8peffl*tane v* abbonamento postale — S^oitnloa plačana t gotovini
Leto XXII., št.
Ljubljana, torek 17. oktobra 1942-XX
Cena cent. 80
upavoijno. L|uDliao» t^icamjcn alics 3.
Teletoo fc. 51-22. 31-23. 51-24 Imenitni oddelek: Ljubliana. Puccinijeva ulica 5 — Teletoo k. 31-2). 51-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino prt pofeno-čekovnem zavodu it- 17.749, za ostale kraje Italije Servmn Conrt Cort Po*t No 11-5118
IZKLJUČNO ZAMUPbIVO za oelase 12 Kr.
Italije in inozemstva ima (Jnione Pubhlicitž fratiana S. A MILANO
Izbaja vaalt dao razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—. V	ta inozemstvo pa Lir 22.80.
Uredoiitvo:
Ljnbllut, Puccinijeva ulica ker. i ker. 51-22. 31-23. 31-24.
i O.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pob-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
®vlj£m angleški napadi
eni bojišču
133 sovražnikovih tankov in 14 letal uničenih — Preprečeno angleško Izkrcanje pri Marsa Matruhu
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. oktobra naslednje 883. vojno poročilo:
Na rgiplski fronti so se izjalovili siloviti sovražnikovi napadi, podprti z oklopnimi sredstvi, število uničenih sovražnikovih oklopnih voz se Je povečalo na 100.
Italijanski in nemški letalski oddelki so bombardirali in obstreljevali zbirališča in zaloge v britanskem zaledju. V letalskih dvobojih so osni lovci sestrelili 14 sovražnikovih letal.
Poskus sovražnika, da bi se izkrcal za hrbtom naših čet na področju Marsa Ma-truha, .le bil onemegočen zaradi takojšnjega nastopa napadalnih letal, kj so prisilila mnogoštevilne motorne ladje, napolnjene s četami, da so opustile podjetje in se vrnile v svoja izhodišča. Ena izmed teb ladij je bila zadeta od bombe in je zletela v zrak.
Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Del njene posadke je bil ujet. Družine slednjih so obveščene.
V zraku nad Malfo so bili trije »Spitfiri«,

ki so hoteli odrezati pot našim bombnikom, zadeti od strelov spremljajočih lovcev in so treščili v morje. V letalskih podjetjih na sredozemskem bojišču je nemško letalstvo sestrelilo 4 britanska letala.
Opustošenje na Malti
Lizbona, 26. okt. s. Gibraltarski škof ki se je mimogrede mudiii v Lizboni, je opisa,! j nekaterim novinarjem svoje vtise izza trimesečnega bivanja na otoku Malti. Škof je izjavil, da so vasi in kraji na otoku, ki niso važni za vojno, nepoškodovani, medtem ko so v La Valletti vojaški objekti skoraj vsi popolnoma uničeni. Izjavil je nadalje, da so omejitve v prehrani znatne in da prebivalstvo dejansko živi pod zemllijo. Škof je povedal, da je Churchilli pristati v Gibraltarju na svojem potovanju v Moskvo, ker pa ni našel na letališču nobenega avtomobila, so ga morali odpeljati v mesto v tovornem avtomobilu za prevažanje kaznjencev. Churchill je najprej protestiral, potem pa se je moral prilagoditi in je tako prišel v mesto v jetniškem avtomobilu.
Nsda!|aSe gorske
Zopet vee m
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. oktobra. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo-
Jugovzhodno od Novorosijska so bila v naskoku zavzeta mečna hranjena sovjetska oporišča. Nemške planinske čete so v trdovratnih borbah zavzele nadaljnje gorske postojanke severovzhodno od Tuapseja. Rušilna letala so v ni~kih poletih napadala sovražnikove postojanke. Hrvatski lovci so sestrelili pri tem šest bcijševiškili letal. V tem frontnem odseku se je izjalovilo več krajevnih protinapadov in sunkov sovražnika s hudimi izgubami zanj. Neka sovražnikova skupna sil jc b'Ia razkropljena.
V	Sta;ingradu so uničili napadalni oddelki sovražnikova odporna gnezda in zavzeli več novih hišnih blokov. Severno od mesta
bij napad prenesen v nadaljnje predmestje. Razbremenilni napadi sovražnika z južne in severne smerj so se zrušili brez izjeme deloma v borbah moža proti možu. Oddelki bojnih letal so v zaporednih valovih obvladovali sovražnika. Nemški lovci so v teh borbah sestrelili 27 sovražnikovih letal- dočim smo izgubili eno samo letalo.
Naše čete so onemogočile na fronti cb Donu sovražnikove poizkuse za prehod reke.
V	srednjem in severnem odseku fronte obojestransko delovanje napadalnih oddelkov. Nemški in rumunski bojni letalci so podnevi in ponoči obstreljevali dovoze sovražnika na železnicah in cestah.
Težko topništvo kopne vojske je doseglo v petregrajskem zalivu zadetke na sovjetski trgovski ladji «Maraiu«. Opažene £0 bile eksplozije in požari.
V	Egiptu je utrpel sovražnik potem, ko je bil povsod uspešno ubranjen veliki angleški napad, povsod najtežje izgube. Doslej poročajo o 104 un;eenih oklopnih vozilih. Borbe trajajo dalje.
Napadi nemškega in italijanskega letalstva So bili podnevi in ponoči usmerjeni na motorizirane edinice sovražnika. Rušilna letala tipa »Messerschmidi« so sestrelila 4 sovražne bombnike. Sovražnikov poizkus za; izkrcanjc v noči od 23. na 24. oktobra okrog Marsa Mairuha je naglo posredovanje bojnih {etal preprečilo že na morju.
Lahka nemška letala so bombardirala z dobrim učinkom naprave na letališčih na trdnjavskem otoku Malti.
Tudi na angleški južnj obali so nemška bojna letala včeraj uspešno napadala za vojno važne naprave na raznih krajih.
Boji jss LasSolkesu fezeru
Berlin, 25. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava jo nekatere podrobnosti o odlični operaciji pomorskih sil osi na Ladoškem jezeru, ki jih omenja današnje /ojno poročilo. Italijanske in nemške bojne edinte« so nenadno napadle obrežje Ladoškega jezera. ki je še v posesti sovražnika. Cilj napada je bil svetilnik, ki ga je bilo trerm p.": uši ti. Oddelek vojakov osi, ki se je izkrca' na sovjetskem obrežju potem, ko je stri nasprotnikov ctlpor, je docela pcruSU svetilnik in povzročil izredno hud? Škodo sovrržnikovi plovbi na tem jezeru. Po zajetju več ujetnikov se je oddelek vrnil na ladje, ki so se nato oddaljile. S sovjetske strani so reagirali s silnimi letalskimi napadi in so poslali na po—oč tudi tepničar-ke. da bi odrezale pot itaiijansko-nemškim edinicam na povratku. V ietalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 6 sovražnin letal, spremljevalni finski lovci pa nadaljnjih 5 letal Pomorske edinice bo sestrelile nadaljnjih 10 sovjetskih letal. Sovražnik je v brezuspešnem protinapadu izgubil v celoti 21 letal. V borbi s sovjetskimi tooničarks-rr: stn bili hudo poškodovani dve rovvjr ec Tiri
RvtS s hirhl
pred Ttnapsefens zavzete v Stalingradu osvojenih
ustfdo, kakor jo je baltiškim državam. Vemo za kaj se borimo. Hočemo živeči kak"»r ljudje, svobodni v svojih domovih 'n voditi svojo državo po lastnih načelih. Nočemo izginiti v ruskem oceanu in nočemo, da bi bili naši otroci vzgojeni po načelih boljševizma, ki zanika duha. Vemo, kaj bi pomenil poraz. Z njim bi naš narod popolnoma izginil. Razvoj dogodkov je nam v prid. žetev je bila boljša in dobivamo pomoč od naših zaveznikov. Rusi so doživeli take poraze, da je njihov vojni pctencijal znatno oslabljen, č« primerjamo položaj z onim 1.1939, moramo ugotoviti, da je neizpodbitno boljši. Predsednik je zaključil svoj govor s poveličevanjem moralnih vrednot, ki so bile vedno odlika finsnega naroda.
Svicarfiki ps&Zesti v Loifi&Bssa
Rim, 25. okt. s. švicarski posianil: v Londonu je 22. oktobra prejel noto angleškega ministra za zunanje zadeve, v kateri se pripisuje navadni zmoti v letenju kršitev švicarskega neba, ki se je pripetila v noči od 19. na 20. september. Vogleška noto je dodala k temu opravičilu, ki je vedno isto, običajne izraze obžalovanja, ka-torih si je švicarska vlada nabrala že veliko zbirko, švicarski poslanik v Londonu je bil pooblaščen, da izroči angleški vladi nov protest, ki označuje švicarski tisk za »bolj krepkega« zaradi »novih zmot v letenju«, ki so jih zagrešila številna letala angleškega letalstva v noči 22., 23 in 24. oktobra, ko so šla bombardirat mesta v severni Italiji. Angleška vlada bo vztrajala pri obžalovanja vredni navadi zmot angleških pilotov, pozabljajoč, da je pravi razlog za te zmote v prihranku 250 km poti. Kadar gre Angliji za lasten .nteies, tepta mirno pravice drugih. Angleško hinavstvo ne dopušča priznanja lastnih na-silstev. V vseli primerih se poslužuje pc-tvare, čeprav so vedno ista opravičila že smešna.
t S
jpr<">ti »33353vizssm
Helsinki, 26. okt. s. Predsednik republike Risto Ryti je govoril ob prilik' tedna družine in dem a. Poudaril js predvsem, da na Finskem ni bilo nikoli .najmanjš" ga znaka defetizma. V 1.1941 kakor v 1.1939 Finsua ni imela druge izbere kakor boriti se proti Rusiji, ki je grozila, da vsili Finski isto
Berlin, 25. okt. s. V vrsti člankov, napisanih za uradno agencijo narodno-soc:a;listič-ne stranke, se bavi šef nemškega tiska dr. Dietrich obširno s sedanjimi strateškimi in gospodarskimi vprašanji. Ugotavljajoč predvsem, da je Nemčija s svojimi zavezniki zadala demok ra.t sko- bol j ševišk emu zavezništvu najhujše udarce z zasedbo izredno obširnih ozemelj, poudarja sralo, o kateri pričajo nedvomno uspehi na bojiščih vseh treh kontinentov. Naši sovražniki ne računajo' s stvarnostjo dejstev, marveč z utvarami, katerih bistveni element je k'asični Churchillov recept »Vsak angleški poraz je nova etapa do zmage«. Po zaslug' takega mamila se je ustvarila psihoza v kateri najbolj smešne in groteskne številke, najbolj bedaste trditve in najbolj drzne prognoze hranijo nezavestni optimizem anglosaških množic. Seveda skuša z istim sredstvom sovražna propaganda ustvariti splošno psihozo v nasprotnem taborni, toda sleherni poskus se je vedno izjalovili Dietrich ugotavlja. da so dejstva sama odprla oči tudi najbolj naivnim ljudem. Zato narodi trojnega pakta in njihovi zavezniki niso nikoli smatrali z.a resno, kar deimokratsk^-boljše-viška propaganda trobi v svet, in zlasti ne astronomskih številk o severnoameriški vojni proizvodnji. Šef nemškega tiska razčlenjuje nadalje kaotične ideje, ki so značilne za strategijo Anglosasov. Tem kaotičnim idejam postavljajo sile trojnega pakta resnično genialne ideje nasproti žive.'dinamične, revolucionarne ideje To pojasnjuje uspehe, ki so stalno namenjeni njihovemu orožju. Načrti sovražnika slonijo na popolnoma zgrešenih pogojih, predvsem na že popolnoma neemaganem prepričanju, da sta angleška oblast na morju in industrijska moč Zedinjenih držav odločilna črnite! ja.
Tuja letala nad švedsko
Bern. 25. okt. s. Snoči je bil letalski alarm v raznih krajih na Švedskem, ker so- ozemlje preletela tuja letala. Nastopilo je protiletalsko topništvo.
Mogočna zborovanja ljudstva
slave 20 letnico Pohoda na Rim
Pomamtme svečanosti in mogočne manifestacije po vseh kraph
Kraljevine — Nezlomljiva vera v zmago
Rim, 25. okt. s. Delegati, ki jih je določila Stranka, so proslavili v vseh glavnih mestih 201etnico Pohoda na Rim. Bile so to proslave gigantskih stvaritev, zgodovinskih dogolkov neminljivih pridobitev na vseh področjih in zlasti na socialnem področju, kajti Fašizem pomeni revolucijo, ojačenja vseh bistvenih činiteljev preporoda, red in disciplino, predvsem pa pomeni dvig naroda na pravilno raven duhovnega in gmotnega življenja. Fašizem je bil na svntu prvi režim, ki je dejansko šel do naroda, opravljajoč socialno politiko, ki ne temelji na namišljenih osnovah, temveč na obširnem programu, ki se ustvarja za blagor skupnosti v okviru nacionalnih možnosti, obvlalajoč sleherno okolnost trenutka. Globoko zavedanje te politike, združene z ideali, ki neločljivo spajajo idejo Fašizma z idejo Domovine, je trenutno strnila množico naroda okrog Duceja za dosego vseh ciljev, ki bodo z neizbežno zmago postali še višji in svetlejši.
V Ehm
V Rimu je bila proslava 201etnice ob navzočnosti okrog 20.000 oseb, ki so se zbrale na trgu pred domom Fašija. Tu so se zbrale vse politične, sindikalne in bojevniške organizacije Rima, katere je obkrožal bleščeči venec praporov posameznih skupin in zastav raznih odsekov. Mogočna je bila tudi postrojitev organizacij Stranke z oboroženimi oldelki GILa na čelu. Svečanosti, ki je potekla primemo vojni, in svečanega obreda so se udeležili prefekt, zvezni tajnik, podguvemer Rima Uccelli, zastopniki oboroženih sil in številni oficirji.
Po posvetitvi doma Fašija, svetišča in po blagoslovitvi dvorane, imenovane po Arnaldu Mussoliniju je zvezni tajnik izvede! fašistični obr ed poziva slavno padlih. Nato je»od tajnika Stranke določeni govornik, imetnik zlate kolajne, Carlo Bor-sani, imel slavnostni govor ob 201etnici, poveličujoč duhovne razloge revolucije Črnih srajc, zatrjujoč, da se mlalina, ob fašistični 201etnici z največjo pravico bori ter zahteva zase čast orožja in obrambo fizičnih in duhovnih mej Domovine.
Govornik ie zaključil ^a pomeni mladina krepost in sposobnost, zvestobo in duha požrtvovalnosti, popolno poštenost in junaško velikodušnost. Govor imetnika zlate kolajna Borsania je povzročil goreče in dolge ovacije ter veliko manifestacijo zvestobe in predanosti na naslov Duceja.
General Galbiati Saši-sii&sim legionarfens
V Milanu je to mesto s Fašijom prvencem z resnobnimi in vojaškimi obrodi po dveh sovražnih letalskih napadih proslavilo 201etnico Pohoda na Rim z obnovo svoje goreče vere v Duceja in gotovosti v Zmago. V vojašnici 24. legije »Carrcccio« je bila ceremonija izročitve praporov akcijskih eskader Milici v dokaz, nadaljevanja fašistične Revolucije, ki je na pohoJu proti ciljem, ki jiih je določil Duce. Najprvo so bili slavni oddelki Črnih srajc, zdaj pa gredo proti določenim ciljem strnjene skupine preizkušenih mož oborožene straže Revolucije.
Gcnerail Gai''biati ie prišel na proslavo v spremstvu poveljnika 3. področja Črnih srajc. Sprejeli so ga podtajnik Stranke Ra-vaso, prefekt. zvezni tajnik in vsi zastopniki vojaških ;n civilnih oblasti. Po pre-glodu bataljona Črnih srajc in po razgovorih s svojci padlih članov Milice, je stopil šef glavnega stana pod obok, ki ga je tvorilo 32 praporov in od tod v svetišče, kjer se je zbrano pomudil. Nato so bili prapori položeni okrog spominske plošče, ki spominja na žrtve Črnih srajc v Afriki, v Špr niji in v sedanji vojni.
Nato je general Galbiati dospel na trg Scale. kjer so bili postrojem v orožju bataljoni Milice, skupine Voske, vseučiliške Milicie in pred vojaške mladinske organizacije. Pregledali je skupine. Strnjena množica Dop'o'avoristov. ki so se razmestih s svojimi praporii in zastavami za Vojsko, je goreče vzklika'a Duceju. V gledališču Seal i je imel Ekc. Galbiati svečan govor ob navzočnosti številnih zastopstev Sansepolkiri-stov, invalidov, vojn;h ranjencev skvadri-stov, šefov nairodmo-sccialističnih organizacij z nemškim gencrfllnim konzulom na čelu in oficirjev Milice.
Potem ko je omenil, da je Duce navzoč pri milanski proslavi s svojim Velikim srcem, je povzdigni! misel k Črnim srajcam, ki se bore na vseh frontan, dokazujoč, da je fašistična Revolucija še vedno na pohodu in hoče doseči tisto socialno pravico, ki jo bo zmaga dokončno utrdila. Dve desetletji sta potekli, je nadaljeval govornik, od tistega uporniškega oktobra, od Kar so bile za vedno pomedene sekte in zakotniki, ki so predstavljali v Italiji najrazličnejše ideje in smeri. V dveh desetletjih napravljena pot je bila ogromna. 'Fašistična država je dosegla svoje cilje. Odprla je obzorja, po katerih so nekdaj zaman hrepeneli italijanski delavci, ki so morali sprejemati grenak kruh tujine, zdaj pa je najvažnejša etapa Revolucije vojna, življenjska etapa, najvišja preizkušnja za naš narod. Za ta cilj narod ne štedi truda in naporov z zavestno odločnostjo in neupogljivo vero, z isto zavestno odločnostjo, z isto ,'ero, ki jo je milanski narod pokazal včeraj ob sovražnem letalskem napadu. Zaman misli sovražnik, da bo lahko uničil moralno moč naših ljudi. Narod kaže v vsaki okolnosti
predanost Duceju, vero v lastno delo, gotovost v zmago.
Mogočna manifestacija za Duceja je kronala govor šefa glavnega stana Milice in imela svoj vrhunec v petju Giovinezze. Zvezni tajnik je nato prečital poslanico, ki jo milansko ljudstvo pošilja Duceju. V tej poslanici dviga mesto Fašija prvenca, ponosno in strnjeno v obsojanju izdajalskega sovražnega napada, svojo misel padlim, proslavljajoč 20-letnico Pohoda na Rim, bolj kot kdaj v črti po poveljih Duceja. Manifestacija za Duceja se je mogočno obnovila, ko je v gledališču z balkona Zvezni tajnik vzkliknil: »Zmaga bo naša!«
Milan. 25. okt. s. Popoldne je bil v dvorani 23. maTca v D emu fašija raport oficirjev 3. cone Črnih srajc. Šef glavnega stana Milice je pregledal na trgu San Sepolcro bataljon M, nakar je general Galbiati naslovil na oficirje oborožene straže revolucije jasne vojaške besede. Predvsem je pohvalil odlično zadržanje legionarjev, med katerimi so poleg zvestih Črnih srajc tudi mladeniči zadnjega nabora. Govoreč nato o idealnih razlogih, zaradi katerih se bije vojna, ki bo odprla italijanskemu narodu nova obzorja dela in veličine, je šef glavnega stana govoril o glavnih nalogah Milice, ki vojaško pripravlja nove generacije lik terja. Zaključil je. da zmaga mora biti na vsak način naša. ker črpa vsak Italijan borbenost in odporno silo' iz absolutne vere v Duceja. Raport se je zaključil s petjem Giovinezze in molitve iegionarja. Po položitvi venca na svetišče padlih fašistov je bataljon defiliiral po mestn;h cestah in do spomenika padlih v prvi svetovni vojtji. V »Covu« in pnostorih »Popoka d'Itai!ia« so bili ob navzočnosti generala Galbiatija spominski p klonitveni obredi.
V Napolafu
V	Napoliju je bila proslava v Kraljevem gledališču San Carlo, kjer je _)uce pred 20 leti imel na večer pred pohodom na Rim svoj zgodovinski govor. Veliko gledališče so napolnile črne srajce« Prišli so slavni vojni ranjenci, ki so jih zastopniki civilnih in vojaških oblasti sprejeli cb prihodu z navdušenimi manifestacijami. Prišli so prvaki in ko je minister za devize in valute ob spremstvu prefekta in zveznega tajnika vstopil v gledališče, so navzoči dolgo vzklikali Fašizmu in Duceju.
Minister je v svojem govoru poveličeval načela revolucije, ki so dala Italiji državo, idejo, nov socialni red, zavest in -.arodni ponos. Omenil je etične, politične in gospodarske razloge naše vojne, ki se bije skupno z zavezniško Nemčijo in ki bo s politično solidarnostjo rodila z novim redom novo Evropo. Borbeni Fašiji so prvi dvignili zastavo odpora proti boljševizmu in njegovim lažnim doktrinam.
Eksc. Riccardi je poudaril, da je usoda boljševiške ideje, ki jo pobijajo nepremagljive armade Osi in drugih zaveznikov, že zapečatena. Minister je zaključil, da mora biti Sredozemlje, ki ne dopušča nobenega sovladanja, italijansko v rimskem smislu besede. Vojna, v kateri se Italija oori za dosego tega visokega cilja, bo gotovo in matematično zmagovita. Govor ministra Riccardia je dal povod za goreče manifestacije zvestobe do Duceja.
V Trlestu
V	Triestu je bila spominska svečanost v gledališču Rossetti, ki so ga napolnili skvadristi črnih srajc, delavci in ljudstvo. Ekc. Attilio Teruzzi, minister za Italijansko Afriko je ob navzočnosti zastopnikov oblasti s prefektom in zveznim Tajnikom na čelu in ob navzočnosti zastopstva nemškega konzulata, proslavil 20-letnico Pohoda na Rim. Po govoru ministra Teruzzia so nastale mogočne velike manifestacije za Duceja in Vojsko.
V Pisl
V	Pisi so fašisti s skvadristi ln legio-narji proslavili 20-letnico Pohoda ra Rim ob navzočnosti Eksc. Guidia Buffarinija, podtajnika v notranjem ministrstvu, in so proslavili junaško dejanje legij iz Pise, ki so pred 20 leti sledile Duceju pri pohodu na Rim. Eksc. Buffarini je v Liktorski palači po tcplem pozdravu zveznega tajnika s strastjo Fašista govoril iegionarjem in družinam padlih ob navzočnosti vseh zastopnikov mestnih >blasti, s pi efektom, zveznim tajnikom in županom na čelu. Govornik je med drugim rekel:
»želel sem dobiti stik z vašo legionarjko dušo in dušo skvadristov, kajti vem, da govorim možem revolucije, ki so vneti in drzni v Ducejevem imenu kakor pred 20 leti in čutim vaše duševne utripe kakor tedaj, preizkušene v hudih preizkušnjah. Duce ve, da lahko računa na vaša srca kakor na vaše puške. 20 let je že nekaj v življenju človeka, toda nič se ni spremenilo v vas. Nič se ni spremenilo v dušah legionarjev in kar je vredno, je to, da v določenem trenutku, ko se pomakne kazalec na zgodovinski uri, vsak Fašist maršira proti ciljem, ki jih določi Duce. Ura. ki ■'o preživljamo, je svečana in odločilna. Smo v fašistični vojni in na nas so obrnjeni pogledi vsega sveta. Naša navada je, da se borimo z dejstvi in ne z besedami in vojna, v kateri se mi borimo, ne dovoljuje nikomur, da bi bil le gledalec. Vsi smo udejstvujoči Jn borci in kot taki v hudi bitki ž gotovostjo v zmago, ki jo hoče Duce. Ko se bodo vsi oblaki razpodili in jih bo pozlatilo solnce zmage, bo še odmevalo v naših srcih ime ki je bilo vedno in bo ostalo krik strasti in zvestobe: Dure. Duce, Duce!«
Navdušujoče besede Eksc. Buffarinija »o povzročile mogočne manifestacije za Duceja, na dvorišču pa so se dvignile pesmi Revolucije.
Odkritje spomenika pisanskim Iegionarjem
Podtajnik notranjega ministrstva je nato izročil spominske kolajne Fašija v Pisl Iegionarjem in družinam za revolucijo padlih Pisancev. Po izročitvi nagrad in zaslužnih znakov mladeničem GIL.a, ki so se uveljavili v narodnih umetniških, kulturnih in športnih prireditvah, je Eksc. Buffarini na čelu kolone skvadristov ln legionarjev ob spremstvu vseh zastopnikov oblasti, odkorakal po mestnih ulicah med jnnožico in se napotil na križišče Tagliaferrl, kjer je bil odkrit spomenik ob navzočnosti ogromne množice Fašistov vseh rajonskih skupin v mestu zastopnika Oboroženih sil ter zastopnikov GIL-a m bojevniških organizacij. Zvezni Tajnik je po blagoslovitvi spomenika spregovoril vzvišene besede ter nato pozval fašistične mučence. Množica je odgovorila s slovesnim »Navzoči smo!« Eksc. Buffarini je nato odredil pozdrav Duceju, med navdušenimi manifestacijami vseh fašistov in naroda. Na spomeniku je naslednje besedilo: »Predvidevajoč dejstva in dogodke, prešinjeni z obupno in junaško voljo Mussoliniia. so od tu odšli ponoči 27. otobra 1922 legionarji iz Pise k pohodu na Rim. Pisanski Fašizem ob 20-letnici«.
Podtajnik v notranjem ministrstvu je nato na čelu kolone odšel na trg Carmine, kjer je bila odkrita spominska plošča, ki spominja, da je bil tam sedež glavnega stana pisanskih legionarjev v usodnih dnevih To-hoda na Rim.
V drugih mestih
V	T urinu je na trgu Bodoni kjer so so prvič zbirali turinski skvadristi. kvadrum-vir de Vecchi di Val Cismonte ob navzočnosti vseh zastopnikov oblasti in velike množice Črnih srajc in ljudstva obudil spomin na junaško akcijo fašiizma. kd je v 20 letih režima zaplpdiil zavest in italijansko voljo mogočne manifestacije navdušenja in za gotovost v zmago so zaključile govor.
V	M en tonu jc nac. svetnik Enrico Mar-ghera ob navzočnosti vseh vojaških in civiJ-nih oblasti ter fašističnih hierarhov proslavil 201etnico revolucije Fašistov pred mogočnim zborom Fašistov, liktorske mladine in naroda, ki so vsi izražali italijansko vero odrešenega Mentona. Svečanost se je zaključila s petjem fašističnih himen in z mogočnimi manifestacijami za Duceja n zmago.
Proslave v inozemstvu
Berlin, 25. okt. s. V večjih mestih llem-čije je bila proslava 20-letnice Pohoda na Rim v Fašističnih domovih z mogočnimi zborovanji, katerih so se udeležila italijanska občestva, skvadristi in črue srajce. Vrhunec na vseh zborovanjih so bile navdušene manifestacije za Duceja. V Berlinu je bila svečanost v Domu fašija. Navzoči so bili Eksc. Alfisri, član Velikega sveta, z vsem osebjem poslaništva, vojaški atašeji z generalom Marrasom na čelu, generalni konzul Bossi, inšpektor Fašijev za Nemčijo tajnik Fašija v Berlinu, zastopniki sindikalnih konfederacij ter številno zastopstvo Oboroženih sil. Potem ko je spregovoril poslanik Alfieri kratek govor, je tajnik Fašija Savini poročal o delovanju Stranke in njeni organizaciji v Berlinu.
Dunaj, 25. okt. s. Italijanska kolonija na Dunaju se je zbrala v veliki dvorani generalnega konzulata in proslavila 201etnico pohoda na Rim. Razen prvakov so bili navzoči okrožni vodja Scharitzer in konzuli zavezniških in prijateljskih držav. Po pre-čitanju poročila o udejstvovanju krajevnega fašija »Giulio Giordani« v 20. letu, ki je bilo zelo plodno, je govoril generalni konzul Romano. Očrtal je socialne stvaritve in vojaške pridobitve, ki jih je Duce dal državi. Generalni konzul je omenil zlo namero nasprotnika, ki ni hotel poslušati Mussolinijevega. svarila in je sprožil sedanjo vojno, iz katere bo Italija zmagovito izšla ob strani Nemčije in zaveznikov ter dosegla najvišje cilje in zavzela mesto, do katerega ji dajejo vso pravico zgodovina, njena kultura in njene žrtve.
Gdansk, 25. okt. s. 201etnico pohoda na
Rim so proslavili člani društva »Dante Alighieri« in prijatelji Italije na zborovanju črnih srajc v tehnični visoki šoli. Kr. generalni konzul Italije je imel spominski govor v katerem je poveličeval zavezništvo in prijateljstvo obeh narodov osi. Govoril je tudi okrožni vodja Albert Forster, ki je podčrtal globoko tovarištvo v orožju, obstoječe med narodima osi, ki se skupaj borita na raznih bojiščih.
ženeva, 25. okt. s. Z resnobnim in preprostim obredom je bila v ženevi proslavljena 201etnica pohoda na Rim. Voditelj fašija Albanesi je ob navzočnosti italijanske kolonije, konzularnih oblasti in zastopnikov prijateljskih in zavezniških držav očrtal delovanje fašija v ženevi v 20. letu. Sledi lje nabor fašistov. Kr. generalni konzul minister Cortes« je ob velikem odobravanju z povzdignjenimi besedami govoril o udejstvovanju fašizma v 20 letih in podčrtal delo socialne pravičnosti. Svečanost se je zaključila z zvoki narodnih himen ob navdušenih ovacijah Kralju in Duoeju.
« , .
>—
> JUTRO« St. 246

Proslava 20-letnice
\
Pohoda na Hitu v Ljubljani
Ljubljana je praznovala svojo drugo obletnico pohoda na R?m — Obletnica je za Italijane tudi 20-letnica
Rini
Ljubljana, 25. oktobra
Zjutraj je bila odkrita na sedežu Zveze Lorbenih Fašijev z dostojno svečanostjo spominska plošča ki spominja na žrtvovanje sedmih padlih po komunistični roki na tej zemlji, ki je malo časa sem italijanska. Sledila je služba božja na prostem. ki se je zaključila z molitvijo za Kralja-Cesarja.
Navzoči so bili Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Graziolli, Eksc. Robotti. poveljnik XI. armadnega zbora, župan general Rupnik, general Montagna. vodja nemškega konzulata Liesenberg s predstavniki narodno socialistične stranke Grubitsom. Hengererjem in Rauscherjem. nadalje konzul Neodvisne Države Hrvatske in drug- predstavniki oblastev. Po-strojen je bil oddelek Oboroženih fašistov. Zvezni tajnik je po odkritju spominske plošče velel poklonitev padlim fašističnim tovarišem. Visoki komisar je zatem položil lovorjev venec.
Takoj nato se je podal Zvezni tajnik v spremstvu dveh članov fašist, direktorja na sedež poveljstva Armadnega zbora, da sporoči pozdrav Črnih srajc Ljubljanske pokrajine vrlim bojevnikom, ki se na tej zemlji borijo proti komunističnemu sovražniku. Sprejel ga je šef generalnega štaba polkovnik Gallo z drugimi častniki, prideljenimi poveljstvu.
Po govoru Zveznega tajnika, ki je prebral poslanico v imenu Črnih srajc operativnim četam, je izrekel Eksc. Robotti besede občutenega občudovanja za skupnost duha in moči. ki navdaja na tej zemlji italijansko vojsko z Mussolinijevimi Črnimi srajcami.
Spomnil se je tudi duha vrlih bojevnikov, ki ponosno prinašajo vsak dan vse žrtve z italijansko zavestjo in ki zro k podobi Kralja Cesarja ter Duceja kakor k simboloma najvišjega domovinskega idealizma.
Zatem se je podal Zvezni tajnik v spremstvu članov Zveznega direktorija na pokopališče, kjer je položil venec na čast padlim v sedanji vojni. Vojaške časti je izkazal oddelek Oboroženih fašistov.
Ob 10. uri je izročil Visoki komisar v telovadnici Gill-a v navzočnosti predstavnikov oblastev mladim organiziranim ustanovne nagrade društva »Dante Alighieri« za mlade Slovence, ki so bili najboljše klasificirani v tečajih italijanskega jezika.
Ob tej priliki je naslovil Eksc. Grazioli na mlade organizirance besede priznanja za njihovo dobro voljo glede učenja italijanščine ter jim je predočil, da je dejstvo, da so spontano in kot prvi pristopili k organizaciji Gill-a znak posebne časti, saj se bodo lahko sklicevali v bodočih letih na to svojo prednost Z manifestacijo entuzi-
asma so bile sprejete besede Visokega komisarja. ki je v spremstvu drugih odlični-kov zapustil dvorano, dočim je mladina vzklikala Duceju. V isti dvorani Gill-a je zatem tovariš Iezzi od Zveznega poveljstva proslavljal za organizirance 20. obletnico fašistične revolucije.
Ob ll.uTi je bula v gledališču Dopolavora Oboroženih soli službena proslava zgodovinske 201etnice, ki so jn prisostvovali vsi predstavniki oblastev.
Zvezni tajnik je naslovili na navzoče fašiste besede zvestobe in ponosa, da se lahko proslavlja 201etnica Revolucije v tej zemlji, ki je biila po italijanskem orožju odrešena novemu življenju. Poudarjal je razen tega, da je znak posebnega ponosa od strani tistih, ki so v službi imperialne fašistične domovine, če uživajo prednost živet: v pokra j ini, kjer se vrši borba proti na j ostrejšemu sovražniku fašizma
»Ob zori tretjega desetletja prisegajo ljubljanski fašisti — tako je zatrjeval Zvezni tajnik —, da bodo vedno bolj zvesti Revoluciji ter da se bodo z zgledom pokazali vredne privilegija, ki jim ga je nakloniti Duce.«
Tovariš Umberto Cungi je zatem na povabilo Zveznega tajnika izrekel navzočim besede zvestobe ter jasno priikazal revolucionarno kontinuiteto Fašizma, ki vznika na tej zemlji v Mussolinijevi imperialni koncepciji.
Ne zmenimo se za sovražnike, četudi se nazivajo Anglija, Rusija ali Amerika, tem manj še za pojav partizanstva, ki bo odločilno zatrto po simbolih liktorske vzpostavitve romanske civilizacije. Pogledi pri-" vilegiranih Italijanov, kd se borijo na tej zemlji, morajo biti uprti k ciljem, ki jih je napovedal Duce z opozorilom na spomin na najčistejše žrtve padlih, ki so se s plemenitim žrtvovanjem svoje krvi izkazali vredne, da sodelujejo pri dosegi zmagovitega smotra višje socialne pravičnosti
Proslava se je zaključila z manifestacijami toplega entuziazma ter vzkliikanja Duceju, medtem ko je Visoki komisar velel pozdrav Veličanstvu Kralju-Cesarju ter Duceju, Zatem je vzkliknil »allala« zmagovitim, junaškim bojevnikom Osi
Popoldne so se Zvezali tajnik in člani Direktorija Zveze napotili, da posetijo odrede V njihovih bivališčih, da jim izroče pozdrave in darove Stranke ob priliki Dvajsetletnice. Povsod so bili voditelji sprejeti z navdušenjem od vrlih vojakov, ki so Izražali še enkrat Stranki navdušeno zahvalo ter vzklikali gotovosti končne zmage našega orožja.
Ves dan so se skvadristi, bojevniki in fašisti menjavali v straži pri spotnakuskii plošči padlim, ki je bila zjutraj odkrite na sedežu Zveze fašijev.
Na pragu dvajsetletnice
Te dni bo vsa Italija proslavila dvajsetletnico zgodovinskega fašističnega pohoda na Rim. Znani italijanski publicist Mario Appelius, sotrudnik glavnega fašističnega organa «11 Popolo (fltaha* je ob tej priliki napisal zanimiv članek pod gornjim naslovom, ki ga podajamo tudi našim čitateljem.
Italija se pripravlja, da z resno vojno svečanostjo proslavi dvajsetletnico Pohoda na Rim, onega italijanskega zgodovinskega dejstva, po katerem je Revolucija Črnih srajc, ko se je dokopala do oblasti v Italiji, postala evropsko zgodovinsko dejstvo.
Nova Italija je bila rojena 23. marca 1919 na nekem milanskem trgu. Nova Evropa pa je bila rojena 28. oktobra 1922 v Rimu med cesarskimi forumi, krščanskimi bazilikami, O tarjem Neznanega junaka in nočnimi taborišči skvadristov.
Vsa zgodovina sodobnega sveta se začenja s Pohodom na Rim To je bilo prvo dejanje odpora modernega človeštva proti angleški versajski izdaji iin VVilsonovi burki.
Italijanski narod je doletela čast, da je otvoril pohod nove zgodovine. Mi smo namreč začeli z uporom. Mi smo namreč velikemu uporu dali idejo, zastavo, prvega vodnika. bojno pesem, simbole, doktrino, tehniko borbe, prve mučenike, prve junake ter praktičen zgled, kako se je treba vesti in kako delati, ako se hoče zmagati. Pohod na Rim predstavlja prvo barikado svetovne vstaje.
Zaplojene po fašizmu se razrastejo sorodne revolucije: narodni socializem, falangi-zem in d?ugi pokreti. Vsak izmed teh revolucionarnih pokretov, ki je bul obenem nacionalnega m socialnega značaja, se je sicer razvil samostojno, z lastnimi sredstvi, v duhu in po temperamentu raznih narodov; vsak izmed njih je našel svojega voditelja, svoje mučenike in svoje junake Skupek vseh teh vzporednih revolucij in izžarevanje njih mogočnih obrazcev po ostalem kontinentu sta ustvarila duhovno razpoloženje Nove Evrope, ki je povsod, ob Te-veri, ob Renu ali Guadalquiviru protibolj-ševiška. nasprotujoča angleškemu gospod-stvu in ogorčena proti severnoameriški brezbrižnosti
Pohod na Rim je tipično italijanski pojav, bodisi po narodni prostovoljnosti iz katere je vzniknil. bodisi po velikem smislu za mero in vago ki je vodil korake zmagovalcev, po cesarskem značaju Voditelja, po univerzalnosti idej m obrazcev, po svečanosti simbolov po oprijemljivi humanosti socialnih zahtev, po prožnosti doktrine, po praktičnosti ciljev, po pametnem zadržanju na mednarodnem področju
Nešteti narodi so našla in najdejo še vedno v »italijanski revolucionarni ideji« idealen in praktičen odgovor na svoja nacionalna in socialna vprašanja.
Kriza sodobnega sveta je namreč kriza narodov in kriza družbe. Mnogi narodi niso še d segli svoje politične neodvisnosti, medtem ko so drugi, ki so menili da so si to neodvisnost priborili, spoznali, da razpolagajo le z videzom svobode ne pa z njenim bistvom, kajti ni resnične nacionalne svobode. ako na združena z notranjo politično neodvisnostjo in zunanjo gospodarsko neodvisnostjo. Vsi narodi čutijo potrebo po udobnejšem, mirnejšem, pravičnejšem :n bolj gotovem socialnem življenju, v katerem se ni treba zatekati k neredu ali tuji
spletki zato, da se vztporede med seboj interesi naznih socialnih razredov.
Fašizem Benita Mussotlinija ustreza vsem tem potrebam in težnjam modernih narodov, kakor kaže njegov politični, gospodarski in socialni program.
Mednarodna istovetnost nacionalnih in socialnih dram je postavila naslednje veliko vprašanje: Kdo onemogoča ljudstvom sveta, da se kar najbolje urede na ogromnih prostorih zemlje? Kdo prepoveduje vsem narodnim gospodarstvom, da bi smela delovati in se kretati v skladu z življenjskimi interesi vsake posamezne države? Kdo prepoveduje narodom, da bi se socialno razvijali in preuredila po smernicah lastnega nagona in nasvetih, izhajajočih iz lastne skušnje?
Odgovor na ta splošna vprašanja ima obraz ene same rase, hegemonistične, ponosne, nad vse bogate egoistične in krute rase, ki se je imperialistično usidrala na vseh petih kontinentih in ki vseh pet kontinentov izmozgava in jiim pije kri s svojimi požrešnimi tipalkami, ki h/lepe po zlatu, požirajo potne srage drugih in se opajajo ob ostrem okusu krvi.
Med moderno svetovno revolucijo in he-gemonistično raso. ki govori angleški jezik, je bil spopad neizbežen. Lahko bi ga sicer preprečila modrost zatiralca, kakor mu je narekoval njegov lastni interes, toda zatiralec. postavljen prvič proti svoji volji na neugodna tla sporazuma ob zeleni mizi v Monakovem, je oholo odbil, da bi se še vrnil na taka tla Revolucija je tedaj zopet povzela svoj pohod, ki ga ni bilo mogoče zaustaviti, London pa je, da bi ga zadržal, sprožil evropski konflikt in Roose-velt je ta konflikt, da bi imel več časa na razpolago za pomoč Londonu, spremenili v svetovnega.
Toda Pohod Revolucije sie nadaljuje. Izhajajoč iz Milana in dospevši v Riim. je iz Rima, Berlina, Tokiija in več drugih evropskih in azijskih mest krenila v svet z združenimi vojskami romanstva, germanstva in niponstvu v imenu treh imperijev ter v zastopstvu vseh zatiranih narodov iin vseh nacij. ki ječe v verigah.
Ta pohod se je sedaj spremenili v pohod proti Moskvi, proti Londonu, proti Wa-shingtonu. za osvoboditev vsega modernega sveta obeh tiranij, ki dušita zgodovino: politične tiranije rase. lei izgovarja »yes«, in gospodarske tiranije angleško - židovsko-severnoa meriškega superkapntalizrna.
Ako bi bil bol jševizem ostal zaprt v meje svoje Rusije, bi ne imel s tem nifca-kega posla, pognal pa ga je v to Stalin s svojim nesrečnim načrtom, da bi zapičil zmagoviti Evropi nož v hrbet. Tako se je tudi boljše viška menica pojavila pred okencem zgodovine in predložila sta jo po čudnem paradoksu RockefeHer in Westnwnster-ski vojvoda.
Težavna je seveda naloga Revoluci j© proti tolikim sovražnikom, toda zato ima Revolucija prednost, da lahko za vselej llikvtidira vse svoje mednarodne nasprotnike in prt-
Poljedelci Duceju
Rim, 25. akt. s. Predsednik fašistične konfederacij« poljedelskih delavcev je poslal Duceju naslednje pasmo:
Izvršilna skupščina fašistične konfederacije podeželskih delavcev, ki se je zbrala o»b prvi 2Qletnici režima, je priklicala v sipom.in ustvaritve v narodnem poljedelstvu. Z globokim in upravičenim ponosom je skupščina lahko ugotovila, da so bili z vašim delovanjem doseženi cilji kakor v nobeni drugi dobi v našri državi. Vi, Duce, ste zopet pridobili za obdelavo z odstranitvijo močvirja milijone hektarjev zemlje, ste ustanovila mesta, kjer danes polje življenje množic, ste dvignili proizvajalno moč polj, kjer stoje sedaj hiše kolonov. prej pa so to bilii puščavski predeli. Izvedli ste zakonodajo, ki je postavila poljedelsko delo na nove osnove in ga obkrožila s čudovitimi pomožnimi in skrbstvenimi ustanovami. Ustvarili ste s korporativno ureditvijo in potem z gospodarskimi ustanovami in obdelovalnimi načrti družbeno" zavest, kakršno nikoli ni bilo v poljedelstvu. To je stvarnost. Uspelo vam je nadalje odstraniti nasprotje med mestom in deželo, ki oba v zavesti dolžnosti in pravic tekmujeta v krepitvi sedanjosti in bodočnosti države. O novem duhu. ki preveva poljedelstvo, so priča zvestobe in zaleta s katerim kmetje Italije, ki tvorijo največji kontingent vojakov v vojni, njihove borbe na vseh frontah. Obujajoč spomine na pretekla leta, ne da bi ostali na doseženih postojankah, temveč, da bi nadaljevali pohod proti ciljem, ka ste jih označila, Vam zagotavlja, Duce. skupščina poljedelskih delavcev kot tolmač čustva petih milijonov poljedelcev, da ne bo po Vašem povelju ničesar opuščenega, da bo v novi poljedelski sezoni, ki črpa iz proslav prve 201etnice revolucije črnih srajc izpodbudo, vsaka ped zemlje obdelana in da bo poljedelsko delo v največji in človeški meri prispevalo k zmagi.
Gospodarstvo
»Prima linea«
Izšla je 6. številka glasila Fašistične Zveze za Ljubljansko pokrajino in ima že pol slavnosten značaj zaradi bližnje proslave fašistične dvajsetletnice. Za slavnost pohoda na Rim izide »Prima linea« v posebno svečani obliki in z vsebino, posvečeno velikemu prazniku. Poleg uvodnika o prvi obletnici ustanovitve borbenih fašijev pri nas vsebuje prva stran članek o »Fašizmu in svobodi«. Med nadaljnim pestrim čtivom je vsekakor zanimiva razprava o italijanstvu Ljubljane v prošlih vekovih. Imena Zois, Codelli, Valvasor razločno govore o deležu, ki so ga sinovi Italije doprinesli h kulturnemu razvoju naše dežele.
Praznovanje obletnice Pohoda na Rim v Ljubljani
Obletnica pohoda na Rim, v sredo 28. t. m. se bo praznovala s tem, da se na javnih poslopjih izvesijo zastave. Osebje uradov bo opravljalo svojo službo po normalnem delovnem času.
Prepoved proizvodnje in prodaje usnjenih izdelkov
Glede na potrebo, da se zagotovi spoštovanje določb naredbe Visokega komisarja z dne 3. aprila 1942-XX št. 62 o prepovedi uporabe usnja pri izdelovanju kovčegov, torbic, kočij, tapeciranja, opreme in sploh izdelkov iz kož na splošno, odreja visoki komisariat naslednje:
Prodaja predmetov, ki spadajo v skupino kovčegov, torbic in tapeciramja, ki so v celoti ali deloma izdelani iz kož, je potrošnikom dovoljena le do 31. decembra 1942-XX.
Upoštevajoč, da ostanejo še na 1 al je v veljavi določbe o prepovedi uporabe usnja pri izielovanju kovčegov, torbic, kočij, tapeciranja in izdelkov iz usnja na splošno, kakor tudi ostale določbe v omenjeni na-redbi, je od 1. januarja 1943 dalje prepovedana prodaja naslednjih predmetov, izdelanih iz usnja: kovčegov, pokrival, map, potnih torbic, damskih torb in torbic, listnic, naslanjačev, stolov, blazin in drugih predmetov opreme. Zalege navedenih predmetov, ki ne bodo prodane do 31. decembra bodo morale industrijske in trgovske tvrdke shraniti, Visoki komisariat pa bo kasneje izdal odredbo o njih uporabi. Glede uporabe usnja, ki ni primerno za drugačno uporabo ter uporabe usnja, ki ni primemo za izdelavo čevljev in za proizvolnjo predmetov iz usnja, naimenjenih za izvoz, si Visoki komisariat pridržuje pravico, da odredi prepustitev morebitnih zalog takih kož in-teresirancem.
Pokrajinski korporacijski svet in druge oblasti in ustanove, ki prejmejo to okrožnico, se vabijo, da poskrbe za spoštovanje navedenih odredb.
Opozorilo zaradi krompirja
Prehranjevalni zavod opozarja vse one stranke, ki so dvignile dovolilnice za prevoz krompirja po 15. septembru, da bi morale prinesti karte za krompir na Prevod že do 3. t m. Opozarjamo stranke, da bo oblast njihove zaloge krompirja zaplenila, kršitelje pa kaznovala po čl. 6 naredbe Visokega komisarijata št. 166 z dne 29. avgusta 1924-XX, če bodo še nadalje odlašali in kolikor ne bodo odiali odrezkov do 31. oktobra t. L
Obenem pozivamo vse one, ki so si nabavili krompir brez dovolilnice za prevoz ali kakor koli brez vednosti Prehranjevalnega zavoda, da takoj prinesejo svoje karte za krompir, da jim odtegnemo ustrezajoče število odrezkov. Ker so pridelovalci, ki so dobavili krompir posameznim strankam, prrijavili Prehranjevalnemu zavodu poleg količin, ki so jih prodali, tuli naslove teh strank, so Prehranjevalnemu zavodu znani mnogi naslovi onih, ki še vedno niso prijavili kupljenega krompirja. Krompir je — kot rečeno — treba prijaviti najpozneje do 26. t. m., sicer se bo proti kršiteljem zgoraj navedene naredbe kazensko postopalo.
Kulturno in socialno razbojništvo komunistov
Požgali so staroslavni grad v Kostanjevici in pahnili v nesrečo veliko število revnih ljudi
2e pred tedni se je izvedelo za novo razbojništvo> ki so ga zagrešili komunistični partizani Uničili so staroslavni kostanjeviški grad, eno največjih znamenitosti Ljubljanske pokrajine. O tem nam poroča prijatelj našega lista lz Novega mesta:
•
Prošli torek sem moral službeno v Kostanjevico na Krki in ne morem vam povedati, kako sem bil razočaran, užaloščen in užaljen, ko sem videl, da staroslavnega koetanjeviškega gradu ni več in da se na mestu te znamenite priče naše zgodovine dviga samo še golo, ožgano in polporušeno zidovje. Grad je bil v Kostanjevici edina znamenitost, obenem pa ena največjih znamenitosti vse Ljubljanske pokrajine. Ste-brovje dolgih hodnikov in njihovi oboki so pričarali gledalcu pred oči davno minule čase. Utrjeni vhod z dvema Obrambnima stolpičema je bil romantičen ostanek srednjega veka, nad vhodom pa je slika na presno predočevala prizor, ko so hajduki zadnjič napadli samostan in se ga hoteli polastiti z zvijačo. Na dvorišču gradu — nekdanjega kartuzijskega samostana, ki ga je razpustil cesar Jožef H. — je stala veličastna cerkev, ki sicer ni več služila svojemu namenu, bila pa je eden izmed najlepših spomenikov gotskega cerkvenega stavbarstva na naših tleh. Urad za očuva-nje zgodovinskih spomenikov je zadnja leta z znatnimi stroški in veliko skrbjo dal odluščiti baročne prizidke, ki so skrivali šiljaste gotske oboke in jih spreminjali v okrogle.
Zdaj ni več te prelepe stavbe, o kateri je šele pred par tedni pisalo tudi »Jutro«. Iz dobro ohranjenega gradu in cerkve je nastala obupna razvalina, ki očitajoč štrli v zrak kot dokaz nepojmljive komunistične podivjanosti in nekulturnosti. Do požara je bivalo v gradu nad 30 dužin, deloma uradniških, deloma zadnje čase priseljenih; tu je poslovalo sodišče, razen tega je imela v gradu sedež šumska uprava, obsežne kleti pa je zasedla Vinarska zadruga. Vse te ustanove ln vsi ti ljudje so sedaj brez strehe ter se morajo potikati pri prijateljih, znancih ln sorodnikih kot nesrečni brezdomci. Ko sem izpraševal, kaj in kako se je zgodilo, so mi ljudje, še vedno polni ogorčenja, pripovedovali:
nese narodom, razen zmage in osvoboditve, tudi »pravi mir«.
Na pragu dvajsetletnice Revolucije se morajo vsi Italijani dobro zavedati teh temeljnih čmiteljev sodobne zgodovine. Te vodilne niti dokazujejo namreč neizbežno usodnost svetovnega konflikta, kategorično potrebo italijanskega posega vanj, plemenitost naše zadeve, častno mesto, ki ga v borbi zastopamo, in velike zgodovinske naslove, ki krase nase zastave.
Dne 29. septembra zvečer okrog 9. je prihrula pred grad, ki je kake četrt ure oddaljen od središča Kostanjevice, skupina partizanov ter ukazala prestrašenim ljudem, naj takoj zapuste svoja bivališča, kajti grad bo zažgan. Dali so sicer nesrečnikom eno uro olloga, toda tega odloga se niso držali, marveč so na podstrešju ogromnega poslopja zakurili nebroj ognjev. 2e poprej so grad obkolili in niso nikogar pustili iz njega, da ne bi mogel kdo priklicati pomoči iz Kostanjevice. Pač pa so izganjali ljudi na dvorišče. Lahko si je predstavljati preplah prebivalcev, ki so morali v noči in v največji naglici iz svojih stanovanj.
Najprej je buknil požar z vso silo v severnem krilu, kjer so bile kašče n senice. Razširil se je na mah, kajti tu so bili leseno ogrodje, tla in stropi obnovljeni pred nedavnimi leti ln ogenj je našel izredno suh les, da se je razbohotil že v kake pol ure ter zajel vse severno krilo. Stanovalci tega krila so bili v trenutku ob vse in so rešili le to, kar so imeli na sebi. Pohišt vo, posteljnina, perilo, obleka, posoda in skromne zaloge — pridelki malih vrtičev — vse je bilo v dobri uri uničeno, še preden je potekel rok, ki so ga požiga lei co'o-čili za izpraznitev. Tudi na vhodnem krilu je ogenj brž zajel poslopje in tudi tu so stanovalci izgubili vse svoje imetje.
Kmalu nato je bila v plamenu tudi cerkev, ki je v bližini kašč. Tanki oboki nfso vzdržali teže opeke in drugih razbitin. Sesulo se je vsa »• nVuani »st in sedaj štrle v zrak le še prekrasni goeski stebri, tudi nekaj šiljastih obokov je šc ohranjenih. Vzhodno krilo pa se je zakadi preperelega lesa le počasi vnemalo, a. je končno tudi postalo žrtev plamenov. Ker je bil ogenj podtaknjen na kakih 20 mestih, je bilo vsako gašenje izključeno. Tudi so partizani grozili s smrtjo vsakomur, ki bi poskušal gasiti. Ko se je ogenj razširil, ni bilo niti misliti na to, da bi se kaj otelo.
Poslopje, ki je prestalo vse groze tur-ških napadov in vse burne čase preteklih stoletij, 'je sedaj nepopravljivo uničeno. Vse ljudstvo ostro in z ogorčenim gnuse m obsoja divjaško dejanje ter njega komunistične povzročitelje.
Talko se glasi poročilo našega priložnostnega, dopisnika. Poročilo že s samimi dejstvi, ki jih navaja dovolj glasno obtožuje komunistično divjaštvo in mu ni potreben nikak komentar. Posebej naj pribijemo le eno okoliščino: grad in njegovi prostori so služili 'izključno le namenom Jn koristim civilnega prebivalstva. Nameščeni so bili v njem uradi in stanovanja. V stanovanjih so bili izključno revni ljudje, ki niso imeli sredstev, da bi si najeli stanovanje v mestu. V zadnjem času je bilo tam zlasti mnogo nesrečnežev, ki so zaradi komunističnega besnenja izgubili svoje doar.ove in svoja imetja. Partizanski požig je torej
Gospodarske vesti
= Pred izdajo novih oblačilnih izkaznic.
Poročali smo že, da bomo s 1. novembrom dobili nove oblačilne izkaznice, ker sedanje potečejo z 31. oktobrom. Kakor smo že navedli, bomo imeli v bodoče le dve vrsti izkaznic, in sicer za otroke do 4. leta in za starejše osebe, medtem ko imamo sedaj pet vrst izkaznic (za otroke, za dečke, za dekl ce, za odrasle moške in za odrasle žerske). Tudi nova oblačilna izkaznica za odrasle bo imela 120 točk in bo veljala od 1. novembra t. 1. do 31. .decembra prihodnjega leta. Pretekli teden se je v Rimu sestala korporacija za oblačilno stroko, da končno prouči spremembe, ki se bodo letos uvedle ob razdelitvi novih izkaznic. Predsedoval je nacionalni svetnik Parolari, navzoči pa* so bili tudi predstavniki državnih oblastev in predstavniki sindikalnih organizacij ter prizadetih gospodarskih ustanov. Uvedba samo dveh vrst izkaznic bo olajšala poslovanje in bo v okviru rodbin omogočila kombiniranje s točkami. Pri novem določanju števila točk za tkanine bo meredajna predvsem teža. ker je to najbolj v skladu z nameni racioniranja. Izjema bo veljala samo za tkanine za delovne obleke, kjer bo določeno najmanjše število točk in se teža ne bo upoštevala. Bolj smo-treno bo tudi določeno število točk za kon-fekcionirane obleke v razmerju z uporab-Ijero tkanino. Nadalje bodo točne določba glede velikosti otroških oblek, oblek za deklice in dečke, da ne bo sporov med prodajalci in odjemalci. Večje spremembe bodo tudi v seznamu točk za obutev glede na potrebno prilagoditev predpisom za proizvodnjo in prodajo tipizirane obutve. V celoti je bilo ugotovljeno, da se je lanski način racioniranja cbnesel in da so bili disciplinirani tako proizvajalci, razdeljevalci, kakor tudi potrošniki.
= Iz italijanskega gospodarstvu. Upravni odbor italijanske velebanke Credito Ita-liano v Genovi (z glavnico 500 milijonov lir) bo na bližnjem izrednem občnem zboru delničarjev predlagal prii>ojitev družbe Societa Imobiliare e per Gestioni v Milanu (glavnica 23 milijonov lir), in sicer na podlagi fuzije. — Italijanska železarniška družba Societa Italiana Acciaierie Cornig-liano (SIAC), ki ima glavnico 500 milijonov lir. bo prevzela dve drugi družbi, in s:c?r S. A. Stabilimenti Silvestro Nasturzio v Genovi (glavnica 25 milijonov lir) in družbo Ferriere Fratelli Sanguinetti.
— Nove elektrarne v tlimu. Iz Pima poročajo: Na praznik 2S. oktobra bodo v bližini Rima stavili v pogon novo veliko hi-drocentralo. ki bo dajala letnih 40 milijonov kilovatnih ur električnega loka. Nova centrala je najmoderneje urejena. Zgrajena je pod zemljo, da lahko bolje izkoristi vodni padec, ki znaša 130 m. V teku letošnjega leta bo prišla v obrat še druga velika centrala, ki se še gradi in bo dajala prav tako 40 milijonov kilovatnih ur na leto.
= Iz trgovinskega in zadružnesra registra. Pri tvrdki Matej Orehek. trgovini z mešanim blagom v Ljubljani je vpisan javni družabnik Matej Orehek ml. iz Ljubljane. zaradi česar je nastala javna trgovska družba. — Črtana je tvrdka Julio Meinl d. d. Zagreb, podružnica Ljubljana, ker je ljubljansko podružnico te tvrdke prevzel Julio Meinl, trgovec v Triesteu. — pri Na-bavljalni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadrugi z o. j- v Ljubljani je izbrisan član upravnega odbora Franc Sovre, vpisan pa čian upravnega odbora Peter Ur-šič, železniški zvaničnik v Ljubljani. — Pri Tiskovni zadrugi z o. j. v Ljubljani sta izbrisana člana upravnega odbora Adolf Rib-nikar in inž. Boris Sancin, vpisana pa sta inž. Janko Mačkovšek in odvetnik dr. Joža Pučnik.
= Iz gorenjskega trgovinskega registra.
V	novo ustanovljeni register za Gorenjsko v Kranju so bile vpisane nastopne tvrdke; Kranjske tvornice gumija, družba z o. z. (glavnica 1 milijon mark; poslovodje ing. Wilhelm Brey, Wilhelm Grupe, ing. Otto Papesch Baklomir Geiger, Hans Strobel in Horst Ritscher); škofjeloška predilnica in tvomica sukanca, družba z o. z. (glavnica 25.000 mark; poslovodje Paul Mark-graf, dr. Herbert Markgraf in dr. Georg Markgraf); Kajetan Ahačič, imetnika dr. Ahačič in ing. Sauer, tvornica srpov in kos, kmetijskih strojev in orodja ter žaga, Tržič; Ing. Jos. Dedek in sin, gradbeno podjetje, Kranj (prokurist ing. Matija Kleindienst).
= Bolgarija na prvem mestu v orientsld proizvodnji tobaka. Po bolgarskih uradnih podatkih se ceni letošnja letina tobaka v Bolgariji na 62 milijonov kg. Bolgarija je danes na prvem mestu med orientskimi proizvajalci tobaka, odkar sta Bolgariji priključeni bivša Južna Srbija in bivša grška Trakija. Leta 1934 je znašala bolgarska proizvodnja tobaka 21 milijonov ton.
V	letu 1937 se je dvignila na 35 milijonov ton. potem pa so morali proizvodnjo omejiti, ker so nastale težkoče pri vnovčenju pridelka. Tako je naslednje leto padla proizvodnja na 22 milijonov tcn. Danes pa Bolgarija z lahkoto proda svoj pridelek, predvsem v Nemčijo, ker se je sedaj v vojni potrošnja tobaka in cigaret povsod znatno dvignila.
= Razvoj steklarske industrije v Srbiji. Poleg že obstoječe tvornice stekla v Cačku gradijo sedaj v Arandjelovcu v šumadiji novo tvomico, ki bo prihodnji mesec pričela obratovati. Tvornica bo izdelovala steklenice. Poleg te tvornice so pričeli graditi nadaljnje obrate za izdelovanje drugih vrst stekla. Predvidena pa je gradnja tretje tvornice za izdelovanje kozarcev in ostalega servisa.
najhuje udaril revne ljudi, za katere imajo komunisti teliko hinavsko lepih besed.
Komunistični partizani '.orej s požigom kostanjeviškega gradu nisn le uničili nenadomestljivo kulturno dobrino z neprecenljivo vrednostjo, temveč so pahnil: v obup tudi veliko število socialno najšibkejših ljudi. Njihovo razoojništvo je zato v enaki meri udarec v obraz kulturi kakor v obraz socialnemu čut i. V polni meri zasluži ostro obsodbo, ki ga je doletela ne le mel prebivalstvom Kostanjevice in okolice, temveč tudi v ostali javnosti, ki je dor,..a s tem nov dokaz več za nujno potrebo, da se ves narod strne v boju proti komunizmu in njegovemu partiz^nstvu.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Zapiski starega Ljubljančana
Iz zapuščine pokojnega trnovskega župnika Ivana Vrhovnika
1872, 3. junija. Začela se je zidati v Ljubljani nova tobačna tovarna. Dovolilo se je za zagradbo 215.305 gld.
1872, 10. junija. Stolni prošt dr. Ivan Kriz. Pogačar je slovesno vložil temeljni kamen za novo župno cerkev v Zagorju.
1872. 11. junija. Ljubljanska stolna cerkev je dobila zunaj v dolbinah kipa sv. Hermagore in Fortunata.
1872. 27. junija. Odstopil je kranjski deželni predsednik Karol pl. Wurzbach ir. namesto njega je bil imenovan predsednikom deželni glavar A"rxander grof pl. Auersperg (roj. 2. novembra 1843.).
1872. 21. julija, ustanovilo se je v Ljubljani društvo »Glasbena Matica«. Prvi občni zbor je bil v Čitalnici dne 25. septembra 1872 vpričo 80 članov.
1872, 20. septembra, je začela delovati v Ljubljani zavarovalna banka »Slovenija«.
1872.	10. oktobra. Deželnim glavarjem kranjskim je bil imenovan dr. Friderik vitez pl. Kaltenegger..
1873,	5. marca, se je izdal za Kranjsko cestni zakon.
1873, 25. aprila. Ljubljansko mesto dobi loterijsko posojilo 1,500.000 gld.
1873, 10. maja. Ustanovi se v Ljubljana »Kranjska stavbena družba«.
1873, 29. aprila. Izdal se je zakon, zadevajoč uravnavo šolstva in učiteljstva na Kranjskem.
1873, 23. maja, se je izdal zakon o Bsti porotnikov.
1873, 26. junija, se je otvonla železniška proga od S. Pietra do Fiume.
1873, 19. julija. V novomeškem, trebanjskem, krškem in kostanj eviškem okraju je hudo pobila toča 5 milj na daljavo. $kodo so cenili na 723.780 gld. Državni zbor je det volil 30.000 gld. podpore, milodarov se je nabralo 7877 gld.
1873. 10. oktobra, je izšla prva številka »Slovenca«.
1873. 24. oktobra. Jezuviti so morali na vladno povelje zapustiti Repnje in so odšli na Koroško.
1873, 4. novembra, se je otvorila nova šola na Barju.
1873,	2. decembra, se je slovesno praznovala 25 letnica cesarjevega vladanja.
1874.	28. februvarja, se je izdal zakon glede ponavljalnih šoL
1874, 19. marca, je umrl kranjski deželni predsednik Aleksander grof pl. Auersperg. star 40 let.
1874, v marcu, so začeli graditi šolo v Ljubljani na Cojzovem grabnu (za 70.000 gld) in most čez Savo pri Rajhenburgu.
1874, 25. marca, je bil izdan zakon o napravi zemljiških knjig na Kranjskem.
1874, 25. aprila, je bil zopet izvoljen ljubljanskim županom Karel Deschmann. a je odklonil to čast in potem je bil z vsemi glasovi proti dvema izvoljen županom vladni svetnik Anton Laschan.
1874, v maju, je vlil zvonar Albert Sa-massa v Ljubljani najtežji zvon, odkar obstoja zvonarna. ki je bila ustanovljena 1767. 64 centov težki zvon so odpeljali s konji na Sv. Goro pri Gorizai, kjer ga Je blagoslovil nadškof dne 7. junija.
1874, 1. junija, je prišel od zvonarja Hil-zerja v Novem mestu vliti veliki zvon na Šmarijino goro pri Ljubljani. Za velikim v stolnici je bil ta zvon tačas najtežji na Kranjskem. Tehtal je 52 centov in 48 funtov. Vpregli so 9 parov volov, ki so zvon v dveh urah privlekli na goro.
1874, 28. junija, je dobila 2 zvonova žup-na cerkev v Zagorju ob Savi; veliki tehta 46 centov in 82 funtov.
1874, 7. julija. Brnski namestniški svetnik Bogosiav vitez pl. Widmann je bil imenovan dvornim svetnikom in voditeljem deželne vlade na Kranjskem.
1874, 23. avgusta, je začelo goreti na Vrhniki. Pogorelo je 29 hiš in 46 gospodarskih poslopij. Škodo so cenili na 32.409 goldinarjev.
1874, 24. septembra, izdal se je zakon zadevajoč novi cestnopolicijski red za Kranjsko.
1874, 14. oktobra, se je slovesno otvorllo novo realčno poslopje v Ljubljani, katero je za 126.430 gld. sezidala Kranjska hranilnica. Navzoč je bil pri otvoritvi naučni minister pl. Stremeyr.
1874, sredi oktobra, je župnija Bela Cerkev na Dolenjskem praznovala 800 letnico svojega obstoja.
1874, 18. oktobra, je bila posvečena nova župna cerkev v Železnikih in 25. oktobra cerkev v Zagorju ob Savi.
1874, v novembru. Deželna vlada je kupila za 55.000 goldinarjev od Viktorja Jermana grajščino v Begunjah (Katzenstein), kamor je premestila kaznjenke iz Lanko-vica.
1874,	17. decembra, je dobila mestna župna cerkev v Idriji 4 nove zvonove, katere je vlil Samassa v Ljubljani. Veliki zvon tehta 46 centov.
1875,	28. januvarja, je umrl v Ljubljani čislani' rodoljub, predsednik »Slovenske
Matice« in deželni odbornik dr. Etbin Henrik C os ta, star 43 let
1875, 15. februvarja, je umrl Fidel Ter-pinec, grajščak na Fužinah. Porojen Je bil v Kranju L 1799, Fužine je kupil L 1826. Bil Je podjeten mož in ustanovil je več tovaren.
1875, 2. aprila, so začeli v LJubljani podirati poslopje carinskega urada.
1875, 30. maja. je bil od cesarja določen za ljubljanskega knezoškofa stolni prošt dr. Ivan Krizostom Pogačar.	Konec.
Dr. Josip Cholewa |
Ljubljana, 26. oktobra.
Po vsem mestu se je danes dopoldne razširila presenetljiva novica, ki je zbudila najgloblje obžalovanje. Zadet od srčne kapi je ponoči ob četrt na eno izdihnil v svojem stanovanju n>a Kongresnem trgu 8
gosp. docent dr. Josip Cholewa, ravnatelj zavoda za novotvorbe. Smrt ga je ugrabila docela nepričakovano, sredi polnega dela, vsarj navidez pri najčvrstejšem zdravju. Se na predvečer svoje prezgodnje smrti je bil dr. Chalewa docela zbran ln čil in je bil določil za danes dopoldne nekatere operacije. Toda v njegovem zavodu, kateremu je posvetil toliko očetovske skrbi in ljubezni, so ga davi zaman pričakovali. Objokovan od gospe vdove in hčerke se je blagi mož preselil v večnost.
Ugledni pokojnik je bil po rodu Poljak, doma iz tešinskega okrožja, vendar se je s svojim delom, znanjem in značajem tako zakoreninil med nami, da ga borno vselej šteli med naše znamenite zdravstvene pionirje. V svetovni vojni je vojaška služba privedla mladega zdravnika v naše kraje. Takoj se je počutil kakor brat med brati in naša želja ga je priklenila nase za vse čase. Po prevratu je postal ravnatelj bolnišnice v Brežicah. Skromna pokrajinska bolnišnica je vprav po njegovi zaslugi zaslovela daleč naokrog, tudi do Zagreba je segel njegov sloves in zagrebška univerza je prištela odličnega kirurga-specialista v zbor svojih docentov. Dr. Cholevva je zaslovel kot odličen kirurg, ki je imel vse tiste vrline, kakršne morajo biti kirurgu prirojene: sugestiven in 1 ju lomil in vedno veder značaj, ki v vsakem trpečem bolniku vzbudi takoj popolno zaupanje v zdravnikovo spretnost in znanje, ter njegova fina spretna roka, ki je sama po sebi najdragocenejši instrument. Od vsega početka svoje zdravniške prakse je g. dr. Cholevva posvečal največjo skrb in ljubezen tistim trpinom, ki so postali ali pa postajajo leto za letom žrtve neusmiljenega uničevalca — raka. Njegova idealna prizadevanja so rodila uspehe, s katerimi se lahko vsi ponašamo. Po njegovi zaslugi je bil v Ljubljani v zadnjem traktu starinske šentpe-trske vojašnice urejen zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Od leta 1937. dalje je ta zavol pribežališče trpečim možem in ženam. 32 postelj in najmodernejši aparati so vsega spoštovanja vredno torišče požrtvovalnega osebja, ki se je na dr. Josipa Cholewo navezalo s spoštovanjem in globoko ljubeznijo.
Vse prerano nam je bil iztrgan blagi zdravnik, saj se je šele bližal 60. letom, in je bil ravno na višku svoje prakse. Iskreno sočustvujemo z žalujočimi, naj bo to-lažniku trpečih lahka naša žemljica, ki jo je tako prisrčno ljubil. V naši zgodovini bo ime dr. Josipa Cholewe trajno zapisano na častnem mestu.
Z dr. Cholewo nismo izgubili sam© odličnega kirurga, marveč tudi prvovrstnega
strokovnjaka za rakasta obolenja in druge novotvorbe. 6e ko je dolga leta živel in deloval v majhni podeželski bolnici v Brežicah, se je širil o njem glas, da se ba-vi so proučevanjem raka in da publicira svoje razprave v inozemskih strokovnih časopisih. In res so izhajali prispevki dr. Cholewe v nemških, francoskih, angleških in celo španskih znanstvenih časopisih. Vzdrževal je zveze s tujimi, med drugim tudi z italijanskimi specijalisti, zveze, ki so vodile k plodni izmeni misli o tej najbolj problematični bolezni med največjimi morilkami človeškega rodu. Prav na podlagi teh svojih razprav je dobil dr. Cho-lewa docenturo zagrebške univerze. Ko je tuli Ljubljana dobila svoj Institut za raziskovanje raka, je bilo vodstvo po pravici zaupano dr. Cholewi, ki se je s kar mladostno energijo oprijel novih nalog. Ni bila lahka reč ustvariti s skromnimi sredstvi in v nič kaj prikladnih prostorih stare šentpeterske vojašnice znanstveni Institut z bolnico, ki bo ustrezala velikim zahtevam, kakor jih stavi zdravljenje tako kompliciranih bolezni, kot so zločeste novotvorbe. Kdor je čez malo časa spoznal, kako so se pod vodstvom dr. Cholewe adaptirali stari prostori novemu namenu in kakšen lepo opremljen in znanstveno dobro organiziran zavod za zdravljenje raka smo dobili v Ljubljani, je moral samo čestitati sposobnemu Vodnji. Institut v Lipičevi ulici je tiho in vztrajno nadaljeval svoje delo. Opremljen z moderno aparaturo, zaup--n skrbnemu strokovnemu vodstvu in izbranim zdravniškim sodelavcem, je ta institut

- V"- fM

Protiletalska obramba na krovu italijanskih MAS, ki vršijo stražno službo po Sredozemskem morju
že v pičlih letih svojega obstoja izvršil uvaževanja vredno delo ne samo v diagnostiki in terapiji rakastih obolenj, marveč tudi v zbiranju medicinsko znanstvenega gradiva in v eksperimentiranju z novimi metodami. Dr. Cholewa je čutil, da je tu »v svojem elementu« in Je mnogo skrbel za svoj institut. Zato je z njegovo smrtjo, ki je bridko presenetila vse njegove tovariše, častilce in bolnike, najbolj prizadet prav ta institut.
V zgodovini slovenske medicinske vede bo ime dr. Josipa Cholewe blestelo med prvimi bojevniki zoper raka m m»d znanstveniki, ki se tudi pri nas trudijo, da bi rešili prevažne probleme, osredotočene še vedno okrog te mnogelične in nevarne bolezni.
Dr. A. Druškovič:
Vojno sodišče in njegovo s
(Nadaljevanje in konec lz petkove številke)
Nato sledijo trije členi za zaščito gopo-darstva, cd katerih prvi (čl.7) odreja smrtno kazen za onega, ki odtegne normalni potrošnji znatne količine blaga v sabotaž-ni nameri, da povzroči pomanjkanje, ali v sebični, da zviša cene do te mere, da so bile povzročene hude motnje na trgu. Ce do teh ni prišlo, se storilec kaznuje z dosmrtno ječo.
Odredbe tega člena se morejo porabljati tudi proti proizvajalcu.
Sledeči (8.) člen kaznuje s smrtjo onega, kdor uniči surovine ali kmetijske in industrijske proizvode ali proizvajalna sredstva (stroje) v sabotažni nameri, da izzove obče in veliko pomanjkanje. Ce ima njegovo dejanje za posledico manjše pomanjkanje, jo kazen dosmrtna ječa.
9. člen določa kazen od 6 mesecev do .6 let in denarno kazen do 20.000 lir, če je na način, omenjen v čl. 7 bila normalni potrošnji odtegnjena manjša količina blaga; kazen se pa poviša na 3 do 15 let ječe in na 5 000 do 50.000 lir, če je storilec trgovec ali obrtnik. Kaznjiv je tudi storilcc-proizvajalec.
V nekaterih primerih je ime'o vojaško sodišče soditi tudi po zakonski uvedbi od 3. IX. 1941, po kateri je prepovedana vsi-ke vrste odtujitev, pa seveda čudi kupoprodaja platine, zlata, srebra, biserov in dragega kamenja in predmetov, v katere je vdelano blago te vrste. Uredba določa, da se ta prepoved ne nanaša na platin, zlato in srebro za zobotehnične, kirurgične. industrijske, laboratorijske in bogoslužne svrhe, kakor tudi ne na žlahtno kamenje, ki služi v optični, urarski in za vojne namene važni proizvodnji. Tudi zlat denar starinske vrednosti, kovan pred i 1850, ne šteje med take predmete. Ne vel a ta uredba nadalje za srebrne ure in druge predmete z neznatno srebrno legacijo, kakor tudi ne za pozamenterijske zdeike s primesjo zlata in srebra in končno tudi ne za poročne prstane, in še nekaj drugih manjših izjem.
Kazen za prestopke proti tej uredbi iznaša ječo od 2 do 10 let in denarno kazen
L 5000 do 50.000 razven konfiskacije blaga, ki se je prodajalo in kupovalo. Kazniva sta enako kupec in prodajalec. Po tej uredbi je kazniva kupoprodaja zlatnikov in je bila že opetovano kaznovana.
Podsodnost vojaškega sodišča določa tudi cel vrsto uredb Vis. komisarja. Sem spadajo med drugimi:
Uredba od 23. II. 1942 o odhodu lz Ljubljane in prihodu v Ljubljano, ki določa za prekrške kazen zapora do 6 mesecev ln globo do L 5000.
Uredba cd 20. II. 1942 o Isti -.varini z natančnejšimi določili glede propustnic, ki določa kazen do 3 mesecev zapora in L 100 do 3000 za vsakogar, ki bo najden v mestu brez propustnice, če stanuje izven mesta in obratno.
Uredba od 19. VI. 1942 glede neveljavnosti kakorkoli prenarejenih bankovcev in obveznosti njih oddaje, ki se nanaša na kakorkoli z znaki ali kraticami zaznamovane novčanice. katere se ima fkldati ot-lastvu pod grožnjo kazni z zaporom do 6 mesecev in v denarju do L 5000.
Uredba od 20. VI. 1912 o omejitvi avtomobilskega prometa od 1. julija 1942 iz-vzemši slučajev z posebnim dovoljenjem, ki za prekršitev svojih določb določa kazen zapora do 2 let in denarno kazen do L 5000
Uredbe cd 8. VII. 1942 o rekviziciji nepremičnin za vojaške namene, ki govori o načinu in pogojih rekvizicije te vrste in ki določa zaporno kazen do 1 leta in denarno do L 5000 za nrpclccrfčino proti uredbi.
Uredba Visokega komisarja za Ljubljansko pckrajir.o od 22. 7. 1942 z nazivom »Kazenske odredbe za neposlušnost napram oblastvenim odredbam«. Po prvem členu te uredbe se kaznuje z ječo do 2 let ali z denarno kaznijo do 10.000 'ir, *cdcr se ne pokori zakoniti odredbi ali povelju civilne ali vojaške oblasti v svrho pravosodja, javne varnosti ali javnega reda, če dejanje ne predstavlja strožje kaznjiv-3ga dejanja. (N. pr. upornosti, žalitve itd.) Po 2. členu se kaznue z isto kaznijo vsakdo, ki se obotavlja brez opravičljivega vzroka nuditi pomoč, sodelovanje ali informacije,
Prebivalstvu Ljubljane
V sredo 28. oktobra praznuje Italija dvajsetletnico pohoda na Rim. Javna poslopja bodo v mestu okrašena z zastavami od zore do mraka. Zato se poziva prebivalstvo mesta, da okrasi svoje hiše ob tem zgodovinskem dogodka z obeše-njem državnih zastav.
ki jih cd njega zahteva javni organ ali drugi javni uslužbenec, izvršujoč svojo službo v slučaju nemira, javne nezgode, splošne nevarnosti ali ob svežem zločinu. Kazen se podvoji, če daje storilec lažnive informacije.
Uredba ^ 19. VII. 1942 o obvezni <~ddaji smučk, ki aoloča za slučaj prekršitve zaporno kazen do 3 mesecev in lenarno do L 5000.
Uredba od 11. VTII. 1942 o rabi zvonov, ki določa pogoje in postopek, po katerem je dovoljena poraba zvonov v mestu Ljubljani in drugih središčih pokrajine in ki določa za prekrške njenih predpisov kazen ječe do 6 mesecev in denarno kazen do L 5000.
Ker dosedanja praksa še ni dala primerov, da bi se bilo sodilo po teh uredbah, še ni mogoče podati njihove sodne lazlage.
Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe in izredno strogost na strani oblasti, na strani prebivalstva pa izredno discipliniranost. Zaposlenost ljubljanskega vojnega sodišča kaže, da slednje manjka in da je nujno potrebno, da se prebivalstvo zaveda dalekosežnosti vsake nepremišljenosti, d jo utegne plačati tudi z življenjem ail eksistenco.
f?a?lic5
■ana
TOREK. 27. OKTOBRA 1942-XX
7.30 Polke in mazurke. 8 Napoved časa —, poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini 12.45 Simfo-n:čna glasba. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut gospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20 P sano glasbo vodi drigent Segurini 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radMskega orkestra. vodi dirigent D. M Šijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. 19.30 Poročila v slovenšč:ni. 19.45 Pesmi in napevi. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi 20.45 Karakteristična elasba. 21 15 Koncerat radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba. 21.45 A Nicotera: Pogovor s Slovenci. 21.55 Duet- harmonik Golob-Adamič. 22.20 Pesmi za vse okuse — vodi dirigent Segurini. 22.45 Poročila v italijanščini.
Obnovite naročnino
KULTURNI PREGLED
Stanka Kocipra „Goričanec"
Roman »Goričanec« (360 str., založba Naša knjiga — Ljudska knjigarna) je presenetljiva slovstvena stvaritev komaj 23 letnega Stanka Kocipra, enega najmlajših sodelavcev »Doma in sveta«, pisca dram »Zasad« in »šentjurski provizor«. Kdor je bral tistih nekaj proz, kar jih je iz Kociprovega peresa priobčil >-Dom in svet«, je mogel opaziti dvoje: predvsem pojav pripovednika, ki te brž zagrabi s svojo snovjo in svežimi, lirično podplutimi opisi in drugič: razširjenje geografskega prostora slovenske proze v lepe Jeruzalemske gorice, na »klasična« tla Prlekov. Stanko Kociper se je rodil v fari, ki ima ^vejo podružnico na slikovitem jeruzalemskem vrhu sredi samih s trto zasajenih bregov, mehkih in lepo ubranih, kakor da bi jih posebej pobožala božja roka. Rodna zemlja je navdahnila mlademu pisatelju delo, ki je nastalo v nekaj mesecih lani in letos pozimi in ki je dosedanji največji epos pr-leške zemlje, vos prepleten s toplimi proznimi opevi njenih tal in njenega vinogradnika, s-jrriranca'«. S svojim prvim večjim tekstom je dosegel mladi pisatelj tisto stopnjo umetniške kvalitete, da lahko trez pridržka priznamo v njem ne le nadarjenega, marveč v nekem smislu že zrelega in nadpovprečno zanimivega pisatelja.
»Goričanec« je zgrajen na neizčrpnem motivu kmetove ljubezni do zemlje. V taki ljubezni, kakor nam jo prikazuje Kociper v Ludvikovem odnosu do grude in posebej še vinograda tega ponosa slehernega gori-čanca, ni samo zadoščenje, ki ga laje kmetu gmotna posest zemlje. Zdi se, da je kme-
tova ljubezen do zemlje izraz prastare stalnosti, rodovne vezi, zvestobe, poštenja in zdravja, hkrati pa služba zemlji in naravi ter preko nje Bogu. Ni to ljubezen c.o lastnine, marveč čustvo nekega prastarega poslanstva. Zbog tega ni niti vsak kmet ustvarjen za to; pisatelj je pokazal na primeru Ludvikovega očeta Konrada, kako se kmečki človek izneverja rodovnemu poslanstvu. Goričanska zavest, ki je v starem Lakiču tako močna, se prebudi znova šele v vnuku. Ob grobu zemlji nezvestega Konrada modruje stari Gerič (str. ~S6):
»Kogar niso zagrabile gorice, se mu zdi življenje tu pretežko in premajhno in sili drugam. Drugi zavoljo tega cdhajajo in zapuščajo, Konrada je ista želja gnala za petrolejem. Mnogo jih je, ki poginejo nekje v svetu, on pa je le imel to srečo, da je umrl v svoji zemlji... «
Sreča — umreti v svoji zemlji! To je eno izmed prastarih čustev ki jih sodoben nomad — proletarski človek in nezakora-ninjen intelektualec — več ne razume, ker ne čuti osrečujoče lepote tiste kohezije, ki združuje kmečke rodove z zemljo, z domačim krajem, z njegovim podnebjem in obzorjem. Priti morajo vedno znova pesniki, da odkrijejo tisočletno resnicp zoper one, ki vidijo v teh odnosih zgolj materialno stran, ne pa tudi blesk prastarega m stikalnega mitosa. Tak pesnik je tudi Stanko Kociper, čeprav ne piše stihov. Njegov »Goričanec« ni nastal samo lz hrepenenja po domačem kraju, marveč tudi 'z potrebe poveličanja kmečkega odnosa do zem-
lje in z njim združenega rodbinskega poštenja.
Sama zgradba in osnovna ideja romana nista ne izvirni in ne izredno močni; njegova moč je v podrobni obdelavi in v pesniškem nadihu, ki leži na vsej zgodbi kakor rosa na grozdnih jagodah. — Pri Lakičevih ni vre v redu. Stari Lakič ne mara izročiti posestva sinu Konradu, čeprav je le-ta že dolgo oženjen in mu do-rašča dvoje otrok. Ne mara ga odstopiti zato, ker je Konrad zanikrn gospodar, ki se rajši potepa po sejmih ln kupčvie s konji, kakor da bi skrbel za delo r.a kmetiji. Pokaže se, da se je Komadov sin Ludvik vrgel po dedu in da v njem dora-šča pravi goričanec. Ludvik kmalu prevzame rkrb za posestvo, ker ibcuti že zgodai ljubezen do zemlje in do kmečkega dela. Sam vodi »rigulanje« vinograda, tega dragulja v domačem posestvu; da zasaditi nove trte in tako dvigne pomen vinograda. Medtem se bavi oče Konrad z blodno mislijo, da ima na domačem travniku petrolejski vrelec in se utegne po-vzpeti do ravnatelja velikrara podjetja, ki bo osrečilo domače ljudi. Ko postane po očetovi smrti Konrad gospodar (gazda), zabrede zaradi tega v dolg in Detrolefska jama, kfjo je bil sam Izkopal in se ob nji hudo razočaral, mu postane usodna. Kajti neko noč, ko bolan in vinjen obračuna z »lonarjem« Klincem, se zvali vanjo in najde v nji smrt. Ta Konradova usoda se zdi nekoliko čudna in epično prisiljena; kažs, da je pisatelj hotel s tem samo bolj poudariti mistično moč zemlje in ostreje osvetliti Ludvikov značaj, najsi sicer oče pred smrtjo »spravi« z zemljo in vrne k pravemu duhu goričancev. Ludvik je sploh pisateljeva velika ljubezen; njega osvetljuje z najmočnejšimi Sarometi svoje
pripovedne domišljije, slikajoč ga od deških let do časa, ko se mu narodi sin v zakonu z Juliko, negovo prvo ljubeznijo. Ta ljubezen je poleg ljubezni do zemlje, posebej še do vinograda, poglavitni gibalni živec Kociprovega romana. Karakterni kontrasti Ludvik—Pulkov Jožek. Julika— Lujzika. dajejo pripovednemu tkivu romana dovolj krvi in marsikje epično razgib-ljejo snov, da ne postane preveč opisna. Skratka: vzlic splošnemu nedostatku zgradbe, ki je nekam nasilno včlenjena v trikot stari Lakič—Konrad—Ludvik, vzlic nekoliko čudni zgodbi s petrolejem (dasi sicer lahko ustreza nekemu realnemu dogodku) in tu in tam nekam gostobesednemu stilu, je v Kociprovem >G;>ričancu« mnogo umptniško dogledanega življenja. Toliko lepih strani najdemo le pri redko-katerem mladem pripovedniku.
Nekatere epično - lirične drobnorisbe so posebno posrečene. Sam štejem zlasti opis Aninske nedelje v Jeruzalemu, dedkovo poslednjo pot v klet na vrhu in smrt, rigu-lanje, podobo jutra pod Kajžarjem, opis nevihte s točo, gasilsko veselico, epizodo s cigani, dalje podobe takih opravil, kakor so ličkanje koruze, setev, košnja, trgatev — same literarne risbe, v katerih doseza pisatelj z nekaj potezami slikovite in življenjsko pristne učinke.
Vedno znova se vrača Kociper k opevu svojih Jeruzalemskih goric in zajema hkrati njih pitoreskno lepoto in skrito socialno bedo. Tako n. pr. na str. 65: »Topoli vdt-ljen po pohlevnih bregeh in zidanice, pa drobne kuče med zelenimi goricami, v katerih cvetijo breskve, ln rejenl kmečki dvori po grabah; še blatni kolniki 'n mastni klanci gor in dol in nad njimi žalostna Mati v Jeruzalemu. Zvfenk motik m škrti-nje reznih škarij, klepanje klopotcev m
klokotanje mošta, ki zori v kleteh in pivnicah. Oj, čudežno je to! Samo v kuče ne glej, Konrad Lakič, ti, ki imaš srce! Za to lepoto je beda prevelika, pa čeprav so ljudje — ti vedno zadovoljni in prepevajoči Prleki — zadovoljni ... «
Kdo bi ne prisluhnil temu toplemu opevu blaženih vinskih goric, zlafcti če se je sam za mladih let nasesal njihovega sonca, opajajoč se s črički in klopotci m z veselo fantovsko pesmijo v lunojasni jesenski noči? — Stanko Kociper je ubrano združil epični in lirični element in Fprego-voril predvsem srcu svoje ognjevito besedo ljubezni do rodnega kraja in do očetovske zemlje. Njegov izrazno bogati jezik je obilno prepleten s prleškimi narečnimi besedami; zaradi večje lokalne baivitosti uporablja kdaj pa kdaj tudi tuje izposojenke v prleškem narečju. Slovarček ob koncu knjige ne olajša samo razumevanja, marveč je tudi majhen jezikoslovni posladek, vpogled v literarno še neizrabljeni besedni zaklad panonskega jezikovnega oboda. Preprosti, a učinkoviti simbolni znaki na platnicah združujejo sonce, grozd ln majoliko vina kot nekak ključ k simfoniji »goričanskih« čustev, ki so dobila v Stanku Kocipru svojega vdanega oblikovalca. Izid Kociprovega »Goričana« je tem večji dogodek v slovenski prozi, kc-r se je pojavil pisatelj, ki že zajema iz obilnega in morda še več obeta.
ZAPISKI
Prijatelj bratov Šubicev umrl
V sedanjih dneh, ki so tako polni dogodkov, je ostala pri nas neopažena smrt dunajskega slikarja prof. Ludviga Michalka, umrlega v zal njih dneh septembra na Du-
ronika
*	Smrt viteza železnega križa s hrastovim Ustom. S poleta proti sovražniku se ni vrnil major Gerhard Kollewe. poveljnik krdela bojnih letal in odlikovan z vitežkim križcem železnega križa s hrastovim listom. Major Kollewe je dobil hrastov list 12. avgusta letos za uspešen poseg v borbo pri uničenju velikega angleškega konvoja v Sredozemlju.
*	Vodja flamskih nacistov umrl. Na kliniki v Gentu je za srčno kapjo preminil vodja flamskih nacistov Staf de Clercq. Šele pred nekaj tedni je stranka na svečan način proslavila njegov 58. rojstni dan.
*	Dr. Aljehin zmagovalec na turnirju za prvenstvo Generalnega guvernementa. V devetem kolu turnirja, ki se je igralo v Krakovu, je dr. Aljehin premagal Koner-tha, Kieninger pa Ropstorffa. Brinckman je dobil partijo proti Kellerju, dr. Weil pa proti Zollnerju. Igra med Jungeom in Bo-goljubovom se je končala neodločeno, visečo partijo proti Kieningerju pa je Bogoljubov proti pričakovanju dobil. V desetem kolu je padla odločitev. Dr. Aljehin je hitro zmagal nad Brinckmannom in si priboril prvenstvo, ker je bil v enajstem kolu prost. Senzacijo je vzbudil poraz Bogoljubova, ki je izgubil igro proti Kunerthu. Keller je igral z Ropstorffom in si priboril točko. Partiji Kieninger-Samisch in Junge-Weil sta bili prekinjeni. Stanje po desetem kolu je naslednje", dr. Aljehin 7 in pol točke, Bogoljubov 5 in pol (1), Samisch 5 (1), Keller 5, Junge 4 in pol (1), Ropstorff in Brinckmann 4. Kieninger in dr. Weil 3 in pol (1), Kunerth 3 in pol, Zollner 2. V zadnjem kolu so igrali: Bogoljubov-Kel-ler, Samisch-Zollner, dr. Weil-Kieninger, ROpstorff-Junge in Brinckmann-Kunerth.
*	Dr. Conti pri maršalu Mannerheimu. Nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti se mudj na Finskem. Pri finskem zdravniškem društvu Duodecim je predaval o nalogah zdravstvenega vodstva v vojnem času. Rekel je, da je zdravstveno stanje nemškega naroda ugodno, ker so doslej izostale razne kužne bolezni. Skrbstvo za matere in otroke je prvo v prizadevanju nemške zdravstvene službe. Umrljivost dojenčkov je ostala na ugodni stopnji med 6 in 6.4%. Umrljivost mater stalno pada. število rojstev se je obdržalo na višini poldrugega milijona v letu 1941. Dr. Conti je obiskal tudi maršala Mannerheima v njegovem glavnem stanu ter se je dolgo raz-govarjal o zdravstvenih zadevah, ki se tičejo obeh narodov. Nadalje je dr. Conti v spremstvu generalnega ravnatelja finskega zdravstva dr. Reinikaniena in dekana prof. dr. Vannasa obiskal mesto Turku, kjer je poklonil novo nastajajoči medicinski fakulteti veliko zbirko zdravstvenih del.
*	Nov most Adolfa Hitlerja čez Dnje-
ster v bližini besarabskega glavnega mesta Kišinjeva so te dni izročili prometu. K svečanosti sta prišla besarabski guverner general Voiculescu in nemški generalni major Mana z večjim oddelkom nemških častnikov.
*	Bolgarsko gledališče za delavce. Vodstvo narodnega gledališča v Sofiji je sklenilo dovoliti 50 odstotkov popusta vsem ob-iskovalcem-delavcem. Izjeme veljajo samo za prve uprizoritve. Delavsko zastopstvo si prizadeva slične ugodnosti doseči tudi pri drugih gledališčih.
*	Dne 2. novembra se otvorijo v središču mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, novi tečaji italijanskega jezika, začetni, nadaljevalni in kon-verzacijski z osnovami italijanske trgovske korespondence, po najnovejši in najuspešnejši metodi. Dopoldanski, popoldanski in večernj tečaji. Pouk iz drugih tujih jezikov in vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
IZ LJUBLJANE
u_ Novi grobovi. Po kratki in mučni
bolezni je v 71. letu starosti preminila ga. Marija Kavčičeva, rojena Marjek. Za njo žalujejo soprog, hčerka, sin in številno drugo sorodstvo Pogreb drage pokojnice bo v torek ob pol 15. uri z Zal na pokopališče K Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce g. Luka Pišlar. Na zadnji poti ga bodo spremili v torek 0b 16. z Zal k Sv. Križu. — V Beogradu je po dolgem trpljenju umrl g. Miro Zebec, star šele 52 let. Pokopali so ga v soboto, dne 24. oktobra na mestnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u_ Spet smo imeli krasno jesensko nedeljo. Po jutranji megli je opoldne posijalo sonce, ki je nato prigrevalo vse popol-
dne. Prijateljske družbe so posedevale po vrtovih, kakor še pred mesecem. Številni izprehajalci so uživali lepoto "pestre pokrajinske slike, ki je letos čudovita. Živo srebro je čez dan doseglo 16.6° C. Noč na nedeljo je bila nekoliko toplejša od prejšnjih noči in davi je toplomer beležil 6.8° C, za stopinjo več kakor v nedeljo zjutraj. Megla se je naglo dvigala in sonce je že dopoldne grelo kakor da smo sredi pomladi. Nebo se je sicer začelo po malem oblačiti, vendar nam barometer in vremenski prerok v Zvezdi* še nadalje obetata nekaj lepega vremena.
u— Pred zaključkom razstave »Dolenjske vasi«. Samo še tri dni bo odprta prva samostojna umetnostna razstava mladega slikarja Miloša šušteršiča v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti. Opozarjamo vsakogar, ki si še ni ogledal naše Dolenjske na platnu, naj z obiskom razstave ne odlaša, ker bo odprta samo do četrtka 29. t. m. Razstava obsega 28 pokrajin, 3 portrete in avtoportret Ogled od 9. do 18. neprekinjeno. Žreb je v nedeljo določi! sliko igralcu naše Drame g. Raztresenu. Doslej je šušteršič prodal že 17 svoijh del, kar je vsekakor rekord. Naprodaj je še 7 slik, zato naj vsakdo, ki Ž2li kupiti kako uspelo podobo naše Dolenjske, pohiti.
u— Starši prizadetih učencev se obveščajo, da so ravnatelji srednjih šol in upravitelji meščanskih šol pooblaščeni, da vpisujejo in pripuščajo k izpitom (razen velike mature) učence lastnega zavoda do 10. novembra. Do tedaj se smejo opl-avljati tudi sprejemni izpiti na srednjih šolah. Iz pisarne IV. (prosvetnega) oddelka Visokega komisariata.
u— Učiteljstvo okraja Ljubljana-okolica (vzhodni in zahodni del), ki trenutno biva v Ljubljani in je zaprosilo za nove pro-pustnice (lasciapassare). naj se takoj zgla-si v prosvetni pisarni — Hrenova ulica šili. pritličje levo, soba št. 1.
u— V ponedeljek 26. t. m. oz. v sredo 28. t. m. se začne nov italijanski tečaj za začetnike z odlično, preizkušeno metodo, 1. novembra pa nov tečaj za začetnike in spretnejše (razgovarjanje iz vseh panog, kakor tudi italij. trg. korespondenca). Poučujemo tudi druge jezike. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, Mestni' trg 17/L Pouk dopoldne, popoldne in zvečer.
u— Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. če hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v KOrepetitorij, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu dali razlago, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šole, kajti učimo po učnem načrtu, da ne izgube šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, KOrepetitorij, Mestni trg 17/1.
u— Razvoj Hradeckega ceste. Važna, a večini meščanov manj znana Hradeckega cesta je v poslednjem času mnogo pridobila. Odkar je bila izročena svojemu namenu sodobna brv čez Gruberjev prekop, ki je okraju sv. Jožefa močno približala podgolovško stran Ljubljane, je Hradecke_ ga cesta tudi s svojim srednjim delom postala del mesta In znatno oživela. V zadnjem času se je meščanom zelo priljubila in ob nedeljah in praznikih se kaj radi sprehajajo po nji in uživajo zdrav golov-ški zrak. Hradeckega cesta je najkrajša zveza med dolenjskim okrajem 131 Kodelje-vim. Ni dvoma, da bo Hradeckega cesta v bližnji bodčnosti še bolj pridobila na pomenu, posebno ko bo zgrajena tramvajska proga do njenega spodnjega konca.
u— dbnovljeno pročelje. Zelo živahna Tržaška cesta, ki je široka in dolga, se odlikuje po pestrosti svojih stavb. Poleg sodobne tronadstropne palače ždi pritlična hišica, ki je bila pri urejevanju cestišča še do polovice zasuta. Takih in podobnih starih hiš je na Tržaški cesti še veliko, vendar lastniki skrbe, da je nj hova zunanjost kolikor mogoče dostojna. Te dni so obnovili pročelje stare, enonadstropne stavbe na gornjem koncu ceste na levi strani, v kateri je znana gostilna »Krčon«.
u— Delo na cesti. Dosedanji, začasni' pločnik pred palačo banke »Slavije« bo za polovico zožen, tako da bo v ravni črti z onim pred Nebotičnikom. Cestiče bo znatno razširjeno. Dela hitro napredujejo. Zdaj bo ostal neurejen samo odsek od banke »Slavije« do kavarne »Evrope«, kjer je cestišče še preoziko zaradi starih im nizkih čez črto segajočih stavb. Tudi hodnik za pešce je tu tako tesen, da so morali postaviti verižno ograjo, ker sicer bi bili ljudje, ki jih je tu zmeraj mnogo, v stalni nevarnosti, da padejo pod kolesa tramvaja ali kakega drugega vozila.
Z Gorenjskega
Novi okoliši za stanovske urade so v
radovljiškem okrožju določeni izven Radovljice še na Jesenicah, na Bledu, v Tržiču in v Bohinjski Bistrici
Dva para dvojčkov. Gospa Katarina, žena železniškega uslužbenca Silvestra Dež-mana v Radovljici, je porodila dvojčke, dve dveklici. Kmalu nato je porodila v Radovljica dvojčke še gospa Cilka Uršičeva, urarjeva žena. in sicer je dala življenje fantku in deklici. Obe materi in oba para dvojčkov so zdravi. — V tretjem četrtletju se je rodilo v Radovljici 7 deklic in šest fantov, umrli pa sta dve osebi, od teh ena po nezgodi. V visoki starosti 83 let je umrl čevljar Janez Debeljak, po domače Vudrov oče.
Na Jesenicah so se zbrali v kinematografski dvorani vsi funkcionarji krajevne skupine. Krajevni vodja je navezal svoja izvajanja na govor gauleiterja dr. Rainerja ob plebiscitnih svečanostih v Celovcu in je dal nova navodila za organizacijsko delo.
V	tovarni za gumi v Kranju so se prejšnjo nedeljo zbrali vsi člani vodstva in vsi uslužbenci tovarne k prvemu družabnemu večeru. k<; sta se ga udeležila tudi okrožni vodja Kuss in okrožni načelnik Remschnig. O razvoju podjetja je poročal obratovodja inž. Brei, prireditev pa je pripravil inž. Maruvvitsch.
Gorenjski kmečki pmočniki. Gorenjski tednik poroča: Tudi v tem mesecu je vodstvo Hitlerjeve mladine zbralo v raznih gorenjskih krajih pomočnike za kmečko delo. Z gorenjskimi fanti in dekleti, ki so se že zelo dobro udomačili, so bile izvedene športne in svetovnonazorske šolske vaje. Kjer je bilo mogoče, so na koncu pokazali tudi nemški zvočni tednik.
Iz Spodnje štajerske
V	čast pesnika Maksa Molla, kj se je
rodil 10. novembra 1882. v Mariboru, bo prirejen jutri, v sredo slavnostni večer v kinematografu na Stolnem trgu v Mariboru. O pesniku bo govoril dr. Fric Endres, ki bo bral nekatera njegova dela.
Pričetek koncertne sezone v Maribora bo drevi ob 20., ko nastopi v Gdtzovi dvorani solnograški kvartet »Mozarteum«. Na sporedu so Hayden, Brahms in Mozart.
Javni pevski nastopi. Preteklo soboto in nedeljo, ko je bila velika letošnja zbirka za zimsko pomoč, so tudi po raznih spodn j ©štajerskih krajih priredili javne pevske nastope. V Mariboru je bila v soboto zjutraj budnica brambovske godbe. Prav tako so bile budni ce po drugih krajih, kjer že imajo svoje godbe. Mladina je korakala za godbo, nato pa je prepevala in zbirala prispevke. V nedeljo je bilo enako. V Mariboru je bil dopoldne še koncert v parku, igrala je vojaška godba, kakor doslej vsako lepo nedeljo.
Novi grobovi V Veliki Nedelji Je umrla gospa Ana Svarčeva, rojena Pungaršek. V mariborski bolnišnici so umrli 501etni upokojeni gozdar Franc Mihelič iz Zgornje Kungote in 291etna uradnikova žena Barb-ka Zoharjeva. Na Koroški cesti pa 731etna kuharica Ana Gselmanova. Nadalje je umrla v blnišnici 441etna železničarjeva vdova Ivana Pučko iz Cvetkovcev, v Grad-cucu pa 131etna Albina Krope jeva, hčerka vojaškega godbenika iz Banata.
V	mariborskem gledališču so morali preložiti premiero operete »Sinja maska«, zato je bil v soboto zvečer prirejen pestri večer. Nastopili so skoraj vsi člani ansambla, med njimi tudi tisti, ki so prišli letos nanovo v Maribor in se še doslej niso predstavili na odru. Ta teden so na sporedu žaloigra »Egmont« igra »Voda za Kani togo«, dalje veseloigra »Vladna kriza v Ischlu«, opera »Boheme«, ponovitev pestrega večera in premiera spevoigre »Pe-ljimo se, vaša visokost!«
V	Šoštanju so imeli v soboto zvečer gledališko predstavo. Štajersko deželno gledališče je gostovalo z veseloigro »Davek na samce«.
Dva zločinca prijeta. Letos 15. avgusta je bil v Jožefovi ulici v Gradcu umorjen in oropan brivski pomočnik Janez Front. Zločina sta bila osumljena Franc Koren in Pavel Zbogar. policija je izdala za njima tiralico. Zdaj so ju prijeli v Inomo-stu, zločin sta priznala.
Iz vlaka je skočila 191etna Draga Majlo-vac, ki se je hotela odpeljati iz Maribora na Hrvatsko. Pri tem je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo in dobila hude notranje poškodbe, prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravi še več drugih poškodovancev. Tako Je 131etni in si zlomil roko, 59 letni pek Rudolf Per-Danilo Obreza padel v Studencih z lestve šak s Koroške ceste pa je padel v jarek ob cesti in se hudo poškodoval na glavi.
Iz Hrvatske
Imenovanj visokih državnih uradnikov.
Dosedanji državni tajnik pri predsedstvu vlade dr. Vjekoslav Vrančlč je bil imenovan za pomočnika predsednika vlade. — Okrožni predstojnik v Vukovaru Vladimir šipuš je bil imenovan za glavnega ravnatelja notranje uprave, mestni fiz:k dr. Ivan Stepčič pa za glavnega ravnatelja zdravstva v notranjem ministrstvu.
Ministrstvo za ljudsko kulturo je razdeljeno v tri glavna ravnateljstva, in s;cer za splošno ljudsko prosveto, pouk in propagando.
Rešitev zagrebškega železniškega vprašanja. Pred dnev-; je v navzočnosti državnega podtajnjka v prometnem ministrstvu in ravnatelja zagrebške železniške direkcije ter številnih strokovnjakov predavai inž. Milan Panjkovič o reš:tvi zagrebškega železniškega vprašanja Po njegovem načrtu naj bi se v Zagrebu zgradili trije kolodvori. Vzhodni naj bi služil predvsem zagrebški industriji, ki se je naselila v tem delu mesta. južn: kolodvor naj bi se pre-osnoval v glavno zagrebško postajo, zapadni pa naj bi služil pretežno tovornemu in osebnemu prometu z Nemčijo in Italijo. Vzhodni in zapadni kolodvor bosta zgrajena severno od Save. glavni kolodvor pa južno od nje. Železniška proga, ki jih bo vezala, bo zgrajena vzporedno s projekt'-
ŠPORT
rano krožno progo. Prostor, ki ga zavzemajo tiri sedanjega glavnega kolodvora, bodo uporabili za moderno avtomobilsko cesto. Izvedba načrta bo zahtevala 10 let dela in je z njo v zvezi predvidena tudi regulacija Save.
Nov kino v Z»grebu. Dne 24. t. m. j«
bil v Zagrebu odprt kino »Dubrovnik«. Za obnovitvena dela, ki so trajala vse poletje, so potrošii 4 milijone kun. Otvoritvi sta prisostvovala nemški poslanik Sieg-fried Kasch? in zagrebška župan Ivan Wer_ ner. Predvajali so ®ilm ^Dunajska kri«.
Zaslužek za neizučenc delavke. Da bi
bile zaposlene tud^ vs? reizučene delavke, je Delovni urad v Zagrebu sklenil zaposliti jih v popravljaln cah starih oblek. Delavke bodo prejemale po 10 kun na uro, za prehrano in stanovanje pa bo skrbel Delovni urad s sodelovanjem ustaškega ženstva.
Iz Srbije
Obnova voznega p^rka beograjske cestne železnice. Ravnateljstvo električne cestne železnice v Brogradu je odobrilo 50 milijonov din za popravilo motornih in pri-klopn:h vozov. Dola bodo opravili v delavnicah v Kruševcu in Smederevski Pa-lanki. Manjša popn-.vila bodo opravljali .kar doma kjer je stara remiza in delavnica popravljena, nova z 12 tiri pa bo v kratkem dovrš°ra.
Drugo kolo doma
V jesenskem nogometnem turnirju zmaga Marsa in remls
Ljubljane
Ljubljana, 26. oktobra.
Včerajšnja krasna jesenska nedelja je bila kakor naročena za zapoznele nogometaše in ker se je razen tega tudi izvedelo med malimi in velikim, da zdaj ljubljanski igralci okrogle žoge spet tekajo za svojim veseljem, se je na igrišču Ljubljane v popoldanskih urah zbralo že nekaj sto prijateljev tega športa. Bilo je toplo in prijetno ter tudi nekaj živahnega nogometa je bilo na sporedu, tako da jim gotovo ni bilo žal nekoliko dolgega obiska. Ogromne skladovnice drv vsenaokrog, ki dajejo zdaj temu igrišču bolj resno obeležje, so resda nekoliko neprimerne za strogega opazovalca reda in discipline na nogometnem terenu, toda z druge strani se dajo spremeniti v sto in sto udobnih sedežev, ki so v teh časih vredni najmanj toliko kakor vsak drugi na tribuni. Skratka, obisk je bil včeraj prav dober in je pokazal še bolj, da ima ta Igra svojo staro tradicijo v našem mestu.
Spored te nedelje je bil enak onemu iz otvoritvene nedelje, toda v drugačnih kombinacijah, kar se pravi, da je bilo spet pet ur nogometa s sodelovanjem 10 enajstoric izmed 11 v konkurenci z edino spremembo, da je ta dan namesto Mladike počival Ko-rotan. Dopoldanski del sta izpolnila oba para lz turnirja A; mladi Vlčani so dodali prvi zmagi še eno, to pot proti žabjeku, in so zdaj krepko prvi, medtem ko je mlada garnitura Mladike zabeležila svojo prvo, čeprav tesno zmago nad Dopolavorom iz tobačne tovarne in se obenem povzpela kar za dve mesti proti vrhu. V turnirju B je za senzacijo poskrbela Mladika (ali Ljubljana, če hočete). Nogometaši s Kodelje-vega so se včeraj pokazali prvič v turnirju ln vsaj podzavestno pod vtisom nedavne toče golov, ki jih je Ljubljana nasula Ko-rotanu. Dečki so prekosili sami sebe in — zdaj dodajmo še to, da včerajšnja Ljub-ljama ni bila niti senca one, kj smo jo videli pred tednom dni — za las je manjkalo, pa bi bili dobili morda najlepšo zmago, odkar se pehajo za žogo. Dosegli so več ko zasluženi remis hi si ustvarili najboljše šanse za dokončno zasedbo drugega mesta v svoji Skupini. Ostali dve srečanji sta minili bolj ali manj v okviru napovedi; Dopola-voro iz tobačne tovarne je knjižil svoje dve točki pri Žabjeku, Mars pa pri Viču, slednji vsekakor s skoraj dvoštevilčnim izkupičkom. V turnirju B se karte obračajo tako, da bosta bržkone oba finalista Ljubljana in Mars, za tretje mesto pa bo odločilna tekma med Mladiko in Dopolavorom lz tobačne tovarne. Ce je pametno, da se spuščamo v napovedi... O včerajšnjih tekmah pa še tole:
V turnirju A
je najprej Vič porazil Mladiko z 1 : 0 (0 : 0).«živahna tekma, v kateri so zmagali boljši. V drugi tekmi je Mladika po vztrajnem odporu Dopolavora iz tobačne
naju. Izvedeli smo zanjo po naključju. Prof. Michalek je bil za mladih let prijatelj slovenskih slikarjev bratov šubicev in se je tudi po smrti zanimal za usodo njunega dela. »Jutro« je pred leti priobčilo odlomek iz pisma prof. Michalka, ki ga je pisal dr. Fr. Mesesnelu v zvezi z njegovo krasno monografijo o bratih šubicih.
Ludvig Michalek je umrl v starosti 84 let. Po rodu je bil iz Temešvara. Na Dunaju, kjer je našel svoj drugi dom, se je naselil po študijah na tamošnji akademiji. Kot umetnik je najprej opozoril na se z grafiko. Njegovi grafični portreti avstrijskega prestolonaslednika in skladateljev (Brahm-sa, Biilovva i. dr.) sodijo med najboljša sodobna dela te vrste. Veliko pozornost je vzbudil tudi Michalkov ciklus »Goethejeva mesta«. Prof. Michalek je bil dolga leta učitelj na dunajski grafični šoli. L. 1940. je prejel za svoje delo Goethejevo kolajno.
Gobineau
Pred šestdesetimi leti, jesenskega dne 1. 1882. se je v torinski cestni železnici vzgrudil neki impozanten starec. Ko so ga prepeljali v hotel, kjer je imel najeto sobo — prek'ni] ie bil popotovanje v Rim — so ugotovili, da je ta starec sloveči francoski diplomat, ki so ga bili šele pred tremi let; odpoklicali s poslaniškega mesta in naglo vpokojili zaradi spora s tedanjim zunanjim ministrom Tretje republike. Imenoval se je grof Joseph Arthur de Gobineau in je bil znan tudi kot pisatelj, antropolog in etnolog Gobineau je kmalu na to umrl.
Ta ootomec obubožane aristokratske rodbine ie spisal roman v katerem govori o svojem rodu. ki da ima v sebi nordijsko kri ter poteka iz plemena normanskih
osvojevalcev. V času, k0 je Francijo poplavljala republikansko-demokratska miselnost, se je comte de Gobineau v svojih spisih zavzemal za aristokratski socialni red, verujoč, da so nekateri ljudje po svoji krvi in po izrednih sposobnostih nadrejeni množici drugih in da tako hoče sama narava in z njo zakoni zgodovinskega razvoja. Grof de Gobineau je bil osebni prijatelj brazilskega cesarja don pedra in indijskega podkralja, dober znanec mnogih nemških vladajočih knezov,, pa Bis-mareka, Wagnerja in Nietzscheja. Njegove sposobnosti je cenil Ernest Renan. V ostalem pa so bil'e Gobineaujeve ideje kaj malo popularne. Čeprav je bil po svojem tipu romantik, je docela premagal demo-kratizem Victora Hugoja in ga nadomestil z renesančnim hrepenjenem velikih zmagovalcev in osvojevalcev. Rad se je opa-jal s popotovanji po vzhodnih deželah in je napisal o njih več knjig, med njimi znamenite »Azijske novele«.
Gobineau je stopil med predhodnike onih današnjih struj, ki uvrščajo raso, kri, izjemnost .in nadčloveško vzvišenost med temelje novega svetovnega reda. To je storil predvsem s knjigo o neenakosti človeških ras. V nji je znatno razširil Thier-ryjeve zgodovinske poglede. Iz teorije o zgodovini kot produktu bojev med osvajalci in podjarmljenci je razvil nadaljnjo teorijo. Po Gobineauevem nauku je pojem rase kot zgodovinskega činitelja dobil kvalitativni pomen; rasa je vir bojevniških in osvajalskih vrlin tam, kjer je zmagovalec rasno višji od premaganca. Gobineau je posebno povzdignil vsečloveški pomen bele rase. a v nji je odmeril največje kul-turotvorne sposobnosti nordijski, germanski rasi, Pri tem je Gobineau povzdignil tudi lasten rod. ki je — kakor je veroval
— segal k norveškim piratom ter ostro kritiziral rasno sestavo francoskega naroda, v čigar kri se je po njegovi sodbi izlilo preveč semitskega elementa.
Umljivo je. da grof Gobineau s temi nazori ni mogel prodreti v ožji domovini. Tu so njegovo knjigo brali samo v tanki plasti aristokracije. Gobineaueve ideje so imele mnogo večji in širši odmev v Nemčiji, kjer jim je zrahljala pot tudi Nietz-scheova teorija o nadčloveku. Prav posebno je vplival Gobineau na vodilnega pro-pagatorja pangermanske filozofije St. H. Chamberlaina, avtorja knjige »Duhovni temelji 19. stoletja«, ki si brez nje težko mislimo današnji razvoj nemškega mišljenja. 2e L 1894 se Je ustanovila v Frei-burgu Gobineauevo društvo, ki je propagiralo njegove ideje in L 1926 izdalo lz rokopisa v strassburški vseučiliščni knjižnici Gobineauevo nedovršeno delo o rasni sestavi francoskega naroda.
Gobineau je spisal vrsto slovstvenih del, med njimi poleg že omenjenih »Azijskih novel« romane »Typhainska opatija« in »Plejade« (tega šteje Thibaudet med najlepše knjige francoskega, slovstva). Dalje so iz njegovega peresa krasni »Spomini s poti« in dialogizirane podobe iz življenja v italijanskem Preporodu »Renaissance«. O njegovem stilu sodijo slovstveni kritiki, da je predhodnik novoklasicizma.
Gobineau, ki je umrl pred 60. leti, je imel za seboj bogato preživljeno življenje. Mnogo je popotoval po svetu. Dobro je poznal Italijo, Nemčijo i" gvico ter dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda. Ameriko in skandinavski svet. Bil je štiri leta poslanik v Atenah. Poleg Renana je najboljše med Francozi poznal zgodovino Bližnjega vzhoda ter je spisal med drugim zgodovino Perzije.
V Gobineauevem značaju je bilo nedvomno nekoliko tega, kar je tako čislal pri Orientalcih: ljubezni do nepredvidenih dogodkov in do nemira. Rad je imel trenutek. kakor koli je sicer umel odpirati duševne oči v preteklost in v prihoanjost Najbolj pa je občudoval junake, ki žive na gorskih vrhovih, kjer ni več toliko cvetja zato Pa so obzorja jasna in ostro zarisana in odkoder človek najlaže opazuje večno žarenje življenja. Kakor njegov junak Cesare Borgia, je tudi Gobineau vzklikal usodi, gledajoč v levje žrelo smrti: »Dokler jaz živim, je svet moj«. Zanj je bil najvišji zakon: živeti, rasti, razvijala v sebi to. kar je v nas najbolj prebojno in največje, da bi lahko s katerega koli mesta stopili v širšo, zračnejšo, višje ležečo sfero. Bil je oznanjevalec nauka, da gre vlada močnim in da je Bog ustvaril po svoji podobi samo velikega, izrednega človeka, ne pa človeka sploh. Šestdeset let po Gobineauovi smrti je stopila Gobineaueva filozofija zgodovine v živo središče zgodovinskega dogajanja.
Študija o Vergu. V zbirki »Scrittori ita-liani con notizie storiche e lctteiarie« je izšla 120 str. obsegajoča slovstvena študija V. Filippona »Verga«. Pisec obravnava z raznih vidikov delo odličnega siciiijanskega verista in je tako prispeval nov delež k proučevanju pisatelja, čigar delo je v zadnjih letih vzbudilo večje zanimanja, 'mkor ga je bilo deležno prejšnje čase.
O G lanu Stuparichu, avtorju triestinskih romanov »Donne nella vita di Stefano Pre-muda« in »Ritorneranno«, je izšla študija iz peresa Maria Alicata v najnovejšem zvezku rimske revije »Primato«.
tovarne le ostala v vodstvu do konca in dobila igro s S : 2 (2 : 1).
Turnir B
Ljubljana — Mladika 1 : 1 (0 : 1). Trideset minut oblega Ljubljana nasprotnika, toda vse kar doseže, je serija kotov in strelov v oblake Potem pride senzacija! Napad Mladike prodre po levi in šebenik ne izgubi prisebnosti do konca ter spravi Rožiča na led. 1 : 0 za Ml. Po odmoru se situacija nikakor noče menjatj v korist močnejšega ira papirju. Mladika tudi napada in zastrelja »sigurni» gol štev. 2. Pozneje je spet Ljubljana gospodarica na igri_ šču. toda kljub temu šteiemo samo neizrabljene kote ;n neizkoriščene pozicije Bolj ko se igra bliža koncu, t^m večji je prit;sk belo-zelenih, dokler se slednjič — naša ura je tekla že 38 minut v drugem polčasu —• Haclerju ne posreči naiti iz gneče pred vrati prazen prostor ob sicer silno čuieč^m Razborniku. To je bilo izenačenje in kmalu nato — konec.
Ljubljana je igrala raztrgano in brez prave volje, spremliala pa jo je tnd« precejšnja smola, medtem ko se ie Mladika lotila svoj? naloge z brezorimerno požrtvovalnostjo in ie zato tudi prejela zasluženo nagrado. Prav za prav bi zaslužila obe točki, saj .ie polmer volje do zmage poslala na igrišče tudi nekaj prav dobrih igralcev. Sodil je tekmo g. Pušenjak
Dopolavoro iz tobačne tovarne — Žab|ok 3 : 0 (2 : 0). Igralci Dopolavora po kmalu po prvih udarcih pokazali, da menilo imeti prvo besedo na igrišču. Pridno so nanadali in se otresali nasnrotnika pri posameznih poskusih, da bi jim škodoval, ter tako že po 15 minutah imeli svoj rol v dobro. Ta-koi nato so še enkrat našli pot v mrežo Zabjaka, toda sodn:k ri bil soorazumen. Pet minut kasneje pa so rps še enkrat presenetil: nasprotnega vrataria iz precejšnje daljave in izid je bil 2 : 0 zanje. Do odmora se stanje ni več spremenilo, še manj efektno pa ie potekala druga no^ovica igre. Bilo je mnogo tekanja in prizadevarja. še več pa nekoristnega nabijanja z obeh strani, čeprav je treba priznati, da so največje nevarnosti vsak čas grozile Žabjeku.
Eno izmed njih ie spremenil v tretji gol (3:0) srednji napadalec Dopolavora, potr-m pa sta oba vratarja pridno skrbeli, da je ostalo pri doseženem.
Zmaga Dooolavora je bila zaslužena, priznati pa je treba, da se je tudi žabjek. ki v teh tekmah prav za prav šele preživlja svoj ognjeni krst v tekmah zp *očke, držal nad vse pričakovanje. Tudi to igro je sodil g. Pušenjak.
Mars — Vič 9:0 (3:0) Doseženi izid te tekme skoraj ne bi potreboval ddgecfa komentarja, toda resnici na ljubo ie treba ugotoviti, da Vičani niti zdaleka ni*o bili tako šibek nasprotnik, kakor bi kazal izid. Res pa je spet. da je bil Mars včeraj razpoložen kakor redkokdaj, njegov napad pa je predvsem streljal, iz vseh pozicij in vseh daljav, in slednjič le utrudil marljivega vratarja Vičanov. Močno oporo co imeli Marsovci tudi v rutiniran«»m Slanrču v k ril sik i vrsti ki je sredi malih nasprotnikov z Viča opravil mn«jo koristnega d H a. in zmerom znova pobijal mnoge uporabne žoge v ospredje. Vičanom moramo šteti v dobro, da so kljub hudemu pritisku kon-a jž-no vztrajali do konca ;n tu ali tam posku-sdfli preiti tudi v ofenzivno akcijo pri čemer pa v danih okoliščinah niso mofli uspevati. Ze do odmora skj morali trikrat pobirati žogo iz mreže, v reprizi pa je bilo števillčnih neuspehov še enkrat toliko, vse pač zaradi tega. ker je Mars imel včeraj svoj pravi dan.
Zmagovalci so včeraj zaigrali najbolj prijetno izmed vseh enajstoric na igrišču in si lahko, če ostanejo v tej formi v naslednjih 14 dneh obetajo še dva uspeha: priznanje pa gre tudi Viču. ki ie po svojih igralskih močeh za več razredom mlajši, pa jfc to preskušnjo prebil brez katastrofe, ki smo jo že doživeli v tej posebni konkurenci letošnje jeseni. Zadnjo tekmo včerajšnje nedelje je sodiil g. Hinko Kos
STANJE TOČK
po II. kolu jesenskega nogometnega turnirja ljubljanskih moštev je naslednje:
v turnirju A: 1. Vič 4. 2. Mladika 2, 3. Dopolavoro tob. tov. in 4. Zabjaik po 1 točko;
v turnirju B (v I. skupini): 1 Ljubljana 3 2. Mladika in 3. Korotan po 1 točko; (v II. skupini): 1. Mars in 2. Dopoilavaro tob. tov. po 3, 3. Vič 2 in 4. Zabjaik brez točke.
Ostale vesti o nedeljskih športnih dogodkih so morale iz tehničnih razlogov počakati. Op. ur.
Jesensko sovkarije
jnniii ii n muuiTniiiii iiuituTiuinHanu »BiHii itmiitiHiiHiKni iiiuiuiiiHiniHfHHmHtiiiHuciuniHnifiniii iuntimHinii iiuimiii nttftim
Popoldne siredi oktobra. Sonce nima več sile. a greje še prijetno Visok gozd blizu majhne goščave se koplje v zlatorrumern barvi listavcev pomešani s prijetnim zelenilom iglavcev. Povsod tišina. Čuje se le ščebetanje po borkievju pasočih se siničk in šuštenje v vrtincih padajočega odmrlega listja.
Pod srednje velikim drevesom staji ob gošči precejšnja uta iz smrečja z zadelanim vhodom, da se z nobene strani ne vidi v uto. Drevo je vejasto. a veje so pnetreblje-ne skoraj do vrha. Kar jih je bilo odveč, so odsekane pri deblu, vendar segajo ostale še na vse strani. Nimajo pa več vejic in listja, a do konca niso očiščene ker bi se jih sicer ptice bale. Veje so nasekane. Naseke so slab pedenj narazen
Prostor okrog ute je prečiščen, da ni rašča pregosta Kar je srednjega ailii mladega drevja in kolja, je pri tleh nasekano, da ostane pripognjeno. Tudi tu se vidijo na-seke kakor na vejah prej omenjenega drevesa.
Z očiščenega prostora so otrebka zavfe-
čeni na s tran.
Ura gre na tiri. Z nasmejanimi očmi prikorakata po gozdni stezi k uti ptičar ja, vzameta iz nahrbtnika zvito zajčjo kožo im jemljeta iz nje med nepretrganim zavijanjem limanice. Zavijati jih je treba, da se lim ne zatrga im ga ne odnese kaka limanica preveč na škodo druge.
Limanice začneta nastavljati v naseke velikega drevesa od vrha do ute. tako da leže v približno enaki razdalji in tako da primejo priletelega ptiča na obeh straneh telesa.
Ko opravita svoje delo na drevesu, postavita Limanice še po nasekanih drevescih im kodih okrog trte.
Nato se skrijeta v uto in počakata malo. Starejši potegne iz žepa iz dveh Idimčkav na ta način narejeno piščalko, da se vtakne v
zarezo, ki jo ima eden od kfinčkcv na sreda, drugi z na tanko ostrgano črešnjevo kožo ovit klin ček.
Piščalka se oglasi in zavpije kakor sova. Počasi se oglaša in oponaša sovo z zaporednim dvakratnim, trikratnim skovikamjem. Kar se spreleti in zadere šoja. Njej odgovori druga in kmalu jrih vrešči ter hrešči precej po drevju okrog ute. Vmes regečejo srake, ščekajo kosi, zvonkljajo s svojim ciu, ciu. ciu siinice. Tudi kaka vrana se pripodi v polkrogu im se zadira nad uto. Vse se buduje nad sovo, ki jih izziva s svojim oglašanjem iz ute.
Tu čofne prva šoja zvezana z liimancami na uto, za njo. druga, tretja tudi po dre-veščkih in kotlih okrog ute nastavljene limanice opravljajo svoje delo dobro. Da bi je-zečih se šoj' ne prepodil, skoči ptičar, ki ne piska iz ute šele, ko jih je primerno število na tleh. pobere naglo naslovljene šoje jih pomori in pusti živo le ono, ki najbolj kriči. S plenom in. z zadirajočo se šojo se skrije spet v uto. Soje so se sicer porazgubile po bližnjem drevju, a vpitje njihove tovarišice jih zopet privabi na limance Kričati pa ne sme žalostno, ker svari s tem svoj rod. da ne gre blizu. V tem primeru jo je treba umoriti in dražiti ponovno s piščalko.
Srake in vrane niso tako drzne kakor Soje. Najrajši letajo okrog ute regečejo in kraka jo ter odganjajo še druge ptice. Rade se p<a ujamejo brinovke. drozgi, ščinkavci im druga drobnjad. Pevkam očisti ptičar perje od lima ter jih izpusti., če jih ne potrebuje za svoje kletke. Sploh ne lovi iz pridobitnih namenov, ampak zaradi uživanja narave in zavoljo lovskega razpoloženja.
Včasih prileti med limanice tudi kak sokol v sovraštvu do sove in telebne zvezan
na tla. Z očmi polnimi živega ognja te gleda pripravljen, da te vsak hip kavsne ali zagrabi s kremplji
Ko je že veliko limanie na tlleh, jtih je treba pobrati, po potrebi popraviti in na novo nastaviti. Tudi oskubeno perje se mora spraviti v kraj.
Do mraka je uspeh vedno mogoč. Ko od-zvoni zdravomarijo, se nehajo tudi kosi jeziti.
Vzhajajoče fantovsko sonce im migljajoče zvezde pa vzdramdjo razne sove. da začno
dveh grmičastih zajedavk, ki ae očem se
moreta skriti med goliimd vejami rednika, saj sta zeleni. Pri nas ju imenujejo ljudje ptičji ldm enako kakor Nemci Vogeikiab (Meben), Vogellleim.
Zajedavkj rasteta na raznih listavcih in iglavcih. To grmičevje je krhka, lahko in obdrži zelo dolgo svcnjo zeleno barvo, zato je kot božično okrasno zelenje pri Angležih zelo cenjeno. Pri nas ga je največ na Dolenjskem, kjer verujejo tudii v njegovo zaščitno moč pred hudobnimi duhovi
Sad je okrogel im dozori pri omefti novembra afli decembra, pri oh mol ju septembra. Zelo radn ga jedo drozgi, ki skrbe za njegovo nazplojevamje. Neprebavljivo seme izmetarvajo po vejah dedoma iz kljuna, de-loma še kaljivo iz sivo jih prebavi J. Zato
Pokojni Marenkov Fronc Iz Trnovega, eden najbolj vnetih ljubljanskih tičarjev,
na preži v svoji utici
h tikati. Brez Strma hužfcne nad trta, da bi
si ogledala ogLašu jočo se sestro. V gosto, mehko perje se ji zajedo liimanice, da pade predte. Velike oči ji odsevajo strah in presenečenje.
Sovkanje je uspešnejše v popoldanskih urah, nekako od treh dalje, kakor zjutraj. Izvaja pa se lahko od druge polovice septembra dotlej, dokler je še listje na drevju im ni snega.
Sovkaš lahko na prostoru, kakor sem ga prej opisal, ali v gošči.
Za en lov potrebuješ do 300 limanie. Dober ptičar si jih napravi sam iz vejic kosta-njičevja ali brez. Vejice morajo biti vitke, nekako poldrugi pedenj dolge. Treba jih je csmukati in malo spariti.
Lim se skuha iz ploda omele (Viscum album L.) alM obmelja (Loranthus Europaeus),
pravi latmsikS rek: fcorthis ipse ffibi oacat malimi (drozg si sam izmetava žilo).
Iz okroglih jagod omenjenih zajedavk, ki so zelo lepljive, so si kuhali lim za lov ptic že stari Rimljani
Lim se kuha najbolje v lončenih posodah na živi žerjavici. Da se ne pripada, ga je treba pridno mešati. Od luščim se mora v vodi izčistiti, dokler je še vroč. ker gredo takrat luščime rade od njega Le dobro opiram lim je dober. Dokler je še gora k, vlijemo vanj pri toplem vremenu navadnega olja, pri mrzlem pa lan enega, da se ne strdi.
Šibice, in sicer kar po 40 do 50 naenkrat, polijemo z limom, ko je docela mehak in se vleče na gosto. V vsako roko ij primemo polovico im jih ovijamo, da se popolnoma pOliimajo. Shranjujemo jih v usnjatih krpah ali v kožah, na primer v zajčjih. Dr. J. L,
KAJ VIEM? KAJ mM?
461. Kaj je v zoologijl Davidova harfa?
453. Kateri stranski produkti nastajajo pri izdelovanju svetilnega plina iz premoga?
463.	Kaj je entrop«ja?
*
464.	Cas je denar
Posamezne točke na sliki a) je treba zveaaiti z ravnimi črtami, kakor kaže sli-
ka b). Za to delo potrebujemo svinčnik in ravnilo. Kake rešimo to nalogo, da porabimo čim manj časa?
♦
465. Dva soda cvička
Vinogradnik ima še dva polna soda dobrega cvička. Pride gostilničar z večjim praznim sodom. Da bi napolnil ta sod, potrebuje aJi ves vinogradnikov prvi sod in še eno petino drugega ali ves drugi sod in še eno tretjino prvega soda. Vsi trije sodi držfjo skupaj 1440 litrov. Koliko drži vsak sod zase?
» • •
Rešitve nalog 24. t. m.:
456.	Kurje jajce tehta okrog 50 g.
457.	»Most vzdihov« v Benetkah se imenuje tako, ker so obsojenci na poti preko tega m-." sta poslednjič videli nebo.
458. Telesa se s segrevanjem vobče raztezajo ln se z ohlajevanjem vobče krčijo. Steklo je slab prevodnik toplote, če držimo stekleno cevko v plamen, postane steklo vroče samo na tistem mestu, ki beži neposredno v plamenu. Drugi deli stekla ostanejo hladni in zato raztezanje ni enakomerno na vse strani; nastanejo napetosti, ki raznese jo steklo. Ce hočemo cevko enakomerno segreti, jo moramo vrteti, da plamen vse dele stekla počasi in enakomerno segreva. Enako je s posodo iz navadnega stekla, če vlijemo vanjo vročo tekočino ali jo postavimo na vročo ploščo.
459.	Kako je lenuh živel?
Lenuh je postal star 50 let. Od začetka 19. leta do smrti je preteklo 32 let. Od teh je prespal s/8 t. j. 12 let, jedel m pil je Vi« t. j. 2 leti, s sprehodi je pregnal yK t. j. 8 let, z igrami potratil je 3/i« t. j. 6 let, v naslanjaču je prezdehal V,6 t. j. 2 leti in se je pravemu delu posvetil 2 leti, sku-32 let.
*
460.	Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Ljubljana, 8. kojot, 9. ko,
11.	Sud, 12. um, 13. aga, 15. ara, 16. NU, 17. sin, 18. dJs, 20. ris, 22. il, 23. pol, 25. ki, 26. Milan, 28. Apolonija.
Navpično: 1. loka, 2. uk, 3. bos, 4. ljub, 5. jod, 6. at(moefera), 7. Alma, 10. ognil,
12.	urnik, 14. ais, 15. air, 18. diva, 19. polo, 21. sila, 23. pil, 24. lan, 26. Mo(libden), 27. ni.
Inserirajfe v »Jutru«
MODA IN DOM
Krznene drobnarije
Verjemite ali ne — toda neka posebna tehnika, kako se nam je dobro obleči, obstoja v resnici. Prvo pravilo tega načina je videz, kakor da se nismo posebno
potrudile za svojo eleganco. Ali z dru-j gimi besedami: 'zgledati moramo tako, kakor da se moramo zahvaliti zgolj slučaju, če je naša zunajost kar se da prikupna. Kajti v pravi eleganci ne sme biti nič krčevitega. Toda ta samoumevna eleganca mora nastati le iz mirnega preudarka. Četudi nosimo svoje obleke, plašč in klobuke tako brezbrižno kakor ciganka svojega otroka, mora biti vendarle vse to natančno izračunano in premišljeno^ Bolj kakor kdaj poprej moramo paziti na to, da ustvarimo z izbero oblek in barv neko enotnost, kajti v sedanjih okolnostih ne moremo tako hitro popraviti morebitnih zmot kakor nekoč. Drobnarije, ki dajejo tej osnovni podlagi svežost in sijaj, ki sta ji potrebna, so torej dandanes bolj važne kakor kdajkoli. Večinoma se pojavijo te drobnarije tu in tam kakor po nekem zabavnem naključju in si na skoro tajinstven način pridobe splošno priljubljenost., Im. tedaj se vse vprašamo: Kako da se že prej nismo domislile tega preprostega načina, kako polepšati star plašč ali po-nošeno obleko? Nešteto je drobnarij, ki jih letos prinaša moda, nešteto si jih bomo same izmislile, kot pobuda pa naj nam služi prikupna krznena garnituri, ki si jo pripravljajo elegantne Parižanke za prvi nastop zimskega mraza. Tu gre za krznene dokolenke, krznene rokavice in za rob iz enakega krzna na širokokrajnem jesenskem klobuku. V ta namen se lahko poslu-žimo kakih ostankov krzna, ki jih imamo doma, garnituro pa lahko izdelamo tudi iz cenerega krzna — iz jančka ali kunčjih kožic, ki jih ni težko dobiti.
Nove poslastice iz jabstk
Jabolčni riž (serviramo ga otrokom namesto mlečnega riža, količina zadostuje za 4 osebe). % kg drobno razrezanih jabolk kuhamo skupno s skodelico poparjenega riža in z dovolj vode do mehkega. Nato vse skupaj pretlačimo skozi sito in začinimo s sladkorjem, cimetom jn z nekoliko nastrganih limonovih olupkov ter še enkrat prekuhamo. Preden serviramo, vmešamo v to riževo kašo še rumenjak, ki smo
ga dobro razteple v žlici mleka.
•
F*ni Jabolčni cmoki. % kg jabolk razrežemo v drobne kocke in jim primešamo 1 jajce, za oreh "eliko kepico masla ali surovega masla in toliko moke, da drži testo skupaj. Z žlico zajemamo iz zmesi cmoke in jih zakuhamo v lahno soljeni vodi. Serviramo s sladkorjem in s cimtom, lahko pa jih še poprej posujemo s prepra-ženimi drobtinami.
•
Jabolčna pečenka. 30 dkg starega kruha namočimo v vinu ali vodi in ga nato zgnetemo v gladko gmoto. % kg jabolk drobno nastrgamo in jim dodamo sladkorja po okusu, pest opranih rozin in nekoliko zmletih orehov. V nizki kožici razgrejemo nekoliko olja ali masla ali masti, na to položimo lego namočenega kruha, potlej Pa jabolčno zmes in končno še ves preostali kruh. V skodelici prežvricljamo 3 decilitre vode z mlečnim prahom, z 1 rumenjakom in jedilno žlico moke ter polijemo s tem jed, katero večkrat prebodemo z vilicami, da prodre vanjo tekočina. Na rahlem ognju pečemo jabolčno pečenko približno 25 minut, da postane lapo zlatorjava, nato pa jo zvrnemo v drugo namazano kožico, da se prepeče še na drugi strani.
Dr. Edvard Pajnič:
Zdravljenje In mazaštv® med Slovesi v preteklih stoletjih
Melisa, mete je več vrst, in polaji vprav čudežno vplivajo. Od polaja (Metha pule-gium L.) je rečeno poleg drugega: »Kdur štima (glas) zgubi, nej polaj va vin nagovoru«. Polajeva »žgana voda« pa xzme-či« use sleme (sluz) u persih in jeh stri von splavat; stri dobro želodcu, ustavi čez-dajanje. potolaž gliste.«
Pri majeronu (Majorana hortensis Much.) leči spis med jarim 'n rimskim, kar se utegne nanašati na način gojenja. Iz mno-gobrojnih receptov, tikajočih se inajerona, debre misli (Thymus vulgaris L.), žaubel-na (kadulje: Salvia officinalis L.) in končno rožmarina povem le nekatere. Majeron kuhat na belmu vinu, stri dobru za use notranje bolezni: vodenica, ta suha jetka; nekir ni brez nuca, pousod je dober«. »Dobra misu in fige vkop kuhej, voda v grlu vli. tu gostu na urat obez, je dobfu za lon-gina al bula noter v gerlu«.
Preseneča, da je uporaba kadulje dokaj pičla: »žaubelnova voda kuhana, ž njo glava zmivaj. prežene te male grinte. potem lasje rad raseje in so černi«. O rožmarina je sklepno pripomneno. da »karkoli se od rožmarina naredi arcnije. je use ena žlahtna areni je za božast; rožmarinou vele je še bulši. kar rožmarin in voda ne zamorta, to bu že volu sturluc.
Od »verha. (Asarum europa^um L.) so le korenine, ne pirje za arcnije; uzem dva lota verha. den ga Ven firkel mošta ali vina, usak juter in večir en glaš popi, prežene vodenica, mišerbost in na tretji
dan merzelca«. Prav kratek a dober je popis te rastlinice: verh Ima okruglu pirje kot kozje repca, samu de ni spodaj erdeče, je žlahtnu, spodaj sivu«. Zdi so pa piscu sam sebi zaužit premočen »keb samga ku-hau in piu, da čez«.
Važna zdravilna rastlina so šentjanžovce (Hypericum perforatum L), ki so »vroče, sune nature v 2. gradu«. Iz njih se naprav-Ija po posebnem načinu, Id ga »Arcat« na široko opisuje, glasovito »šentjanžov vole«, o katerem je zatrjevano: »S tem volem boš usaka rana scelu«.
Prav posebno povzdiguje rastline, ki rastejo malodane ob vsakem plotu in potu ter veljajo vobče kot plevel. To so rigelčki (Bellis peremnis L.), »ta šerok in ta špi-čast terpotec« (Plantago medla L. in PI. lanceolata L.), gabez (Symphytum offici-nale L.), metlika (Artemisia vulgaris L.) in konderman (Glechoma hederacea L.). Dr. Turna nazivi je to rastlino »kopitnik«. Cul sem pred leti lz ust starejše žene ime soldaški peteršilj, ki je v rabi tudi v zagrebški okolici (Barle Janko). Dalje so navedeni: slak (Convolvus arvemsisis L.), petaprstenk (petoprstnik: Potemtilla rep-tans L.), krvavčnek »krevumlek«: (Cheli-donium mainus L.) in marava (Polygonuin aviculare L.). Od teh rastlin je opisana dokaj mično le slednja, od ostalih smatra »Arcat«, da jih /itak vsak pozna. O maravi prayi: »rase per potih, koder ljudje hodje, rase ke po tleh, ima tenke štiblje kot nejt, zel vosku podougastu pirje na usak plat
enga, takp da so dva pa dva uštric, za usa-kim perjem ena majhna bela rož ca, eno ima tri vogle podougastu erdeče seme; prešič rad ta trava jed6«.
Obe vrsti trpotcev sta priporočeni, v obliki prekuhane vode kot uspešno zdravilo za »uroč kašel, za use bolečine na plučah, iz kterih jetka potler pride« in za ustni »mutfer«.
Pri nas je precej malo znana rutica ali kakor jo »Arcat« nazivlje »vinska rutca« (»bajmrutza«: Tuta graveolens L.). Ob naši morski obali je pogosta rutica skoraj povsem slična vrtni Ruta devaricata Ten. Rutica je baje »hladne nature v 1. gradu«. »Ta trava jesti s'hladi natura, ozame use nečiste žele proč od človeka«. Staršem svetuje: »če se bojiš, de b'ti otroc v kozal: oslepili, tok jem od rutce in od plauga re-granta korenine na urat obež, si te skerbi frej«. Ljudje s preobčutljivimi noso/i naj žvečijo svežo rutico, da preženejo iz ust nevšečni smrad po zaužitem česnu. Česen sam ni tako imenitno pomlajevalno sredstvo dandanes. »Arcat« priporoča češenj posebno za odpravo glist. Črna redkev <Ra-phanus sativus L.) naj se na drobno zreže in nato »den tiga belga cukra noier, pust štirlindvajst ur stat, tu bo stopila ena voda von; ta den v en glaž: tu je ena skrita kunšt za ta star kašel ln jetka naplučn pregnat; zjutrej na teše ena žlica popi?«. Podobna je uporaba hrena (Armoracia ru-sticana G. M. Sch.).
Nasveti o uporabi pelina (Arteniisla ab-sinthium L.), popelnov (Malva alcea L. tn M. silvestris L.), ajbeša (Althea officinalis L.) in hmelja (Humulus lupulus L.) niso posebno zanimivi.
Veliki koren (Inula helenium L., slovensko tudi oman), ki ga — po knjigi — imajo pogostokrat na vrtovih zasajenega, »uzame
togota, žalost, da muč želodcu m sežene use škodljive fajhte s človeka«.
Po elcijanom razume »Arcat« pri nas strogo zaščiteni košutnik (Gentiana lutea L.). Na Črni prsti in v jugozapadnih dehh triglavskega pogorja se redkoma nahaja prav slična Gent. symphandra Murb. Ta vrsta kaže v razločku s prejšnjo v cvetih med seboj zrasle prašnice. Košutnik pred nabiralci zaradi svojih silno grenkih korenin nima miru, tako da mu preti popoln pogin. Iz teh korenin prekuhana žgana voda ozdravlja želodec, sploh »podalše človeku žiulejne, scera use šlome (sluzi) in fluse (toke) po človeku, kar je falanga (napačnega). Celo zoper popad po steklem psu naj pomaga zdravilo, napravljeno iz encijana in sežganega jelenovega roga.
šmarnic razločuje dve vrsti, divjo tn dišečo. Ni težko uganiti po popisu, da meni pod »deujo« šmarnieo kostnik (Polygona-tum Officinale Ali.). Zanimivo, da se »Arcat« zaveda glede teh rastlin, kakor tudi pri »tolahu«, da so vse kolikor toliko strupene, zaradi česar nasvetuje poleg -nanje uporabe uživanje v manjših količinah. U dišečih šmarnicah celo pravi, da se ne smejo drugače uporabljati kakor sežgane. Take šele »na vin namoč, štiri .edne potem vinu odli v kotu in žgi; tega vina ena žlica noter uzem in šest zdern po«pra; tist m esc se ni treba bat, deb'ga boži žiak udaru«. Voda lz korenin divje šmarnice je pa »ta nar bolš mitel za use madeže iz človeške kože spraut«.
O čmeriki (Verartrum album L.) smatra, da je vsakemu znana. Ve za strupene lastnosti, ne pa, da poginejo še neizkušene lačne čebele, hoteč se poslužiti obilne in malo skrite medenčine na zelenkasto b®lib cvetih čmerike. Iz čmerlke in mila skuhano mazilo odpravi v udih »trgajočo bo-
Priljubljene bluze
Ali je še katero oblačilo tako priljubljeno in tako vsestransko uporabno, kakor so bluze. Okusno izdelano bluzo lahko nosimo v vsah letnih časih, lahko je splošno uporabna, lahko pa si tudi z izrazito dopoldanskimi, popoldanskimi in večernimi bluzami izpopolnimo še tako skromno garderobo. Na skici vam prinašamo troje modernih bluz iz različnih tvoriv. Prva, o kateri lahko trdimo, da je izrazito dopoldanska odnosno Smrtna, je izdelana iz tople flanele in ima spredaj koničasto prikrojene prsne žepe, globoko položene gube in je zapeta z gumb: iz biserne matice. Na drugi občudujemo mehko voljnost žameta, ki ga je moda uklenila v stroge črte. Tu stisnemo tri gube na životu z dvojno prešitim; šivi, ki jih ponovimo na
oplečku in okoli vratnega izreza. Lepa popoldanska bluza, ki jo vidite v sredini naše skice, je izdelana iz muslina, lahkega kakor oblaček. Sprednji del života je drobno nabran, ti nežni nabirki pa druž.jo tri zobčasto zarezane šive.
Kralj alkohol
Kralj alkohol je navzlic vsemu, kar govorimo o njem, pravičen vladar. Pivci iz navade in začetniki so pred njegovimi očmi enaki, vsaj količina alkohola, ki učinkuje smrtno, je za oboje enaka. Kdor se misli za dalj časa brez presledka vdati pitju, raj se zaveda, da neke določene količine na dan ne sme prekoračiti, kajti v drugačnem primeru bi se njegova kri tako »obogatila« z alkoholom, da bi pomenilo to njegovo smrt. Ta smrtno učinkujoča količina, ki je za pivce in abstinente enaka, znaša za odraslo 06ebo na dan približno 170 g, kar ustreza nekako pol litra žganja. Pri otrocih v prvem letu življenja pa učinkuje v istih okoliščinah že 11 do 14 g alkohola smrtno.
Podedovana kratkovidnost
Znanosti o podedovan ju je uspelo odkriti, da je kratkovidnost dedna. Nekdanje nadziranje, da si človek kratkovidnost prilobi samo z napornim delom vida, s slabo svetlobo itd., je napačno. Podedovana kratkovidnost pa se seveda ne očituje v vsakem primeru, to je; ni potrebno, da bi bil vsak otrok kratkovidnih staršev sam kratkoviden. V. tem primeru nosi kal kratkovidnosti skrito v sebi in se bo pod nekimi okoliščinami spet pojavila na njegovih potomcih. To nam pojasnjuje tudi dejstvo, da imajo starši z normalnimi očmi pogosto kratkovidne otroke.
Kaj bi bilo treba še izumiti: Zvočnik za gluhoneme!
žast«. Bolj čudna za resnega domačega zdravnika je pa siceršna uporaba čmerike: »ž nje štupa in šenična meka vkop mišeni nastavi, ktira od tega je, cerkne«. Večje pomisleke utegne vzbujati nadaljnji recept tatinskim ptičarjem: »čmerika, šcnica in med vkop kuhej, dej golobam jest, jeh boš z roku poloviu, tudi te druge ptice; ktira od te šenice je, ta ne more več zletet!«
šterkovec (Aram maculatum L.) je »žlahtnu zelše, ima pa dva al tri peresa douge gladke svetle, na ta furm ket hren; v majniku se tu sredne vkop zvije in s*tega peresa zdrase ema erdeče štibla ket ena sveče, a tu ukratkim use ukop s'pirjem ured mine in v'jesen spet požene ena šlib-lica pouhna erdečih jagod ket ene Češne; korenine ima bele ln keb'jih djav v usta tok toku peče ket ogen«. Temu skrbnemu opisu prav malo ustreza precej drastično navodilo: »pirje srtouc in s kravim drekom zmejšej, obež gor, ker božast terga in od nobene reči ne jejna, od tega bo«. Važen za gospodinje je nasvet: »ser v ktirmu so červi, med tu pirje polož, boje červi minil ln ser bo dober.«	»
Mnogo bolj nedolžna je černaben (černo-bdnka: Scrophularia nodosa L.), iz katere se napravi ja mazilo zoper »bramurje«.
Od naših praproti omenja »volovi jezike (Scolopendrium vulgare Sm.) kot nekako univerzalno zdravilo »za kri hladit in pomerit«. Stupa iz šentjanžovih korenin (sladke koreninice, Polypodium vulgare L ) »prežene use stare mrzle fluse in use bolezni, ktire od strahu in žalosti prideje in pod monkulje« (melanholijo), še bolj izvirno je nadaljnje navodilo: »Te korenine na kuri žup kuhat je ena velika kunšt za otročence, jeh čist. njem stri dobra frišna kri. dobre počutke k'pogmerajnu tega sveta; da dost mleka in ena lepa farba in reje«.
Naraibo gledališče
DRAMA
Torek, 27. oktobra: ob 16. uri: Oče naš . . . Red Torek
Sreda, 28. oktobra: ob 16.30: Sestero oseb
išče avtorja. Red B Četrte«, 29. oktobra: ob 16.30: Deseti brat.
Red četrtek Petek, 30. oktobra: ob 16 uri: HnnVet. Pre-mierski abonma
Jurčič - Golia: »Deseti brat«. Dramatizacija Jurčičevega romana, ki jo je napravil P. Golia, obsega 16 slik, ki jih veže bralka s čitanjem proze. Vse pozornosti je vredna svojevrstna inscenacija, ki poudarja ilustracijo romana. »Deseti brat« je eno izmed naših najbolj popularnih IjudsKih del iz romantične dobe. Igro je zrežiral prof. Šest, naslovno vlogo igra Milan Skrbinšek.
»Hamlet« v letošnji sezoni. Izmed vseh Shakespearjevih del je »Hamlet« doživel na našem odru največje število repriz. Njegova zadnja uprizoritev je našla nenavaden odziv, zato je ta uspela nredstava po-
novno uvrščena v redni abonentski spored.
Prva letošnja predstava za red Premierski bo v petek ob 16. url. Naslovno vlogo bo igral Jan, Ofelijo — V. Juvanova, kralja Klavdija — Levar-, kraljico — Mira Danilova. Režija je dr. Krefta. Inscenacija: ing. E. Franz.
OPERA
Torek, 27. oktobra: ob 16. uri: Gasoaror.e. Red A
Sreda, 28. oktobra: ob 16. uri: Traviata. Red Sreda
Četrtek, 29. oktobra: ob 16. uri: Don Pa-squale. Premierski abonma R. Millocker: »Ga&paronp«. Op"reta v troh dejanjih. Libreto po Zellu in Geneeju predelal K. Rogati. prevel Niko štritof. Osebe: guverner — Humar, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nascne — Zupan njegov sin Sindulfo — Rus, Erminio — Sladoljev, krčmar Benozzo -— M. Sancin, spletična Sora — Barbičeva. Massaclo, tihotapec — B. Sancin, Luigi — Pianecki, Te-mo — Ma-renk, častnik — Jelnikar, sluga — Simon-čič. Dirigent: R. Simoniti, režiser ,n ko-reograf: ing. P. Golovin. Solo plešejo: Brav-ničarjeva, Japljeva. Kiirbos in Peg:čar.
1
H
Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mamica, stara mamica, sestra, teta ln tašča, gospa
KAVČIČ mj* Marfe^
po kratki mučni bolezni v 71. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 27. oktobra 1942 ob % 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, Pančevo, dne 25. oktobra 1942.
Globoko žalujoči: FRANC KAVČIČ, soprog; FANI, hčerka, VLADIMIR, sin; BETI, sinaha; HILDA, JOŽE, LIJA, ALMA, vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo


USLUŽBENCI ZAVODA ZA NOVOTVORBE V LJUBLJANI sporočajo prežalostno vest, da jih je nenadno zapustil nenadomestljivi predstojnik, gospod

ravnatelj zavoda za
Ohranili ga bomo v trajnem hvaležnem spominu.
LJUBLJANA, dne 26. oktobra 1942.

mšm
Danes ob Vz 1. uri je zaspal v večnost naš ljubljeni očka
ravmtelf zavoda za novotvorbe, priv. doc, Zagrebške oaiverze
Pokopali ga bomo v sredo, dne 28. oktobra 1942 ob Vi 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.	#
Prosimo tihega sožalja.
Vence in cvetje hvaležno odklanjamo v prid dobrodelnim ustanovam.
LJUBLJANA, BOGUMIN, dne 26. oktobra 1942.
Žalsajoša rebrna

Komična opera, Donlzettljev »Dob Fa>-
squale«, je uvrščen v letošnji abonentski spored. Prva predstava bo v četrtek za red Premierski. Naslovno vlogo bo pel zopet Julij Betetto nova bo Ivančičeva v partiji Norina in Lipušček v partiji Ernesta. Malatesto bo pel Janko. Dirigent: IIef-fat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simonitti.
Drobne zanimivosti
Nad Madridom se je utrgal oblak in
sledil je strahovit naliv, ki je velik del madridskega mestnega prometa popolnoma zavrl. 158 tramvajskih voz je počivalo, ker je voda vdrla vanje in povzročila kratek stik. Glavna proga madridske podzemske
železnice tudi le vedno počiva, ker je voda zalila osrednjo postajo pri palači Španske banke. Tudi oskrba z elektriko je v nekaterih četrtih popolnoma prekinjena.
Cirkus Busch v Berlinu. Po petletnem presledku je prišel cirkus Busch spet v nemško prestolnico. Kratko pred vojno se je cirkus vrnil iz Bukarešte in je potem gostoval po raznih deželah, ki so jih zasedle nemške čete. V Generalnem guver-nementu je obiskal 22 mest. Leta 1940-41 je imel rekordno število predstav in je prepotoval 11.000 km. Ob izbruhu vojne na zapadu so v Belgiji bile uničene nekatere dragocene cirkuške živali, ki so jih pa v teku let nadomestili z drugimi, tako da ima cirkus Busch zdaj enega najbogatejših zverinjakov.
. Uspeh 60-letnega kolesarja. Agencija
Central-Europa poroča o 60-letnem Švicarju Marcelu Lequatreu, ki je bil na glasu kot velik ljubitelj kolesarskega športa. V mlajših letih je bil med najboljšimi vozači francoske Švice ter si je redno priboril prvo nagrado za vožnjo na progi 365 km. Nedavno je stari kolesar spet prevozil to progo ter je dognal, da je potreboval zanjo le 11 ur in 43 minut, dočim je pred 40 leti na vrhuncu svojih sil potreboval za to progo 12 ur in 39 minut. Mož je tedaj zboljšal svoj davni rekord skoraj za celo uro. Športni kr°gi prip sujejo ta novi uspeh okoliščinam, da so današnje ceste neprimerno boljše od onih pred 40 leti in da so tudi kolesa toliko izpopolnjena, da se temu rekordu prav za prav ni čuditi.
im; im i i; i?: >»:; »a. r m : ■ ii..=n : HifH t i; i umiitHii »n iniiii«nutniagiiaiHymmmnwiiiw«M——WCTBnaauwan*
1 SGARAVATTI SEMENTI S. A.	| PADOVA
| Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc.	j
1 Semena za zelenjavo — krmila itd.	g
| Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe	g
^tTTi Iti t{ H4f Ul UiiUtiiK 111 nUtU ilitliiliUaitttUIHitfmiti tUKHiUliUH
A
AjMyJjX!.iiIuAL-
?! SI
Mlajša kuharica,
samostojna, z« gospodinjstvo ene osebe s 15. nov. sprejmem. Arh. Co-staperari.a, Igriška 2-II1.
14610-1
Hišno pomočnico.
zanesljivo, išče samostojna gospo Naslov v vseh posl. Jutra.	14354-1
Postrežnico
pri Sv. Krištofu, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	14624-2
Biljard
ugodno prodam ali dam na procente. Naslov v vseh posl. Jutra. 14617-6
Škarje za pločevino.
ki režejo do 7mm. prodam ali zamenjam za po-rabno nakovalo. Zološka cesta 69. Trgovina Maver.	14609-6
Črno zimsko suknjo
skoro novo, srednje velikosti, prvovrstni material, prodam. Zadružna ul. 1.	14625-6
Jesenov les
okr&gel. naprodaj. • fcrotam voz za -uovprežnega konja 'n firpvažanje. — Poizve se* Vrtača 3.	14604-6
Boa
srebrno lisico. dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
I IT.' 7
Otroško stajico
leseno, z dnom, kupm. Nflslov v vseh posl Jutra.	14612-?
m
Umrl nam je po dolgem trpljenju naš preljubi
S H s £ 3*» ati' «
v 53. letu starosti.
Pokopali smo ga 24. oktobra S|8 t. 1. v Beogradu.
ŽALUJOČI OSTALI
Otroške vozičke
vseh vrst. nove in rabljene. ugodno kupite, prodate ali zomenjate pri tvrdki »Promet« (nasproti Križanske cerkve)
14627-7
Upravo za sobo,
samsko, dobro ohranjeno, prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 14611-12
Krznen »perzianer«
in 4 m imprimč svile ru-jav ton ugodno prodam. Vprašati vsakodnevno od 1.—3. popoldne. Cesta Soške Divizije 23 priti.
14608-12
800 feg krmilne pese
lepe, rumene in 30 kg rdeče jedilne, prodom. Skodlar Frančiška Vič. Tržaška 88. 14619-12
širite
„JUTRO"
Nakup gob
suhih financiram. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik'
14613 16
Lepo sobo,
šolnino, po možnosti centralna kurjafu, išče soiidna oseba v centru. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Lep«<. 1462S 23a
Prazno sobo
po možnosti s kuhinjo, išče poročen drž. uslužbenec. najraje v bližini tramvajske proge. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Drž. uslužbenec«.
14oS3-23a
Soba
prt-mlji-na avema posteljama m i pura Oo kopalnice -e išče za visokega in.Tlnika. l'onu !be pod »Lepa soba 77« na ojl. oiH Jutra 14577-23a
Drž. uslužbenec,
želczn:čor, srednjih let. posestn k. žsli poročiti gospodično od 20 do 25 let, najraje šiviljo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »V dvoje je lep i še«	14610-23

Del prodigio della Lampada Osram
Come uns buona stufa risparmia carbone, utilizzan-dolo economicamente, cosi la lampada OSRAM-D risparmia correnfe perchi questa viene vanlaggiosa merite trasfornaata in luce. - le lampade OSRAM-D hanno il filamento a doppia spirale. Ouesto signiflca > Minor consumo di corrente alta effictenza luminosa. LAMPADE OSRAM D m©»a kie« • poco conjumo
Kakor dobra pec prihrani premog, če ga uporablja ekonomično, teko prihrani žarnica OSRAM-D tok, ker ge le-ta spreminja z uspehom v svetlobo
OSRAM-D žarnice imajo dvojno
To pa pomeni: Man jI a poraba toka in sveflobni učinek.
ve i
O S RAM-B ŽARNICA
maepe svež!obe in mcsjEsies poiaha
G 7
Meblirano sobo
v centru, oddam gospo du. Nasiov v vseh posl. Jutra.	14615-23
Dve pisarniški, sobi,
visoko pritličje in veliko podstrešje z« skladišče v prvem nadstropju. Kolodvorska ulica, ugodno oddam. Neslov v vseh posl. Jutri. 14616-23
Opremljeno sobo,
lepo, v centru, oddam solidni gospodični, Novi trg i n. desno, zadnja vrata.	14622-23
®ee8er»e*il
Bele race,
kure m morske prašičke prodam P.iharjeva 2-11. za Obrtno šolo ob Gra-daščici.	14620-27
Moški telovnik
sem našla v bližini Zvezde, dobi se v Florijiinski ul. 8-1.	14621-2»
Palico
s srebrnim ročajem sem pustila v nedeljo v cerkvi pri Križankah. Najditelj naj Jo odda proti nagra- 1 di. Aškerčeva ul. 15. i 14518-28 I
		
HimM	s?n	m
Gospodje, pozor!
Kiotjučarna »Pajk« vam stroko vn j aško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po uizkih cenali. Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pa1k. Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30
Krmilna pesa
naprodaj pri Gospodarski zvezi.	14318 33
INSESIIBAJ
g. Umrl nam je naš ljubi mož in oče,
nf gospod
Pogreb bo v torek, dne 27. oktobra ^ 1. 1942. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Krško, 25. oktobra 1942.
Žalujoče rodbine:
PIŠLAR, A. ZALAR, S. ZALAR, POLJŠAK
UPRAVA ZAVODA ZA NOVOTVORBE V LJUBLJANI
objavlja žalostno vest, da je umrl zavodov ustanovitelj, organizator in najzaslužnejši vodja, gospod
8 £
S svojim delom si je zagotovil najčastnejši spomin in trajno hvaležnost bolnikov in zavoda.
LJUBLJANA, dne 26. oktobra 1342.

P. G. Wodehouse:
Humorističen roman
ne... bežite!___ Saj ne mislite zares?«
B' k je mahoma utihnil in razburjeno vzdignil roke. »Ali, prijateljica, za Boga svetega,« je nada-. Ijeval in uprl oči v čajno mizico, »menda ni vaš namen, da bi pojedli katerega teh ocvrtih kolačkov?«
»Pač, pravkar sem ga hotela,« je odgovorila Kay, »toda če vi ne želite, ga ne bom. Kaj mislite, da
niso dobri?«
»Dobri? Draga sestrska duša,« je z resnim glasom rekel mladi človek, »prepričan sem, da pomenijo vrhunec Klarine kuharske umetnosti, da, nesporni vrhunec. Prisilila me je, da sem tudi jaz enega pojedel, a posrečilo se mi je le, ker je stala pred menoj in čakala, dokler ni bil zadnji košček pogoltnjen. Res vas ne razumem, da še pogledate to dekle. Kot kuharica ni vredna niti počenega groša.
»Da bi Klaro odslovila?« se je zasmejala Kay. »To bi bilo isto, kakor če bi vi hoteli odpustiti njeno
mater.«
«Bojim se, da imate prav.« »Lippetove sorte se ne iznebiš kar tako.« »Razumem, kaj hočete reči. Vendar bi pa želel, da z mladim človekom, kakršen sem jaz, ne bi bila tako silno domača.«
} »Kaj hočete ? Pozna vas skoraj enako dobro kakor jaz. Vrla gospa Lippett vam je bila nekakšna- druga .nati, in Klara, domnevam, se čuti vašo po poli sestro.«
»Da, res je; a jaz se najbrže ne bom mogel nikoli ogreti za to naziranje.« Pogledal je na uro. »In zdaj se moram hitro obleči. Vas najdem še tukaj, Kay, preden odidem?«
»O da ... Kakopak.«
»Dobro. Skušal se bom podvizati. Mislite torej, da bo tisti Irec vžgal?«
»Zgodbica je ena najboljših, kar sem jih kdaj slišala,« je pošteno odgovorilo dekle.	f
Ko je mladi človek odšel, se je zložno zleknila po naslanjaču in se z zaprtimi očmi predala čaru pokojnega vrta.
»»Lahko odnesem čaj, gospodična Kay?« je rekel glas v soseščini njenega levega komolca. Kay je odprla oči. Jezgra ženska postavica, oblečena v haljo iz potiskane kotenine, je stala zraven nje. Gizdav služkinjski čepeč ji je pokrival gmoto strniščnorume-nih las ter senčil muhast nosek in široka, a prijazna usta, našobljena, kakor bi hotela vdano zagrulitL »Tole sem vam prinesla,« je reklo dekle in odložilo tovor, s katerim je bilo prisopihalo po vrtu; mehko dve blazini in pručico za noge. »Uredite se, 1. . je treba, gospodična Kay, pa lahko sladko zaspančkate. Vidim, da morate biti trudni.«
»Strašno si ljubezniva, Klara,« je odgovorila mladenka. »Nikar toliko ne skrbi zame.«
Klara Lippett, hči oblastne žene, ki je kraljevala ; v gospodinjstvu VVilloughbvja Braddocka, je oprav- j ljala v vili »Sv. Rafael« posel kuharice in služkinje za vse. Dvanajstletna je bila prišla k Herrickovim z zelo nedoločenimi dolžnostmi in dovolj širokodušno odmerjenim delovnim časom, da je utegnila iztikati s trinajstletno Kayo za vrabčiimi gnezdi. Z osemnajstimi leti so jo bili pohvalili, da ni ves čas od tistih dob niti enkrat zanemarila svoje dolžnosti. Geslo »zvestoba« je prehajalo pri Lippettovih z matere na hčer; niti zloglasni finančni polom ni mogel pregnati skromnega dekleta od rodbine, ki se ji je pridružilo. Ko je odločno spremila ljubljeno gospodično v izgnanstvo, je bila, kakor srno videli, postala kuharica pri gospodu Wrennu, in to, kakor je gospod Braddock upravičeno poudarjal, dokaj slaba kuha-rica.
»Ne smete se toliko prenatezati, gospodična Kay,< je vneto nadaljevalo dekle. »In zdaj, ko počivate, glejte, da vam bo udobno.«
»Takole je kar dobro,« ji je odgovorila Kay.
Kakor prijatelju Braddocku se je zdelo to pokroviteljstvo časih tudi nji od sile nadležno. Bila je pogumno dekle, in najbolj ji je godilo, da je ošabno gledala svetu v oči, češ: »Kaj meni mar?« Klara, ki jo je negovala kakor redko in nežno rastlino, ji je bila pri tem v napotje. Toda vsak upor je bil zaman. Materinske nature Lippettovk ni bil mogel doslej še nihče obrzdati, in vse je kazalo, da je tudi nikoli nihče obrzdal ne bo.
»Reči hočem, da si ne smete kvariti rok s tem, da preveč delate,« je nadaljevalo vrlo dekle, ko ji je
popravljalo noge na pručici. »Res škoda, da ste prisiljeni ...«
Zdajci je obmolknila. Oči so se ji prepadeno ustavile na podnosu.
»Kaj vidim ?« je vzkliknila z očitajočim in razočaranim glasom. »Niti pokusili niste mojih kolačkov! Spekla sem jih nalašč za vas ...«
»Ni se mi zdelo prav, da bi si pokvarila kosilo,« je hitro odgovorila Kay. Klara je bila občutljivo dekle, in vsak očitek zoper delo njenih rok jo je bolel. »Prepričana sem, da so izvrstni,« je v tolažbo dodala.
»Nu,« je žalostno odgovorila. Klara, »naj bodo dobri ali ne, če ste se nabrusili na ,puding', vam moram na žalost povedati, da je šel po vodi. Mačica je padla v smetano.«
»Bežite!«
»Bogme da. In ko sem jo potegnila iz jušnika, ni bilo v njem niti kapljice več. Mislim pa, da se bo za vas še dobil košček, če se ga gospod Wrenn ne spomni.«
»Ne, hvala, Klara, pa drugič,« je odvrnila Kay, trudeč se, da bi ostala resna.
»Vsekako poskušam zdaj novo sladko jed z vsemi mogočimi začimbami. Recept sem našla v neki knjigi. Imenuje se .princesina juha s slanino'. Torej ne mislite pokusiti teh kolačkov, gospodična Kay?«
»Ne, hvala... Res ne morem.«
»Izvrstno. Kakor veste.«
INSERIRAJTE V »JUTRU«
IIroinip•
Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: LjUbomir Volčič — Vsi v Ljubljani