in pravilnega razumevanja pri izpolnjevanju s tem v zvezi postavljenih nalog in načel od strani tistih oblasti, ki jim je OZN poverila upravljanje teh ozemelj. Med zadnjo vojno je bil že omenjeni mandatni sistem bivšega Društva narodov odpravljen, oziroma se je skupno s tem preživel in odmrl. Toda hkrati, ko je do tega prišlo, je postalo tudi očitno, da ga bo nujno treba nadomestiti z nekim širšim, popolnejšim sistemom mednarodne r NEKAJ ZGODOVINSKIH P0DA'IH0V 0 DALJNEM POREKLU CIGANOV J utonili v morju drugih narodov so so zaprli v stoj o shnpnosti Na temelju filoloških ugotovitev je dokazano, da so Cigani prišli iz severnozapadne Indije v Evropo šele v začetku 15. stoletja r Skoraj v vsakem predmestju večjega mesta srečamo skupine ljudi, ki jih že njihova zunanjost, loči od povprečnega meščana ali okoličana, ijo to temnopolti ljudje, po navadi zelo razcapani in umazani, na vsak način skrajno zanemarjeni. 2ive v šotorih ali v zasilnih barakah, včasih tudi ta namen prirejenih vozovih, v novejšem času celo v avtomobilih. Pravimo jim Cigani. Mnogokrat se sprašujemo, kdo so ti ljudje, od kod prihajajo, kje je njihova prvotna domovina. Na račun Ciganov se je v preteklosti marsikaj reklo in povečini eo bile to zgrešene trditve, kot so bile zgrešene trditve na račun Zidov, ki so jih v zgodovini iz najrazličnejših vzrokov, ponajveč verskega značaja, Predsednik indijske vlade Pandit Nehru, ki je te dni na obisku v Jugoslaviji, Je v nedeljo obiskal tudi veliko tovarno orodnih in kmetijskih strojev *Ivo Lola Ribar« v Železniku KULTURNE NOVICE «Na obali« je naslov najnovejšemu filmu, ki ga je režiral znani režiser Elia Kazan. Bil je proglašen za najboljši film v letu 1954. Režiser je zanj prejel nagrado «Goulden Glob«, ki je čna najvišjih ameriških filmskih nagrad. Isto nagrado so še prejeli Marlon Rrando. Grace Kelly. Judi Garland in James Mason. Film aCarmen Jones« je prejel nagrado kot najboljši glasbeni film, nagrada za najboljši scenarij pa je bila prisojena scenariju za film »Sabrina«. * * * Na puljskem filmskem festivalu, ki bo od 9. do 17. julija, bo sodelovala tud' francoska filmska agencija «Unifrance». ki bo prikazala dva znana francosa filma. Prvi je film »Les Dia-holiques», ki ga je režiral Clouzot, glavne vloge pa imajo v njem Simone Signo-rel. Vera Clouzot in Paul Meurisse. Drugi film, ki ga bo v Pulju prikazala «Uni-france«, je iz znane «serie noire«. v okviru katere Je bila doslej snemana že vrsta kriminalnih filmov. Naslov temu filmu je «Ne dotikaj se denarja«. Predstavam bo kot gost prisostvoval predstavnik francoskih filmskih umetnikov Jean Pierre Aumont,. * * * Enkrat konec t. m. bo v Izraelu svetovni festival •židovskih pevskih zborov. V Jugoslaviji so sestavili Posebno komisijo, ki bi i-mela določiti, kateri med jugoslovanskimi židovskimi pevskimi zbori bi bil najboljši, nakar bi se ta udeležil omenjenega festivala. Komisija je ocenila za najboljši zagrebški pevski zbor, ki bo, okrepljen s šestimi pevci iz Sarajeva in Beograda. verjetno v kratkem odpotoval v Izrael. Dirigent zbora je Emil Cossetto. >!c * * Skupina pevcev in igralcev ((Radia Ljubljana« je konec prejšnjega meseca z velikim uspehom gostovala v rudarskih naseljih Mer-lehan. Fremling, Springven-del, Kreutzwald. in departmajih Meurthe et Moselle ter v Pas de Calais. To so naselja, kjer živi mnogo jugoslovanskih izseljencev, ki so omenjeno umetniško skupino nadvse prisrčno sprejeli. posebno, ker jim je tudi program zelo ugajal. 4> * s, Dela jugoslovanske srednjeveške umetnosti, ki so od leta 1953 bila razstavljena po vseh največjih evropskih kulturnih centrih kot v Londonu, Edinburgu, Utrechtu, Diisseldorfu, Bru-xellesu, Monakovem, Dunaju. Hamburgu. Helsinkih, in so sedaj v Kopenhagnu, bodo do konca tega leta poslana se v ostala evropska mesta. Po Kopenhagnu bodo razstavljena v Benetkah, llimu in Milanu. C: >|e -li Znana filmska igralea Gregorje Pečk in Audreje Hepburn sta bila pred kratkim nagrajena z nagrado «Hen-riette«, ki jo vsako leto po- delijo na predlog Združenja tujega tiska v Holly-llvoodu. Nagrado prejmejo tisti igralci, katerih filmi so v določenem letu postali med gledalci najbolj popularni. ♦ * * Delo, ki ga je napisal dr. Wolfang Treue. a nosi naslov «Nemški strankarski program 1861-1945». je izpolnilo precejšnjo vrzel v nemški politični literaturi. Vrh tega predstavlja zelo stvarno in natančno delo, ki v strnjeni obliki podaja razvoj in strukturo nemških strank in hkrati tudi zgodovino strankarskih programov. V resnici ni le priročnik, ki bi bil namenjen samo politiku in časnikarju, ampak bo zanimal vse, ki se zanimajo za politiko. * + * Na filmskem festivalu v Benetkah, ki bo od 18. avgusta do 10. septembra t.l., bo sodeloval tudi »Triglav film« s filmom «Trenutki odločitve«. Film je bil končan nedolgo tega in so ga v Sloveniji predvajali z lepim uspehom. # # * Pred nekaj dnevi so na seji Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu izvolifi osem novih rednih dopisnih članov. Med drugimi je bil za dopisnega člana izvoljen tudi redni profesor medicinske fakultete v Ljubljani dr. Božidar Lavrič, ki Kot kirurg slovi tudi izven Jugoslavije. skušali ožigosati kot »od boga prekleto ljudstvo«. Tudi za Cigane j« veljalo nekoč pravilo, da so izobčenci, ki so krivi marsikaterega zla v zgodovini človeštva. Zato bi bilo dobro, da si zgodovino tega ljudstva, ki je danes raztreseno po veh petih celinah sveta, ogledamo malo bolj od blizu. Cigani so se razširili po Evropi mnogo pozneje kot bi si to mislili. Prišli so namreč šele v poznem srednjem veku, v začetku 15. daj se je zanje so se »napotili v Rim«, dar so jih že tedaj orisali krivoverce. To je delala kvena oblast, da hi jih primerjala in z njimi enako ravnala kot z Zirli in da bi jih tako bolj upravičeno smatrala za manj vredne ljudi. Tudi. njihovo ime — Cigani — ne ustreza pravemu imenu, kajti Angleži jim pravijo Gypsies, Spanci jim pravijo Gitanos, v stari italijanščini so jih imenovali Cingani, kar naj bi vse izhajalo iz prvotnega osnovnega pomena besede Egipt, E-gitto itd., češ da so Cigani po rodu iz Egipta. Dejansko pa so Cigani prišli v Evropo in Severno Afriko ter se nato razširili po ostalih celinah iz .•evernozapadne Indije in so kot narod eno izmed indoevropskih plemen, kot velika večina Evropejcev. Iz svoje prvotne domovine so se Cigani napotili v svet verjetno iz več razlogov, med katerimi je bil prav gotovo najmočnejši ta, da se je tedaj vsula v njihovo domovino grozotna invazija Mongolov. Bilo je to leta 1406. Cigani so se napotili proti zahodu in prišli skozi Armenijo v Turčijo ter čez Balkan v Evropo in hkrati skozi Malo Azijo proti jugozapadu v Egipt in Severno Afriko na sploh. To so najnovejše ugotovitve, ki slonijo na podrednih znakih filologije. Na prvi pogled bi se to zdelo čudno, da se filološke ugotovitve dajo uporabiti tudi v tak namen, toda podrobno proučevanje o-snovnega ciganskega jezika je dokazalo, da je njihov jezik v bistvu enak tistim jezikovnim skupinam, ki so še ostale v sčverozapadni Indiji ali celo podoben osnovnim korenom posameznih izrazov tistih indoevropskih narodov, ki prav tako izhajajo iz teh predelov Azije, le da so se izselili iz svoje prvotne domovine mnogo stoletij pred Cigani. Lingvistika, ki se je . ukvarjala s ciganskim Jezikom, je posredno dokazala tudi njihovo pot in to takole; Cigani so si v svojem preseljevanju ali bolje v začasnem bivanju v posameznih evropskih deželah prilastili ali povzeli tudi marši-kateri izraz tistih narodov, ined katerimi so živeli ali žive, in če tako proučujemo jezik Ciganov, lahko ugotovimo, da so si spotoma v svojem postopnem preseljevanju prisvojili izraz,e tistih narodov, skozi katere so »potovali«. S tem se jasno dokaže njihova pot in dosledno tud; njihovo poreklo. Poleg tega dokaza imame še drugi neposreden dokaz njihovega porekla. To so njihove poteze in polt, ki dokazujejo da so po poreklu iz Azije. Cigani so danes povečini že katoličani, protestanti ali kakršnekoli vere, k! so se je navzeli v dolgih stoletjih življenja med evropskimi oziroma izvenevropskimi narodi vendar je iz njihovega živi je nja in vsakdanjih navad razvidno, da imajo še vedno v sebi nekaj poganskega in to v smislu, da so .še vedno navezani na neko «prirodno vero«. To se opaža tudi v njihovi družbeni ureditvi, v njihovih »načelnikih plemen« ali »rodov«, ki v patriarhalnem a-li ponekod celo matriarhalnem smislu urejajo njihove notranje rodovne razmere. V mnogih njihovih plemenih in skupnostih je še danes v veljavi pravi matriarhat, tako da moški, ki se priženi iz enega plemena v drugo ali iz enega ro- du v drug rod, preide v novo pleme odnosno rod ali družino in ne narobe, kot je to v navadi pri civiliziranih narodih, To je znak arhaičnoiti, ki Se iz roda v rod prenaša po nekih, nepisanih, toda strogo veljavnih zakonih in ta zvestoba tradicij je še danes močna pri vseh ciganskih plemenih, tako da jim edino ta omogoča, da so se obdržali kot etnična enota kljub številnim pogromom, ki so jih doslej doživeli in tudi kljub naj različna in številnim mikavno-jim jih je nudila ci-in za civilizirane narode normalno in dejansko u-dobnejse življenje. Med Cigani velja še danes -trog zakon, ki prepoveduje, da bi se Cigan ali Ciganka oženil ali o-možila s človekom, ki ni ciganskega rodu. Zanimivo je. da se ta nepisan zakon izvaja skoro stoodstotno, pa čeprav nam ravno primer italijanskega novinarja Jacopetti-ja, ki smo ga pred kratkim zasledovali v italijanskem tisku, dokazuje, da naletimo včasih tudi na izjeme. Vse, kar smo doslej navedli, je pri povprečnem človeku vedno vzbujalo zanimanje do tega naroda, ki se je skusal čim bolj izolirati od ostalega sveta, čim bolj strniti v najožjem krogu svojih družin, skupnosti in plemen, Zato ni nič čudnega, da se je vprav la njihova rezerviranost do o-stalega /veta zelo pogosto tolmačila v njihovo škodo. V za-c«lku smo omenili, da je v tem imela precejšnjo vlogo cer (te v." V novejžčm čšsu je podoben pogrom proti Ciganom uvedel nemški nacizem, le da se je to — ker se je pač dogajalo v dvajsetem stoletju — odražalo v mnogo ostrejši obliki. Hitler je ponekod napravil s Cigani podobno kot z Zidi. Pobil je ali kakorkoli pomoril cele ciganske skupnosti. Podobno, pa čeprav ne v takem obsegu kot v Hitlerjevem času, •* je s Cigani dogajalo v času francoskega kralja Franca I-, španskega kralja Filipa II. in angleške kraljice Elizabete I. V XVI. stoletju so na Madžarskem obdolžili Cigane, da «izdajajo domovino« in mnogo jih je končalo na vešalih. Podobno se je dogajalo na Francoskem in Poljskem, kjer so jih sežigali na grmadah. 1568. leta jih je papež Pij V. izgnal iz vse papeževe države, ki je bila tedaj precej obsežna. Podobnih bolj ali manj krutih preganjanj je bilo .“kozi vso zgodovino, saj smo imeli celo leta 1929 v Pragi proces proti celi skupnosti Ciganov, ki so jih dolžili, da so »ljudožerci«. Da je za Cigane vedno veljalo splošno negStivno mnenje, nam najbolj nazorna pove celo slovenska pesem, ki smo se jo naučili že v prvih otroških letih in ki pravi: »Bežimo, tecimo, cigani gredo« Kljub vsemu temu. kot smo že rekli, so se Cigani ohrani h in to verjetno vprav zaradi tega, ker so se skušali izolirati od ostalega sveta v svojih skupnostih ip niso dovolili, da bi se utopili v morju ostalih narodov, in vendar imamo v Romuniji, na Madžarskem, na Poljskem in še marsikje ciganske skupnosti, ki so se odpovedale svojemu nomadskemu življenju in se lotile normalnega, povečini kmečkega življenja. Marsikje uživajo vse človečanske pravice kot vs ostali državljani in se počasi lotevajo tudi najrazličnejših poklicev, predvsem obrtništva, To je na eni strani sicer zelo dober in lep pojav, na drugi strani pa se v tern pojavlja nevarnost, da se bodo Cigani vednarle prej asimilirali kot bi se sicer. »Vsekakor pa bodo pri tem le malo ali nič izgubili, kajti če zadevo pogledamo iz popolnoma človečanskih stališč, je vendarle bolj človeško, da sr odpovedo svojemu nomadskemu in skrajno neugodnemu dosedanjemu živi j nju, pa čeprav za ceno postopne asimilacije. Seveda bo to trajalo še dolgo dobo. kontrole in administracije nad ozemtji, ki si še niso pridobila svoje avtonomije in neodvisnosti. Februarja 1945 so trije veliki v Yalti sklenili, da bodo po končani vojni nekatera ozemlja prišla pod posebni režim mednarodnega varu.štva, a samo oblika in namen režima, naj bi se določila na ustanovni konferenci Združenih narodov, ki bi predvidoma morala biti dva meseca kasneje v San Franciscu. In ko je do tega prišlo, se je med drugim zares sprejela tudi vrsta določil, vnesenih v listino in obravna-vajočih najrazličnejše aspekte gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega razvoja nekaterih področij, ki še niso dosegla svoje neodvisnosti, a bi jim bilo treba pomagati. da to store čimprej. Ta določila je najti v enajstem, dvanajstem in trinajstem poglavju listine Združenih narodov, na osnovi katere naj bi se urejevali in uredili vsi mednarodni odnosi v duhu splošnih človečanskih načel in demokratičnega razvoja. V 11. poglavje je vnesena posebna deklaracija, ki vsebuje načela in dolžnosti, sprejete od vseh držav članic Združenih narodov, »ki imajo ali ki prevzemajo nase odgovornost za administracijo riad o-zemlji, kjer se ljudstvo ne u-pravija še povsem samo«. V 12. so določila, s katerimi se upostavlja mednarodni varuški Težim, a s trinajstim se določajo seitava. funkcije, pooblastila in proč trn Skrbniškega sveta, ki imel biti nekakšen ((osrednji pivec« celotnega skrbniškega sistema 13. decembra 1946 je generalna skupščina OZN sprejela in potrdila prve zadevne sporazume. Skrbniški svet, ki svojih funkcij ni mogel opravljati, dokler ti sporazumi nivo stopili v veljavo, je bil potemtakem zadnji med važnejšimi organi OZN, ki je začel z normalnim opravljanjem svojega dela. Marca 1947 je že sprejel nase odgovornost za u-pravljanje 8 ozemelj, a kasneje 50 se tem pridružila še tri. Med drugim je v določilih mednarodnega skrbniškega režima predvideno tudi to. da so določena področja v omenjenih ozemljih pod varilstvom lahko proglasijo za strateško važna, kar omogoča oblastem, ki jih upravljajo, da podvzamejo vse ukrepe, ki se jim zde potrebni za njihovo varnost in zaščito. Za vse. kar zadeva , to, vprašanje, skrbi 'Varnostni svet, le v primerih, ko gre za izvedbo ukrepov, ki o političnega, gospodarskega, socialnega ali kulturnega in prosvetnega značaja, se lahko glede ustrezne pomoči obrne na Skrbniški svet. Tu- bi ne tilo odveč opozoriti na nevarnost, ki s tem nastaja. Nevarnost je v tem, ker ni izključeno, da bi se ob nezadostni budnosti na eni in neupoštevanju sprejetih načel iia dru-g' strani, tako strateška važnost zadevnega ozemlja kot njeni vojaški potenciali mogli uporabiti ne v obrambne, temveč . v napadalne namene. Ta nevarnost še obstaja, a je obitajala še prav posebno v času tako imenovane hladne vojne, t. j., ko so se vršile stalne ter intenzivne priprave za pravo vojno, a to v prvi vrsti zaradi razdeljenosti sveta v dva nasprotna si blok ki sta si hotela zagotoviti hegemonijo v svetu. Vpliv Združenih narodov, ki bi z njim mogli le-ti v tem pogledu razvijati potek omenjenega vprašanja v pozitivnejši smeri, pa je bil zaradi že omenjenega obstoja dveh blokov. kakm' tudi posledic, ki so iz tega izhajale, čedalje šibkejši, posel) no ker se je to delalo na zakrinkan način, češ da je tako spomni Hitlerjevih koriFEJ iiili! InilliL m = TEKMOVANJE ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL) Američanka Brough 'mi wimlile(lnnskn prvakinja Voeroes Lobogo proti Hajduku po zmagi nad Wackerjem s 5:1 Dane« tekma med Bologno in UDA Trčenje dveh motociklov V ponedeljek okrog 19.30 sta na križišču Ul. Aquileia in Ul. Lungo Isonzo trčila motoscooterja. 37-letni Nata-e Bernardi« iz Ul. Prato štev. 17 v Gorici je z motoscooler-em z evidenčno tablico GO 4535, na katerem sta bili njegova žena ter hčerka Luciana, prišel iz Ul. Aquileia in hotel zavoziti v Ul. Lungo Isonzo. Ko je hotel napraviti ovinek, je trčil v drugi scoo-ter, ki je prišel iz nasprotne strani in katerega je vozil 20-letn-i primo Bellotto iz Ul. Lungo Isonzo štev. 39 v Gorici. Pri nesreči se je poškodovala Luciana Hernardis. ki e zaradi močnega sunka pri trčenju zletela z vozila in pri padcu udarila z glavo ob tlak. Zaradi resnih poškodb so deklico takoj odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zaradi verjetnega zloma lobanje pridržali. Ostali trije potniki pa so ostali nepoškodovani. Seznam plačevalcev družinskega davka V soboto so v občinskih u radih v Ul. Crispi razobesili glavni seznam plačevalcev družinskega davka za leto 1956. V celoti je obdavčenih 8.432 Goričanov, ki bodo v šest dvomesečnih obrokih, ki morajo biti plačani do )Q. avgusta, 10. oktobra, 10. decembra 1955 in 10. februarja, 10. aprila in 10. junija 1956. plačali goriški občini od obdavčljive 1 milijarde 547 milijonov lir 49.408.835 lir družinskega davka. Največ bo plačal Vittorio Vriz, in sicer 1,172.349 lir od 8.900.000 obdavčljivega dohodka, sledijo * 5 milijoni obdavčljivega dohodka, Lino Mattioni, Enrico Mattioni in Giovanni Mattiroli, Plačali bodo po 450.000 lir družinskega davka. 3 milijone obdavčljivega dohodka imajo Emilio Comolli, Giovanni Franco, Rodolfn Volk in prof. Luigi Sussi. Plačali bodo po 200.364 lir. Pogliani, Loredana Delich. Sandro Scaffini, Ezio Kočevar. Gabriella Barison. Enzo Silvestri, Michela Fabbro, Fa-bio Menotti, Franco Famea, Pierpaolo Macecchini, Paolo lanche, Margherita Giardino, Chiara Buttignon, Loredana Buiatti. Smrti: 72-letni upokojenec Ugo Colobini. 80-letna gospodinja Maria Koglot, vd. Las-sich, 49-letni šofer Angelo Ca-nola, 47-letni upokojenec Ho-dolfo Menegutti, 25-letni kmetovalec Danilo Marvin, 81-letni upokojenec Ugo Buffi, 75 letni Andrea Bandel, 79-letna gospodinja Ermenegil-da Terpin, vd. Zeari, 72-letni ribič Giovanni Morin, 45-letni klesar Corrado . Tomšič, 64-letna gospodinja Marija Pahor, vd. Devetak, 79-letna gospodinja Giuseppina Giuliuz-zi, vd. Skok, 60-letna gospodinja Angela Tomasin, por. Panteni, 59-letni Giacomo Toso. Oklici: uradnik Giovanni Carraro in gospodinja Adriana Borsato, trgovec Luigi Na-scinguerra in gospodinja Mi-rella Stabile, mehanik Angelo Trevisanello in delavka El-da Charriere, modelist Libero Paulin in gospodinja Pasqua Ziliotto, agent javne varnosti Kiccardo Zaccarato in gospodinja Evelina Colussi, hi-draulik Mario Costa in gospodinja Antonietta Cella, uradnik Salvatore Berte in gospodinja Giuditta Moretti, policijski stražnik Raffaele Car-rozzo in trgovska pomočnica Elda Agni, delavec Umberto Gabrielli in gospodinja Clara Mucci, šofer Umberto Tessari in tkalka Armanda Borghese. Poroke; šofer Aldo Nemez in delavka Maria Franco, Fio-ravante Zanuttini in delavka Silvana Bernardo, težak Giovanni Terpin in gospodinja Maria Antonia Paganelli, bančni uradnik Massimiliano Meretto in uradnica Dorotea Spangher, trgovski agent Enea Lampe in gospodinja Emili« Bregant. DUNAJ. 5. — Moštvi Wacker z Dunaja in Voeroes Lobogo iz Budimpešte sta danes odigrali svojo tretjo medsebojno tekmo, potem ko sta se prvi dve končali neodločeno: v Budimpešti 3:3 in na Dunaju 2:2. Danes pa je Voeroes Lobogo zmagal s 5:1 (3:1) in se tako kvalificiral v naslednje kolo. Avstrijci so dosegli edini gol iz enajstmetrovke (Brousek). od Madžarov pa sta dosegla Hidegkuti in Molnar po 2. Ko-vacs II pa 1 gol. Brousek je zastreljal še eno enajstmetrovko. Voeroes Lobogo bo igral v soboto v Budimpešti proti splitskemu Hajduku. Pravzaprav bi morala biti ta tekma že 6. t. m., toda se je morala nekoliko pomakniti zaradi tega. ker sta morala Wacker in V. Lobogo igrati še tretjo tekmo. * » # Danes zvečer bo v Bologni tekma za Srednjeevropski pokal med Bologno in UDA iz Prage. duka v Crveno zvezdo, so zelo naivni in seveda kaj malo prepričevalni. Beara bo imel pravico nastopati za Crveno zvezdo komaj čez tri mesece, in sicer šele na tekmah na domačem terenu in v tekmah za Jugoslovanski pokal. Šele čez šes* mesecev pa bo postal pravi vratar Crvene zvez.de. to se pravi, da bo smel braniti vrata na prvenstvenih tekmah in tudi na tekmah v inozemstvu. Vladimir Beara pri Crveni zvezdi Vratar splitskega Hajduka se je prijavil za vpis v Crveno zvezdo. Čeprav je sicer rok za prehod iz kakega kluba v drug klub r>d 20. junija do 15. julija in bi torej Beara za svoj korak imel še nekaj časa, je vendar zapustil svoj dosedanji klub tik pred tekmami za Srednjeevropski pokal. Ppnedeljska Politika objavlja razgovor svojega sodelavca z Bearo. Razlogi, ki jih Beara navaja za svoj prestop iz Haj- K I N O CORSO. 17.00: «Cirkus v plamenih«, F. Dongen. VERDI. 17.00: »Postopoma na komisariat«, N. Taranto. CENTRALE. 17.00: »Sin drugega«, W. Tubbs in Amanda. MODERNO. 17.00: »Naredil sem 13», C. Croccolo in A. Lualdi. Crvena zvezda prva na turnirju na Reki V polfinalu mednarodnega nogometnega mladinskega turnirja na Reki je Crvena zvezda premagala Vardar z 2:0. Riieka pa Dinamo z 2:1. V finalu pa je Crvena zvezda po podaljških in po streljanju enajstmetrovk (po 7 z vsake strani) zmagala nad Rije-ko. Tekma se je končala z 2:2, medtem ko se je prvi polčas končal 2:1 za Rijeko.Od enajstmetrovk jih je 'Crvena zvezda izkoristila šest, Rijeka pa le pet. Finalna tekma za tretje mesto pa se je končala z zmago Vardarja nad Dinamom z 2:1 (0:0). Lahko bi dejali, da je bilo po oddaji prvega mesta med moškimi posamezno na wim-bledonskem turnirju glavno zanimanje pri kraju. Vendar so finali za ostale naslove šele sledili. Američanka Brough si je četrtič osvojila visoki naslov wimbledonske prvakinje. Premagala je rojakinjo Fleitz v dveh samih setih, toda igra je bila zelo napeta in tudi zmaga ni bila lahka. Avstralca Hoad in Hartwig. ki sta imela za nasprotnika rojaka Roseivalla in Fraserja. sta si osvojila prvenstvo brez posebnih težav. Mladi Fraser bo gotovo še dober ignalec, vendar za sedaj se še ne more resno stavljati po robu že prekaljenim mednarodnim tekmovalcem. Angležinji Mortimer in Shil-cock sta si osvojili prvo mesto v dvoboju z dvema drugima Angležinjama, medtem ko je ameriški mešani par Seixas -Hart premagal argentinsko-ameriški par Morea - Brough Rezultati: Ženske posamezno — finale: Brough (ZDA) - Fleitz (ZDA) 7:5. 8:6. Moške dvojice — finale: Hoad - Hartwig (Avstral.) -Rosewall - Fraser (Avstral.) 7:5. 6:4, 6:3. Ženske dvojicef — finale: Mortimer - Shilcock (V.B.) -Ward - Bloomer (V.B.) 7:5, 6:1. Mešane dvojice — finale: Seixas - Hart (ZDA) - Moren ,(Arg.) - Brough (ZDA) 8:6, 2:6. 6:3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Velemojster Stahlberg v vodstvu po V. kolu Konec tega meseca šahovski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo na 12 deskah V nadaljevanju mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani so bili doseženi sledeči rezultati: III. kolo: Padevski - Kara-klajič 0:1 (51 potez), Kienin-ger - Pirc remi (21). Udovčič - Puc remi (121), Stahlberg -Bertok prek. (48). dr. Paoli -Milič 1:0 (46). Robatsch - Per-sitz. remi (35), Gabrovšek -Witkowsky remi (30), Bogdanovič - Krivec 0:1 (38). Vidmar - Grosek prek. (42). Stanje po III. kolu: Karakla-jič 2,5. Robatsch, Krivec 2, Puc. Grosek 1.5 (1) itd. V prekinjeni partiji II. kola sta Puc in Kieninger remizirala v 60. potezi. Prekinjeni partiji III. kola pa sta se končali takole: Stahlberg - Bertok 1:0, ing. Vidmar - Grosek remi. IV. kolo: Krivec - Vidmar prek. (43), Witkowski - Bogdanovič 1:0 (36), Persitz - Gabrovšek 0:1 (39). Karaklajič -Grosek 1:0 (30), Pirc - Udovčič 1:0 (40). Puc - Stahlberg 0:1 (35), Milič - Robatsch 1:0 (32), Padevski - Kieninger prek. (44), Bertok - dr. Paoli prek. (44). V. kolo: Kieninger - Karaklajič prekinjeno v štirideseti potezi v izgubljenem položaju LAHKOATLETSKI DVOBOJI IN DRUGE PRIREDITVE Usenihnva pn osmih nastopih rehonlerha Primerjava jugoslovanskih atletinj z italijanskimi kaže, da so Italijanke boljše na 100 m in na 80 m z zaprekami, medtem ko so Jugoslovanke boljše v metih in skokih za Karaklajiča, Udovčič - Pa-denski 1:0, Stahlberg - Pirc remi, dr. Paoli - Puc 0:1, Ro-balch - Bertok remi, Gabrovšek - Milič remi, Bogdanovič-Persitz 1:0, Vidmar - Witkov-sky prekinjeno v 40, potezi Grosek - Krivec 1:0. Stanje po V. kolu Stahlberg 4. Karaklajič 3,5 (1). Pirc Udovčič. Grosek, Puc, Gabrovšek 3 itd. * 4> * šahovski dvokrožni match med Jugoslavijo in Italijo bo 30. in 31. t. m. na dvanajstih deskah v Ljubljani namesto v Splitu, kamor italijanska federacija zaradi dolgega potovanja ni hotela poslati svojih igralcev. Italijansko ekipo bodo sestavljali: Casliglioni. Fer-rantes. Giustolisi, Miliani, Na-politano, Nestler, Norcia. Paoli. Porecca. Castaldi in Szaba-dos. Jugoslovanske zastopnike bo določil sekretariat SZJ na predlog strokovne komisije. * * * Šahovski dvoboj med ZDA in SZ je kazal po II. kolu tole razliko: 11.5:3.5 v korist SZ • * * Velemojster Trifunovič je cdigral več simultank v Peruju, in sicer 112, od katerih je dobil 91 partij. 18 jih je remiziral, 1 pa izgubil. Trifunovič bo igral na turnirju v Rio de Janeiru, ki bo od 3. d« 17 julija. « » * Šahovski dvoboj med Jugoslavijo in ZDA, o katerem so tekla pogajanja med obema zvezama, ne bo sklenjen, in sicer zaradi nesprejemljivih finančnih pogojev, ki jih je predlagala ameriška federacija. BiH-Slovenija 4:0 V nedeljo je bila v Ljubljani nogometna tekma republiških reprezentanc Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Zmagala je Bosna-Hercegovina 4:0. * * # MOSKVA, 5. — Na Dinamo-vem stadionu v Moskvi je sovjetsko moštvo Torpedo premagalo švicarsko moštvo Lozana z 2:1 (1:). V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani mednarodni košarkarski turnir. Rezultati: Pro-leter (Zrenjanin) - Olimpia (Ljubljana) 80:55 (34:28), Ljubljana - Montferrandaise 59:47, (23:17). Drugi dan: Olimpia -Ljubljana 55:45 (30:27) po podaljšku; v regularnem času 45:45. Proleter Montferrandaise 51:43 ( 28:19). Nesreča pri igri Zaradi precej globoke rane pod brado je rešilni avto Zelenega križa odpeljal včeraj ob 12.10 v bolnišnico Brigata Pavi* 3-letnega Arriga Zaravitanella iz Ul. Leo-ni štev. 11 v Gorici. Deček se je malo prej igral na dvorišču, kjer je po nesreči padel i,n si prizadejal poškodbo. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 26. junija do 2. julija 16 rojstev, 14 primerov smrti, 10 oklicev in 5 porok. Rojstva: Giovanni Battista Nunin, Ginaia Carli, Roberto VELJAVEN OD 22. MAJA 1955 VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti 1 'rslu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D). 10.54 (D)’, 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**. Odhodi proti Vidmu; 4.38 (DD)*. 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A). 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 1958 (D), 21.01 (A), 23.09 (A) Prihodi iz Vidma; 0.12 (D) 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A) 9.17 (D). 10.51 (D)*, 13.53 (A) 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21-21 (D) 23.26 (D)**. • V veljavi od 22. maja do 30. septembra. ** V veljavi eamo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. VLADIMIR BEARA Ženska atletska reprezentanca Jugoslavije je v soboto visoko premagala izbrano ekipo Saarske oblasti z 61:45 točkam. Članica Odreda Milena Usenik je na tem mitingu zboljšala državni rekord v metu krogle, ki «a je branila Ra-dosavljevičeva (13.85) na 13.89 m Zanimivo je. da Usenikova tekmuje sele od lanskega novembra in je vsega javno nastopila - osemkrat v življenju, Sodeč po dosedanjih rezultatih bo šla njena pot se strmo navzgor, saj je vprav v metu krogle dosegala skokoma vedno boljše znamke (12.22. 12.68, 13.22, 13.63. 13.89) in bo verjetno še na tej turneji prekoračila rekordno mejo 14 m; če se to zgodi, bo njena vrednost že evropskega in svetovnega pomena. Jugoslovanke bi bile lahko zmagale še z večjo razliko. če se Butjeva ne bi bila poškodovala med treningom. Kakor je znano, bodo Jugo- PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Triestina za 1 oči (0 pr ed M odeno Edera ima po šestih tekrooh še vedno somo eno točico V soboto se je italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah spet premaknilo za eno kolo. V Trstu je bil derby med Triestino in Edero. Pri Triesti-ni je spet nastopil Brezigar, ki je imel nekaj časa zabra-no igranja. Gotovo je tudi njegov nastop pripomogel, da je pri Triestini vse skupaj zelo dobro funkcioniralo in Ede-ra je morala beležiti v pasivo 13 golov proti 4 v aktivi. Mo-dena je doma premagala Monzo in je tako še ostala tesno za petami Triestini. Smolo je imel drugi tržaški klub Fer- roviario, ki je na domačem igrišču dovolil, da mu je odvzel zmago Pirelli iz Milana. Rezultati: Am. Modena - Monza 3:2 Triestina - Edera 13:4 Ferroviario - Pirelli 3:4 Novara - Marzotto 4:7 LESTVICA Triestina 6 5 0 1 32 19 10 Am. Modena 6 4 I 1 38 19 9 Monza 6 3 0 3 22 16 6 Pirelli 6 3 0 3 :?6 35 6 Novara 6 3 0 3 24 34 6 Ferroviario 6 2 1 3 25 18 1 Marzotto 8 1 3 2 19 19 9 Edera 8 0 1 5 18 56 slovanke startale še v Hamburgu med tednom, v sredo prihodnjega tedna pa na Švedskem. Rezultati: 60 m: Babovič (Jug.) 7.8. Singer (P) 7,9, Jakobi (P) 8,1. Frank (Jug.) 8.1. 100 m: Babovič (Jug.) 12,3. Schell (P) 12.4. Roffer (P) 12.5, Stamejčič (Jug.) 12.8. 200 m; Singer (P) 28.0. Frank (Jug.) 26.6, Stefanovič (Jug.) 27.9. 80 m ovire: Babovič (Jug.) 11.9, Meizer (P) 12.2, Bajželj (Jug.) 12.6. Višina: Panič (Jug.) 155, Ture (Jug.) 153, Hoffmann (P) 153. Daljina: Hoffmann (P) 5.57. Erkel (P) 5.48, Tuce (Jug.) 5.46. Stamejčič (Jug.) 5.28. Krogla: Usenik (Jug.) 13.8» (nov jugosl. rek.), Kotlušek (Jug.) 12.64. Disk: Matej (Jug.) 44.16. Borovec (Jug.) 43.52. Kopje: Kaluševič (Jug.) 43.38, Perovič (Jug.) 36.67. 4x100 m: Posarje 49.2, Jug. 49.5. Isti dan je moška reprezentanca Španije premagala moško izbiro Posaria 63:46. Ker so skoraj Istočasno nastopile italijanske atletinje . . proti Belgijkam v Antwerpnu. | I.esek 372, Vehovar 3J_2;okopJ* je mogoče napraviti nekoliko primerjave. Sicer na dvoboju med reprezentanco Posarja in Jugoslavije ni bilo na sporedu teka na 800 m, medtem ko Belgijke in Italijanke niso tekmovale v teku na 60 m. Na 100 m "bi bila Bnbovičeva druga za Leone in pred Valenti-jevo, medtem ko sta bili na di naslednji dve med seboj enaka časa, t. j. Beldondi (It.) in Stefanovič (Jug.). V skoku v višino sta bili obe Jugoslovanki, Tuce in Panič, boljši od Italijank Paternoster in Ma-soero (obe 145). V skoku v daljino je bila Tuce (Jug.) boljša od Musso (It.) in Stamejčič boljša od Cicognanije-ve. V metih bi se edino Turci in Rossi (kopje) plasirali na drugo in tretje mesto za Ka iuševičevo, medtem ko bi bila Paternoster, ki je v Anlwerp-nu zmagala v metu krogle in diska, v Saarbruecknu v obeh disciplinah šele na tretjem mestu. Seveda je štafeta Italijank (4x100) znatno boljša od jugoslovanske štafete. • • • Med odmori nogometnih tekem so bile v nedeljo v Ljubljani na programu tudi nekatere atletske discipline. Razen slovenskih atletov so sodelovali tudi gostje iz Zagreba in Beograda. Nekaj rezultatov:88 na ovire članice: Petauer 12.2; moški 100 m: lvančevič 11.1: 200 m: Ivančevič 22,5; 400 m: Vrančič 50,3; 800 m: Cular 1:52,2. Sa-rič 1:52,4:1500 m: Murat 3:58,1, Gajšek 3:59.6; 3000 m: Mate 8:41.6, Zuvela 8:45,2; palica: Na mednarodnem atletskem mitingu v Tamersforsu na Finskem je na 500 m startal Jugoslovan Mihalič, ki je prišel na drugo mesto za Toumalo s časom 14:46.2. tretji na 800 m je bil Mugoša s časom 1:54.2, medtem ko je v metu diska zmagal Krivokapič z daljino 45.79 m. V drugi tekmi med reprezentancama Jugoslavije in ZSSR v Moskvi je domača ekipa z rezultatom 4:2 ponovno slavila zmago Odgovorni nrednm STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KIBin SURDRŠU predvaja danes 6 t. m. ob 19.30 film: ii raz Jugoslovanski in romunski šahišti se bodo vokviru tekmovanja za evropsko ekipno prvenstvo sestali konec tega leta, in sicer bodisi oktobra ali novembra, v skrajnem primeru pa šele 28. in 29. januarja v Beogradu ali Subotici. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 6 t. m. ob 20. uri film: PLESALA JE ENO SAMO POLETJE Igralci: Ulla Jacobsson in Folke Sunquist. Mladini izpbd 16 let vstop prepovedan. Janc na C predvaja danes (. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Dobrodošli pri polku Igralci: JIMMY DURANTE, PHIL SILVERS Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. 80 m z zaprekami tako Grep-pi kot Musso boljši od Babo-vičeve. Upoštevati pa je tudi treba, da je Babovičev« nastopila v treh tekih in povsod zmagala. Na 200 m sta imeli Valenti (It.) in Frank (Jug.) isti čas, prav tako sta imeli tu- Plut 57,92, Kastelic 57.83: viši-a: Zerkov 180; krogla: Penko 14,76. Na mednarodnih atletskih mitingih po Nemčiji so jugoslovanski atleti dosegli nekaj prav dobrih rezultatov. Tako je Lorger v Berlinu zmagal v teku na 110 m z zaprekami s časom 14.6. Lukman pa je bil drugi v skoku s palico s 4.12, kar je obenem njegov najboljši rezultat. V Fronchenu blizu Kolna je nastopil Vipotnik, ki je bil prvi v teku na 800 m s časom 1:53.2. Sabolovic pa drugi v teku na 400 m z 49.5. ALFREDO MELILLO Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032 (na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST DELAVNICA telefon 98-139 Vsakovrstna kolesa: ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE In za DIRKE SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACN1CE vseh mer in to najboljših tovarn PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikle Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - B1ANCH1 - LEGNANO in motociklov PAH1LLA (Milan) • motorjev NSU CENE ZMERNE Proizvodi za masažo aUNTO DEL MAGOa - Macerata žžšaššistai Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UEEN0STI 24. Drugo poglavje. V CIHIL-METODDVI SOLI -_UDlTELJ ADAMIČ • NOVA KATASTROFA Guli na se spominjam predvsem po tem, da Je dvigal vedno oko kvišku: on je vse zna/l. Pavel Marc Je bil v razredu med tajbolj discipliniranimi in gotovo najtišji. čeptrav Je bil telesno lobro razvit. To omenjam zato, ker «i posebno »atleti« v ■azredu če že ne med poukom, pa vsaj v odmoru, navadno astijo prvo besedo. On in Božič sta se mi zdela med nami lajbolj »zrela«, to se pravi, najbolj resna in najmanj otročja. Fišer o katerem bom imel pozneje, s pripravnice, še kaj macilnega povedati. Je bil nekako podoben mišk Majhen, suh bled in okreten. Kadar si ga iskal, ga ni bik) nikjer, sicer pa je bil vselej in povsod zraven. 3. Sicer pa tudi Jaz nisem bil kaj prida večji J^^išem-gotovo pa najmanj toliko »uh ,n vsaj pozimi tudi bledičen. Gez ooleitJe me Je sonce močno ožgalo, najbolj po vratu in h^rLi sta mu bila najbolj izpostavljena. Kot večina otrok s^namro* tudi Jaz najrajši tepč kaj delaj na. vrtu; sicer pTtudi ko sem tekel za metulji in i»kal gosenice, sem bil večinoma sklonjen naprej. Tedai ko sem končno le redno zahajal v solo. Je prišel mol učitelj starši in končno tudi Jaz sam do spoznanja, da Sm gS pisavo. Mama Je sicer ta nedostatekprip.sovaU ripistvu da sem prvi razred opravil pravzaprav doma Mislim S r'w biU mS pisava tudi sicer uta. Pisaio. zlasti prvo, sem držal krčevito ln nič manj krčevito nisem z njim pritiskal na papir, ki sem ga pogostoma preluknjal, če je bilo pero količkaj ostro. Mama, ki sama ni znala nikoli kaj prida risati, se Je čudila, da imam pri še kar ugodnih risarskih sposobnostih tako malo smisla ali zmožnosti za lepo pisavo. Oče, ki Je sam pisal izredno kaligraficno ln nadrobno, se Je pogostoma Jezil name, češ da pri pisanju dovolj ne pazim na lepopis. Gotovo sem se že takrat trudil, da bi izboljšal svojo pisavo, pozneje, na pripravnici, pa se toliko bolj, toda zmerom le s precej pičlim rezultatom. Lepša je bila pisava samo, če sem črke »risal«. Kakor hitro pa sem mislil na vsebino, Je bila pisava prav tako grda kakor prej. Zaradi take svoje pisave sem imel skozi vsa šolska leta precejšnje sitnosti. Se tik pred maturo v Ljubljani sem dobil v neki šolski nalogi iz slovenščine nezadostno zaradi »strahotno nečitljive pisave«. Povrh vsega sem zaradi svoje pomanjkljive tehnične spretnosti okrasil marsikatero stran svojih šolskih zvezkov z večjimi ali manjšimi packami. In končno so izkazovali moji zvezki in šolske knjige marsikdaj tudi »ušesa«, kar se zagotovo ni štelo učencu v prid. Zelo natančen psiholog bi utegnil videti v vsem tem samo znake še vedno latentnega podzavestnega odpora proti šolskim klopem. Nat bo že temu kakor hoče, nekje je zame ostala sola vendarle tista mučilnica, tista kletka, katere sem se bil torej nekako le po pravici baiL Pot v šolo od Svetega Ivana skozi mesto je pomenila za malega učenca vsekakor novo razširitev njegovega »življenjskega prostora«. S tramvajem se nisem vozil skoraj nikoli, saj Je bilo od nas do šole na Akvedotu le dober četrt ure. Navadno sem zavil že takoj pod školjetom na zgornjem koncu na Akvedot in šel potem skozi lepi drevored do šole. Domov grede sem šel pogostoma mimo Ljudskega vrta ali pa tudi skozenj in naprej po Julijski ulici s kakim sošolcem, ki je stanoval ob tej poti. Ce je po naključju kaka ura odpadla, smo se šli otroci navadno potepat v Ljudski vrt, ki ml je postajal čedalje bolj domač in ni pomenil zame več tistega doživetja, kot ga Je pomenil za malega otročiča, ki Je capljal ob mamini roki pod košatimi drevesi in se mu Je zdel vrt še tako velikanski. Cirtl-Metodova šola na Akvedotu je po pravici veljala za zelo dobro šolo ln je tudi uživala primeren sloves. Učitelji so bili dobri pedagogi, strokovno vsestransko podkovani in mnogi med njimi so bili vidni kulturni delavci, naj omenim poleg skladatelja Emila Adamiča samo še znano pisateljico Uk« Vaštetovo, ki Je bila tudi takrat učiteljica na naši šoli. Ker sem prvi razred opravil v glavnem doma, sem prišel v drugi razred na Akvedot pravzaprav še popolnoma otročji. Spominjam se, kako je takoj na začetku vprašal učitelj Adamič, če zna kateri izmed učencev na pamet kako nemško pesem. V drugem razredu smo se namreč že začeli učiti nemščino. Takoj sem se oglasil. Adamič me Je poklical k tabli, naj pesem recitiram. Bila Je to neka pesem, ki jo Je mama nekako za šaJo ali v zabavo pela nam otrokom in ob kateri sem se zlasti jaz na vse pretege smejal. Kaj pomenijo besede, seveda nisem razumel. Pesem Je imela preprosto, pravzaprav recitativno melodijo ln jo Je mama nam obrokom pela oz. govorila tako, da je od stiha do stiha stopnjevala hitrost. Na koncu Je bila samo še nekakšna akrobacija hitrega izgovarjanja besed. Nekaj drobcev te pesmi sem si do danes zapomnil in naj jih tu navedem za boljše razumevanje tega dogodka: »...Madchen gingen nach dem Wald; tanzen, winden Krftnze, singen frische, frohe Lieder... ach, die Buben, wie sie lugen nach den Madchen. ei!»*) Sprožil sem torej to pesem in jo po maminem vzgledu na pol pel, na pol recitiral. Toda začel sem ze takoj na začetku drdrati z veliko naglico in ko sem prišel do besed: »ach, die Buben, wie sie lugen nach den Madchen, ei!« meje bil samo še en sam smeh, tako da gotovo ni bilo razumeti nobene besede. Adamič in ves razred z njim se je smejal zraven. »še enkrat, zdaj pa bolj počasi«, mi pravi učitelj. Začel sem res še kar zmerno, nekaj besed sem izgovoril dovolj glasno in jasno, potem pa me je spet posilil smeh in konec pesmi sem spet pojoč zdrdral tako naglo, da ni bilo razumeti nobene besede. Adamič se Je za vsebino pesmi očitno zanimal, pa sem mu moral še in še ponavljati pesem. Tu me je zaustavil, potem spet tam, tako da mu je konec koncev postal smisel vsebine nekoliko Jasnejši. Nekako namuznil se je, kot da bi hotel s tem reči. da vsebina te pesmi pač ni otroku primerna, »In kdo te je to pesem naučil?« me Je vprašal. »Mama. Zmerom ml jo je pela, že ko sem bil majhen, ker se mi je tako dopadla.« »Hum, hum«, se je namuznil Adamič. »No, ja, prav primerna ni za takega dečka, kot si ti, kaj hudega pa tudi ni. Ali veš, kaj pomeni?« To ali ono besedo mi Je bila mama sicer razložila, celotne vsebine, ki Je bila gotovo bolj nedolžna, kakor jo je mogel učitelj razbrati iz mojih hitro ln nerazločno izgovorjenih besed, pa nisem znal pojasniti. Pa me je Adamič vseeno pohvalil in me z veselim muzanjem poslal v klop. «) « Deklice »o »le v goad; Ut pleSejo, spletajo vence, pojejo sveže, vesele pesmi.,. Ah, ti dedki, kako kukajo m temi deklicami, aj!» (Nadaljevanje medi).