(-« 8 Stil. 39 :
^vtj jEHD V,
VRTEC. '
Časopis s podobami za slovensko mladino.
Uredil in založil
Ivan Tomšič,
učitelj z zlatim križem za zasluge na c. kr. vadnici v Ljubljani.

Sedemnajsti tečaj, 1HH7.
V Ljubljani.
Natisnila Klein in Kovač.
KAZALO.
Stran
„Vrtec" benino.....1
Nočni čuvaj......15
Bolna sestrica.....17
Mojemu detetu.....23
Na hribu sv. Urbana . .	.25
Po zimi.......S9
Popotnik......'41
Dete.......55
Zima in vzpomlad ....	57
Vzpomladančice.....59
Nesrečni ščinkovec ....	71
Cveticam......73
Sirota.......89
Majnikova......95
Zjutraj.......97
Vzpomladanske slike ....	104
Zlata ptičica.....Ill
Oltar.......113
Poletne slike.....120
Hčerka materi za god . . . .127
Mavrica.......129
Poletni večer.....138
Solnčnica io črešnja ....	145
Srce — glava.....152
Tri hiše......160
Nad zvezdami 1......161
Nad zvezdami II......162
Veselo dete . . i .	175
Enmici za god.....175
Steri mlin......177
Dragica in pes.....185
Jesenske slike.....188
Dar.......191
Svetemu očetu Papežu Leonu XIII. .	193
Na sv. večer......200
Božična.......200
Božično drevesce.....202
Tožba.......210
Povesti, pripovedke, prilike in basni.
Morilec angleških kraljevičev Materino srcé Jezus in sv. Peter
Po zimi.....
Kralj Matjaž VI, VII, Vili, IX
Navzočnost dub& .
V megli ....
Dober prijatelj o pravem času
Prstan sv. Marka .
Hladnokrvnost
Milica na izprehodu
Laž v obleki resnice & — £
Osel in lisica (basen) .
Domišljavost ....
Legenda o sv. križi
Pot v nebesa
Trije trgovci
16,
2 6 7
13
i, 215 16 17
30 38 41 I 45 48
50
51 57 59 ,
Žalosten večer Kaj si kdo želi Vodena kaplja (basen) . Skrinj» miru in sprave Pripovedka o jablani Mej otroki na kmetih III. Plemenita žrtva Železu» in zlata veriga Markovčev Jožek . Pripovedka o kozi Ne muči živali . . Lepa beseda najde lepo mesto Vzpomladansk večer v gozdu Moj prijatelj Milotin . Otroci, ne igrajte se 7. ognjem Prepozno Zibelka . Njena smrt . Milosrčnost . Poštenje zmaga Načeta jablana Durak in breza Prepelica
Modrec in seljak . Belo in temno jajce Sanje . . Kmečki deček poduči tujca brezverca Kralj in njegovi trije sinovi Konj in osel (basen)
163, 181.
Miloš Obilic Kačji studenec Mladi lovci . Prvi grozd Poslušna deklica . Mali florentinski pisar . Mož - beseda . Sirote . Božične slike
Zemljepisni, zgodovinski, životopisni in drugi poučni sestavki.
Vlahi v Dalmaciji ....	8 Pisma mlademu prijatelju . 10, 36, 52, 67,
83, 109, 125.	142
Sveče voščenice.....34
Otroci. spominajte se Boga in molite
radi......44
Cikoš.......49
Pran Erjavec.....65
Francò Brenčič.....93
Češko.......108
Narodna noša v Cehih . . .	139
Nadvojvoda Janez ....	149
Erdeljci.......153
Svinčnik......172
Mali grad......186
Rimski pastirji.....199
Božič v Rimu.....212
Prirodopisno-natoroznansko polje.
Lov na ribäke ali kite .
Lov in živalsko življenje na severu 21,
Mrož	. . .	«*--* .
O zvitej lisici.....
Krivokljun......
Los .	.....
Podlasica......
Divja mačka......
Orjaško drevo
Mrjasec .....
Strin
14 I
32 j
201 216
Gledališke igre.
Miklavžev večer. (Igra v jednem dejanji) 194
Zabavne in kratkocasne stvari,
Drobtine Listi
Pametnice Kratkočasnice Uganke Demanti Smaragd Obelisk . Briljant . Aritmogrif Skakalnica
tačunske naloge tevilčne uganke Uganke v zlogih Zabavne naloge Vprašanja Za kratek čas
. 39. 127, 191 23. 55. 111 . . .127 23, 55
24, 55, 71, 95, 127, 175, 191. 215 23. 56. 127, 160 . 23 . 71
. 192 . 56 . 111
. 128 . 175 56. 160, 175, 192
. 95, 128 . 96
Nove knjige in listi.
Spisi Krištofa Šmida. VII. zvezek	40 Priče božjega bitja . . 40, 72, 95
Zgodovina farà ljubljanske škofije	56 Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1887 . . . Jugoslovani v zlati Pragi in slaynem
Velegradu.....56
Koroške bukvice.....72
Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj 95, 143
Zabavišče slovenskim otrokom Popntnina mladu i neizkusuu kroz
društvo i život Univerzalna Biblioteka Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko
mladino......
Šolske Drobtince v 251etni spomin smrti
A. M. Slomšek-a Oče naš . Hrvatska omladina Pripovedka o vetru Pripovedke za mladino
8tran
Knjižnica za mladino ....	143
Narodne pripovedke za mladino . .	144
S prestola na morišče ....	144
Naselnikpva hči,'cvetlica pustinje .	144
Učenke1 v petrti delih sveta . . .	144
Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj -	160
Srečolovec......160
Ave Marija Vestnik šolske družbe s
Metoda Pregovori, prilike in reki Djetinji vrtić
Kratka zgodovina pedagogije
Cirila in
160
176 176 176 192
95
128 128 143 143
"Hrvatski pedag.-književni sbor v Zagrebu 215
Spomeniki nmrlim,
Fran Erjavec, c. kr. profesor v Gorici Ivan Stupar, župnik v St. Gothardu . Vinko Sevšak. farni oskrbnik v Dvoru
na Koroškem.....
Fran Levstik, c. kr. skriptor v licejski knjižnici......
Podobe.
Božično drevesce . . . Vlahi v Dalmaciji Po zimi Nočni čuvaj . Živali na severu . Dober prijatelj o pravem čas Lov na ttìlnje Severni jelen in los Otroci molijo Cikoš
Žalosten večer Fran Erjavec Otroci ua. kmetih . Lisica
Vzpoinladansk večer v Češko
Otrok se igra z ognjem Plavi ce . Onemogla beračica Poštenje zmaga _. Narodna noša v Cehih Nadvojvoda Janez Erdeljci Mladi lovci . Prvi grozd Podlasica Dragica in pes Divja mačka . Rimski pastir Orjaško drevo Božično drevesce Mrjasec .
gozdu
Zalivala
9 13 15 21 27
32
33 44 49 60 66 8t 87
ior» 108 117 121 123
la*
139 149 153 168 169 174 185 190 199 201 202 216
[ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 1. V Ljubljani 1. januvarija 1387. Leto XVII.
.»Trt««" tacimi
9 naš preljubi vrt zeleni, ) Z živim plotom ograjeni, Hódimo otroci radi, Kar od nekdaj je v navadi. Svoje vsak imamo delo, V prsih srce vsak veselo. Nihče delati ne zabi, Jurče žanje, Marko grabi; Minka naša ljubeznjiva Nežnim rožicam priliva. Jerica pa nogo vice, Plete zdse, za sestrice. Mdlika najraje mala S pùnico bi se igrala. Vsak veselje ima svoje, Jeden skače, drugi poje. A kedó je najmodreji ? To velja pač o Andreji. — Sredi vrta gre Btesfea, Konec steze je klopfca, Oj kloplca v lipe senci, Ki častimo jo Slovenci.
Na klopieo on se vsede, Modre govori besede: „Dosti ste se vže trudili; Po končanem opravili, Počivati nam sladkó bo. Preganjajmo pa lenobo I Ko smo delo dovršili, Zdaj berlmo „Vrtec" mili. Cujte pesenco prijetno, Blagoglasno in umétno. Zgodbe, prävljice berite Resne, smešne, čudovite. Ukovitih spisov tudi Prisvojiti vsak se trudi. To zastóvico ugani, Kdor jo znaš, na zadnjej strani. A najbolj, saj vem, vas mika Marsiktera v „Vrtci" slika. Kar nas je, veliki, mäli, „Vrtec" bomo prebirali. „Vrtec" da nam dušne paše, „Vrtec" je zavétje nase.
Fr. Krek.
Morilec angleških kralj e viče v.
rt,/j^J^s	(Zgodovinska povest iz 15. stoletja.)
^jip^rna noč je razprostrla temna krila čez svetovno mesto London. Iz J^Jjl^ reke Themse so se vzdigali hlapovi in naredili debelo gosto meglo, da niti jedne zvezdice ni bilo videti na nočnem nebu ; polna luna je razsvitljevala z medlim svitom temno-sivo zidovje zgodovinsko-znamenitega stolpa Towera (čitaj Taur-a), v katerem je bilo nocoj — bilo je decembra meseca 1485. leta — slišati nenavadno živahno gibanje. Vse je bilo v poslovanji, vse v zvćdavej radovednosti. Vojaki, čuvaji, so oblekli praznična oblačila ter stali nepremično vsak na svojem mestu. Pričakovali so kralja Henrika VII.
„čudno!" zašepeta sivobradat vojak svojemu tovarišu, „da hoče Njoga Veličastvo ravno v tej noči in tako nenadno tii sem priti v Towerski grad." „Istinito," odgovori drugi, „nekaj posebnega mora biti, ker tudi dosedanji poveljnik Robert Brakembury ne bode kralja vzprejel, marveč govori se, da ga bode spremljal nov poveljnik vsled posebnega povelja Njega Veličastva!" „Zona me izpreletava," reče prvi. „Oda bi bili še dnevi Bikarda III.! Rajše bi stal v boji, nego li tii v vednem strahu, da mi nogi oblije kraljeva kri!"
„Ali poznate novega poveljnika?" vpraša tretji.
„Nè," odgovori sivobradati vojak, „ali čudno bi se mi zdelo, da bi ga ne spoznal, ker je bajè še iz naših časov."
Živahno gibanje pred uhodom Towerskega gradu ustavilo je njih pogovor. Hkrati se začuje šepetanje: kralj gre, kralj!
Goreče plamenice so razsvitljevale temne dvorane, ki so bile néme priče zgodovinskih grozodejstev — in kralj Henrik VII. vstopi brez vsega spremstva. Samó dva komornika sta ga spremljevala. Pred njimi je stopal novi poveljnik, mož srebrobélih làs. Obraz mu je bil bled, pogled nemiren, hoja njegova trudna, negotova, omahljiva. Iz bledega obličja mu je odseval izraz globoke, srcé razjedajoče tuge.
Videti je bilo, da tudi v kraljevem srci se vzbuja nemirnejši čut, čim bolj se bližajo „krvavemu stolpu". Za trenotek postoji kralj, potem hlastno ukaže, da ga spremijo v gorenje prostore. Poveljnikova hoja je postajala vedno slabejša, negotóvejsa, vedno bolj opotekajoča, čim bliže so prihajali vélikej dvorani v tem nadstropji. Z opotekajočo se nogo zadene na kameneno pločo v preddvorani — v tem trenotku zadom ura nad njimi ter hreščaje odbije deset. — Bled, kakor zid, obstoji poveljnik, njegovo oko gleda zmedeno okolo sebe, nogi mu začneta omahovati.
„Kaj vam je?" vpraša kralj.
„Vaše Veličastvo! — Oprostite, jaz — "
„Hitro, hitro! Odprite!"
Poveljnik sluša. S tresočo roko poseže po ključ, vtakne ga v ključanico — a začne se tresti po vsem telesu, kakor mlado listje v vzpomladnjej nevihti.
Kralj pristopi, obrne ključ, ter ukaže, da se luči nego v dvorano a komornika naj čakata tu, ker želi s poveljnikom samim stopiti v dvorano. —
„Nil, Piérre, ali poznate poveljnika?" nagovori jeden Čuvajev sivobradca, ki je globoko zamišljen stal pred uhodom in zrl tjà v „krvavi stolp" še dolgo po tem, ko mu je kralj izginil izpred oči.
„Dobro ga poznam," odgovori ta z globokim vzdihom. „Isti je, ki je bil vže jedenkrat tù in takrat tudi samó za jedno noč. Stari naš gospod Brakembury bil je tisto noč drugam pozvàn — a v jutro je bil vojvoda Glou-cesterski — angleški kralj — u
Komornika v preddvorani pa si kraljevega vedenja nista mogla raztol-inačiti. Pomén tega nočnega pohoda jima je bil nerazumljiv. Bivanje kraljevo v dvorani tako grozovito žalostnega spomina, in še to v onem oddelku dvorane, ki so ga od časa, ko sta bila tii umorjena mlada kraljeviča, nazivali le „krvavi stolp", potem obledenje in omahovanje poveljnikovo delalo jima je brezkrajno strmenje.
Po dvorani sta slišala kralja trdo stopati in glasno, rekel bi, jezno govoriti.
„Stopite dalje, gospod James Tyrrhel!" veli kralj. „Stopite tii-sem, odgrnil vam bodem zagrinjala te postelje, morda se vam povrne pogum!"
„Milost, milost, moj kralj!" zakliče poveljnik, pade na koleni in povzdigne roci proti kralju: „Noč in dan me spremljajo krvave sence umorjenih; nemirujoča bridkost mi razjeda prsi, obup mi stiska srce. Želel sein si, da bi ne bil rojen P
Starček ne more dalje govoriti. Njegovo oko, vajeno gledati tisoč in tisoč sulic proti sebi obrnjenih — ne more prenašati pogleda v posteljo, nad katero se blesti grb angleških kraljev.
„Pri Bogu vsemogočnem, pri spominu na Vašega očeta, za katerega sem v krvavej bitki stavil kri in življenje svoje, prosim Vas, zabodite mi meč v prsi — a imejte usmiljenje z mojo mučeno dušo!" zakliče Tyrrhel in objame kraljevi nogi.
Temno gleda kralj pred-se: v njegovem duhu vstajajo boleča čustva. „Tyrrhel," nagovori ga, „vi veste, da mi je grozno zločinstvo znano, veste, da krvoločnike poznam. Na Rikardu III. sem dovolj osvetil umor kraljevih žrtev — a po njegovih hlapcih me ne žeja. Vsi se pokoravajo na Francoskem in jaz jim nečem prikrajšati muk — sè sekiro!" — „Veličastvo, poznate toraj hudodelnike, kaj zahtevate še od mene? Uničite me! Dosti sem živel. Za tri kralje sem se bojeval : meč v mojej roci mi je bil lehka igrača — ali danes nisem mogel obrniti kijuča v vratih; vsakej nevarnosti sem gledal v čelo — a tega pogleda tukaj ne prebijem ! O ne zahtevajte nikakega pojasnila iz mojih ust— tukaj pred . . „A jaz zahtevam ravno to," reče kralj odločno — „in tukaj pred to posteljo! In to, kar zahtevam, nečem slišati iz ust morilca Tyrrhela — nego od častivrednega vojaka Tvrrhela, ki se je bojeval za tri kralje — z morilcem ne govorim ! Povejte mi najmanjše okolnosti grozovitega umora; pokažite mi kraj, kamor sta se zagrebli kraljevi žrtvi!"
„Grozovito muko ste mi izbrali, Veličastvo! Ali moja duša bode skoraj stala pred sodnjim atolom — o da bi mi bil milostiv večni sodnik!
Od zgodnje mladosti sem bil namenjen vojaškemu stanu in v tem namenu tudi vzrejen. V obhoji s surovimi tovariši je kmalu zaspalo vsako čustvo plemenitega srca v meni — le jedno ne: ljubezen do jedinega otroka — moje hčerke ! Spomiu na njo, ki Bem jo dal starej soródnici v oskrbovanje in izrejo, otajal je včasih ledene okove mojega srca. Ali v pijači sem vse pozabil, pozabil tudi njo — in v igei izgubil novce — ogromne vsote — katere bi bila
1*
ona tako zelò potrebovala. Glas o njenem velikem siromaštvu mi pride na uho ravno v ónem trenotku, ko sem izgubil zadnje novce. V srce se mi je smilil otrok — a pomagati nisem mogel. Obiip se me je polastil. — Ravno v tem {asu me pokliče vojvoda Gloueesterski. „Tyrrhel," reče mi, »žalostna osoda vaše hčerke mi je znana, tu imate pismo, ki vašej hčerki zagotavlja 500 funtov šterlingov na leto !" Iznonadjen sem vzprejel to veselo poročilo ; bésed mi je nedostajalo v dostojno zahvalo, moja hči je bila rešena bede; hotel sem oditi — naznanit preveselo novico. „A še nekaj !" ustavi me vojvoda . . . Zahtevam pa tudi jaz od vas malo uslugo — prav za prav v korist in blagor države!"
»K temu sem bil vedno pripravljen, Visokost!" rečem jaz.
„A včasih so težki slučaji!"
„Pripravljen sem žrtovati kri in življenje!"
„Potrebna grozodejstva, dragi moj Tyrrhel I
„Grozodejstva?!" jaz sem se ustrašil.
„In to v prid države! Mir v Angliji s tem ustanovimo — ali hočete biti poveljnik v Toweru?"
Unici sem, kaj je vojvoda zahteval od mene, srcé se mi je krčilo - a bil sem truden življenja. Moj sin je padel v boji, z menoj izumrje rod — kakó? — bilo mi je jednako, kajti osoda moje hčerke mi je stopila pred oči — in: „Ukižite, Visokost!'' dejal sem, „jaz bodem slušal!"
„be to noč — brez hrupa — brez sledu!" reče mi vojvoda in oči mu zaplapolé v strastnem ognji. Vstal je. Mimogrede ukazal je poveljniku svoje straže: „Vi peljite James Tyrrhela v Towerski grad in pokličite Roberta lirakembury-ta k meni !"
Jaz sem otišel ; napravil sem se v Towerski grad. Moral sem se seznaniti z ondotnimi prostori. Oprostite me, Veličastvo, popisati vam svoja čustva na tej poti. Slepo sem se udal vsakej nevarnosti, na smrt nisem nikdar mislil. Borne nevihte viharnega življenja so mi okamencle srcé — a morilec kra-ljevičev —Veličastvo, morilec kraljevičev nisem mislil biti nikdar! — Jeden korak je bil storjen — ali uaj odstopim? Ali naj svojo hčerko prepustim zopet bedi in siromaštvu? Nè, tega nisem mogel; bolje sem jo ljubil nego h svojo vest. In — saj je v korist državi! dejil je vojvoda in kot vojak vajen sem bil povelja zvršcvati, ne da bi vprašal: zakaj?
Iglušil sem vest, kolikor sem mogel, ter se dal napovedati pri kraljevičih. Ob mojem prihodu mi hiti mladi kralj naproti ter mi podil nežno roko, katero sem poljubil — takisto stori tudi njegov brat, in meni je bilo mehko pri srci, da bi s« bil zjokal. Kraljeviča me posadita v njiju sredo — in dolgo smo se zabavali.
„Prava kraljeva kri !" mrmra, Henrik VII.
„0 čem sta govorila ?" vpraša kralja potem glasno.
„Ljubkovala sta nežnega psička, ki sta ga sama vzredila; — imenovala sta ga jedinega prijatelja ; tožila sta o krutosti vojvode Glpueesterskega. „Njega Visokost", oproščeval sem ga jaz, „takó je preobložen z delom da . .
„Da mu ni mar, ako se njegov kralj dolgočasi!" odgovori Edvard s kraljevo visokostjo — potem pa mirno vpraša: „Ali bova še dolgo tù v Towerskem gradu?"
„XÒ, gospod !" odgovoril sem odločno.
„AJi gotovo veste to, gospod poveljnik?!"
„Gotova povelja imam."
„Kdaj torttj se popeljeva v London ?" vpraša me mladi kralj s pogledom, v katerem sta se izražala veselje in strah pred negotovostjo.
„Ne vem", odgovorim hlastno ter se urno poslovim, nisem se in ogel več premagovati — a mehek nisem smel biti !
„Brezsrčni človek! Krvolok!" zavpije kralj Henrik VII. ter stopi prod Tyrrhela — a kmalu se pomiri, sede in posluša dalje.
Poveljnik Tvrrhel pa si v tem obriše debelo solzo, ki se mu je utrnila doli na bledo lice.
„Hitel sem proč a po mojih ličili so tekle vroče solzé, kajti kraljeviča sta se mu pri mojem odhodu oklenila z rokama ter iskreno prosila, naj po večerji zopet pridem k njima, da ju s trije vojvoda ne obišče. Tudi pes je veselo lajal, ter mi se dobrikal z repom, kakor bi se hotel zahvaliti, da sem bil z otrokoma prijazen, O pes je bil boljši, nego li jaz! Njegova ljubezen in zvestoba sta bili odkritosrčni, a jaz sem bil hinavec. Omahoval sem, hotel sem odstopiti od groznega čina — ali v ónem trenotji stopijo pred-me pomagači, poslani od vojvode — ii: zdaj ni bilo več mogoče.
V pravem pomenu besede sem vlival vino v sé, da bi udnšil glas vesti.
Zopet sem se podal h kraljevičema. Igrala sta šah. Prijazno sta me vzprejela ter me zopet posadila v svojo sredo.
„Gospod poveljnik," nagovoril me je kraljevič, „dovolite, da igrava do konca, igra je prezanimiva."
Zanimiva je bila igra posebno za mene, starega igralca.
„Za kaj pa igrata?"
„Ako jaz dobim", odgovori Rikard. „ostaneva še v Towerskem gradu?"
„Ako pa brat izgubi", oglasi se kraljevič Edvard, „potem imava jutri slovesen odhod v London!"
Meni se je streslo srce v prsih a kraljeviča sta igrala s (ako pozornostjo, kakor bi se igralo za kako kraljestvo. Jaz sem pazil na vsako potezo kakor tiger, kadar preži na svoj plin.
„Pazi Edvard!" kliče Rikard, „šah kraljici!"
Mladi kralj meri kamenje pred seboj s pogledom, s kakeršnim le bojni poveljnik mèri svoje vojake. „ Jedna poteza! I ) ruga ! Šah kralju ! Brani svojo kraljico, Kikardl"
„Jaz še nisem izgubil", odgovori Kikard. „Le poglej svoje čete in moje •— ljubi Edvard, poglej to potezo — in to — in še to — premakni se, ako moreš — mat! Ljubi Edvard, ne bodeva se peljala v London, midva ostaneva še v Toweru !"
Mladi kralj je bil žalosten, sklonil se je k psičku in ga božal — a ta mu je lizal nežni ročici. Za nekaj časa reče: „Zdaj ne bodeva več igrala Kikard — moliva in idiva spat."
Kraljeviča sta pokleknila in Edvard je bral iz knjige več molitvic, potem sta me objela ter legla v posteljo. Jaz sem zagrnil zagrinjala in sem — otišel. Šel sem k svojim hlapcem in zopet sem pil — a opijaniti se nisem mogel. Omoten po silnej razburjenosti sem se bližal tretjič k sobi kraljevičev in hlapci so mi sledili, — pes mi priskače naproti — a iz moje roke vzprejme plačilo za Jjubezen — smrt.
Zavire zdaj ni bilo nobene. Kraljeviča sta mirno spala in hlapci so planili v njiju sobo. Nisem jim mogel slediti. Slišal sem završeti zagrinjalo pri postelji in — onemogel sem se zgrudil ob steno.
Eopót vrnivših se hlapcev me je vzbudil — v njih rokah sem ugledal krvave meče.
„Ali ste zadovoljni?" vpije surovi Slafar, „niti najmanjšega glasu ni bilo slišati!"
„Vojvoda bode sit", vpije Dingthon, „delo smo dobro zvršili !"
„Pa še ne popolnem", ugovarja Forest ter se obrne k meni z besedami: „Ali ostaneta v postelji?"
„Odgovoriti nisem mogel, jezik mi je bil trd, ko sem slišal, da je moritev končana. Molčeč sem pokazal na kraj v preddvorani, razumeli so me, ker niso, kakor jaz, prvič storili takega hudodelstva.
Vzdignili so kamenéno pločo, izkopali v debelo zidovje globoko jamo — in jaz sam sem položil va-njo kraljevi trupli. Oblival sem je z vročimi solzami — da bi bil tudi jaz mogel z njima v grob — bila je moja jedina želja.
Zatoraj sem tako omahnil in obledel, ko sem zadel ob kamenéno pločo ter me je deseta ura spomnila grozovitega dejanja!
O Bog moj, zakaj ne gine z leti mojega življenja tudi spomin, da bi pozabil strahove, ki me od óne grozne noči obdajejo povsod, koder hodim!"
Dolgo vže so se blestele svitle solze v Henrikovih očeh — ko pa Tvrrhel konča grozovito povest, ne more se kralj premagovati, ploha solz se mu vlije po licih in razjokal se je na glas.
Potem se obrne k Tyrrbelu, rekoč: „Vaše krivde nečem maščevati s krvavo sodbo. Vsemogočni Bog vam je osivel lasé, nagubil vara je vaše nekdaj ponosno čelo, v srcé vam je zasadil kljujofega črva, hojo vam je storil negotovo, omahljivo — On vara bodi plačnik!"
Tyrrhel je hotel poljubiti kralju roko — ali kralj naglo odstopi. Nesrečni starček, katerega zgodovina imenuje kraljevega morilca — ostavil je ihteč véliko dvorano in „krvavi stolp" — in odslej ga ni bilo videti nikdar več.
Previla J. M.
Materino srcé.
Bil je Božič. Lep. vesel čas, ob katerem bije milijon in milijon src veselja in blaženosti. Veličastno tiho se je vlegal mrak iz čarobne, brezkončne nebesne sinjave doli na snežno-belo zemljo. In ko so lepo ubrani zvonovi zadonéli iz blizu in daleč v veličastnem soglasji oznanujoč vesolnjemu svetu staro, sladko skrivnost nebeške ljubezni ; ko so se jela razsvitljevati okna po hišah in se razlegati nepopisno veselje presrečnih otrok okolo lepo nakitenih jelčic, sedela je v nizkej, ubožnej sobi pri slabo brlečej luči mlada žena v temnej obleki ; bila je vdova. Boki je imela sklenjeni ter némo in nepremično zrla v brlečo luč. Tuga in žalost se jej je videla na obledelem lici. Iz daljave so doneli zvonovi takó lepo iu
veličastno, takó veselo tjà do borne izbe zapuščene vdove, — v srečnih hišah pa so odmevali veseli glasovi presrečnih otrok. Še celò starčki so se veselili spomina nekdanjih srečnih mladostnih let — samó v vdovinem srci ga ni bHo žarka nobenemu veselju, v njenem srci je bilo vse tiho in prazno ! —
Dà. tudi njeno srcé je bilo nekdaj veselo. Imela je ljubega, plavolasega sinka - bil je njena nada, njen ponós in veselje. Ali tega so jej pred dvema mesecema položili v zemljo pod zeleno nišo, poleg njegovega, oj prerano umrlega ljubega očeta.
Nikogar nima zdaj, ki bi se z njo veselil božičnega drevesca. In to prelepi praznik za vsako materino srce — tudi za njo nekdaj poln radosti in veselja — obnovil je v njenem srci znova komaj zaceljene, krvaveče rane.
Bridkosti jej poka srcé. Zdajci vstane, vzame z mize majheno pa lepo na-kiteno božično drevesce, zagrne se v veliko sivo ruto, ter se tiho odpravi iz hiše. Po temnih stopnicah pride v razsvitljene ulice, in - ali je res? ko takó urnimi koraki dalje stopa, izvedri se jej lice, sladek nasmeh jej poigrà okolo tenkih ustnic. Kam-li gre takó urno? Naravnost na pokopališče. Tit je grob umrlega soproga — tii njenega plavolasega ljubljenca. — Drevesce postavi na tlil, s trudom odkoplje sneg raz grobova in v sredo mej njiju postavi tenko jelčico, ter prižge bele svečice. Kakor v srčnej molitvi, skleuila je rod, a v njenem jasnem, k nebu obrnjenom pogledu, odsevala je udanost v voljo božjo — in živo upanje na svidenje v nebeškem veselji. — Milijone in milijone zvezdic je blestelo na tem no-sinjem, nočnem nebu in bilo priča o tem, kar je napolnjevalo nje dušo in srce. V ž i vej domišljiji je videla svojega sinčka, ki je sladko se smijoč stezal ročici po njej in klical: Ne jokaj, ljuba mamica moja, kmalu, kmalu prideva po-té jaz in ljubi moj atejl
Jutranja zöra jo je vzbudila iz srečnih sanj. Hitela je domóv z utolaže-nim srcem in umirjeno dušo. Saj so to noč angeli božji ozuanjevali vesolnjemu svetu: „Mir in slava vsem, ki so svete volje I" Tudi na njo — zapuščeno vdovo — padel je žarek neskončne milosti božje. Izpolnila se jej je vroča želja — v malo tednih je bila združena na večno sè svojimi ljubimi.
Janja,
Jezus in sv. Peter.
(Narodna pripovedka.)
Tezus in sveti Peter, hodeč po svetu, prideta do ubožne hiše. Stara ženica je sedela na pragu. Jezus jo vpraša: „Kje je vaše kosilo, žena?" •— „V božjih rokah," odgovori ona.
Kmalu potem prideta nebeška potnika do travnika, na katerem je kosec kosil travo. Jezns ga vpraša: „Kje je tvoje kosilo?" — „„Kaj vaju to briga! Nikar ne mislita, da bi ga vidva kaj dobila,"" odgovori ošabni kosec.
Ko hočeta Jezus in Peter dalje iti, ugledata pod košatim grmom koščevo kosilo. Jezus reče Petru : „Vzemi je in nesi ónej ženi, ki je nama rekla, da je njeno kosilo v božjih rokah.
Vlahi v Dalmaciji.
l almacija leži mej vsemi avstrijskimi deželami najdalje proti jug«. Razprostira se na vzhodnem obrežji jadranskega morja takó, da se proti jug« vedno bolj zožuje. Po vsej zahodnej strani obliva Dalmacijo jadransko morje. Podnebje v Dalmaciji je toplo, najtoplejše v vsem našem cesarstvu. Poletje so navadno pričenja vže meseca maja in traje do srede meseca avgusta. Malokdaj porosi v tem času kak dežek suho dalmatinsko zemljo. V najlepšej modrini se razgrinja nebó, a tudi noči so ravno tako čiste in jasne ; suho zemljo okrepčava obila ròsa, ki pa takój zgine, kadar se solnce prikaže. Vročina, katera tudi po noči le malo odjenja, najhujša je meseca julija. Jesen je v Dalmaciji najlepša letna dùba. Zima ni nikoli prehuda. Po več let mine, da ob morji ne vidiš snežene odeje. Prebivalci v kraljevini Dalmatinskoj 90 po rodil in jeziku malo ne vsi Srbo-Hrvatje, samó po nekaterih primorskih mestih so raztreseni Italijani. Nahaja se pa v Dalmaciji še neko posebno ljudsko pleme, ki čuje na imé: Vlahi (Morlaki). Takó se namreč zovó vsi oni Srbi in Bolgari, ki so si pred krvoločnim Turkom poiskali v Dalmaciji svojega zavetišča. Ko je v začetku 14. stoletja po krvavej bitki na Kosovem polji padla Srbska kraljevina, pribežalo je mnogo srbskih kristjanov v puste Črnogorske goró. Nekaj jih je pribežalo v Senj, nekaj v Bag (Carlo-Pago), drugi pa so se podali v Benečansko varstvo.
Vlaške koče nimajo ne oken ne dimnikov; obdaje jih majheno pusto dvorišče. Ako stopiš v Vlaško kočo, takój vidiš dva oddelka. V jednem teh oddelkov hranijo vinske pridelke, v drugem vse drugo, kar imajo. Tù vidiš ognjišče, borno slamnato ležišče, vso hišno opravo iu hrano. Prašiči imajo poseben hlev, a ovce in kuretina teka prosto po vsem dvorišči in okolo hiše. Po zimi čepe Vlahi s svojimi družinami okolo ognjišča, otroke pa še celò v gorak pepel spravljajo spat.
Otroci hođijo okolo hiše bosonogi v dolzih robačah (srajcah), prepasani z rudečiro pasom in rudečo kapico na glavi, bodi si ob največjej vročini ali najhujšej burji. Odraščeni ne gredó nikoli brez puške iz doma. Kadar so na polji ali pa na paši pri živini, streljajo zajce, lisice, ptiče i. t. d. Starejši nosijo brke in si pletó lasé v kite, ah si pa ovijó rudečo kapo z ogrjačo kakor tin-ban. V pasu nosijo Vlahi nože in samokrese. Preko rudečega oprsnika 6Ì ogrinjajo „struko", kratkemu plašču podobno sukneno odélo 1 rèsami (franžami) ob robu. Vlahi nosijo modre hlače in lepo pisane doko-lenke (kamašnje).
Ženske se oblačijo v belo in rudečo obleko. Srajca in jopič sta lepo pisano našita. Zastor ima pisane proge in róse ob dolenjem robu. Žene nosijo na glavi črno, dekleta p» rudečo kapico, ki je z belo ruto obvita. V kapico so drobni zlati novci, v srebrni pas pa agiti našiti. Zelò lepa je dolga zimska obleka Vlaških zenà. Ta obleka nima rokavov, narejena je od bele volne in kaj lepo pisano našita.
Dalmatinski Vlahi imajo mnogo časa a malo denarja, čemur se ni čuditi, ker so jako skromni ter ne poznajo nobenih posebnih potrebščin za svoje življenje. To je "krivo, da so lèni ter za nobeno.delo pripravni. t—4.
Vlahi v Dalmaciji.
Pisma mlademu prijatelju.
XIII.*)
Dragi!
otrudnikom „Novic" prištevamo nadalje več pisateljev, ki so se trudili
t* - posebno na zgodovinskem in jezikoslovnem polji slovenskem.
Matej Ravnikar (Poženčan) se je porodil 1802. 1. v Poženku na Gorenjskem iu umrl kot župnik v Predoaljih 1864. 1. Iiil je jako trudo-Ijubiv in obširno izobražen, nabral je mnogo narodnega blagi, pesnikoval izvArno, prevajal vzlasti iz nemščine in ruščine ter .ponarejal nirodne pesni. Pisal je i cerkvene stvari (Ignacija Loj. izreki) ter sodeloval pri Slomšekovem „Dejanji svetnikov" in pri \Volfovein sv. pismu. Posebno je bil vešč v zgodovini in jezikoslovji, o čemer je pisal obširne razprave (iz stare zgodovine slovanske) in njegova ognjena slovanska navdušenost je bila tolika, da je zašel časili celò v svojih preiskavah predaleč v tem obziru. Leta 1835. se je pridružil tudi Gajevim „ilirskim" pristašem in dopisaval v njihove novine. Pridno jo podpiral „Novice" z raznimi spisi, „Slovensko Bčelo", „Ljubljanski časnik", „Zgodnjo Danico" . . .
Mnogo njegovih (zgodovinskih) spisov je ostalo v rokopisu, izmej katerih seje natisnilo nekaj v letopisu „Matice Slovenske" (1868. in 1869. 1.), prevedeno povest „Utopljenci" pa je izdala družba sv. Mohorja.
Peter Hicinger (Podlipski, Znojemski) je zagledal luč sveti v Tržiči 1812.1., šolal seje v Novem mestu in Ljubljani, umrl pa kot dekan in šolski nadzornik v Postojini 1867. 1. Vže zgodaj se je vnel za slovenščino in 1843.1. (Novice) je začel stalno pisariti. Poskušal se je v najvažnejših strokah in zanimal za vsak nov pojav v slovenskoj književnosti. Pisal je v vezanej in nevezanej besedi po „Novicah", „Zgodnjej Danici", v Einšpielerjev „Prijatel", v nemška „Poročila zgod. društva" . . . Zlagal je pesni najvažnejše vsebine in mere, vzlasti cerkvene, bodi si izvorne, bodi si prevedene ali popravljene. Največ pa si je pridobil zaslug v starmosiovji in zgodovini, osobito dumačej. Preteklost naša je temna in zalo je velike vrednosti za nas vsaka najmanjša drobtinica; in ravno Hicinger je spravil marsikaj na dan, kar je velikega pomena za naš narod ter seznanjal nas in Nemce sè slovensko zgodovino. Pisal je tudi o cerkvenej umétalnosti in razne članke na obrambo vere in cerkve. Pisal je rad o slovenskih slavnih svetcih in domoljubih, o narodnem petji in o pesništvu, o domačih mestih, krajih in župab ; izdal je več koledarjev, spisal „zgodbe katoliške cerkve" in druge zgodovinske in zemljevidske poljudne knjižice. Tudi na jezikoslovno polje je stopil, pišoč o novej in stanj slovenščini, o pravopisji, črkopisu itd.
Davorin Trstenjak se je porodil 1817. 1. v Kraljevcih pri sv. Jurji poleg Ščavnice. Latinske šole je pohajal v Mariboru, modroslovje v Gradci in Zagrebu, bogoslovje pa je dokončal 1844. I. v Gradci. Pozneje vzprejme službo profesorja na mariborskej gimnaziji za verouk, slovenščino in zgodovino, odtod otide za župnika k sv. Jurju pri Oelji, potem v Ponikvo in 1879. 1. v Stari trg pri Slov. Gradci, kjer se danes župuikuje iu pisateljuje.
*) Prejänj» pisaia glej „Vrtec" 1886. leta.
'	J1__
Vže v ranej mladosti se je u nel in tinemal druge za materinji no — in to je bilo takrat vse kaj drugega nego li danes — ter se je pečal za mladih let srečno s pesništvom, zloživši Yeč krepkih pesnij. Pridružil se je tudi* „llireem" ter jih je zapel nekaj po „ilirski11. Po „Novicah" in drugod je spisal tudi več poetično pisanih povesti, v svojih šaljivih spisih, dopisih in podlistkih pa so je pokazal pod raznimi tvrdkami spretnega humorista (šaljivca) in satirika (zbadljivca). A največje zasluge si je pridobil na zgodovinskem polji. Z nenavadno temeljitostjo in korenitim raziskavanjem, z veliko bistroumnostjo in občudovanja vredno učenostjo, z obširno izobraženostjo in prepričevalno močjo je spisal brez števila sestavkov o najstarejšej dóbi naših krajev, dokazujoč, da so stanovali po naših slovenskih krajih (Panoniji in Noriku) Slovani vže pred Kristovim časom in da so bili starodavni adrijanski Veneti Slovani. Strokovnjak je Trstenjak tudi na bajeslovnem polji, spisavši korenita raziskavauja o staroslovanskem bajeslovji. Dopisaval in pisal je malo ne v vseh poglavitnejših slovenskih časopisih in tudi v mnogih nemških listih. Ves čas je bil priden duševen podpiratelj „Novic", „Slov. Bčele", „Slovenije", Celovškega „Slovenca", „Slov. Glasnika", „Slov. Gospodarja", „Slov. Narodu", „Letopisov Matice Slovenske" itd. — Osnoval in urejeval je nekaj časa zabavno-poučno „Zoro" in znanstveni „Vestnik", sodeloval pri „Kresu" in izdal več knjižic: „Triglav", bajeslovno raziskavanje (1870), „slovanščina v romanščini" (1878) in 1884.1. zgodovinsko-rodoslovno razpravico „Weriand de Graz", kjer pojasnuje temno dobo iz slovenske zgodovine iz 12. stoletja. — Trstenjak dela neumorno in vsestransko z železno pridnostjo in ogromno znanostjo vže 50 let na slovenskem literarnem polji, dopisuje razuim učenim društvom, ustanovil je vže 1872. 1. „pisateljsko podporno društvo", ki se je pred nedavnim časom zopet oživelo, ter zasluži po vsej pravici ime „staroste slovenskih pisateljev".
Oro slav Gaf se je porodil 1814. 1. na Ročici pri sv. Trojici. Latinske šole je dovršil v Mariboru, inodroslovje in bogoslovje v G radei. Potem je kaplanoval dalje časa v Franili, kjer je storil mnogo za povzdigo narodovo ter se pečal posebno mnogo in vsestransko z jezikoslovjem. Od tod je šel za profesorja in podvodjo v mariborsko bogoslovje in naposled je bil nadarberiik na Ptnji, kjer je izdihnil svojo dušo 1874. 1. Ponudili so mu tudi dvakrat vseučiliščno stolico za jezikoslovje slovansko v Pragi in v Peterburgu, a odbil jo je obakrat. — Prevel je na slovenščino „Robinzona" in še dve drugi knjigi, ki se pa narodu niso omilile zaradi preučenega jezika. Dopisaval je v „Novice" in drugam ter priobčil nekaj zanimivih in korenitih razprav (Jugosl. Zora, Vestnik). A največji trud njegov je ostal v rokopisu. Trael je največje veselje do jezikoslovja iu v njem je tičal od jutra do večera. S čebelično pridnostjo je nabiral jezikoslovnega gradiva po vseh slovenskih krajih in po svojej obširiiej vednosti v najrazličnejših jezikih in narečjih, osobito slovanskih, nakopičil je neizmerno veliko zalogo jezikoslovnega blaga. In na podlagi tega blagà je mislil dati v dežel velik „slovensko-nemški slovar in slovnico". Ah smrt mu je preprečila njegov namen. — Poleg Kopitarja in Miklošiča ima Oaf pri nas prvo mesto glede na osnovno učenost v jezikoslovji, in pričakovani „slovensko-nemški slovar" bode pač še bolje oslavil njegovo ime.
Matija Majar (Ziljski) je zagledal luč sveta v Goričah v Ziljskej dolini na Koroškem. Po dovršenih šolah se je posvetil svečeništvu in je bival zadnja
leta na Križnej gori kot žnpnik v pokoji, od koder je šel pred tremi leti v zlato Prago, kjer še sedaj prebiva. — Vse Majarjevo življenje je neprestan in •neupogljiv trud za zbližanje slovanskih narečij in za vzajemnost slovansko. Za njo je posvetil vse svoje moči, dušne in telesne, za njo je deloval in živel ves Čas svojega trudapolnega življenja, za njo je potrosil vse svoje imetje do zadnjega bora, za njo je žrtvoval tudi pogled svoj. Kot. sovremenik Vrazov seje vnel za „ilirizem" in pisal po „ilirski". Vže zgodaj je dopisaval v „Novice", ^Slovenijo" ... ima zasluge za uvedbo „gajice", nabiral je pridno narodno blagó, izdal cerkvene pesni z nape vi, spisal slovnico in spisje za Slovence, a 1848.1. v Ljubljani: „Pravilo, kako izobraževati ilirsko narečje". Tisti čas so se jeli namreč prepongati malo ne vsi slovanski narodi in ni Čuda, da so tudi Slovenci razpeli prapor vsestranske zavednosti in izobraževanja. Izpodbujeni vže prej od ilirske ideje (misli) in slavnega vseslavjanskega pesnika Kolarja „Hčeri Slave" (velik soneten venec v češkem jeziku, popevajoč slovanski preporod, slavo in bodočnost), jeli so čutiti svojo onemoglost in maloštevilnost in zdvajati nad boljšo bodočnostjo maloštevilnega in malozavednega naroda. Zato so se zbali tudi za lepi slovenski jezik ter so iskali zavetja pri bratih Hrvatih. Predočevali pa so si najrazličnejša načela o slovanskej vzajemnosti. Jedni so hoteli povzdigniti mrtvo staroslovenščino za višji in vzajemni pismeni jezik slovanski, drugi mogočno ruščino, tretji pa so hoteli imeti slovanske jezike razdeljene na 4 glavna narečja (rusko, polsko, češko in jugoslovansko). Največ se jih je obesilo na zadnjo stranko in res so ustanovili veliki ilirski, pozneje jugoslovanski jezik, za kateri so si izbrali hrvaščino (štokavščino) in v katerej bi pisali Slovenci, Srbi, Hrvatje in Bolgari. Naš Majar pa je šel še dalje, in odločivši se izrecno niti za slovenščino (kajkavščino) niti za štokavščino, hotel je zliti in je zlival obó narečji v jedno. Ustvarjal ali vsaj hotel je ustvariti jezik na umétalen način, toda jezikov ne ustvarjajo učenjaki kar črez noč, ampak jezike ustvarjajo narodi sami stoletja in stoletja. Da-si ni imel mnogo pristašev in še ti so odcepali od njega, vender je gojil Majar še naprej svoje nazore, samó daje je popolnoval in prišel od ilirskega narečja na vsesla vj an ski jezik, o katerem se je od 1850. do 1853. 1. mnogo pisalo po slovenskih časopisih. Izdal je nadalje v vseslavjanskem jeziku knjižico: sv. Ciril in Metod, vzajemno slovnico slavjansko, rusko slovnico za Slovence, do 1873. 1. je v vseslavjanskem jeziku začel dajati v dézel v Celovci po desetkrat na leto časopis, pod naslovom: „Sla v ja n, časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne i prosvétljene". ki je bil pisan v „latinici" in „cirilici" in je imel namen, seznanjati čitatelje sè slovanskimi jeziki, slovansko zgodovino, slovanskimi razmerami in vseslavjansko mešanico. In da sivi starček še vedno živi v svojih utrjenih nazorih, da mu še vedno bije gorko srce za slovansko vzajemnost tam na severu, kaže nam knjiga „Sv. Ciril in Metod", ki jo je izdala 1885. 1. družba sv. Mohora. Da-si njegovo goreče slovansko srce še ne more uživati vseh uspehov svojega truda, vender živi v prepričanji, da njegova misel prodrè in da se je slovanska ideja vže toliko utrdila sosebno v nas Slovencih, pač je največja zasluga njegova. Majar je res „mož bodočnosti".
Srečno novo leto Ti želi od vsega srca	Tvoj
P. B.
Po zimi.
• o zimi zemlja počiva zbirajoč si Dovili moòi za prihodnjo vzpomläd. Zemlja je kakor človek. Tudi človek gre zvečer k počitku in spi vso noč. Zjutraj pa se zbudi s poživljenimi močmi. Drevesa po zimi nimajo svoje lepote, cvetice po zimi ne cvetó, trava po travnikih je zvenela in vse je tiho in zamolklo. Ni ga slišati veselega ptička, ki hi nas razveseljeval s svojimi uličnimi pesencami po zelenih gozdih in tudi veselega pastirja ni videti, da bi gnal čredo na pašo v prosto naravo. Mrzlo je, zelò mrzlo večkrat po zimi, in ljudje se oblačijo v gorkejšo obleko in kožuhe. Po zimi ne moremo biti pri peči. Pridno kurimo vanjo, da si ogrejemo mrzlo sobo. Mnogi ubožni ljudje nimajo drv ne obleke in morajo zmrzovati I — Otroci pomagajte jim. kolikor morete in znate! —
Voda po zimi zmrzuje in se izpremiuja v led; reke, potoki in ribniki so z debelim ledom pokriti ; velikega mrazu zmrzujejo tudi sopare v zraku in padajo v podobi snega na zemljo. Sneg pokrije strehe, ceste, travnike, njive in gore z lepo, belo odejo ter nam ob solnčnem svitu blesti v najlepših kristalih v oči.
Ali zima,	________rodi neko po-
snegom pokrit. Komaj ste na vrhu, vže leti drug za drugim veselo ukajoč na svojih sanéh tjà doli na sosedovo njivo, kder se mu večkrat prckopicnejo sani ter daleč proč odleté.
Le poglejte Škuljevega Matijčka, kako so ga pognale hudomušne sani v zrak in Torkarjevega Nikieo, ki leži s trebuhom v snegi moleč vse štiri od sebe! A vse to nič ne dć. Čim bolje vam nagajajo neporedne sani, temveč je veselja in prijetne zabave za vas.
In kdo je zopet ondh na pomrznenem ribniku*? Cela tolpa vaših tovarišev. ki se dričajo po opolzkem ledu, da se jim kar kadi izpod nog. Nii, nihče vam ne zameri tega vašega veselja, da bi si le čuvali ljubega zdravja, ki je po zimi večkrat v velikej nevarnosti za vas. A še mnogo drugega veselja vam daje zimski čas. Po zimi sv. Miklavž nosi, po zimi so veseli božični prazniki, potlej novo leto, praznik sv. treh kraljev i. t. d. Vse to vam prinaša dokaj radosti in veselja. Ob dolgih zimskih večerih sedite v hiši za pečjo ter se
igrate z orehi in jabolki ali pa Čitate koristne knjige ter se takó prav prijetno zabavate.
Vse to je lepo in pravo, otroci ljubi! samó da ne pozabite ónega dobrega očeta, ki je dal vsakej letnej dóbi njeno posebno veselje. In to je Bog v nebesih, ki se z vami raduje, dokler ste še nedolžni, pridni in veseli.
Ivan t.
fjp	Lov na ribàke ali kite.
glasilu „Export" centralnega društva za trgovinsko zemljepisje nahajajo se po največ izvrstno pisani članki o lovu na ribàke ali kite. Iz teh člankov podam tudi vam tukaj nekatere bolj zanimive črtice.
Oglejmo si ribàke od najmanjšega do največjega, rekše: od meter dolgega delpiua (Delphinus Delphis) pa do onega morskega gorostasa, ki je po 30 metrov dolg in ima po 60 cm debelo mast na sebi, pa bodemo našli, da imamo dve vrsti kitov: kite z zobmi in kite brez zòb.
Prvi so za trgovino velike vrednosti zaradi zób, ki so pri odraslem kitu po 10 metrov dolgi in do GO cm debeli. Ti ribaki plavajo v družbi po sto in sto vkupe redoma za prvim, kakor za kakim vodnikom. Z odraslimi se spuščati v boj bilo bi zelo opasno (nevarno), ker razdraženi razbijó lahko ladijo s svojim strahovitim orožjem. Pomorščaki vedo za njih prebivališča ter se jih izogibljejo. Bilo je I860, leta, da je tak gorostasni kit v dveh urah razdjal 9 ladij in ubil ljudi.
Kiti z zobmi se nahajajo v tropičnem (godcem), brez zòb pa v mrzlem morji. Prvi plavajo zelò naglo ter preplavajo po 14—15 milj daljave v jednej uri. Vže v starodavnih časih so pomorščaki pridno lovili kite ter mislili, da jih ni več dobiti. Ali Amerikanci so ustanovili 1872. leta nekako posebno delniško društvo, katero se je takó razvilo, da je vže 1875. 1. imelo 735 ladij, s katerimi so nalovili do 7000 kitov na leto.
Od te dòbe se je število kitov zmanjšalo in tudi lov na kite ni več takó velikansk, kakor je bil rečenega leta. Število ladij se je znižalo na 163, ki pa včasih po 2 do 3 leta izostanejo. Nekateri pomorski kapitani, ki se pečajo z lovom na kite, ne vrnejo se po 12 do 15 let domóv. Boj se starim kitom je zelò opasen ter je treba velike previdnosti in spretnosti pri takem boji, komur je njegovega življenja mar. Pripoveduje se, da so se nekoč dobrih 60 ur borili, predno so zmagali to grozovito morsko žival. A trud se jim je tudi dobro izplačal, ker so dobili do 600 stotov (centov) ribje masti.
Jeden sam kit, ki so ga 1866. 1. ubili, dal je 10.000 ton kitoviue in jeden sam tak lov vrže do 25.000 goldinarjev dobička.
Dogodilo se je vže, da je ranjen kit 1500 metrov globoko pod vodo zginil ter ga poldrugo uro ni bilo na površje. Naposled so ga vender ulovih. Lov na kite je dal Amerikancem od 1804. do 1877. leta do 800,000.000 goldinarjev dobička.	Pitrovna.
ločni čuvaj.
»do li stopa skozi vas, sKdo li tròbi tu na glas? Ej, prijetno ni na vdsi Biti Se ob takem časi, Ko okoli vsake hiše, Kar le more, veter piše, In vrh tega debel sneg Vsiplje se na dól in breg! Bog te vzprejmi, ti Čuvaj, Dobro ni ti Bog vé kaj:
Ako danes dež te zmoči, Jutri zopet mraz napóèi In potém td splošni molk — Oj, kakó ti Čas je dolgi Toda dobro je, da Čuješ, Da po noči vas variiješ : Ako prišel kam bi tat, Hiij, pa primeš ga za vrat; Če nastal kjé ogenj bi, Hùj, pa skličeš brž ljudi, S kratka : Ker si dober stražnik, Kdo bi tebi bil sovražnik? —
aio '
Vselej, kadar skozi vas
Trobiš, kar se dii na glas,
Tisti, ki še ravDo čuje,
Tebe, vbožec, pomiluje,
Misli pa: „Lepo je to,
Da skrbi za nas takó I" — A m.
Kralj Matjaž.
fred mnogo sto leti bila je štajerska zemlja obrasona z gostimi gozdi, po njih so živele strašne zverine. Tedaj je kraljeval pri nas kralj Matjaž. ISil je jako dober kralj. Kmetom ni bilo treba plačevati davka. Nekdaj zapové kralj Matjaž svojim vojakom, naj posekajo šumo za šumo po vsej štajerskej zemlji. Sekali so in sekali, dokler pridejo do Svete gore, da bi tudi po njej posekali šumo. Pod goro bil je studenec, okolo njega pa gost les. Tù se ustavijo vojaki, ali nobeden si ni upal posekati tega drevja? — Vojaki mu odgovore: „Na tej gori so Vile, gorjé mu. kdor vseka tù kako drevo!"
Kralj Matjaž se jim zasmeje, vzame vojaku sekiro iz rok in gro k studencu. Pri njem je rasla lepa tenka jelša. Kralj mahne sé sekiro po njej. Sekiro hoče izdreti, da bi vsekal v drugo, ali ne more je izdreti. Z gore se pa začuje strašna grmljavica in nekdo je zakričal: „.loj tebi, kralj Matjaž!" V tem hipu je zagrnila Sveta gora kralja Matjaža in vse njegove vojake. Ubila jih ni, samó votlina se je naredila nad njimi. V tej votlini spé vsi, kralj Matjaž in vojska njegova.
Vsakih sto let pritrči zlata ptica ili leta okolo Svete gore. Zdajci se v zdrami kralj Matjaž in posluša. Pa vse je tiho okolo njega; zato zaspi drugič.
Kadar bode največja sila na svetu, uslal bode kralj Matjaž. To bodo takrat, kadar bode premagal Turek ves svet. Tedaj bode priletela zlata ptica in zapela takó žalostno, da se bode odprla Sveta gora. Kralj Matjaž se bode zbudil sè svojimi vojaki. Vile bodo Matjažu zopet dobre in ma bodo pomagale.
Blizu te gore bode tak boj mej Turkom in kraljem Matjažem, da se bode tresla vsa zemlja in nebu. Turek bi premagal, ali Vile mu bodo zmešale vso vojsko in metale bodo blisk iu grmljavico na njega.
(Priof&l Jot. Treucmfeld v „Krem.")
ir	Navzočnost duha.
pripoveduje se: Koje kralj Friderik po pridobljenej zmagi ogledoval vrste ■ svojih vojakov, ki so daljnih povelj čakali, izstopil je neki rojak iz vrste, ter se bližal kralju, rekoč: „Veličastvo. dovolite mi jedno besedo!" To rekši, pomolil je kralju prošnjo za službo častnika. Kralj ga pogleda — in šaljiv kakor je bil, pravi : „Dobro ; jeduo besedo vže dovolim, če pa bosti dve — ukažern te obesiti." — Trenotek samó se pomisli vojak, potem se ojunaii. iu pravi: „Podpišite!" — Kralj iznenađen na tem, obrne se k generalom ter reče: „Ta si bo znal pomagati tudi v trenotku največje nevarnosti 1" Zna se, da je bila tudi njegova prošnja uslišana.	j. m.
«) G!«j „Vrtec" 1884. 1. str. 17t.
MC*	-v prilcgpi. JK1
K 1. listu 1887. L
Bolna sestrica.
(Iz nemškega po T h. Körn er-ju.)
Cheterò hčera je mati imela, Treh zdravih je vedno bila vesela, Četrte vesela bila bi tudi, A bròmi in bolni vsi so jej udi.
Ne more na nogi, ne govori, To srce ljubeče silno skeli. Ko materi prišel Čas je umreti, Obljübiti hčere morajo tri, Pri Bčgu, ki gori v nebu ìiv(, Da ličejo lepó za dete skrbeti.
Le še OčenaS odmoli iskréno In angeli dušo nesejo njéno. A hčere lepó sestrico gojé, Ker to jim veli ljubeče srcé.
A reva ne more spregovoriti, Na nogi ne. more nikdar stopiti. -Sestró najstarejšo nekega dné K oltarji spremili sestri ste dve. Ko zadnji odšel po noči je svat, Sestrico še le gredó obiskat.
Ko stopijo naglo v sobico njéno, Zagledajo dete vse spremenjeno. Po konci Btoji in kaže 7. rokó: „Tu bila je mati, dala mi jésti, Vam trem pa pozdràv, posebno nevésti, Potem pa zapre na veke okó.
V m e g 1
^jjj^elika megla so je vlačila tistega večera po ulicah našega mesta. Gosta je, da bi jo bil lahko prijel, in zavila je vse mesto v svoj debeli plašč. Kamor si pogledal, videl nisi drugega nego z meglo napojeni zrak, in če si slišal, da hodijo ljudje po ulicah, videl jih vender nisi, ako se ni kdo slučajno va-te zaletel. Pohajaš po ulicah, čuješ ropotanje voz in peketanje kopit, slušaš govorico io smeh, ječanje'in jok, sveÜucajo se luči od daleč kakor veše, ne zreš ni hiše ni človeka — otožna taka hoja.
V zapuščenih ulicah na pragu sive hiše se pokaže človek. Vže po postavi se mu pozna, da je še mlad. Glavo mu pokriva nekaj takega, kar imenujemo klobuk, in spredaj mu visi črez pas obilen zastor, ki je imel svoje mlade dni višnjavo barvo. Telo mu odeva sama srajca, katerej je zob časa oglodal prvotno beloto, in podplatov njegovih se drži nekaj krevsam podobnega. Sploh kaže vnanjest njegova, da ni poseben sovražnik mraza in zime. Levo roko drži v nedrih, v desnej pa ima dvojico novih črevljev. Bistro pogleda po dolgih ulicah gori in doli, potem pa izgine v sivej megli. Nekaj trenotkov padajo se plinovi žarki raz ulično svetilko, potem pa se skrije popolnem v
gostej megli. Počasi stopa in oprezno, kakor bi se mu nikamor ne mudilo. Kmalu nestane ga v teh ulicah in gre skozi druge še ožje ulice, katerih niti motna svetilka ni razsvetljevala. Gròbna tišina se je spajala si) sivo meglo okoli črevljarskega učenca — zvedavi čitatelj ga je vže tako uganil —• kakor da bi ne bilo nobeuega stanovalca v teh mračnih ulicah.
Nakrat se ustavi deček s črevlji. Levo roko potegne iz nedrij in položi na uhlje. Pazno vleče nekaj časa na ušesa, zdi se mu, kakor bi slišal v obližji človečke glasove. A ker vže ničesar ne čuje, hoče dalje. V istem hipu pa zasliši zopet v bližini neznan človešk glas. Pri mini stoji na mestu, kakor bi okamenel, niti dihati si ne upa. Toliko bolje pa nateza svoj sluh in na licu se mu bere nenavadna zvedavost, čim bolje posluša, tem bolje se mu večajo male oči in širi podolgasto obličje. Naposled se mu zategnejo usta celò v porugljiv nasméh---
V bližini pa sta govorila dva človeka. In deček je vjel te-le popolne besede v meglenih valovih:
—	Tedaj točno ob dveh! Potlej pa odrineva.
—	Samó to glej, da gotovo prideš! Ne bode slabo novo leto, ha, hi!
Izgovorivša te besede in poslovivša se, otideta neznana raenilca narazen.
Jeden je šel isti pot po ulicah uaprej kakor Grogec — takó je bilo ime mlademu črevljarčku, — a drugi je imel srečati dečka. Ali ni ga slišal niti videl Grogca, ki je stal ob kraji ulic kakor sveča pri miru, preveč je bil zamišljen v svoje načrte. Nekoliko pa je ovirala gosta megla, katerej je bil danes Grogec posebno hvaležen. Ko otide zamišljeni srečalec, gre deček svoj pot dalje. Pač bi bil rad šel za jednim ali drugim, da bi videl, kam bode izginil, ali tipal si ni. Vesel je bil tega, kar je slišal,
Iz povedanih besed, katere je slišal, res ni mogel mnogo ukrepati, pač pa iz neke besede, ki jo je vjel nekoliko krati mej njiju pogovorom. Da-si je poslušal dljè časa neznanca, čul je vender le posamične razkosane besede, mej katerimi je bila tudi beseda: „Davčar". In bistroumna glavica ubozega črevljarčka je prišla do tega, da bi utegnila biti neznana človeka — tatova.
Ko stopa takó premišljevaje po ulicah, jasné se mu bolj in bolj zamotane misli in prišedši do hiše, kamor je bil namenjen, sestavil si je vže popolni načrt o tem svojem raziskavauji. Hitro odda črevlje, ki je je prinesel nekej družini, iu teče domóv, rezoč debele plasti goste megle.
Grogec se je učil črevljarskega v mestu. Doma je bil daleč tam gori v hribih in ker je imel še mnogo bratov in sestra, poslali so njega po posredovanji nekega dijaka v mesto, učit se črevljarskega. „Vse je dobro, kar se človek nauči!" dejali so oče Grogcu, ko je odhajal od doma. In deček si ni dal dvakrat reči. Z največji m junaštvom jo krenil poznega jesenskega dne z nekim dijakom iz tistega kraja v mesto, črevljar Žbičar ga je vzel za učenca, da se pri njem izuči črevljarstva.
Vrnivši se domóv, pokliče Grogec nastavnika (mojstra) v postransko sobo, češ, da mu itna nekaj na samem povedali. Gospodar nekako čudno zategne obličje, češ, kaj neki mu ima povedati ta poniglavec. Vender ga radovednost hitro nadvlada, vstane raz črevljarski stol in gre v bližnjo izbo, kjer mu deček vse nalauko pové, kar je videl in slišal.
Gospodaiju se je v začetku videlo na lieu, kakor da bi pritrjeval Grog-čevemu mnenjii ; v hipu pa se mu napne nagrbančeno čelo, pogleda osorno, h krati pa se pokaže na bledih njegovih ustnicah lahen nasmeh.
— Ej, to ni nič l tebi se je le zdelo, ker si vse preveč črno videl v sivej megli.
Tako reče naposled učencu, vender pa mu zabiči, da nima o tem ziniti nobenemu niti besedice. In Sla sta vsak po svojih opravkih.
Ali nastavniku se kar ni hotelo nocoj sedeti na malem črevljarskem stola, da-si je bilo še mnogo dela. Kajti nocojšnji večer je svet večer, zadnji dan starega leta, zatorej je treba tudi malo poprej ponehati z delom. V jedno mér mu je rojilo po glavi Grogčevo pripovedovanje. — Naposled naglonia vstane, obleče zimsko suknjo, naroči vajencu potrebne stvari, in otide.
Grogcu pa so predle v tem razne misli po mladej razburjenej glavi. Vže mu je bilo žal, ka seje izpovedal gospodarju o listem meglenem dogodku; žal mu je, da ni sam opravil tega, kar je mislil, da bode opravil gospodar. Ko pa gospodar otide, čuti se potolaženega v svojem koprnečem srci. Ni pa imel miril pred svojimi tovariši. Ves čas so ga nadlegovali po odhodu nastavnikovom, da jim povó, kar je pravil gospodarju. Ali Grogec je ostal mož-beseda; nobenemu ni črhnil niti besedice o dogodku na ulicah.
Na velikem mestnem trgu je stalo mej drugimi visoko poslopje v trezno-preporodnem zlogu. V pritličji se je- raztezala velika prodajalnica z veličastnimi razložbami, katere je razavilijevala čarobna plinova luč. Prvo in drugo nadstropje je krasila dolga vrsta velikih oken in bogato pročelje, v katerem so bile narisane velike črke: „Davčar in drugovi".
Pred to liiào se ustavi črevljar Žbičar. Ne stopi preeej v prodajalnico ; v razložbi gleda dragocene stvari, kakor bi hotel katero kupiti. Ali ni ga volja danes kupovati. V razložbi zré le kar takó, po glavi pa se ml motajo vse druge stvari. Premišlja, mnogo premišlja, če tudi le o jednej stvari. Svoj govor si sestavlja v duhu, kako bode govoril. Govoriti pa mora takó, da mu bodo verojeli in da bode zanj pravo. Slednjič obrne svoj pogled od nakopičenih stvari v razložbi, hiti še nekoliko krati v megli po tlaku gori in doli, potem pa hajdi noter!
Nekako bojazljivo stopi k jednemu prodajalcev, ki ga vže prehiti sè svojim pozdravom, popraševaje ga, kaj želi, in priporočevaje mu, kaj naj kupi. Ali črevljar vpraša po gospodarji. Prodajalec mu reče, da je gospod v svojim stanovanji v prvem nadstropji, ter ga odvede po stopnicah v gospodove sobe.
Ta ga prijazno vzprejme, in vpraša, česa želi. In črevljar mu začne pripovedovati, kar mu je povedal malo poprej njegov učenec. Samó imena Grogčevega se je izogibal in namesto njegovega jo postavil navadno svojo ime. Ko pa konča, vpraša ga gospod Davčar z vso resnobo, je-li vse resnično, kar ran je pripovedoval? In črevljar potrdi ter pové svoje ime in stanovanje. Davčar mu še reče pri odhodu: „Ako je ta vest resnična in so uresniči, pričakujte dobrega plačila!"
Žbičar je odšel domóv, a ves večer in še pozno v noč ni mogel zatisniti očesa. Preveč ga je skrbelo!
Še vedno se je kopalo mesto v sivej megli, da-si je bilo vže preeej pozno in vriš in šum po mestu je vže davno potihnil. Samó ropotanje nikdar neugnanega izvoščkovega voza se je še čulo časih. Ljudje so zvečine polegli
ili le iz kake zapoznele gostilnicc se je še videl sij brleče svetilniee, ki je čakala novega leta.
Ni pa še spal gospod Davčar tiste pozne noči. Na divanu je sedel in mislil, mnogo mislil; a niti svetilnica mu ni gorela nocoj. Ouden mož to! Ni Bi dal pokoja ni za trenotek in pri najmanjšem šumu je šel gledat ali skozi okno na ulice ali pa pri priprtih vratih na vrt . . .
Dvanajst je vže davno odbila ura v zvonikih. In vender bodita dva človeka po meglenej stezi za Davčarjevim vrtom. Kar jih nestane v megli : kakor dva mačka zlezeta črez visoko ograjo na vrt. Megla ju zakriva tudi na vrtu in dvorišči. V hipu sta na malem hodniku proti vzhodu in začneta odpirati železna vrata. Kako spretna sta v odpiranji, na mah se jima odpri. Ali vedeta se tako plašno, kakor bi bila nepoklicana gosta. Otvorivši vrata toliko, da moreta drug za drugim vstopiti, zmuzata se noter. V tistem hipu stopita nepričakovano dva druga človeka z dolgima sabljama ob stegnih izza bližnjih dveri neimenovanega kraja in zaloputneta železna vrata, za katerimi sta izginila neznana prišleca. Dobro ju zapreta in jeden oborežencev ostane pri njih, a drugi hiti pri drugih vratih po stopnicah, kjer ga je čakal gospod Davčar . . .
Vse sé je zgodilo tako, kakor je pravil črevljar. Zjutraj na vse zgodaj vže leti Žbičar prašat k Davčarju, ako so vjeli ulomivša tatova? In videl ju je na svoje oči, ko sta ju privela dva redarja zvezana iz hiše in odvela tja, kamor se taki ljudje spravljajo. Samega veselja se mu je tajalo srce in hitel je pripovedovati na vse kriplje ljudem, kako je prišel na sled tatovom. In ljudje so ga hvalili ter zavidali njegovo srečo. K Davčarju hiti po zasluženo plačilo. Razkladati mu začne še jednoć svojo bistroumnost ter pridevati, kar je včeraj pozabil. Pové mu, da je največja zasluga njegova, ka so zasačili drzna tatova; pripoveduje mu, koliko bi mu bila tatova lahko pokradla, ko bi jima on no bil prišel na sled ; prepričuje ga, da se je sinoči čudil, ko Grogca tako dolgo ni bilo domóv, in da je prišel po dolgem izpraševanji na to, ka bi utegnila biti tista dva človeka — tatova. Govoril je, kakor bi Grogec niti ne vedel o tej stvari . . .
Gospod Davčar se mu prav lepo zahvali za izkazano uslugo ter naroči, da naj pošlje dečka po zasluženo plačilo--
Örevljar ja obračal, Davčar obrni). Žbičarjn ni pomagalo njegovo zavijanje; i. dolgim nosom je otišel. Ko ne bi še zmerom neznosna megla ležala po ulicah, videli bi lahko od daleč na njegovem obličji, kako so se barve iz-preminale na njem in kako je pihal v meglo se svojo vročo sapo, kakor bi jo hotel pregnati . . .
In pregnal je moglo. Zimsko solnee je sipalo svoje slabotne žarke po hišah, ko je stopal Grogec v prazničnej obleki proti Davčatjevej hiši. Dobil je lep dar za novo leto ; gospod Davčar mu je dal na izbéro : denar ali šolo ? — In mladi črevljarček odgovori po kratkem premisleku: „(Jeinu mi bode denar, ker nimam kam ž njim, dajte me raje v šolo, da bodem jednoč tak gospod kakor ste vi."
In Grogec, črevljarski učenec ? — Velik gospod je zdaj, še večji nego je bil gospod Davčar. Nima toliko novcev, ima pa več v glavi in lepo število »slug za t» in óni svet,	p. B—c.
dtXxolikor dalje gremo iz našega kraja, toliko bolj se menjajo živali. Ako gremo proti severu, najdemo sobola in liarmelina, ki nam dajeta dragoceno krzuo; potem severnega jelena, belega medveda, tulnja ali morskega psa, kita in še mnogo drugih, ki jih v naših krajih ne najdeš.
Daleč tam v severnem ledenem morji žive mroži (Walrosse), ki je tudi morske konje imenujemo. To vam je velika, debela in zelo neukretna, 4—5 metrov dolga žival, ki je porastena s trdo rujavo-rumenkasto dlako. Na prvi pogled nam pade v oči majhena glava brez uhljev. Gorenja ustnica je nabuhnena in s kratkimi ščetinami obrastena. Z gorenje čeljusti štrlita dva dolga navzdol zakrivljena očnjaka (okli), ki sta časi po 80 cm dolga in 3—5 kilogramov težka. Mladi mroži nemajo teh zob: iz daleč so v lice nekoliko človeku podobni ter so kot taki dali povod ónim čudnim pripovedkam o morskih deklicah, o katerih ste izvestno tudi vi vže kaj slišali.
Mroži živo v družbi po več sto skupaj ter se hranijo z ribami, raki in drugimi morskimi živalimi. V prejšnjih časih so jih videli pomorščaki po 6000 skupaj in možje jedne same ladije so jih v 7 urah pobili po 900; a zdaj teh živali ni več toliko. Mrož, katerega podobo vidite na prvem mestu naše denažnje slike, največ je v vodi, snmó kadar hoče spati ali počivati, zleze na suho ali na led. Na kopnem je zelò nenkreten, pomaga si najbolj z dolzima okloma (zobéma), ki ju zasadi v led ali med skale ter se potem z vsem truplom pomakue naprej. Len je in zaspan, toži se mu iti v morje hrane lovit in večkrat po 14 dni ničesar ne je, temveč glasno smrčeč spi kakor kaka mrtva klada. A nikoli ne spi vsa čreda ob istem času, nekaj jih čnje na straži zaradi varnosti. Ako jim kaka opasnost preti, takój prebudé straže speče tovariše in potlej vsi skupaj strašno rjovejo in rezgetajo, da se dobro uro daleč sliši ter jih pomorščaki navadno poprej čujejo nego vidijo.
Mroži so pogumne živali in lov na nje je vzlasti v vodi ztnirom opasna in težavna stvar, fianjen mrož ne beži, nego rjove in kliče tovariše na pomoč. Takój obsuje vsa čreda lovce, rjoveč se spenjajo na ladijo, zasajajo ostra okla va-njo ter jo skušajo prevrniti. Čreda preganja ladijo po več ur daleč in mornarji se jih rešijo samo s tem, da jim droben pesek mečejo v oči.
M rožica svojega mladiča zelò ljubi : v morji ga nosi pod pazduho ali pa na hrbtu. Dokler je stara živa, mladiča ne moreš dobiti, ker ga ona nikdar ne zapusti ; še celò ranjenega ali tudi mrtvega mladiča iztrga ljudem iz rok ter pobegne ž njim v morsko globočino.
Zaradi okel, kože in masti preganjajo mrože kolikor se le dà in more. Iz zob se izdelujejo raznovrstne stvari, ki so še lepše in draže kakor od slonove kosti. Koža je neznano trda in krepka ter daje najmočnejše vrvi za morske ladije. Mast so izevrè in porabi, črno meso pa jedó le severni narodi.
Mrože na suhem pobijajo s kiji in zabadajo sè sulicami, v vodi je pa ubijajo s težkimi železnimi ostvami.	(Konec pciliodnjii.)
Mstjt m cvetje.
Mojemu detetu.
Oj pridi, pridi zlato dete moje, Na prsi moje pridi, angel moj; Poljubim spet naj zórno lice tvoje, Poljubim spet naj mili obraz tvoj. Oj dolgo vže mej tujci sem prebival Po tebi je želelo mi srcé O tebi večkrat prealadkó sem snivftl Po tebi večkrat točil sem solze. In zdaj, ko zopet zrém v obličje tvoje, Kakó veselo moje je srce Poglej, poglej, o nežno dete moje, Kakó po tebi stegam zdaj roké. Ne boj se me tedaj, o dete moje, Na prsi moje pridi, angel moj ; Poljubim spet naj zorno lice tvoje, Poljubim spet naj mili obraz tvoj.
A. Pin.
Listek k novemu letu.
Preljubi starisi!
Velika radost napaja daneB moje srcé. Danes ob njovem letu vidim Vas zdrave, zadovoljne in srečne. Kaj naj vam želim? Ne morem izraziti vsega, kar čuti danes moje srce. Vzemite ga in odprite, v njem dobite vse moje najboljše želje za blagor in srečo Vašo. Obljubujem Vam pa danes, ob prvem dnevu novega leta, da hočem priden in pobožen biti ter Vam vse leto delati veselje. Bodite srečni in veseli, kakor je veselo tudi moje srcé, kadar koli Vas gleda. Bog naj Vas ohrani i še mnogo let na mojo radost in veselje. Živili ! Vaš hvaležni sin
Janko.
Kratkočasnice.
*	Hčerka, spravljaje se spat, reče materi ; „Mati, prosim vas, pustite luč goreti toliko Časa, da zaspim, potlej jo ngasnem jaz sama."
*	„Zakaj te ni bilo včeraj v šolo?" vprašajo učitelj Zbašnikovega Gregorčka „Kapljal sem," odgovori Gregorček. — „Mene tudi ne bo v petek v Šolo," oglasi se Lončarjev Martinek. „Zakaj pa tebe ne bo?" vprašajo učitelj. „Zato, ker bom tudi kašlj al," odreže se Martinek. /. Z.
Demant.
(PrioWil Cvet. Rustlja.) »
a h a a a b b c € č e e © g i I j kl 1 lu ni m nt u o o o o p p p p r p p (it u
Zamenjajte črke v tem deraantu takó med seboj, da se bodo čitalo v 9. vrstah 9 besed od leve proti desnej ; a srednja, rekše 5. vrsta naj se čita tudi od zgoraj ni/dolu po sredi posamičnih besed.
Besede naj značijo: 1. soglasnik; 2. rastlino; razkolnika v sv. cerkvi; 4. inesto na Štajarakem ; 5. ime slovečega slovenskega učenjaka; 6. mesto na Štajarskem; 7. domačo žival; 8. gozdno drevo; 9. sosjlasnik.
(Reiitev in imena reiiieer v prihodnjem li»tu.)
Smaragd.
iPrióbiil II. PodkraJBek.) aa aaaaabb è è è e e e e
i i J J J ) k k k
k 1 1 1 n n n o o o p p p p Š h t 11 n u v v v z
Zamenjajte v tem smaragdu črke takó med seboj, da se bode čitalo v devetih vrstah 9 besed od leve proti desnej ; prva beseda, rekše prva vrsta naj se čita tudi od zgoraj navzdol po sredi posamičnih besed.
Besede naj značijo: 1. slovensko mesto; 2 8loveusk glagol; ribo roparico; 4. slo-vensk števnik;5. soglasnik; »i vprežno orodje; 7. domačo žival ; 8. vzpomladansko cvetico ; 9. samotnega človeka.
(Reiitev in imena reflilcer t prih. lista.)
Računska naloga.
(PriobHI H. Podkrmjiek.)
Nedavno sem videl pastirja, ki je ovce TtaposlavijaV Ako je razposlavri po 2 vVope, ostala mu je naposled jedna ovca; ako jih je razpostavil po 3, ostali ste mu 2 ; ako jih je razpostavil po 4. ostale so mu 3; ako jih je razpostavil po 5. ostale so mu 4; ako jih je razpostavil po ö. ostalo mu je 5 ovac. Ko
E a jih je razpostavil po 7, ostala mu ni no-ena ovca.
Koliko ovac je imel pastir?
(Rei iter in i in ena reši leer r prih. lieta.)
Uganke.
1)	Hrbet ima — trebuha ne, Rokć ima — nog ne, Lase ima — glave ne. Kaj je to?
2)	Katerega meseca jedó Ribnièani najmanj ?
3)	Kaj se po ajdovih žgancih najbolje prileže ?
4)	Koliko žrebljev potrebuje dobro podkovan konj?
5)	Kdaj kolo v mlinu samo teže?
6)	Koliko otepov sfarne gre na voz za dva konja?
7)	Kdaj dobé delavci pogače ?
8)	Komu se mora vsak človek odkriti ?
9)	Kateri kralj je bil vže večkrat pobit, pa se mn nič ne pozna?
10) Kmet me je vsejal ; rokodelec izdelal; bogatin in prosjak sta me nosila ; zavrženega so me v vodo vrgli, pa me zopet iz vode potegnili ; celò cesar me v roke dobi, in ako bi mene ne bilo, bi bili ljudje vedno neumni ostali. Kdo sem?
11)	Kdo ne more svojega imena nikjer drugej izgovoriti, kakor samo v svojej hi5i?
12)	Poznaš orodje, katero godci rabijo? čitaj nazaj me, v méjo me stavijo.
(Odgonetke offanek v prlb. lista.)
Zalivala. Veleča»titi gospod dr. Pavel Turner v Jamnici na Moravtkem je blago-duSno tvojrj domalej Soli n Frnmu podaril 12 trdo vezanih „ Vrtceva m Se drugih primernih knjižic 2a boiicno darilo. O/j enem je pa tudi ! naroČil našo ljudsko Solo na „ Vrtec" sa boriate feto. Za t a prelepi dar »e plemenitemu dobrotniku v imenu SoUke mladine prisrl-no zahvaluje Fran Firkmeier,
nadnCiielj.
V Franu, 28. decembra 1886.
MB"" Iz pretočenega leta 1886 imamo nekoliko nepopolnih „Vrtčevih" letnikov, pri katerih le prvo število manjka, na razpolaganje. Kdor želi tak nepopolen letnik imeti, pošlje se mu j poštnine prosto za 70 kraje.
Uredništvo ,,1'rtćevo'.
SMC- Vabilo k naročbi. -»*
Z denašnjim listom, stopi „ Vrtec" v svoje setlemnaj sto leto ter uljudno vabi vse prijatelje naše nežne slovenske mladine k prav obilem naro-čevanju. Nadejamo se, da nam naši stari naročniki ne vzh'ätijo svoje podpore, temveč si bodo prizadevali, da nam vsak še po jednega novega naročnika pridobi. Ako bi se Število naših naročnikov dobro pomnožilo, podajati bi začeli „ Vrtec" na poldrugej pòli, kakor smo to storili z denašnjim brojem. Da bi nam kaj takega mogoče bilo, treba je, da nam vsi dozdanji naročnUci zvesti ostanejo, ter se nam število novih naročnikov vsaj za polovico starih pomnoži. To bi se lahko zgodilo, ako bi vsak naših starih naročnikov delal na to, da bi naš list pripoi'očeval v naročevanje. Z Božjo pomočjo gremo tedaj na delo ter upamo, da se nam „Vrtec" tudi v novem letu ohrani.
Zatorej podvizajte, naročiti se ua „Vrtec", ki sa tise leto stoji saiiió 2 f/lrl. dO kra sa pol leta 1 gld. SO kr. — Naročnina se najhitreje in najceneje pošilja s poštnimi nakaznicami (Postanweisungen), ki se na vsakej pošti dobé.
TJi*ecl*iižstvo „Vrtčevo,"
mestni trg, St. 23 v Ljubljani.
Vsem našim castitim naročnikom srečno in veselo novo leto Bog daj!
„▼rte«'4	1. dné nicegi meseca , in »tojl u r— leto 1 gl. 60 kr. ; u pol leu 1 gl. 50 kr.
NapU: UrednlitTO „VrtieTo." me>tnl trg, Jtev. 83 v Ljubljani (Laibaota).
Iad&telj. založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač \ Ljubljani.