% , l,                                  Rudeča kapica. .^' ".*'M":":
'.'.*.               .       (Poslovenila Lujiza Pesjakova.)       .' .(.-,...*>. .'/
Živelo je nekedaj dekletce, nežna priserčaa stvarea, katero je ljubil Tes svet. Tako se govori in tako se v kajigah žita; a če je zaradi tega tudi res, veadar uij aedvomno; kajti baš take nežae, griserčne dušice, katere ves svet
&                                 .                            -r- i   .
'   ' "                                  ¦       - 18 -                         '•   :
r. ¦:.-.   /                                              r-.- j r. -*.
ljubi, sovraži zavfst, a zavist, — to je hudvolk t basni in vresnici, kateri nežne, priserčne stvarce požira. Vsak dau se moremo o tem uveriti. To pri-serčno dekletce je bilo vsem ljubo, a najljubše svojej babici, katera je njej kupila krasno krilce in rudšče pokrMlo, ki se je deklica po njem imenovala: ^RudčČa kapica."
Necega dne je mati spekla pogačo ter dejala dekletcu: ^Eudeča ka-pica"! babica je bolaa, pojdi k njej, vprašaj lepo, kako jej je, ter ašsi lep kos pogače, dokler je še mehka, tudi malo viua, presnega masla in še dra-gib. dobrih stvarij, katere ti v vžrbašček naložim. ^Rudeča kapica" je hodila rada k babici, da-si je pot bil dolg. To se umeje samo ob sebi; zuano je, kako babice ljubijo rnuke, in videti bi hotela vnuka, kateri ae bi Ijubil svoje babice. Predno se je ^Rudeča kapica" napotila, posvari jo mati: ndete, dete! hodi zmirom na ravnost; ne oziraj se niti aa desno, niti na levo, ter ne daj se nik6mur odverniti odpremega(ravnega)pota!" — Tako do malega vse ma-! tere govore, kadar hčere od d6ma pošiljajo. — Časi kaj pomaga, časinič; kajti mnogo krat so najboljše besede zaman izgOTorjene. Ko je ,,Rudčča kapica" dospela y gozd, srečala je kuma (botra) volka. Nič se ga nij ustrašila, ker pridna, nedolžna je bila; vedela še nij, kaj je volk. A on je dobro znal sla-dek grižljaj, ter najrajši bi jo bil mahoma požerl; ali ljudje so bili blizu in nij se derznil. Približa se jej, kakor je navada, -z vsakdanjimi prijaznimi besedami:
nDobro jutro, ^Rudeča kapica!" kam tako rano?"   (Glej podobo str. 19.) ,,nLepo hvalo! k babici grem;  bolna je.  Pogače jej nesem, — mati jo je spekla, — tudi malo vina, presnega masla in še drugih dobrih stvarij."" ^Daleč li od tod stanuje gospa babica ?"                                                  ^
„„0 da, zel6 daleč za gozdom, tik mdlina, v pervej hiži pred vasjo."" ,,Ker je bolna," reče volk, ter pobožno sklene prednji nogi, nmi, ker je bolna, hočem jo tudi jaz obiskati. K bolnikom rad hodim, da je tolažim in jim pripovedujem besedo božjo. Pojdi na ravnost, draga ,,Rudeča kapica"! ne oziraj se niti na desno niti na levo, ter ne daj se nikčniur odveraiti od prčmega (ravnega) pota. Samo še necega bolnika obiščem, potem pridem za toboj."
rnBlagi volk,"" misli si ^Rudeča kapica," n^baŠ tak6 govori, kakor mati. In koliko ima dela, ako hoče potolažiti vse bolnike! Vendar je še do-brih duš na sveti! Kako hiti k dobrim delom! TžČe, kakor bi ne mogel učakati sTojega posla.""
Ko je dekletce tako premišljevalo, tedaj je volk res tekel, kar je mo-gel, a samo zato, da bi ,,Rudečo kapico" prehitel in k babici prišel poprej nego ona.
nRudeča kapica," videč mnogo lepih cvetlic, začne je tergati in vtikati .: v presno maslo in v pogačo, potem jame plesti venčke in je ovijati okrog stekl«nice, da je bilo vse ' krasno: mnogej ptičici pogleda v gnjezdo, ter se čudi mladičem, ki imajo rumene kljunčke in tako šir6ko zijžjo. 0dI6mi kosce pogače ter je vtakne v kljunčke. ^Hvala Bogu"! misli si, ntudi jaz dobro delam, kajti mladički so gladni. A vina jim ne smem dati; tudi jaz ga ne dobodem, to aij pija^a mladosti,"                              .            .            */   -.   ¦
V   tem   se   volk   nij   mudil nabiraje evetlic,  niti vencev   nij plel, i* gnjezdca se  nij  menil, — zloba hitf,  kar  more,  — in skoraj je dospel do   ¦ babičine hiže ter poterkal na vrata: nterk! terk!"
nKed6 je?" vpraša babica se slabim glasom.
nJaz,  nKude<5a kapica."   Vina sem prinesla in pogače ter mnogo do-brega."
nZa kljuko pritisni, ter odpre se ti!"
Volk pritisue za kljuko, vrata se odpr6, ubogo babico popade in jo \ požre v hipu, kakor bi niž ne bilo. Zdaj obleče nje obleko, priveže si veliko nje belo čepico na glavo ter si jo potegne globoko aa čelo. Potem zapre vrata, leže v posteljo in čaka. ^Stara, suha babica je bila dober grižljaj," reče; ^kako li mi bode stoperv dobrila slastna nRude6a kapica!" Samo da bi skoraj prišla, jedva je čakam;  rad jo imam, da bi jo kar požprl."
,,Rudeče kapice" nij bilo treba dolgo čakati. nTerk! Terk!" poterka na vrata,
hKed6 je?" vpraša volk ia prizadeva si posnemati babičin glas.
,,Jaz sem, nRndeča kapica," vina in pogače sem prinesla ter §e kaj dobrega in tudi mnogo cvetlic.""                         ¦-..
^Pritisai za kljuko in^odpre se ti!"         •¦(.¦•¦
^Rudeča kdpica" priAsne za kljuko in vstopi. Babičin glas se jej malo siimen zdi, ter čudeu duh je po sobi, do malega kakor t zverinjaku. .*NW
-              2*
:      _ -20 — -            i
dobro jej nij 1)110 ob serci. To je bila sumnja in kakor govorč, vsem je tako, katerih čaka nesreča. Vedčla nij, kaj bi storila in rekla, ter boječa je ogle-dovala po sobi. Volk je potegnil odejo čez obraz, a ne, da bi jo tak6j po-žerl, kakor je babico, nego dejal je stari grešnik: ,,draga moja ,,Rudeča ka-pica!" prinesi nai dobre jedi in kapljico vina." Tresla se je wBud6ea kapica" ter mislila: noj, tako mi je ob serci, kakor bi kaj krivega bila storila. Res sem pregrešila: poslušala nijsem ljube matere; na ravnost nijsem šla k ba-bici!"   V tem bipu babico pogleda  ter zavpije:   ,,oh, babica, kako da imaš
tolika ušesa?"
„„!>& te bolje slišim!""
nOh, babiea, zakaj imaš tolike oči?"
nrDa te bolje vidim!""
nOh, babiea, zakaj imaš tako strašna usta?" «•        nnDa te laže snem!"" i         Ko je volk izrekel te besede, požre jo.
A bila bi prežalostna povest, ako bi je uže zdaj bilo konec, in pravice bi ne bilo na zemlji, ko bi volkovi nekažnjevani požirali ,,Rudeče kapice." Lepa pripovedka treba da ima lep konec, in pravica obvelja, če je tudi časi neTerjetno. — Res, tako se je zgodilo.   Volk je zaspal, kakor bi imel naj- , čistejšo dušo, kajti ajegovo gaslo je bilo:                                                           j
,,Ako -se hrane dobro naložiš, Vselej najslaje, najbolje zsspiš!"
Smerčal je, da je šumelo po gozdu. To smerčanje ga je pogubilo. Lo-vec je slišal in prišel, ne vedoč, da je on v tem Mpu nameeto praviee, ka-kor na sveti sploh malo kedo ve, zakaj to ali to dela. Najperro je menil, da babica smerži; a ko je volka ugledal, mahoma je siimnel o zločinstvu. Hitro je potegnil ostri lovski aož in razpral zverini trebub.. Izkočili sta nBa-d^ča kapica" in babica,
Volk, katerega uič nij huje skerbelo, nego li tešč trebuh, probudi se iii debelo pogleda, ko vidi pred soboj babico ia ,,RU(MČo kapico." Zel6 je bil razserjen, da se je ked6 prederznil vzeti mu, kar si je sb zobmi osvčjil. Hotel je izpregovoriti in potegniti se za svojo pi-avico, ko ga je lovec ustrelil. nHudodelstvo je treba kažnjevati," reče, nako ne, bilo bi vse zaman."
rRud6ča kapica" potem nikoli nij krenila s prčmega (ravnega) pota in babico jestrab. ozdravil nje bolezni. Vedno je bila čversta, niti nahoda nikoli nij imela pozaeje. Na srežno otetbo obeli ter na zdravje vseh priserčnih vnukov in vsib. ljubih babic na sveti, — zatorej tudi na zdravje mnogih vas, prijazni čitatelji! — izpil je lovec vse vino, kar ga je bila prinšsla ^Kudeča kapica" od 46ma, in tako je bil tudi on poplačan za svoje dobro delo. —