/PrmmkS^ Z 1 I Ulil/I uit čedad - ui. Riston 28 - Tei. 0432/731190_ 26.^0^ se^FiatedTne* SREDA, 29. JANUARJA 1997 Zopet samo pogled namj Bojan Brezigar Razprava o fojbah v tržaškem pokrajinskem sve- že, kako ocenjujemo ukrepanje rimskega tožilstva in njegovo zahtevo po sodnem postopku proti trem Hrvatom, obtoženih dejanj, ki jih v trenutku, ko so bila zagrešena, kazenski zakon Se ni vseboval. Tokrat moramo dodati, da se zaradi teh dejanj kot zasebna stranka predstavlja ustanova, ki ni pristojna za ozemlje, na katerem so bila dejanja zagrešena. Prijava tržaške pokrajine (in seveda tudi tržaške občine, kjer bodo o tem v kratkem razpravljali) kot zasebne stranke, je torej že s tega vidika neprimerna. uprava lahko uporablja dvojno merilo pri obravnavanju sličnih vprašanj: kar sama se namreč vsiljuje ugotovitev, da se na procesu o Rižarni ni javila kot zasebna stranka ne tržaška občina in ne pokrajina Odločitev Pokrajine je torej izključno politično dejanje in nedvomno sodi v sklop priprav na jesenske občinske volitve. Če je pač res, da je to legitimno, saj vsaka stranka vodi volilno kampanjo po svoji uvidevnosti, je seveda tudi res, da se Se enkrat volilna kam panja v Trstu začenja z obravnavanjem zgodovinskih dogodkov, torej z gledanjem v preteklost, namesto da bi bila, ob gospodarskih težavah, brezposelnosti in nejasnih perspektivah, uprta v razvoj in v prihodnost Kaj hočemo, tak je paC Trst To seveda ne pomeni, da o fojbah ne bi smeli razpravljati, saj so tudi med ponedeljkovo razpravo prišla do izraza različna gledanja, tokrat tudi med izvoljenimi slovenskimi predstavniki. Očitno Se ni dozorel Cas, da bi Trst in vse njegove komponente obravnavali to vprašanje z izključno zgodovinskega vidika. Razprava je torej potrebna in poglobitev bo koristna. Izkoriščanje tega problema kot sredstvo za pridobivanje konsenza na volitvah pa ne bo pripomoglo k ugotavljanju resnice, pa tudi ne k spravi, ampak oo z dodatnim razburjanjem duhov potisnilo Trst in pokrajino za nekaj desetletij nazaj. Za to pa nosi veliko odgovornost tržaška pokrajina, oziroma večina, ki jo upravlja ITALIJA / USPEŽNA PREVENTIVNA PREISKAVA Mafija je načrtovala umor sodnika Casellija Za zapahi osem mafijcev, med njimi tudi neki primarij Uspešna akcija dukazuje, da je mafija še vedno nevarna Fojbe: Pokrajina civilna stranka TRST - Tržaška pokrajinska uprava se bo prijavila kot prizadeta stranka v sodnem postopku o fojbah, ki ga vodi rimski tožilec Giuseppe Pititto. Za ta korak se je odločil pokrajinski svet na predlog Nacionalnega zavezništva, ki je podobno zahtevo postavilo tudi v tržaškem občinskem svetu ter v deželni skupščini. Stališče, ki so ga odobrili pokrajinski svetovalci, osvaja oceno, da so bile fojbe genocidno dejanje in etnično CiSCenje na račun italijanskega naroda. Podobno stališče v svoji obtožnici proti trem priletnim hrvaškim državljanom zagovarja tudi sodnik Pititto. Proti sklepu je glasovala Stranka komunistične prenove, medtem ko se svetovalci koalicije Oljke in Severne lige niso udeležili glasovanja. Na 6. strani PALERMO - Cosa no-stra je po umorih Falco-neja in Borsellina načrtovala tudi likvidacijo palermskega državnega pravdnika Giancarla Casellija. Prav zato so stopili v stik z nekim šoferjem sodne palaCe, ker so računali, da bi ta šofer podtaknil peklenski stroj v Casellijev avtomobil. Zločinski načrt so karabinjerji odkrili že 15. decembra leta 1995, a niso stopili v akcijo, raje so nadaljevali s preiskavo, tako da so vCeraj aretirali osem oseb, elanov mafijskih družin iz Brancac-cija in Ciacullija. Med temi je tudi Rosario Man-dala, primarij ortopedskega oddelka palermske bolnišnice Enrico Alba-nese. Na 9. strani NAMENI VODSTVA / OSTANE NAJ BANKA MANJŠINE NTKB: 14. februarja TRST - Nova tržaška kreditna banka bo odprla vrata strankam prihodnjega 14. februarja. Grafični simbol novega zavoda ohranja siglo BCTKB nad katerim lebdi Črka N v barvah padovanske grupacije Antoniane Venete. Na včerajšnjem obisku v Trstu so se najvišji predstavniki novega vodstva srečali z uslužbenci, pa tudi z za-stopnki slovenskih organizacij, katerim so poudarih namen, da ostane banka tesno povezana s slovensko manjšino. Na 3. strani BCTKB SLOVENIJA / TESTIRANJE MINISTROV V PARLAMENTARNIH ODBORIH Od štirih ministrov je le eden »zrel« Anton Rop (delo, družina in socialne zadeve) prejel zaupnico, Gaspari, Kopač in Kušar pa ne LJUBLJANA - Pomladne stranke so po zaslišanjih prvih štirih kandidatov za nove ministre v Drnovškovi vladi kar tri zavrnile. SLS, SDS in SKD imajo namreč večino (9 članov) v 17-clanskem parlamentarnem odboru za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve, ki je moral izreci svoje mnenje o treh kandidaturah, zato jim ni bilo dva težko ošvrkniti, tretjemu pa je nezaupnico izrekel odbor za finance. Iz primeža pomladnih strank se je dobro izmazal le kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop (LDS). Po dobrih dveh urah »zaslišanja« je parlamentarni odbor podprl njegovo kandidaturo z osmini glasovi (enemu nasprotnemu in petimi vzdržanimi). Matični odbor za finance in monetarno politiko je zavrnil kandidaturo Mitja Gasparija za ministra za finance. Gasparija (LDS), ki je bil finančni minister že v prejšnji vladi, je podprlo osem članov, prav toliko pa jih je volilo proti, zaradi Cesar predlog ni prodrl. Podobno je bilo tudi s kandidatom za ministra za zdravstvo Janežem KopaCem (LDS) in kandidatom za ministra brez listnice, odgovornega za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva Jankom Kušarjem (DeSUS). Kandidatmo prvega je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialne vede zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, drugega pa z osmimi proti sedmim (ob vz-držanju enega poslanca). Izid današnje številke Primorskega dnevnika so i/ znak solidarnosti s kolegi omogočili časnikarke in časnikarji slovenskega uredništva deželnega sedeža radiotelevizijske družbe RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. Vsi, ki ustvarjamo časopis, se jim najtopleje zahvaljujemo. Spomin na Sašo, Marca in Dana BORŠT - V Borštu in v Trstu so se včeraj spomnili Saše Ote, Marca Luchette in Daria D’Angela, treh Članov TV ekipe tržaškega sedeža Rai, ki jih je pred tremi leti v vzhodnem delu Mostarja ubila hrvaška granata. V Borštu so se SaSovi najdražji, sorodniki in domačini zbrali na maši zadušnici v domači cerkvi, cerkveni obred za tremi umorjenimi novinarji pa je bil tudi v cerkvi pri Starem sv. Antonu, medtem ko se je vsedržavna televizija Rai oddolžila spominu treh s posebno oddajo. Na 7. strani Trst: Za redarje tudi slovenščina! TRST - Mestna uprava je pred koncem leta odredila, da se morajo redarji naučiti angleščine. Svetovalec SSk Andrej Berdon sprašuje župana Riccarda Illyja zakaj ni poskrbel, da bi se mestni redarji lahko uCili tudi slovenščine. In to zaradi navzočnosti avtohtone slovenske manjšine in tudi zaradi odjemalcev iz sosednje države. Na 6. strani V Trstu solidarnost z Adrianom Sofrijem TRST - Krožek Miani je sinod priredil solidarnostni večer z Adrianom Sofrijem, ki je bil dokončno obsojen zaradi umora policijskega komisarja. Predsednik krožka Maurizio Fogar je spomnil na številne Sofrijeve obiske v Trstu, na njegovo humanitarno delo v Sarajevu, nazadnje pa je pozval prisotne, naj pišejo predsedniku republike Scalfam in zahtevajo, naj Sofrija in njegova soobtoženca pomilosti. Na 7. strani Danes v Primorskem dnevniku Sindikalni seminar v Trstu Sindikalisti v proštom Alpe Jadran so razpravljali o razlikah v normativnih in ekonomskih tratmajih. Stran 4 Obračun dela varuha mladoletnih Javni varuh mladoletnih je včeraj predstavil poročilo o delovanju urada v prvih 13 tednih delovanja. Stran 7 Sarajlevičev prijateljski Trst Na filmskem festivalu Alpe-Adria so nagrado Sarajevo ’97 podelili pesniku Izmetu SarajliCu, ki je o Trstu govoril tudi kot o mestu številnih prijateljev. Stran 10 Rahel porast v srednji šoli V Gorici beležijo tudi rahel porast vpisov tudi v nižji srednji soli Ivana Trinka. Stran 12 Športna šola Trst spet zaživela Po nekajletni stagnaciji je lani in še posebej letos spet zaživela Športna sola Trst. Stran 16 NOVICE MAFIJA / PREVENTIVNE PREISKAVE SO BILE TOKRAT USPEŠNE Nadaljuje se protest proizvajalcev mleka RIM - »Proizvajalci mleka naj kar Se manifestirajo, vendar naj vedo, da vlada ne bo tolerirala več blokade cest in letališč.« Tako je notranji minister Giorgio Napolitano povedal včeraj novinarjem in napovedal, da iniajo prefekti točna navodila za zagotovitev rednega poteka cestnega in letalskega prometa. Sicer pa živinorejci marsikje še niso umaknili svojih traktorjev: tako so včeraj še vedno bili pred tnrinskim letališčem Caselle, medtem ko so delne cestne blokade izvedli predvsem v Emi-liji-Romagni, pa tudi v bližini Taranta. V Bruslju pa so včeraj zaceli razpravljati o predlogu italijanske vlade, da bi lahko proizvajalci plačevali globe v obrokih. Evropski komisar Fischler je dejal, da ni mogoče izključiti nobene rešitve, da pa bo treba na sklepe še nekoliko počakati. Po vladnem predlogu naj bi prvi obrok globe plačali do 31. januarja, ko zapade normalen rok za izplačilo globe, saldo pa naj bi potem plačah v roku dveh mesecev. O vprašanju mleka bo danes razpravljal senat, kamor so bile vložene številne interpelacije in resolucije. Nanje bo odgovoril minister za kmetijstvo Michele Pinto. Umrl Pietro Cavallero TURIN - V neki bolnišnici pri Turinu je včeraj pri starosti 68 let umrl Pietro Cavallero (na sliki AP), ki je bil v šestdesetih letih na čelu ene najbolj nevarnih roparskih tolp. Cavallero je bil obsojen na dosmrtno jeCo (razsodbo je pozdravil s stisnjeno pestjo in petjem internacionale) in preživel v zaporu 25 let. Leta 1988 se je vrnil na svobodo in od takrat je delal v nekem katohskem centro za emarginirance. Cavallerova zločinska »kariera« je med leti 1963 in 1967 terjala pet mrtvih in 27 ranjenih. Najbolj krvav je bil rop na milansko podružnico Banco di Napoli septembra leta 1967. Ko je eden od uslužbencev sprožil alarm in je prihitela policija, si je Cavallero s pajdaši utrl pot z divjim streljanjem, pri čemer so bili štirje mimoidoči ubiti, 19 pa ranjenih. O tem dogodku je nekaj let pozneje režiser Carlo Lizzani snemal film z naslovom »Banditi a Milano«, v katerem je Cavallera igral Gianmaria Volonte. Cosa nostra je načrtovala atentat na sodnika Casellija Mafijci so na sodišču iskali kakega nepoštenega uslužbenca PALERMO - Cosa nostra je po umorih Giovannija Falconeja in Paola Borselli-na načrtovala tudi likvidacijo sedanjega palermskega državnega pravdnika Gian-carla Casellija. Da bi uresničili morilski načrt, so stopili v stik z nekim šoferjem sodne palače, ki so ga preiskovalci včeraj dalj časa zasliševali, ne da bi kasneje proti njemu sprožili kak postopek. Mafijski kolovodje so računali, da bi ta šofer podtaknil peklenski stroj v Casellijev blindirani avtomobil. Ta zločinski načrt so karabinjerji s prisluškovanjem odkrili že 15. decembra leta 1995, ko jim je uspelo v neki mesnici prestreči pogovor med lastnikom (Giacomo Teresi) in dvema mafijcema (Giuseppe Sabato in Domenico Marino). Karabinjerji pa niso stopili v akcijo, raje so nadaljevali s preiskavo in tako včeraj aretirali osem oseb, članov mafijskih družin iz Brancaccija in Ciacullija. Med temi je tudi Rosario Mandala, primarij ortopedskega oddelka palermske bolnišnice Enrico Albanese. Primarija obtožujejo, da je zdravil mafijskega kolovodjo Filippa Graviana, ki je bU na begu. Graviano je skupaj z bratom Giuseppejem obtožen, da je naročil umor župnika četrti Brancaccio Pina Pu- Sodnik Giancarlo Caselli glisija. To pa ni edina obtožba proti Mandalaju, ki je bil od leta 1982 do leta 1985 tudi župan v Villaba-teju, občini pred vrati Palerma. Obtožujejo ga namreč, da je vsestransko podpiral in skrbel za logistiko mafijskega klana. Šofer, s katerim so mafijci stopih v stik, je 40-letni Matteo Grutti, bivši poročnik vojske, ki je že deset let v službi na palermskem sodišču. Kot je sam izjavil, je bil prepričan, da je »mafijski stik« le šala, tako da mu ni posvetil pozornosti. Matteo Grutti je bil do včeraj šofer predsednika prizivnega sodišča Alfonsa Giordana. Včerajšnje zaporne nalo- ge so izvedb karabinjerji in člani letečega oddelka palermske kvesture. Osmerico pa niso aretirali zaradi načrtovanega atentata proti sodnicu Caselliju, temveč jih obtožujejo združevanja v mafijske namene in nudenja kritja mafijcem na begu. Preiskavo o atentatu na Casellija morajo še poveriti sodnikom v Caltanis-setti. Na včerajšnji tiskovni konferenci je namestnik palermskega državnega pravdnika Guido Lo Forte navedel, da je atentat na Casellija pripravljala mafijska družina iz Brancaccija, ki jo vodi Gaspare Spatuz-za. Ta naj bi nasledil brata Graviana, ko so ju aretirali. Po besedah Lo Forteja cosa nostra od vedno išče v inštitucijah šibke člene, nepošteno osebje, tako da bi lahko uresničila svoje teroristične načrte. Državni protimafijski pravdnik Pietro Grasso pa je ob včerajšnjih aretacijah poudaril, da nesporno dokazujejo, kako je mafija še vedno skrajno nevarna in je torej treba nadljevati z dosedanjo budnostjo. Take ocene so včeraj dajati tudi razni italijanski politiki, ki so obenem navajati, da je to spodbuden uspeh za preiskovalce, ker so dokazali, da uspešno deluje tudi protimafijska preventiva. Kamni z nadvoza: odkrili še zadnje tri osumljence TORTONA (Alessan-dria) - Preiskovalci so včeraj zaslišati še zadnje tri aretirance, ki so osumljeni, da so 27. decembra lani sodelovati pri metanju kamnov z nadvoza na avtocesto in povzročili smrt Marie Letizie Berdini. Dan prej so aretirali 40-letnega Claudia Montagnera, uslužbenca državnega - monopola, poročenega in očeta dveh otrok, 15-letnega Diega in 7-letne Giorgie, ki so ga preiskovalci ob začetku preiskave označili z imenom »mister x«. To je odrasli človek, o katerem so v prejšnjih dneh pisala sredstva javnega obveščanja, češ da naj bi bil med pobudniki podle akcije na nadvozu. V Tortoni so aretirati tudi 24-letnega France-sca Laurio, medtem ko so karabinjerji ponoči v Sassariju iztaknili 22-letnega Micheleja Faiel-lo (na stiki). Delavec iz Voghere je pred nekaj dnevi zapustil svoje stanovanje in se preselil na Sardinijo. Verjetno je domneval, da mu bo tako uspelo ubežati roki pravice, a se je uštel. Po mnenju javnega tožilca Alda Cuve naj bi preiskovalci z zadnjimi aretacijami stopiti na prste vsem enajstim članom morilske kamnar-ske tolpe. Pred obtožbo umora se bodo morali tako braniti štirje bratje Furlan, njihov bratranec Paolo Bertocco, prijatelja Roberto Siringo in Gianni Mastarone, zaročenka Sandra Furlana Loredana Vezzaro ter še Montagner, Lauria in Faiello. PREDNAROONINE 1997 primorski dnevnik Vsem naročnikom Primorskega dnevnika m leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lil) KAKO PLAČATE: prednaročnina lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK Ih, na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika RIM / POLITIKA Deljena mnenja o predlogu anticipiranja finančnega zakona Prodi osvojil Ciampijev predlog, opozicijo »zmerno« kritična RIM - Predlog ministra za zaklad Carla Azeglia Ciampija, da bi odobritev finančnega zakona za leto 1998 anticipirali na poletje letošnjega leta, je včeraj odločno podprl predsednik vlade Romano Prodi, češ da bi to bilo koristno za državo. Sam Prodi je predlog preštudiral s svojimi sodelavci med božičnimi počitnicami in se potem o njem pomenil s samim Ciampijem in s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantem. Za tako anticipacijo bi bilo potrebno soglasje opozicije, Prodi pa je prepričan, da je dogovor možen, ker je v skupnem interesu. Anticipacija namreč pomeni, da bo šlo za bolj »lahek« korektivni manever, za kar se ogreva tudi Pol svoboščin. V desnosredinskem zavezništvu pa za zdaj ne kažejo nobenega navdušenja nad Ciampijevim in Prodijevim predlogom. Odgovoren za gospodarska vprašanja pri Nacionalnem zavezništvu Pietro Armani je na primer odločno proti, prav tako proti je načelnik Forza Italia v poslanski komisiji za proračun Mar-co Taradash, po katerem bi anticipacija služila le za prikrivanje napak, ki jih je vlada zagrešila s finančnim zakonom 1997. Bolj odprt, pa čeprav kritičen do predloga, je predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia, po katerem mora vlada najprej pojasniti vsebino novega finančnega zakona. Po njegovem pa bi bil dogovor nemogoč, ko bi se ponovilo, kar se je zgodilo ob letošnjem finančnem zakonu, ko je bila po krivdi vlade onemogočena vsakršna dialektika med večino in opozicijo. Za tajnika CCD Pierferdinanda Casinija je predlog o anticipaciji zgovoren dokaz, da vlada Oljke »ni sposobna pripeljati državo v Evropo.« Niti Casini pa ni zaloputnil vrat in dodal, da bi se o predlogu lahko tudi pogovarjali, ko bi to pomenilo novo fazo v dialogu z opozicijo. Tudi v sami večini predlog ni naletel na stoodstotno podporo: medtem ko gre za tajnika DSL Massima D’Alemo za koristen predlog, ki bi ga moral Pol svoboščin pravilno ceniti, je predstavnik Dinijevega Rin-novamento Italiano Emesto Stajano izrazil nemalo pomislekov, češ da bi bilo mogoče podporo opozicije pridobiti samo z drugačno večino in torej z drugačno vlado. Tajnik SKP Fausto Bertinotti ne nasprotuje hipotezi anticipiranja finančnega zakona, a postavlja svoj pogoj: da to pomeni uresničiti »veliko politiko socialnih reform«. Ko pa bi šlo za golo rezanje, je dodal Bertinotti, bi bila SKP odločno proti. Kot se vse bolj pogostoma dogaja, je najbolj kritična Severna liga. Njen predstavnik Giancarlo Pagliarini je dejal, da so Prodijeve trditve »nesmiselne«, kajti noben manever ne bo omogočil vstopa v Evropo. Škofje o vladi: sončne in senčne strani RIM - »Poleg sončnih tudi nekaj senčnih strani«; tako italijanski škofje ocenjujejo prvih devet mesecev delovanja Prodijeve vlade. Generalni tajnik Italijanske škofovske konference (CEI) msgr. Ennio Antonelli je na včerajšnji tiskovni konferenci ob zaključku permanentnega škofovskega sveta med probleme, glede katerih gojijo škofje pomisleke do vladnega delovnja, postavil na prvo mesto družino. V vladni družinski politiki so biti storjeni nekateri koraki, ki gredo v pravilno smer, je dejal, vendar so ti nezadostni, ker gre le za načrt oziroma za »papirnate predloge«. Škofe skrbi postavljanje družin in neporočenih parov na isto raven, da ne govorimo o homoseksualnih parih. Prav tako škofje pričakujejo parifikacijo javne in zasebne šole. Sicer pa cenijo reformni predlog ministra Berlunguerja, če drugega ne, ker »se loteva problema globalno«. V tej zvezi pa škofje kritično ugotavljajo, da je učenec pojmovan kot »resurz za razvoj«, ne pa kot oseba. Tudi problem mamil, ki je simptom eksistenčnega nelagodja, ni rešljiv z liberalizacijo lahkih mamil, pač pa z »resnim vzgojnim angažiranjem«. Novo TKB bodo uradno odpili 14. februarja TRST - Nova tržaška kreditna banka bo odprla v petek, 14. februarja. Vest o skorajšnjem odprtju okenc so včeraj uradno sporočili na srečanju, ki ga je vodstvo banke imelo z uslužbenci v dvorani Miela. Na sestanku sta namene in strategijo NTKB predstavila človeka, ki sta na samem vrhu novega lastništva zavoda iz Ul. Filzi: Silvano Pontello, ki je generalni direktor padovanske Banca Antoniana Popola-re Veneta in delegirani upravitelj NTKB, ter Antonio Ceola, podpredsednik padovanske grupacije in predsednik nove tržaške banke (njuni izjavi objavljamo na tej strani), s katerima sta bila tudi generalni direktor Enzo Ortolan in generalni sodi-rektor Gianluigi Baldassi. Druga vest dneva v zvezi z Novo tržaško kreditno banko pa je, da so se zastopniki zavoda, ki je prevzel dediščino TKB, dopoldne srečali z vrsto pomembnejših slovenskih organizacij, in sicer s krovnima organizacijama SKGZ in SSO, s Kmečko zvezo ter z zvezama slovenskih kulturnih in Športnih društev. Zastopnikom slovenskega organiziranega življenja so predstavili namen, da bo novi zavod Se vedno Slovencem naklonjena banka. Med drugim so na srečanjih tudi napovedali, da pričakujejo pristop dveh bank iz Slovenije in Hrvaške v kapitalski vložek NTKB, govor pa je bil tudi o imenovanju pripadnika slovenske manjšine v upravni svet nove banke. Silvano Pontello: V NTKB nismo Italijani, smo kapital s slovenskimi uslužbenci Veste, da smo prevzeh Kreditno na priporočilo Banke Italije in nam ni bilo lahko, tudi ker so nekateri pred nami zavrnili predlog, da bi prevzeli Kreditno. Pa vendar, smo tukaj. Ce bo vse Slo po naših predvidevanjih, bo Kreditna Cez dve ali tri leta uspešna Čezmejna banka med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, kjer bo imela svoje fihalke, obenem pa tudi banka, kot so nam zagotovili, slovenske manjšine. Mi pa hočemo nekaj več: hočemo biti banka, ki bo peljala slovensko skupnost v Evropo, ne pa banka slovenske enklave. Mi smo velika grupacija, postajamo vsedržavnega obsega, vCeraj smo zaključili prevzem In-terbance in 55 filialk rimske banke, približujemo se 500 fihalkam. V tem okviru hočemo, da Kreditna postane banka slovenske manjšine na meji odprtega prostora, saj bosta Slovenija in Hrvaška vstopili v Evropsko unijo, in želimo, da bi slovenska skupnost prispevala temu razvoju. Osebje Kreditne ima velik Cut pripadnosti, kot je paC v ustanovah, ki predstavljajo vsako manjšino, ki rabi notranje medsebojne vezi. Mi bomo podprli te vezi, utrdili odnose med banko in slovensko skupnostjo, to pa uokvirili v širši in pomembnejši načrt. Pri tem pričakujemo, da nam bo skupnost pomagala: mi smo vložili denar, sredstva, najvišje predstavnike naše grupacije, ki posvečamo isto pozornost tej pobudi kot prevzemu Interbance. V tem smislu smo se obvezali z našim upravnim svetom, z monetarnimi oblastmi in nenazadnje tudi z uslužbenci Kreditne, s katerimi smo se sedaj srečali. Treba pa je, da se skupnst ne prestraši, ces »to je italijanska banka«: nismo Italijani, mi smo kapital! Kmalu ne bo veC samo italijanski kapital, osebje pa je vsekakor slovensko in to je najpomembnejše. Pričakujemo si, da bo slovenska skupnost obdržala vloge pri nas, da jih bo vložila še več; mi bomo ta sredstva vložili za potrebe skupnosti, likvidnosti Kreditne ne bomo nikoli vlagali drugam. To je naSa obveza. Zato naj ljudje po 14. februarju ne dvigajo svojih vlog. Vem, da imajo velike probleme in te naj rešijo, a naj ostanejo zvesti banki. Mi bomo upoštevali potrebe posameznikov, posojil jim ne bomo odklanjali, nasprotno, pozorni bomo tudi na podjetja. Ce bo za to potrebno kakih 50 milijard lir posojil, to ne bo problem, saj imamo zadostno likvidnost: lani smo zbrali 25.000 milijard lir! Zanima pa nas predvsem, da ne izgubimo stika s slovensko skupnostjo: ponavljam, na pragu Evrope ne moremo misliti na banko manjšinske enklave, to nima več smisla. Ustvarili bomo banko skupnosti, ki vstopa v Evropo. Ob koncu včerajšnjega srečanja z uslužbenci v dvorani Miela: na levi Silvano Pontello, na desni Antonio Ceola, na sredi pa direktor in sodirektor NTKB Enzo Ortolan in Luigi Baldassi (foto KROMA) A. Ceola: Nikoli več preteklih težav Banko smo danes predstavili organizacijam, s katerimi smatramo, da je potreben stik, ker se ta banka mora opredeliti kot slovenska banka... Stari načrt Kreditne banke, ki so ga tako travmatično prekinili, ne bo propadel, Ce bo to hotela slovenska skupnost. Tudi vas dnevnik je zapisal, da je NTKB banka, ki se predstavlja kot slovenska, a ima italijanski kapital: danes je res kapitalski vložek samo naš, to pa je odprt kapital in smo pripravljeni na pristop dveh bank iz Slovenije in Hrvaške, Ce bodo to paC hotele, pripravljeni pa smo tudi na pristop slovenske manjšine. Za stare delničarje bomo skušali načrtovati kako ugodno pobudo kot je lahko konvertibilno delničarsko posojilo ali kako slično ugodnost, da bodo lahko spet postali delničarji svoje banke. Glede posojil naj povem, da lahko povečamo podporo malim in srednjim podjetjem, ki jih je kriza najbolj prizadela. Vsak primer bomo preučili najbolj objektivno in smo pripravljeni na povečanje, ne pa na zamanjSanje kreditov. Naj bodo torej povsem mirni tako varčevalci kot podjetja: mi jih bomo podprli. Mislim, da smo na današnjih srečanjih sporočili te misli in da so razumeli prav dobro, da bo odvisno tudi od njih, Ce nam bo uspelo obdržati značilnosti Kreditne banke. Rekli so nam tudi, da nas bodo sodili po dejanjih, mi pa lahko že pokažemo dejanja: prevzeli smo banko, zagotovili smo 180 delovnih mest, v banko vlagamo tudi svoje znanje, nenazdanje sva se dr. Pontello in jaz sam osebno zavzela pri pobudi, ki z vidika naše grupacije izgleda manjša operacija, a je v resnici pomemben in celo laskav profesionalni izziv v perspektivi banke, ki naj postane zavod severovzhodne Italije z mednarodnim značajem v odnosih s Slovenijo, Hrvaško in še dlje. Novo banko bomo odprli v petek, 14. februarja, na dan Sv. Valentina in zaljubljencev in bomo obdarili prve stranke, ženske seveda, s »poljubom«... Čokoladnim namreč! So Se nekateri tehnični problemi, a zelo odkrito vam bom povedal, da je glavni problem, da ne bi smele izginiti stranke, vlagatelji! Ce je koga strah, da bi njegove vloge lahko spet bile v nevarnosti, naj ve, da se našega pristopa ne da primerjati s pristopom banke iz Brescie, ki ni vključila Kreditne v svojo grupacijo, medtem ko je sedaj Kredtna sestavni del grupacije Antoniana Popolare Veneta. Kdor bo 14. februraja vložil milijon ali milijardo lir v Novo Kreditno, jo bo zaupal varnosti nase grupacije, ki ima več kot 2.000 milijard lir premoženja. Preteklih težav TKB ne bo nikoli veC. Mnenja slovenskih organizacij po srečanjih z vodstom NTKB: pozitivne ocene, pa tudi pričakovanje dejanskega nastopa Včeraj dopoldne so predstavniki Nove tržaške kreditne banke bili na obisku pri vrsti pomembnejših slovenskih organizacij. Zbrali smo nekatera mnenja in ocene te nenavadne in pomembne pobude. Izjava SKGZ Tričlansko predstavništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze se je na vabilo vodstva Nove tržaške kreditne banke včeraj sestalo z njeno petčlansko delegacijo. Na sestanku, ki se je odvijal na tržaškem sedežu v Ul. Sv. Frančiška so predstavniki branke orisali razvoj dogodkov v zadnjih tednih in napovedali predvidevanja za bližnjo prihodnost. Poudarili so, da je do sedanjega razpleta prišlo z namenom, da se slovenski narodni skupnosti po- maga, sama pa naj banko Čuti kot svojo. Napovedali so odprtje rednega poslovanja sredi meseca februarja, vstop nekaj predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Upravni odbor, pogovore o prevzemu novih prostorov na Trgu Ober-dank, razširitev poslovanja na Vzhod in odprtje novih okenc. Predstavniki SKGZ so se zahvalili za vabilo, na kratko orisali svojo organizacijo, vzeli na znanje informacijo in načrte, zlasti dejstvo, da je zposleno osebje ostalo na delovnih mestih, povedali, da bodo s še večjim zanimanjem sledili dogodkom in dejanskim potezam, da pa ni mogoče izvzeti dogajanja v bančništvu iz splošnega konteksta odnosa države do slovenske narodne skupnosti, ki pričakuje vrsto pozitivnih znakov, da se ne bo čutila enostavno bonificirana. Po repliki, da je prišla nova uprava z resnimi nameni, ki jih ne pogojuje politika, za kar naj služijo kot dokaz sveža investicija, delovna mesta in poziv na sodelovanje manjšinske skupnosti, sta se delegaciji razšli z napovedjo možnosti dodatnih razlag in preverjanja. Sergij Pahor SSO Srečanje je bilo neformalno in na zeljo najvišjih zastopnikov nove banke. Pozanimali so se za delovanje naše organizacije in nas tudi vprašali, kakšni so bili odnosi s prejšnjo banko: povedali smo jim, da pač nismo imeli posebnih odnosov, ker smo spadali v drugi tabor in takrat se je še govorilo o takem ločevanju. Izrazili smo jim zaskrbljenost zaradi posledic kraha TKB na socialnem in na drugih področjih manjšinskega življenja. Potegujejo se, so nam povedali, da bi v novo banko vstopil tudi slovenski in hrvaški kapital, in orisali svoj namen, da se banka razvije na mednarodni ravni, predvsem pa, da bi radi ostali slovenska banka v Trstu. Napovedali so nam tudi, da bodo sprejeli enega ali dva predstavnika iz manjšinskih krogov v upravni odbor - seveda bodo izbirali poslovneže, ne pa politikov. Tržaške stvarnosti v bistvu ne poznajo in smo jih v sproščenem pogovoru orisali, kakšno je paC to naše mesto. Govorili smo tudi o morebitni vselitvi v nove prostore na Ober-dankovem trgu: zaenkrat se se pogajajo, ker je cena previsoka. Gre za poslovne ljudi, ki so se pohvalili, da so pravzaprav štorih uslugo, s tem da so prišli reševat to situacijo - spodbuda je očitno prišla od Banke Italije ali iz političnih krogov. Moja ocena je pozitivna, ti ljudje se mi zdijo odprti; zagotovili so nam, da se bodo zavzemali za banko, jo branili in okrepili, jemali ljudi v službo in dajali prednost Slovencem in tudi vključili slovenske predstavnike v upravni odbor. V tem smislu težko reCem, da bi to bilo negativno: gre za odprto stališče, ne znam pa soditi, kako bodo delovali v banki in -vplivali na uslužbence. Ace Mermolja ZSKD Vodje banke Anto-niane iz Veneta so nam izrazili željo, da bi se med manjšino in Novo TKB vzpostavili dobri odnosi in da bi banke ne zapustili tradicionalni klienti, kajti zavod želi ohraniti svoj delokrog med Slovenci. Mi smo jim povedali, da seveda nimamo predsodkov in da bo naš specifični odnos odvisen tudi od upoštevanja nekaterih potreb, ki jih imamo kulturne organizacije in ustanove. Jurij Kufersin ZSSD Današnji obisk ocenjujem povsem pozitivno, saj so novi lastniki banke s prisotnostjo svojih najvišjih voditeljev pokazali voljo, da nova banka obdrži stik z najširšo slovensko bazo in so zato izbrali prav najbolj masovne in rapre-zentativne organizacije. Po njihovih besedah sodec bo nova banka nadaljevala delo tudi z večjim delom podjetij, kar bi lahko omililo predvidene dramatične posledice za manjšinsko gospodarstvo in za zaposlitveno raven naših ljudi. Nova banka ima za seboj izredno močan bančni koncern, tako da bo poslovanje z njo tako s strani podjetij kot privatnih varčevalcev varno, tekoče in ker je obdržala tudi vse stare uslužbence v slovenskem jeziku. Mislim, da so ti prvi znaki pozitivni. Z naše strani upamo tudi, da bo nova banka pokazala razumevanje in naklonjenost do naše športne dejavnosti. Sreda, 29. januarja 1997 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Ko nacionalizem zaoolni oraznino Ace Mermoua Predrag Matvejevid opisuje v knjigi »Bivši svet« pojav, ki je zadi-len za nekdanje komunistične države, a ne samo te. Lepo število komunističnih »aparate-nikov« se je po zlomu sistema pridružilo najbolj napetim nacionalistom. Na pogorišču realnega komunizma so stari in novi nacionalisti dvignili zastavo, se združili v stranke in sebe proglasili za novi svet. Pridružili so se jim mnogi bivši komunisti. Prehod iz komunistične v nacionalistično ideologijo je namreč manj boleč, kot se lahko zdi. Ideologija kot izkrivljena zavest deluje po istem kalupu ne glede na barve. Ideolog od-govarja na številna vprašanja modernega sveta z eno resnico in zahteva, da vanjo verjamemo. Ideologija je laični fundamentalizem. V tem stoletju so mnoga narodna gibanja spremenila v nacionalistične kohorte. Delavska gibanja pa so v mnogi primerih postala plen ideologov, ki so iz marksističnega utopičnega naboja zgradili trden ide"bloški sistem. Nacionalne pomladi in proletarske revolucije so se iz bodočega raja spremenile v konkreten pekel. Demoni niso bili ne v narodu in ne v delavskih gibanjih, ampak v novi konstrukciji oblasti, ki je združila mit in tehnologijo. Značilno za vse ideologije je, da svoje vizije in delirije utemeljujejeo z znanstvenimi argumenti. Prehodi iz ene ideologije v drugo niso nujno boleči, ker je forma mentis ista ali vsaj podobna, podoben je jezik in podobne so propagandne tehnike. Po padcu berlinskega zidu so mnogi intelektualci in iskreni demokrati sanjali o radikalnem izhodu iz preteklosti, ki bo pomenil demokracijo in nove odnose med narodi. Tudi v teh željah je bilo precej utopije. Nastalo praznino niso povsod zapolnile lepe misli, saj je bil marsikje najbolj »pri roki« prav nacionalizem. V nekaterih osamosvojenih državah so na prvih demokratičnih volitvah zmagali nacionalisti in obdržali oblast (npr. Hrvaška), drugje je prišlo do zavezništva med vodilnimi komunisti in nacionalisti, še drugje se nacionalisti zbirajo v močnih strankah. Brez novega nacionalizma, brez prelevite stare garniture ter zmesi med populizmom in etnično pripadnostjo na tleh bivše Jugoslavije ne bi bilo vojne. Pot v demokracijo in v enakopravne odnose med narodi je bila in ostaja težka. Demokra- cija ni cilj, ni vrh gore. Demokracija predpostavlja potrpežljivo vsakodnevno delo, je proces, hoja, ki se lahko v trenutku ponesreči tudi spretnemu alpinistu, ki mora po spodrsljaju iskati drugo smer in samokritično preveriti lastno napako. Novi odnosi med narodi, sodelovanje, nasprotovanje vojni in sporazumno reševanje problemov zahtevajo globoko človeško in demokratično zavest. Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da so komunistični režimi povzročili le materialno revščino. V prvih povojnih letih in tudi desetletjih je marsikatera socialistična država beležila močno gospodarsko rast. Tako je bilo tudi z Jugoslavijo. Enopartijski sistem pa je nedvomno poenostavil politiko, zabrisal zavest o potrebi po partecipa-ciji državljanov pri usmerjanju družbe, razbil je civilno zavest ter postavil zid med državo in državljani. Po razsulu je v družbi zazijala praznina, ki jo je znal izkoristiti nacionalizem, ki zahteva pri novem opredeljevanju ljudi manj izkušenj in truda. Nacionalizem ponudi rešitev vseh problemov v enostavni in celo mikavni konfekciji. Kritika nacionalizma je danes adut in dolžnost demokratov in levice. Trditev zahteva pojasnilo. V vzhodni, a tudi zahodni levici je prišlo do radikalnega razkola, ki je globlji od tistega med SKP in DSL. Razkol se je uresničil v času blokovske delitve sveta. Del levice je pristal na strogih ideoloških izhodiščih in bil član nomenklature. Delček (na vzhodu) pa je vseeno ohranil najplemenitejšo dediščino delavskega gibanja: sistematično družbeno kritičnost in kritiko. Na zahodu je bila kritičnost bolj razširjena, vendar so tudi na vzhodu nekateri levi intelektualci ohranili sposobnost, da berejo družbena dogajanja s kritično lečo. Imeli smo torej levico, ki je sprejela vse razloge oblasti in levico, ki je bila ali postala do nje kritična. V nacionalizem so se preoblekli člani nomenklature. Podoben razkol lahko beležimo tudi na desni, čeprav ima drugačna ozadja. Vsekakor je treba ločiti med liberalno desnico in tisto, ki je gojila in goji nacionalistični populizem. Omenjeni fenomeni so opazni tudi Trstu, ki diha zaradi svoje lege vzhodne vetrove. Prosvetljena levica in tudi liberalna desnica lahko utemeljujeta svojo bit in vidita svoj razlog za obstoj in delo v kritiki na- cionalizma. Pojav nacionalizma ni obroben, ampak je marsikje usoden. Večina Slovencev v »zamejstvu« odklanja trditev, da je nacionalizem prisoten tudi med Slovenci. To je trik nacionalizma, ki se rad predstavi kot iskreno gibanje za narod in maskira svojo agresivnost vsaj do takrat, ko se mora opredeliti do konkretnih problemov. V Jugoslaviji sem slišal dovtip na račun Hrvatov, povedal mi ga je Slovenec, ki je želel dokazati, kako so Hrvati nacionalisti. Torej, Hrvat Zeli dokazati svoj internacionalizem in reče: »Sovražim nacionalizem in Srbe«. Slovenec, ki mi je povedal stavek, se je smejal obema, pozabil pa je nase. Nacionalizem se najprej pokaže v odnosu do drugega, do soseda ali pa do ljudi drugih narodnosti, ki živijo v državi. Nacionalistična politika zagovarja ekskluzivnost, zaprtost in je nezaupljiva do integracijskih procesov. Takoi-menovana pot v Evropo ni enostavna, pomeni izziv. Vendar je nevarnejši evroskepticizem, ki se opira na misel, da je najbolje, če si ponosno sam v svojem gnezdu. V slovenski politiki in tudi kulturi je danes veliko stališč, ki na-glašujejo slovenski ponos in posebnost ter vidijo v sosedih tujce, s katerimi se nima smisla pogovarjati. Nacionalizem se precenjuje. Tipična poteza nacionalizma je tudi obsesiven odnos do preteklosti. Ce igrajo vlogo zunanjega sovražnika Hrvati ali Italijani, pomenijo notranjega sovražnika komunistični zarotniki, ki pripravljajo ravanšo. Smešno je, ko med najbolj vnetimi kritiki prejšnjega režima ter med lovci na »rdeče« opaziš nekdanje partijske funkcionarje in celo člane pomembnih komitejev. Igra dokazuje, kako težka je pot v demokratične odnose in v pojmovanje naroda, ki ni obremenjeno z na-cionalisitčno ideologijo. Ce ima beseda levica še svoj smisel in mislim, da ga ima, čeprav se je v marsičem spremenil, je ta smisel tudi in predvsem v kritiki nacionalizma in populizma, ki je podzvrst nacionalizma. Izziv velja tudi za tiste, ki se ne prepoznavajo v levici, a jim liberalni pogledi preprečujejo, da bi se ogrevali za narodni ek-skluzivizem in za nacionalistično retoriko. Smo pred pomembnim kulturnim in političnim izzivom, ki pogojuje tudi življenje naše manjšine in ga ne smemo podcenjevati. PISMI UREDNIŠTVU Nemci priznali svojo krivdo Prav v obdobju, ko se v Italiji, v državi, ki je bila med agresorji fašistične osi Rim-Berlin-Tokio, torej med pobudniki tiste velikanske morije, ki je šla v zgodovino z imenom »druga svetovna vojna«, nekateri krogi, v popolni pozabi lastne krvave krivde, drznejo dvigniti obtožilni prst proti drugorodnim, se jim tudi Primorski dnevnik pridruži, kot da bi bil naš narod posvem brezmadežen. Pridruži se jim celo z izkrivljenimi argumenti. 12. januarja na prvi strani, v kratkem članku od rubriko‘pre-ganjanje Zidov, pisanje dnevnika Die Welt’ Primorski dnevnik piše: »Nemci nismo mogli vedeti, ker nas BBC ni obveščal...« Ker že 36 let sledim z izrednim zanimanjem poročanju tukajšnjih medijev o strašnih časih druge svetovne vojne, ki sem jih tudi sam zavestno doživljal, se mi je že sam naslov zdel nemogoč, ker ne odraža duha, v katerem poroča velika večina medijev, in še posebno ne meni dobro znanega dnevnika Die Welt. Preskrbel sem si torej časopis št. 9-2 in bral res dolg članek na treh stolpcih. Govori o problemih, ki so jih dejansko imeli Angleži s poročanjem o umorih Zidov in zakaj do leta 1942 tudi niso hoteh tega storiti. Proti koncu članka autor Gerhard Gundler postavi vprašanje: »Ce bi BBC pravočasno in z uradnim potrdilom poročal na prvem mestu o umorih Zidov, kdo ve, če bi se nacistom posrečilo obdržati pred svetovno javnostjo, ‘obratovanje* njihove fabrike smrti skoro do konca vojne«. In to je zelo daleč od tistega, kar se razbere iz Vašega naslova. Pa gremo naprej: v vašem članku »ogledalo« 15. januarja sem bral tudi nekaj, kar ne sme ostati brez pripomb. Ker sta oba članka izšla v tretjem koledarskem tednu, sem vzel v roke spored televizije in radia za isti teden. Brskal sem tudi po lokalnem dnevniku iz istega časa »Erlanger Nachrichten«, da bi razbral, kaj pišejo o nacionalizmu. Torej povsem normalen teden brez žalostnih obletnic nacionalistične strahovlade, ko se priložnostni članki in oddaje avtomatično pomnožijo. V televiziji sem našel 6 oddaj, med katerimi nadaljevanko »Hiders Helfer«, (Hitierjevi pomočniki). S tem v zvezi je tudi zanimivo predvajanje češkega dokumentarca o trpljenju češkega naroda med nacistično okupacjo. Po radiu sem našel samo dve oddaji z isto tematiko. V lokalnem dnevniku sem našel 6 člankov; enega v cerkvenem listu, s katerim so opozarjali na vrsto predavanj »Zeitzeugen des Nationalsozia-lismus« (priče nacionalnega socializma). Župnik Karl Kupfer, ki je med drugim krstil tudi našo hčer Valentino, je predaval o svojih spominih na čas nacističnega terorja. Ce torej gospod Ace Mermolja piše: »... ko so Italijani in Nemci skoraj povsem pozabih, da so bili s Hitierjem in Mussolinijem«, to velja samo za Italijane, za Nemce to enostavno ne drži! Cui prodest ta način poročanja? V prid manjšini ni! Zakaj pomaga Primorski dnevnik drugim netiti mržnjo do edinega naroda fašistične osi, ki je imel civilni pogum, da je preko svojih političnih predstavnikov, svojih medijev in cerkve priznal svojo krivdo, svojo krvavo krivdo, jasno, pošteno in brez ovinkov? Peter Merku Slovenščina na Pošti Spoštovani Odgovorni Urednik, dne 31.1.1997, kot znano, zapade rok za plačilo letne avtomobilske takse. Vsi italijanski državljani, ki pripadajo slovenski manjšini, imajo pravico, da plačajo omenjeno takso z rabo slovenskega jezika, ki je na Tržaškem enakovreden italijanskemu, kot pač dokazuje obstoj italijanskih šol s slovenskim učnim jezikom. To izhaja iz 3. in 6. člena Ustave, ter na podlagi zakona z dne 14.3.1977 št. 73, ki je ratificiral Pogodbo podpisano v Osimu dne 10.11.1975, v kateri 8. člen potrdi veljavnost Posebnega Statuta, ki je bil priložen Londonskemu Memorandumu podpisanemu dne 5.10.1954. Italija, tako v izjavah, kot v raznih dokumentih (zadnji primer je podpis pogodbe z Hrvaško o manjšinah) se je zmeraj zavzemala za najvišjo možno zaščito svojih manjšin. Ker za slovensko manjšino ne najde načina za dokončno ureditev, zaradi izrazitega protislovenskega vzdušja, ki obstaja že stoletja v Trstu, je potrebno, da smo prav mi Slovenci tisti, ki pomagamo Oblastem, da se odločijo omogočiti rabo slovenskega jezika povsod, kjer je predvideno (samostojno postavljanje dvojezičnih tabel na Krasu docet!). Zato obveščam rojake, naj skušajo plačati takso s položnico izpolnjeno v slovenščini na glavni Pošti. Pošta še zavrača plačila, ki so napisana v slovenščini. Uslužbenko je treba vprašati za potrdilo o razlogu za ne-sprejemanje plačila v slovenski obliki, ki ga ponavadi podpiše poštni funkcionar. Obenem pa je nujno, da se napravi prijavo na policijski poštni postaji, kjer se obrazloži dogodek. Temu mora slediti preiskava, zato je primerno dati čimveč podatkov o dogodku, podpisati in vprašati kopijo prijave (skupaj z poštnim potrdilom o nesprejemu). Ta dva dokumenta je treba držati v avtomobilu in v primem, da vas cestna policija, oziroma karabinjerji ali financarji ustavijo, pokažete omenjena dokumenta in potrdite, da ste hoteli plačati, ampak da Pošta ni hotela sprejeti, torej vsa krivda pade na poštno upravo, ki je nezakonito ukinila plačila v slovenski obliki, ker je zmeraj več Slovencev skušalo plačati v materinem jeziku. Glede na mojo osebno izkušnjo in tistih, ki že leta skušajo plačati v slovenščini, izhaja neizpodbitno dejstvo, da se prihrani nekaj denarja; drugič pa se izvaja demokratični pritisk na oblasti, da sprejmejo naš več kot tisočletni obstoj na teritoriju in se temu prilagodijo. Več ljudi bo pristopilo k iniciativi, bolj bo ta učinkovita in navsezadnje bomo tako pomagali Italiji, da vstopi v Evropo, sklicujoč se tudi na pozitiven odnos do Slovencev, ki ga moramo ustvariti z našim prizadevanjem za pravice, ki mora biti obširnejši od tistega negativnega prizadevanja, ki ga raznaša poslanec Menia in njegovi somišljeniki in la bi lahko že spadal v kršitev zakona št. 205/93, ki prepoveduje vsakršno etnično mržnjo. Kdor bi potreboval bolj podrobna navodila, lahko pokliče na številko 040-228779. S spoštovanjem Jože Ferluga BUONI DEL TESORO POL1ENNAL1 S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO M Triletne in petletne obveznice se koristijo od 1. januarja 1997 in zapadejo 1. januarja 2000 triletne in 1. januarja 2002 petletne. H Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letnol. julija in 1. januarja za vsako leto trajanja posojila. H Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 5,19% oziroma 5,46% letno. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. M Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. januarja. H Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem 1997; ob vplačilu (4. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. M Podrobnejše informacije nudi vaša banka. SINDIKALNI SEMINAR / ALPE JADRAN Tvorno soočanje za usklajevanje pravil Za večjo vlogo delavcev in za socialno zaščito Posnetek z včerajšnjega sindikalnega posveta na sedežu zavarovalnice Generali! DUNAJ / V POROČILU VLADE 0 Slovencih na Štajerskem niti besedice Oster protest CAN - Danes seja pododbora v Gradcu TRST - Vprašanje podjetij iz držav Evropske Unije, ki imajo svoje obrate tudi v drugih deželah in državah Alpe Jadrana postaja vse bolj aktualno; Čedalje večja je namreč potreba po Cim boljši zaščiti sindikalnih pravic delavcev v posameznih državah, zaradi Cesar je sindikalni odbor Alpe Jadrana priredil dvodnevni seminar, na katerem se je okrog 60 sindikalnih predstavnikov iz raznih držav in dežel soočalo o vprašanjih delavskih sindikalnih in Pogodbenih pravic. Včerajšnji seminar, ki je bil med dosedanjuni tovrstnimi pobudami sindikalnega odbora Alpe Jadran Se najbolj obiskan, pa je še Posebno važen, ker so se sindikalni predstavniki raznih držav in dežel lotih ^ktualnih vprašanj, ki so jih v prejšnjih dneh izpo-stavili tržaški župan Illy ter združenja delodajalcev iz P-JK in Veneta: pri tem gre predvsem za vprašanje razlike stroškov, ki jih Podjetja imajo v raznih državah Alpe Jadrana, gre pa tudi za vprašanje cene dela. Postavlja se torej potreba -kot je podčrtal elan tajništva sindikalnega odbora Alpe Jadran Roberto Treu-po vse večjem informiranju med sindikalnimi organizacijami posameznih držav glede pravic delavcev, predvsem pa glede homogenosti teh pravic. Na osnovi izkušenj tistih podjetij, ki so že investirala na Vzhodu se je namreč videlo, da so tamkajšnji produktivni sistemi v številnih primerih neučinkoviti, kar občutno vpliva na samo proizvodnjo. Važno pa je tudi vprašanje varnosti pri delu, ki je sicer že bila dosežena, kjer so sindikati posegli. Pomenljivo pa je tudi, je še podčrtal Treu, da so na sindikalnem seminarju sodelovale tudi Trgovinska zbornica, Dežela in zavarovalnica Generali, kar jasno kaže, da se mo- ra celoten deželni proizvodni sistem soočiti s temi vprašanji. Včerajšnje soočanje o sindikalnih sistemih v državah članicah Alpe Jadrana pa je bilo po več letih prvo, na katerem se je razpravljalo o konkretnih vprašanjih. Upravljanje tržišča dela in vsklajevanje normativov sta namreC vprašanji - kot je dejal deželni odbornik Lodovico Sonego - ki se jih bo dežela lotila tudi v sodelovanju s sodednjimi državami, tržaški župan Riccardo Illy pa je med drugim podčrtal, da se Trst vestno pripravlja na nove izzive; izrazil je tu- di upanje, da bi Trst izkoristil ponujene možnosti in pa postopni razvoj v sosednjih državah, kar bo prav gotovo pozitivno vplivalo na reševanje problemov mesta. Sodelovanje na mednarodni ravni je podprl tudi predstavik slovenskih sindikatov iz Kopra Jadran Calja, kr je med drugim podrobno orisal odnose med sindikati in delodajalci v Sloveniji. Sicer pa so mednarodno sodelovanje med sindikati, predvsem pa okvire dela, v katerih mora sindikat delati, v razpravi podprli prav vsi razpravljala. DUNAJ/GRADEC -Slovenci na avstrj-skem Štajerskem za avstrijsko zvezno vlado politično oCitno ne obstajajo veC. V najnovejškem poročilu avstrijske zvezne vlade Organizaciji združenih narodov (OZN) glede »zaščite narodnostnih skupnosti v Republiki Avstriji v letu 1996« ta narodnostna skupnost, ki je izrecno navedena v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, namreC niti ni veC omenjena. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju, koroški Slovenec Marjan Pipp, je to dejstvo v izjavi za tisk moCno kritiziral. Poudaril je, da gre za »skrajni primer neupoštevanja manjšinskih pravic v Avstriji«. »Center za manjšine bo tako ravnanje obsodil na avstrijski kot tudi na mednarodni ravni,« je dejal Pipp in napovedal, da bo poskus Avstrije, da bi se v mednarodni javnosti predstavljala kot država, ki vzgleno urejuje probleme svojih manjšin, spodletel. Pipp je ob tem tudi opozoril, da sta tako CAN kot tudi društvo štajerskih Slovencev »Člen 7« že pozvala Republiko Slovenijo, naj le-ta aktivno posreduje pri avstrijskih oblasteh glede dokončnega uradnega priznanja te narodnostne skupnosti. CAN s tem v zvezi kritizira, da Urad štajerske deželne vlade še naprej noCe priznati obstoja slovenske manjšine na Štajerskem, zadržanje uradnih političnih krogov na Štajerskem pa pa da le še pospešuje asimilacijo slovenske manjšine v tej avstrijski zvezni deželi. Vprašanje obstoja in pravic slovenske manjšine na Štajerskem je prav danes spet na dnevnem redu seje pododbora štajerskega deželnega zbora. Ali bodo stranke spremenile svojo dosedanjo politiko in storile korak v pravilno smer, je - sodec po najnovejših izjavah politikov deželnega zbora -nadvse vprašljivo. Ivan Lukan Danes podpis sporazuma o etnični RTV KOPER (STA) - V Kopru bodo danes v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija Peter Mori in direktorja RTV programov za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, Antonio Rocco in San-dor Szunyog, podpisali Evropski sporazum o etnični radioteleviziji, so sporočili iz Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria RTV Slovenije. S tem sporazumom bodo storjeni prvi koraki na poti k pomembni obliki mednarodnega sodelovanja, ki želi v okviru etnične RTV pripomoči k uveljavljanju in zaščiti manjšin in njihove kulture, dodajajo v sporočilu. Slovesnosti se bodo kot gostje udeležili tudi glavni urednik slovenskega programa ORF Celovec Mirko Bogataj. pobudnik ustanovitvenega kongresa evropske etnične RTV in predsednik njene zveze, predsednik sveta RTV Slovenija Vojko Stopar ter pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija za mednarodno sodelovanje Boris Bergant. MINFORMACIJA MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO / ZA KANDIDATE IZ ZAMEJSTVA BREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA Pogoji podiplomskega študija in pridobitev štipendij v R. Sloveniji Ministrstvo za Šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akade-rnijah, fakultetah in visokih strokovnih Šolah, omogoča pa se tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v R Sloveniji. V študijskem letu 96/97 štipendiramo JI študentov s Tržaškega, 4 z Goriškega in 1 iz Benečije v Italiji, 1 iz Porabja na Madžarskem, 2 s Koroškega in 1 iz Istre z Reko. 1. POGOJ ZA DODIPLOMSKI ŠTUDIJ V R SLOVENIJI: 1. Kandidati, ki se v Studijskem letu visokošolskem zavodu v R Sloveniji, se morajo do 8. marca 1997 prijaviti z obrazcem »Prva prijava za vpis v 1. letnik« visokošoskih zavodov v R Sloveniji (obrazec 1, 71.1), ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. V prijavi po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1997/98« izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi in tretji Studijski program bosta upoštevana, Ce bo za Studijski program naveden na prvem mestu sprejet sklep o omejitvi vpisa ali se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali psihofizična sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-informacijski službi samo ENO »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik«, ne glede na to, Ce bodo v njej navedli studijske programe različnih univerz oz. visokošolskih zavodov. V času od 15. januarja do 8. marca iolski prijavno-informacijski službi - in sicer glede na to, Ce so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli studijske ] visokošolski zavoc na sledeči naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Maribom, Razlagova 22, 2000 Maribor (tel. 062/221-543) - Ce pa so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli studijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod, pa na sledeči naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba. Univerza v Ljubljani, p.p. 52.., 1001 Ljubljana (tel. 061/213-316). 2. Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v R Sloveniji (Ur. 1. š. 5/94) se lahko le-teh vpiše do 5 % od razpisanega števila Studijskih mest za posamezni program ali smer, pri Čemer je najmanj 2, 5 % prostih mest namenjenih Slovencem brez slovenskega državljanstva, kar pomeni, da je zanje »rezervirano« določeno število prostih mest nudi tam, kjer za državljane R Slovenije velja »numerus clusus«. Ce število prijavljenih presega zgoraj navedeno »kvoto«, se kandidati izberajo znotraj »kvote« v skladu z merili, ki veljajo za državljane R Slovenije. Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, m krajinske arhitekture), Naravoslovno-tenniški fakulteti (Studijski programi na oddelku za tekstilstvo), Pedagoški fakulteti (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki za preizkus nadarjenosti so navedeni v »Razpisu za vpis v Studijskem letu 1997/98«, ki ga dobite na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici, slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji ter Višji Soli za gospodarske poklice na Koroškem in pri pedagoški svetovalki za Porabje, prof. Valeriji Perger. 3. O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik« bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz zamejstva, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Ljubljani ali pa samostojen visokošolski zavod, najkasneje do 15. julija 1997 Komisiji za študij tujih državljanov na Univerzi v Ljubljani predložijo sledeče: - prošnjo (obrazec dobite v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12,1000 Ljubljana, tel.: 1254055 int. 233 ah v službi za mednarodno sodelovanje Ministrtsva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, tel.: 13-23-255 ali 322-776, g. Roman M. Gruden) - overjeno fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju . - overjeno fotokopijo spričevala zadnjih dveh letnikov srednješolskega izobraževanja - nostrifikacijsko odločbo ali potidilo o nostrifikacijskem postopku - potrdilo o državljanstvu ali overjeno fotokopijo potnega Usta - potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, Ce kandidat ni zaključil šole s slovenskim učnim jezikom - zdravniško spričevalo, opravljeno v Študentski ambulanti na Aškerčevi 4 v Ljubljani ali izdano s strani slovenskega zdravnika v zamejstvu (napisano v slovenščini) Komisija za študij tujih državljanov bo dati prejeli po pošti. S soglasjem, originalnimi spričevali in vsem ostalim potrebnim za vpis (razvidno iz razpisa, točka »XIV, Vpis«), se bodo lahko zainteresirani na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1997. Kandidati lahko dobijo informacije v zvezi s tem postopkom pri Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, tel.: 1254055 int. 233) in v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6,1000 Ljubljana (tel.: 13-23-225 ah 322-776, g. Roman M. Gruden). Kandidati, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa naj najkasneje do 15. julija 1997 Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru predložijo prej naveden seznam dokumentov. Zinteresirani se bodo na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1997. Kandidati lahko dobijo podrobne informacije in navodila v zvezi s tem postopkom na Centru za mednarodno sodelovanje Univeze v Mariboru, Krekova 2, 2000 Maribor (tel. 062/223-611) in v Službi za mednarodno sodelovanje Min-strstva za šostvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.: 061/13-23-225 ah 322-776), g. Roman M. Gruden). 4. Pred vpisom na visokošolske zvode pričevalo di osnovnošolskem izobraževanju nostrificirati. Vsa pojasnila v zvezi z nostrifikacijo daje Ministrstvo za šolstvo in šport, Aškerčeva 7,1000 Ljubljana (tel.: 061/1769-500), ga. Polonca Miklavec-Valencic). Zato vsem, ki se nameravajo v naslednjem študijskem letu vpisati na visokošolske zavode slovenskih univerz in v slovenske srednje šole, svetujemo, da CIM PREJ stopijo v stik z navedenim naslovomom in pošljejo vse potrebno za nostrifikacijo. H. POGOJ ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE V R SLOVENIJI: Študenti iz zamejstva lahko dobijo štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport za redni študij v R Sloveniji. V ta namen morajo do najkasneje 30. junija 1997 poslati prijavo na Ministrstvo za šolstvo in šport in sicer Službi za mednarodno sodelovanje, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.: 061/ 13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden). Prijava mora obsegati: - lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija ipd.) in življenjepisnem (z opisom dosedanjega šolanja) - priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij v zamejstvu - potrdilo o državljanstvu ah fotokopijo potnega lista - fotokopijo rojstnega hsta - fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolsKem izobraževanju Druga možnost je da zamejski študenti izkoristijo polletno ah enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od italijanskih, avstrijskih ah madžarsldh univerz. Doslej so te štipendije izkoristiti predvsem študenti, ki so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem študirali slavistiko ah katero od nacionalnih ved ter so med pol ah enoletnim študijem v Ljubljani (kot »gostujoči študenti«) izpopolnjevali svoje znanje oz. pripravljali svoje diplomsko delo. Za to vrsto štipendiranja naj kandidat k zgoraj navedemu priloži še priporočilo fakultetnega profesorja. Ih. BIVANJE V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH: Študenti iz zamejstva imajo prednost pri spejemu v študentske domove. Tako naj kandidat, ki bi rad, da mu Ministrstvo za šolstvo in šport ZAGOTOVI mesto v študentskem naselju, to JASNO navede v PROŠNJI ZA ŠTIPENDIJO. Vsakršno naknadno posredovanje bo onemogočeno zaradi že oddanih ležišč. Kandidati lahko vsa dodatna pojasnila v zvezi z zgoraj navedenim dobijo v Službi za medanrodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel. 061/13-23-225 ah 322-776, g. Roman M. Gruden). Za vse dodatne informacije v zvezi s študijem ali štipendijami, naj se kandidati obrnejo na naslove navedene po posameznih točkah. Informacije o pogojih dodiplomskega študija in o pridobitvi štipendije za kan-didaate iz zamejstva, Razpis za vpis v prvi letnik v študijksem letu 1997/98 in nekatere druge koristne infromacije o Studi juv Slovenijo so dosegljivi tudi preko INTERNETA, naslove baze podatkov je: http://stipend.mss.edus.si Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo in ustrezno izbiro na-dalnje študijske poti. Ministrstvo za šolstvo in šport Služba za mednarodno sodelovanje Sreda. 29. januarja 1997 TRST POLIHKA / SKUPŽCINA SPREJELA ZAHTEVO SVETOVALCEV NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA Pokrajinska uprava civilna stranka v rimskem sodnem postopku o fojbah Svetovalci DSL LS, TS 2000 in SSk se niso udeležili glasovanja - SKR je bila odločno proti sklepu Pokrajinski svet je pooblastil predsednika Renza Codarina, da se predstavi kot civilna stranka v sodnem postopku o fojbah, ki ga v Rimu vodi tožilec Giuseppe Pititto. Skupščina je sprejela zahtevo Nacionalnega zavezništva, ki je doživela podporo vseh svetovalcev Pola svoboščin, svetovalca SKP Dennis Visioli in Bruna Zorzini Spetič sta glasovala proti, vsi predstavniki koalicije Oljke (DSL, Ljudska stranka, TS 2000 in Slovenska skupnost) in ligaš Mario Bus-sani pa se niso udeležili glasovanja. Sklep Codarina in somišljenikov - mimo vseh juridičnih utemeljitev, da o zgodovinskih sploh ne govorimo -predstavlja Cisto politično dejanje. Novi voditelji Pokrajine so hoteli prehiteti tudi rimskega sodnika za predhodne preiskave, ki se bo v prihodnjih dneh izrekel o zahtevi po sojenju treh priletnih hrvaških državljanov. Stališče, ki ga je osvojil pokrajinski svet, popolnoma osvaja teze rimskega tožilca, da so bile fojbe genocid nad italijanskim na- rodom in primer etničnega Čiščenja. Te trditve je Finijeva stranka, ki usmerja Codarinovo koalicijo, skušala nekoliko ublažiti med razpravo; v to smer se je trudila tudi bivša poslanka Marucci Vascon (Forza Italia), ki je govorila o potrebi po spravi in sožitju. Zaradi »gasilske vloge« nekdanjih demokristjanov in FI je bila razprava dokaj umirjena, vsebina odobrene resolucije pa je na koncu ostala nespremenjena. Da na Pokrajini »poveljujejo« Fini j e vi pristaši priCa že dejstvo, da je zahtevo po vključitvi uprave v sodni postopek utemeljil Codarin, ki je šele med debato priznal »lapsus« in predal besedo svetovalcu NZ. Predsednik je povedal, da mu je občinski tajnik že sporočil, da se lahko Pokrajina predstavi kot civilna stranka, kar sodi v njene predvsem moralne dolžnosti in obveze do sorodnikov ljudi, ki so umrli v fojbah. Opozicija (ligaš Bussa-ni se ni oglasil v razpravi) je skupno osporavala zahtevi desnice, ki enostran- POSEG BERDONA tSSK) Za mestne redarje samo angleščina Kaj pa slovenščina? Skrb za odjemalce onkraj meje Illyjev občinski odbor je s sklepom št. 2603 iz dne 18. decembra lanskega leta odobril znesek 14 milijonov 630 tisoč lir, s katerim bo v kratkem finansiral teCaj angleškega jezika za mestne redarje. To je spodbudilo svetovalca Andreja Berdona (SSk-Zavez-ništvo za Trst), da je županu v zvezi s tem sklepom predložil svetovalsko vprašanje, o katerem bo tekla beseda na eni izmed prihodnjih občinski sej. Berdon uvodoma ugotavlja, da gre v zvezi z angelšCino nedvomno za koristno potezo mestne uprave, ki bo prispevala k okrepitvi kulturnega znanja občinskih uslužbencev in k boljšemu javnemu imidžu občinske uprave. V Trst pa stalno zahajajo odjemalci iz sosednje Slovenije in Hrvaške, ki, razen izjem, navadno ne poznajo angleščine. Ker je na Tržaškem slovenska manjšina avtohotona in zgodovinsko naseljena skupnost, ki še ni ustrezno zakonsko zaščitena, bi bilo gotovo koristneje, da bi se mestni redarji namesto angleščine naučili vsaj osnove slovenščine. Berdonu namreč ni jasno, s kom naj bi se redarji sploh pogovarjali v angleščini. Znanje slovenščine bi pomagalo redarjem, da se boljše znajdejo v odnosih s kupci iz sosednje države; teCaj slovenskega jezika pa bi nedvomno predstavljal nadaljnji korak na poti politike odpiranja, ki jo sedanja občinska uprava dosle-do vodi v odnosu do občanov slovenske narodnosti. Od tod Berdonova zahteva po županovem pojasnilu oziroma odgovoru na eni izmed prihodnjih sej mestne skupščine. V zvezi s ponedeljkovo sejo občinskega sveta pa gre beležiti dokaj polemično stališče Zelene liste, ki negativno ocenjuje stališča odbornice On-dine Barduzzi v zvezi z vprašanjem Kraškega parka. Zeleni očitajo upraviteljici, da se je glede tega vprašanja enostavno umila roke, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. Temu naj dodamo, da bo Konferenca krajevnih uprav, ki ima nalogo določiti zaščitena območja, zasedala 10. februarja. sko tolmači zgodovino in »pozablja« na fašistični in nacistični teror. Na koncu pa sta se leva sredina in Komunistična prenova odločili za različni politični stališči: Visioli in Speticeva sta glasovala proti in brezkompromisno obsodila ravnanje večine, Oljka pa ni hotela glasovati o sklepu, ki po njenem prepričanju ne bo prispeval ne k spravi in še manj k objektivnemu poznavanju zgodovine. Načelnik DSL Dino Fonda, ki je pohvalil »trezne besede« poslanke Vasconove in tudi določeno umirjenost soočenja, je desnici očital enostransko ocenjevanje vojnih in povojnih dogajanj. Odgovornosti, da je demagogija doslej prevečkrat prevladala nad zgodovino, pa nosi po njegovem tudi levica, ki je kolektivno skušala odstraniti iz svoje zavesti pojav fojb. Omenil je, da so se pred nedavnim vsi okoliški župani poklonili žrtvam fojb. Sprava ne pomeni enačenja zgodovinskih odgovornosti, stališče Pokrajine bo bolj škodilo, kot koristilo. Visioli (SKP) je dokument NZ primerjal filmu, ki pa ga gledalcem ponujajo le v drugem delu, medtem ko se je glavnina zgodbe odvijala v prvem. Pri fojbah ni šlo za genocid, kot meni desnica, ki Čustva in spomine izkorišča v politične namene. Po tej poti ne bomo prišli nikamor. Koristneje bi bilo, da bi Pokrajina nekaj konkretnega naredila za objektivnejšo in treznejšo oceno zgodovine, zato predstavlja to soočenje izgubljeno priložnost. Slovenci: skupne ocene, različni politični zaključki Slovenski svetovalci so med razpravo o fojbah zagovarjali kolikor toliko skupna stališča, na koncu razprave pa so povzeli različne zaključke. Bruna Zorzini Spetič (SKP) je glasovala proti stališču Nacionalnega zavezništva, ostali trije - Willy Mikac in Igor Gabrovec od DSL ter Vladimir Vremec (SSk) - so se formalno vzdržali pred glasovanjem, kar pomeni, da se ga niso udeležili. Speticeva, Mikac in Vremec so se oglasili v debati, Gabrovec pa ne, Čeprav je bil do zadnjega neodločen, kaj pravzaprav narediti. Ali glasovati proti ali pa bojkotirati volitve, kar je tudi naredil, a le iz politične lojalnosti, kot nam je povedal, do DSL ih do koalicije Oljke, medtem ko bi najbrž njegovi volilci pričakovali odločnejša stališča. Speticeva je poudarila, da je dokument Finijeve stranke popolnoma izbrisal dvajsetletni fašistični teror, kar je nesprejemljivo in obsodbe vredno. Gre za golo propagando v podporo Pitittovih tez in njegovi preiskavi, ki ima veliko pomanjljivosti ter sodi v jasne politične okvire. Ce bo Pokrajina nadaljevala po tej poti, si od nje, kot Slovenci in demokrati, lahko pričakujemo samo negativne sklepe. Svetovalka SKP je os- Willy Mikac (DSL) poravala oceni, da so bile fojbe genocid in etnično Čiščenje na račun italijanskega naroda. Vsa dogajanja je treba uokviriti v toCne zgodovinske razsežnosti, javne uprave - v tem primeru Provinca -morajo spodbujati kulturo sožitja in dialoga. Codarin pa je ob prvi pomembnejši preizkušnji takoj pokazal svoje pravo lice ter dokazal svojo politično in ideološko pristranskost. Tudi Vremec je konte-stiral trditev, da so bile fojbe genocid in etnično čiščenje. Navedel je primer Slovencev, ki so po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 vsestransko pomagali italijanskim vojakom na begu domov. Po njegovem so fojbe stvar določenega Bruna Zorzini Spetič (SKP) ideološkega obdobja ter totalitarnih ekcesov. Pokrajina bi morala biti ob teh vprašanjih zelo previdna in bi se morala ob takih odločitvah predhodno posvetovati z zgodovinarji. Predstavnik Slovenske skupnosti podpira prizadevanja za spravo, ki pa ne morejo biti enostranska, tako da se samo ena stran - kot zahteva tržaška desnica - kesa svojih dejanj oziroma grehov. Vremec je kot primer obsojestranske in poštene sprave omenil dialog med Nemčijo in Slovaško (Kohl-Klaus), odgovornosti za fojbe pa ni mogoče naprtiti slovenskemu narodu. Predsednika Codarina je opozoril, da je predsednik vseh prebivalcev p okra j i- Vladimir Vremec (SSk) ne in ne samo enega dela. Mikacu se upira kakršno koli politično izkoriščanje zgodovine, zato je po njegovem popolnoma odveč, da se je Pokrajina spustila v tako tvegano ocenjevanje zgodovine, ki je vrh tega v tein primeru enostransko. Medijska kampanja o fojbah ni obrodila nic koristnega in tudi ta poteza Nacionalnega zavezništva bo pustila za sabo le polemike ter slabo kri-Zgodovina in tudi pravica (glej Pitittovo preiskavo) sta doslej izgubili nekaj edinstvenih priložnosti na poti odkrivanja resnice. Tudi svetovalec DSL je, podobno kot Speticeva in Vremec, opozoril Codarina na njegove velike odgovornosti na področju sožitja. V KNJIGARNI IN PER TAT / PREDSTAVITEV NOVE RAZISKAVE O FOJBAH Kritična analiza Pirinove knjige »Sklicali smo javno konferenco, da dokažemo “resnost” študije Marca Pi-rine o fojbah, ki je pred kratkim izdal knjigo Geno-cidio!« S tem uvodom je zaCela svoj poseg Claudia Černigoj na javni debati, ki jo je sklical neodvisni informativni Časopis “La nuova Alabarda” v ponedeljek zvečer v knjigarni “In der Tat” in katere sta se udeležila tudi Peter Beh-rens in Samo Pahor. Glede na dejstvo, da se rimski javni tožilec Pititto za svojo preiskavo o fojbah (v kateri zahteva sodni postopek proti trem, priletnim hrvaškim državljanom) poslužuje tudi Pirinove raziskave, so se odločili za “proti-raziskavo”, »da bi ne prišlo do sodnih napak. Problem je paC v tem, da bi lahko obsodili nedolžne ljudi!« (»Ne gre pozabiti, da je preiskava stekla po prijavi, ki jo je vložil bivši elan prostozidarske lože P2 odvetnik Sinagra, ki je izbral Pirino kot svojega kozulenta za zgodovino...)« Za novo raziskavo (iz tehničnih razlogov so se omejili samo na tržaško območje) so dalj Časa primerjali razne zgodovinske tekste. Po šestih mesecih dela so tako ugotovili, da so v Pirinovi knjigi podatki za 64% zgrešeni. Na seznamu knjige “Genoci-dio” je 1458 imen ljudi, ki naj bi končali v fojbah. Z novo študijo so dokazali, da je 939 imen lažnih. Nekatera imena se večkrat ponavljajo ah so slabo prepisana (npr. De Sano in Sano, Dragan Gisella in Cian Gisella - gre namreč za isti osebi v dveh verzijah), nekateri so umrli iz povsem različnih razlogov (8 ljudi je bilo npr. pregnanih v nacistične lagerje, 11 ese-sovcev so ustrelili pri Lipi 8. 2. 1945, dva elana Stef-fejeve tolpe sta umrla med poskusom bega, ko ju je jugoslovanska policija peljala proti Ljubljani na proces; v Pirinovem seznamu je tudi Sergio Fonda Savio, ki so ga ubili nacisti, so pa tudi elani “Guardie civiche”, ki so umrli med bombardiranjem ah v vojaških posegih...), nekaj je imen, ki se nanašajo na druga področja (Černigoj Lembo je na sez- namu ljudi, ki so končati v istrskih fojbah, Corsi Ac-corsio je pogrešan v okolici Zagreba itd.), nekaj ljudi se je vrnilo domov iz lagerjev (Pece Rafiaele, Tassan Curie Guido idr. so Se živi!), o nekaterih pa ni dovolj podatkov, da so v resnici umrli. S tem v zvezi so nam posredovali tudi toCne številke, in sicer: ponavljajoča se imena - 44 (3% napačnih informacij); izumrh iz drugih razlogov -274 (18%); druga področja - 259 (18%); vrnitev domov - 143 (10%); brez za-dostnihpodatkov - 219 (15%). »Ce torej rimsko sodstvo vzame v poštev Pirinove podatke, se mi naježijo lasje!« je dodala Černigojeva, ki je obsodila tukajšnji in državni tisk, da o tein stalno molči in zaključila z ugotovitvijo, da kar zadeva tržaško pokrajino »ni absolutno mogoCe govoriti o genocidu!« Aljoša Gašperlin OBLETNICA / TRI LETA PO TRAGEDIJI V MOSTARJU DEŽELA / JAMSTVENI ORGANIZEM Ota, Luchetta, DAngelo ostali trdno v spominu Maša zadušnica v Borštu - Oddaja na vsedržavni TV Poročilo varuha mladoletnih Delo je začel lani ob izteku poletja V Borštu in v Trstu so se včeraj spomnili SaSe Ota, Andrea Luchette in Dana D’Angela, elanov televizijske ekipe RAI, ki jih je pred tremi leti v Mostarju ubila granata. Ota Luchetta in D’Angelo so odpotovah v Mostar, da bi Pripravili reportažo o Življenju v vzhodnem, muslimanskem predelu mesta Uspelo jim je priti do vzhodnega dela, obiskali so bolnišnico, med snemanjem otroka pred vhodom v bolnišnico pa je mednje priletela hrvaška granata in vse tri ubila, medtem ko je ostal petletni plavolasi Zlatko, ki ga je Sasa snemal, dejansko nepoškodovan. Tri leta po tragediji v Mostarju je spomin na Oto, Luchetto in D’Angela Se vedno živ. V Borštu je Saša Ota bila sinoči maša zadušnica zai Saša, ki so se je ob njegovih naj dražjih in sorodnikih udeležili tudi Številni domačini. V Trstu so se spomnili trojice s cerkve- Marco Luchetta nim obredom v cerkvi pri Starem sv. Antonu. Vsedržavna televizija RAI je tragediji izpred treh let posvetila posebno oddajo, slovenski TV dnevnik pa Dario D'Angelo je oddolžil spominu kolegov s tremi prispevki, med katerimi so bili tudi umetniški posnetki, ki jih je SaSa Ota posnel na Rilkejev! pešpoti. Na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu, ki ji je predsedoval predsednik skupščine Roberto Antonione, je javni varuh mladoletnih v Furlaniji Julijski krajini dr. Francesco Milanese v prisotnosti prod-predsednika deželne vlade Micheleja Degrassija predstavil delo, ki ga je opravil v prvih 13 tednih. Orisal je dejavnost tega jamstvenega organizma, ki je začel delovati ob izteku lanskega poletja in ki ne omeji svojega dela le na socio-skrbstvene probleme, ampak se lahko celovito loti reševanja socialnih ter individualnih problemov, ki zadevajo pravice mladoletnih. Varuh mladoletnih dr. Milanese je začel delovati 16. septembra lani; njegovo poročilo (v 8 poglavjih, ki jih dopolnjujejo številni dokumenti) izpostavlja njegovo dosedanjo dejavnost in jo analizira v posameznih pristojnostih; poleg tega predstavlja vrsto pobud, ki so z njimi povezane in bile uresničene s koordiniranjem dela različnih osebkov. Dva načrta zadevata -skupno z Anci- izobraževanje upraviteljev in upravnega osebja krajevnih uprav, ki delajo za varstvo mladoletnih. Tretji načrt zadeva mladoletniško delo z izrecno prošnjo deželnemu svetu, odboru in agenciji dela za stalno monitoražo usmerjanja v delo mladoletnih, ki imajo manj kot 18 let. Drugi posegi zadevajo kakovost služb in zaščito zdravja, sistem mednarodnih posi-novljenj, zaščito pravice do rezerviranosti preko tiska o novicah, ki zadevajo mladoletne, tako v korespondenci med različnimi ustanovami, kot pri dostopu do listin krajevnih uprav. Med cilji, ki jih je treba zasledovati, so tudi ustanovitev deželnega observatorija o stanju mladoletnih ter observatorija o sredstvih javnega obveščanja, koordiniranje pristojnosti, ki zadevajo mladoletne ter priredbo deželne konference o pravicah mladoletnih. Nasa dežela je skupno z Venetom med prvimi, ki je uvedla varuha mladoletnih; obstajajo pa še odprti problemi, ki narekujejo normativne prilagoditve in pa izdelavo predlogov za izboljšanje dela varuha mladoletnih. KROŽEK MIANI / POBUDA VEČER V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Sofri: »pomilostitev« po faksu Pred leti je bil večkrat gost tržaškega kulturnega krožka Z Bratužem po »poli gradov« Adriano Sofri je pred leti v Sarajevu potožil Miranu Hrovatinu, da mu je odpovedala baterija televizijske kamere, s katero je snemal dogodke v mučeniškem mestu, in da nove baterije ni mogel iztakniti. Naslednje jutro je Miran potrkal na vrata njegove hotelske sobe in mu pomolil baterijo. Kje jo je dobil, ni povedal. Rekel je le, da se veseli odhoda iz mrzlega Sarajeva v vročo Somalijo... Ta je bil le eden od spominov, ki ga je A-driano Sofri v Trstu obudil predsedniku Krožka Miani Mauriziu Fogarju. Nekdanji voditelj skupine Lotta conti-nua je bil večkrat gost Mianija: leta 1990, po prvi obsodbi na procesu o umoru policijskega komisarja Calabresija, je predstavil knjigo Me-moria; dve leti kasneje je bila na vrsti druga knjiga, Le prigioni degli altri, o 40 dneh, ki jih je prebil v zaporu; nazadnje je prispel z Zlatkom Dizdarevičem z Oslobodenja, da bi podprl sarajevski- dnevnik. Adriano Sofri je bil torej povezan s Trstom ali vsaj delom Trsta. Po njegovi dokončni obsodbi na 22 let zapora je včeraj prav Krožek Miani priredil nekakšen solidarnostni večer za Sofrija, katerega namen je bil spodbuditi dr-žavljanje, naj pišejo predsedniku republike Scalfaru s prošnjo za pomilostitev treh obtoženih: Sofrija, Bom-pressija in Pietrostefa-nija. Zainteresirani lahko pošljejo prošnjo Os-carju Luigiju Scalfaru, naslovljeno na predsedstvo republike, po telefaksu, in sicer na številko 06/46992261. V ponedeljek, 27. t.m., je bil gost Društva slovenskih izobražencev Branko Bratuž, ki je s pomočjo diapozitivov prikazal t.i. »pot gradov«. Branko Bratuž, sicer Vipavec po rodu, a bivajoč v Kopru, se ukvarja s planinstvom, točneje s t.i. »obalnim planinstvom«. V tem primeru je šlo za prikaz pohoda po planinski poti v zaledju Kopra in po krajih, hribih in vaseh, ki se tam nahajajo (Hrastovljah, Podpeči, Kubedu, Zani-gradu, Cmem kalu, Tinjanu itd.). »Pot gradov«, ki jo je Brtuž prikazal z diapozitivi, je torej krožna pot skozi te kraje, kjer lahko odkriješ marsikatero skorajda nepoznano zgodovinsko in umetniško zanimivost oz. najavno lepoto. V številnih primerih si človek lahko ogleda utrjene kraje iz različnih obdobij, od prazgodovinskih gradišč do beneških utrdb (od tu »pot gradov«). Udeleženci so si v dobrih dveh urah ogledali kakih 300 posnetkov, ki so nastajali v obdobju kakih petnajstih let. Poleg občudovanja za raznovrstne zanimivosti pa človeka preveva tudi žalosten občutek, da mnoge vasi, ki se nahajajo v zaledju Kopra oz. pod t.i. Kraškim robom, propadajo. Prebivalcev je vedno manj, nekatere vasi so popolnoma prazne in hiše razpadajo. Tudi narava je v nekaterih krajih načeta. Za to, je dejal gost, smo odgovorni tudi mi. 1.2. BARKOVLJE / V NEDELJO PROSLAVILI DAN KULTURE NOVICE S pozornostjo do mladih Slovensko kulturno društvo Barkovlje je letos prvo proslavilo Dan slovenske kulture. V nedeljo popoldne je namreč na sedežu Tržaškega pomorskega društva Sirena priredilo Prešernovo proslavo, ki je bila z vsebinskega vidika zasnovana predvsem kot prireditev mladih in domačih ustvarjalcev (foto KROMA). Najprej so prišli na vrsto najmlajši, tokrat so jih zastopali člani otroškega zbora »Kresnice« od Sv. Ivana, ki so pod vodstvom sestre Karmen zapeli pet pesmic. Najmlajšim je namenjena tudi pesniška zbirka domače avtorice Brune Marije Pertot Pesmi iz pipe. O knjigi in avtorici je spregovorila Lučka Susič, barkovljan-ski osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol iz Rojana in z Opčin so številnim zbranim podali nekaj pesmi iz knjige. Njihovo podajanje je dopolnjevalo predvajanje diapozitivov z ilustracijami Jasne Merku, za kar je poskrbela avtorica sama. Knjigo namreč bogatijo lepe ilustracije Jasne Merku, ki so seveda v povečavi lepo prišle do izraza. V kulturnem programu je sodeloval še zbor Resonet, ki je pod vodst- vom Aleksandre Pertot in ob sodelovanju vseh pri-stonih sklenil »uradni« del prireditve. Priložnostno misel na nedeljski prireditvi je podala Lida Turk, ki je s spodbudnimi besedami znala v prisotnih vzbuditi nekaj prepotrebnega optimizma. Med drugim je naglasila, da današnji trenutek za Slovence v Italiji ni posebno svetel, ker je vsepovsod veliko težav. Vendar pa so se že večkrat znašli v velikih težavah, ki pa so jih doslej vselej znali prebresti. Srečanje v Domu Brdina za Kraški pust V Domu Brdina bo nocoj ob 20.30 zadnji informativni sestanek pred letošnjim jubilejnim 30. kraškim pustom. Odbor ima že vse podatke o sodelujočih vozovih. To so: Doberdob (z vozov Vakarena), Medja vas (Bravehart), Sempolaj (Loterija), Praprot (naslov ostaja še skrivnost...), Križ (Ma kam graju naša kuže), Salež-Zgonik (kot Praprot), Opčine (Itak plačamo mi), Bazovica (kot Praprot in Salež-Zgonik) ter gostujoči voz iz Staranzana (Tropicana). Doslej se jeprija-vilo tudi 7 skupin mask, in sicer Banjoleros de Mehiko, Jabadabadu, Cerovlje-Mavhinje, Costa-lunga, Združene vasi, Gročana in Sklad Mitje Cuka. Sporočilo SDGZ v zvezi z davkom na reklamne napise Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu opozarja vse člane in druga podjetja, da podjetje AGIAP, ki spet pobira davke na reklamne napise obratov v tržaški občini, ni poslalo letos domov poštnih obrazcev za plačilo davka. Rok plačila zapade v četrtek, 30. januarja. Vsi zainteresirani si morajo predhodno priskrbeti posebne obrazce na sedežu podjetja AGIAP v Ul. Martiti della Liberta 3/A (tel. 363705), od 8.15 do 12. ure ali na postnih izpostavah v ulicah Pascoli 16, Marconi 5 in Mantegna 5. Samo na te obrazce, ki so na razpolago tudi na Združenju, naj podjetja zapišejo zneske, ki so jih plačali lani, ter poravnajo davek pravočasno do četrtka. Za informacije je na razpolago tajništvo SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. ______UMESTITVENA SEJA UPRAVNEGA ODBORA_ Drago Štoka potrjen za predsednika GM Odbor potrdil osamosvojitev od obeh krovnih organizacij Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA GM Izobraževanje in vzgoja mladih za ljubiteljske in profesionalne potrebe Poročilo ravnatelja o delovanju glasbene šole Dne 27. t.m. se je na svoji prvi umestitveni seji zbral upravni odbor Glasbene matice, ki je bil izvoljen na obenem zboru dne 18. januarja. Sejo je kot naj starejši odbornik vodil Edmund Košuta. Na dnevnem redu je bila porazdelitev funkcij v odboru. Pred tem pa je ravnatelj prof. Bogdan Kralj izčrpno poročal o obisku slovenske delegacije pri podtajniku vlade Pietru Fassinu in o njegovih zagotovilih glede publiciza-cije Glasbene matice kot avtonomne sekcije tržaškega Konservatorija. Odbor je to zagotovilo podtajnika vzel na znanje obenem pa podčrtal svoje stališče glede priznanja GM kot samostojnega konservatorija, tako kot se GM in z njo vsa naša sku- pnost zavzema že vrsto let. Na seji je bilo ponovno osvojeno stališče zadnjega občnega zbora, to je osamosvojitve Glasbene matice od obeh krovnih organizacij, ob istočasnih njunih prizadevanjih za skupno rešitev vseh perečih problemov GM, tako organizacijskih kot finančnih. Po tej izčrpni razpravi, ki se je dotaknila še drugih organizacijskih aspektov GM, je upravni odbor prešel na volitve predsednika in podpredsednika, medtem ko je izvolitev tajnika in blagajnika prenesel na naslednjo sejo. Za predednika Glasbene matice je bil soglasno izvoljen Drago Stoka, za podpredsednika pa Edmund Košuta. KB Novi predsednik GM Drago Štoka H RAZISKAVA / O MIŠLJENJU IN GOVORU SLOVENSKIH DIJAKOV n Evokativna dilema Suzane Pertofc »drevo« ali »albero«? »Italijanščina tudi v sanjah spodjeda mesto slovenščini« Vdrugič gre rado, bi lahko zapisali za raziskovalna dela magistra psihologije Suzane Pertot. Njena prva knjiga Tostran meje o težavah dijakov pri prehodu iz prea-dolescence v adolescenco, je izšla marca 1991 pri Deželnem raziskovalnem zavodu IRRSAE skoraj »anonimno«. Deželni svetovalec Liste za Trst Gambassini je ob njenem izidu vložil vprašanje, zakaj je bila v knjigi slovenščina postavljena na prvo mesto, pred italijanščino, kar je, menda, »pripomoglo«, da raziskovalnega dela niso uradno predstavili, raznim strokovnim zavodom in inštitucijam pa so ga razposlali z enoletno zamudo. Z drugo knjigo prof. Pertotove JI proti J2: iskanje referenčnega modela, je bilo vendarle drugače. Predstavitev raziskave o mišljenju in govoru slovenskih dijakov višjih srednjih šol je bila odmevna, njena vsebina pa je taka, da bi morala izzvati v naši sredi kopico mnenj in razmišljanj. Suzana Pertot ob koncu pogovora ni bila tako optimistična: »Doslej nisem zaznala nobenega odziva. Morda zato, ker je vsebina knjige s tolikimi podatki zahtevna, kar predpostavlja določeno poglobitev.« Kako pa vam je sploh prišlo na misel, da bi izpeljali raziskavo o rabi jezika med zamejskimi dijaki? »Zmamil me je citat Claudea Levy-Straussa, ki pravi, da evokativna moč besed “cheese" in “fro-mage“ pri posamezniku ni enaka. Začela sem razmišljati, ali je res, ali ne. Začela sem tako "mučiti" ljudi, ki sem jih poznala, kaj oni menijo.« In potem? »Kontaktirala sem vodjo Oddelka za psihologijo na Tržaški univerzi prof. Luccia, ki mi je dal dragocene napotke. Stanka Čuk je takrat predlagala raziskavo o rabi jezika slovenskih višješolcev, ki je bila nato vključena v načrt IRRSAE o vzgoji in izobaževanju v večjezičnem okolju. Ko sem tako dobila "sponzorja" - ker taka raziskava mnogo stane - sem lahko začela.« Koliko časa ste jo opravljali? »Začela sem leta 1992, pisati pa sem jo končala lanskega junija. Mnogo časa sem potrebovala za nastavo raziskave, da bi dobila tiste podatke, ki sem jih pravzaprav iskala. Z drugimi slovenskimi raziskovalkami zavoda IRRSAE sem intervjuvala slovenske maturante v šolskem letu 1992/93, zatem pa me je čakala zelo zahtevna obdelava podatkov.« Zakaj zahtevna? »Pomisliti je treba, da smo dobili kar 70 tisoč asociacij, ki smo jih morali vstaviti v računalnik.« Zakaj se je sploh nabralo toliko asociacij? »Dijaki so morali napisati o 50 danih besedah vse, kar jim je prišlo na misel v slovenščini in italijanščini.« Pri katerem jeziku ste dobili več asociacij? »Številčno več je bilo italijanskih, na slovenske besede pa smo dobili več enakih asociacij.« Kaj to pomeni? Ali so dijaki slovenske besede točneje definira-li? »Verjetno. Nekateri teoretiki razlagajo, da so tiste besede, ki iz- zovejo večje število enakih asociacij, pomensko bolj definirane. Iz tega izhaja tudi hipoteza, da morda v našem kontekstu percepirajo dijaki slovenski jezik kot bolj točen, medtem ko je italijanski manj, a je morda tudi bolj barvit.« Katera beseda je dijake najbolj navdihnila? »Drevo - albero. Morda zato, ker je simbolno nabito polna.« Veliko zanimanje so izzvali podatki o sanjah. Več kot polovica anketiranih je izjavila, da sanja v slovenščini in italijanščini... »Pomeni, da odjeda italijanščina prostor slovenščini tudi v nezavednem stanju.« Raziskava je pokazala, da razmišljajo goriški dijaki več v slovenščini kot v njihovi tržaški kolegi. Zakaj? »Narodnostna sestava družin je bila na Goriškem nekoliko drugačna kot na Tržaškem. Ko sem anketirala, sem zabeležila v Gorici manj dijakov iz mešanih zakonov kot v Trstu. Sedaj pa se zadeve spreminjajo: v osnovnih šolah ni več tako velikih razlik glede narodnostne sestave družin na Tržaškem in Goriškem.« Kaj vas je v tej raziskavi najbolj presenetilo? »Poleg rezultatov o jeziku sanj se mi zdi kot raziskovalki najbolj presenetljivo dejstvo, da iz te raziskave ni mogoče izluščiti modela o delovanju dvojezičnega spomina. Raziskava ni dala raziskovalcu odgovora.« Zakaj? »Predstavljam si, da so vsi dosedanji modeli o delovanju dvojezičnega spomina v bistvu izhajali iz teorij, in ne obratno. Raziskave so bile izpeljane, da bi dokazale nekatere teorije. Te teorije pa so nastale na podlagi enojezičnega spomina. Takorekoč: bile so prikrojene. Med teorijo in prakso, to se pravi uporabo jezika, pa očitno obstaja določena razlika. Morda se prav zato moja raziskava ne vkla-plja v nobenega od obstoječih modelov.« (M.K.) Na občnem zboru Glasbene matice, ki je bil v soboto, 18. t.m. na Opčinah, je poročilo o delovanju glasbene šole GM podal njen ravnatelj prof. Bogdan Kralj. V poročanju, objavljenem v torek 21. t.m., smo samo omenili, da je svoje poročilo uokviril v trojno poslanstvo šole GM: izobraževanja in vzgoja čim-večjega števila mladih, izobraževanje in vzgoja mladih za poznejše udejstvovanje v ljubiteljski dejavnosti, izobraževanje in vzgoja za profesionalni študij in poklic, se pravi kadrovska vloga šole. V nadaljevanju svojega poročila je prof. Kralj razvijal navedene usmeritve. Podajamo jih v povzetku. Sola »Marij Kogoj« Glasbene matice v Trstu, goriška glasbena šola, špeterska glasbena šola in glasbena šola »-Tomaž Holmar« v Kanalski dolini, so to trojno vlogo imele vendo pred očmi in so v tej smeri tudi delovale po svojih najboljših močeh. V šolskem letu 1996/97 obiskuje pouk na vseh štirih šolah in njihovih podružnicah več kot 600 gojencev, kar uvršča GM med večje glasbene izobraževalne zavode na celotnem slovenskem ozemlju in je tudi najštevilnejša šola slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dalo pa bi se še marsikaj narediti, ugotavlja Kralj, da bi pretegnili v šole GM še večje glasbene izobraževalne zavod ena celotnem slovenskem ozemlju in je tudi'najštevilnejša šola slvoenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dalo pa bi se še marsikaj narediti, ugotavlja Kralj, da bi pritegnili v šole GM še večje število mladih s tem, da bi nudili glasbeni pouk na dveh ravneh: po programih kot so predvideni za državne konservatorije ter po potrebah tistih, katerih cilj je, da si pridobijo neko osnovno glasbeno znanje in da se udejstvujejo kot dobri glasbeni amaterji. Druga možnost pa je nuditi glasbeni pouk tudi v tistih razredih oz. za tiste inštrumente, po katerih je danes veliko povpraševanje, na katere pa se včasih gleda s preveliko skepso. Tako je bil v lanskem šolskem letu uveden pouk jazza in jazzovske improvizacije, kar se je pokazalo za zelo pozitivno. Morda bi kazalo pomisliti tudi na uvajanje elektronskih inštu-mentov in na drugo. Kar zadeva drugo poslanstvo šole GM pa naj bo na profesionalni pa na ljubiteljski ravni v mestu ali v odmaknjenih krajih, skoraj ni bilo prireditve, pri katerih ne bi bili soudeleženi bivši ali sedanji gojenci šol GM tako na instrumentalnem kot na pevskem področju posamezno in v raznih skupinah. Nastopili so na številnih božičnih in novoletnih nastopih, pripravljajo pa se na sodelovanje v okviru prireditev za Dan slovenske kulture. V času od zadnjega občinega zbora do danes sta iz tržaške šole GM izšla že dva diplomiranca, čelist A. Sluga iz razreda prof. Filipčiča in flavtistke T. Tretjak iz razreda prof. Brussolo. Z njima je število dosedanjih diplomantov šole GM krepko preseglo šestdeset. Ta glasbeni potencial, pravzaprav kapital, bi bilo treba čimbolje reinvestirati za vzgajanje novih kvalificiranih glasbenih kadrov, kar se je v resnici v vrsti zadnjih let tudi dogajalo. Velika večina, tako stalnih nameščencev kot sodelavcev na šolah GM, je izšla prva iz šole Glabene matice same, ker je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Zaradi finančnih težav pa je žal še veliko mladih diplomantov, ki čakajo pred vrati za redno namestitev, čeprav nekateri že učijo na šoli in čeprav skuša šola z velikimi težavami zadostiti povpraševanju po določenih inštrumentih, saj je veliko pomanjkanje kadrov za določene inštrumente zlasti za predmete, ki so predvideni na državnih glasbenih šolah oziroma obstoja pomanjkanje specifičnih profilov širšega znanja. Pri tem mislim na glasbene kritike, skladatelje itd. Vse to sodi med prizadevanja za čimvečjo kulturno razgledanost naših ljudi. V nadaljevanju je ravnatelj prof. Kralj prešel na specifično vlogo šole Glasbene matice, ki je ne le v tem, da nudi mladim možnost glasbenega pouka vse do zaključne stopnje glasbenega izobraževanja, temveč specifično še v tem, da zadržuje slovenske učence v slovenskem okolju in jih že v mladih letih uvaja v javno življenje z nastopanjem na javnih prireditvah, kar sam prispeva k krepitvi njihove narodne zavesti in ponosa. Biti povsem kos temu poslanstvu ni enostavno, zlasti ne v zadnjih časih, ko nam politične, predvsem pa gospodarske razmere niso naklonjene in težko si je predstavljati, da bi v takih razmerah GM lahko še naprej delovala v takem obsegu kot deluje danes iz več razlogov: zaradi kritične gospodarske situacije, ki ne bo spodbujala vpisov novih gojencev na našo šolo (tudi spričo dejstva, da je pouk. na državnem konservatoriju zastonj) in pa zaradi dejstva, da vsi nameščeni in sodelavci šole GM že predolgo ne prejemajo redno osebnih dohodkov, da o razmerju med plačami in delovni- mi obveznostmi med pedagogi šole GM in konservatorija, kljub enakemu strokovnemu delu niti ne govorim. To pa pomeni, zaključuje prof. Kralj ta del svojih razmišljanj, da je skrajni čas, da se vsi skupaj najodločneje zavzamemo za podržavljanje šole Glasbene matice. Ce bo s podržavljanjem velik del problema rešen, pa to še ne bo veljalo za celotno slovensko glasbeno šolstvo v Italiji. GM kot ustanova bo še naprej obstajala in z njo bodo tudi še naprej delovale njene šole v Deželi, čeprav v drugačnih mejah. Doseženo pa bo bistveno, da namreč našim gojencem na bo treba polagati izpitov na italijanskih šolah in da bo končno odpravljena krivica, da si morajo slovenski starši glasbeni pouk svojih otrok plačevati sami. Medtem gre delo Glasbene matice, kljub vsem težavam, nenazadnje prostorskim, redno dalje in se tudi mora nadaljevati. Sola zgledno sodeluje z Zvezo primorskih glasbenih šol in tudi letos bodo glasbena srečanja šol potekala v aprilu na raznih krajih, sodelovala bo na regijskih tekmovanjih, ki bodo potekala v treh disciplinah, nekaj gojencev se bo v mracu udeležilo državnega tekmovanja v [ Ljubljani in še drugih mednarodnih tekmovanj. Nekateri profesorji se bodo udeležili več izpopolnjevalnih seminarjev tako v Italijo kot Sloveniji, GM sama pa bo or-gnaizirala tridnevni seminar z dr. Damjano Br-tuževo iz Kanade, ki je postala že skoraj stalni gost šole GM, v programu pa so še razna druga predavanja. Pomembno je tudi sodelovanje šole GM z ZSKO v Trstu in Gorici, prav tako lanska ustanovitev oddelka za pihalne orkestre na šoli, v katero so se vpi- \ šale godbeniške šole iz Nabrežine, Proseka in Doline, letos pa še godba iz Dober- i doba, kar je precej okrepilo oddelek za pihala in trobila in bo pozitivno vplivalo tudi na napredek godb samih. Pomembna je pobuda za šolo .za dirigente v okviru GM in ZSKO, saj nam dirigentov primanjkuje. Kasneje je bila ta šola razširjena še na vzgojiteljice in učiteljice, da bodo lahko v kratkem strokovno vodile petje na normalnih šolah. Ravnatelj prof. Kralj je svoje poročilo sklenil z mislijo, da se mora šola še bolj približati ljudem, postati mora še bolj katalizator našega glasbenega življenja. Na koncu se je zahvalil vsem kolegom za sodelovanje in pomoč, pa tudi za ideje in kritike, zahvalil se je upravnemu odboru GM za vso pomoč in tudi za zaupanje, ki mu je bilo izkazano za vodenje šole. Bmi® illi&mStgi MESTSKE DIVADLO - BRNO gostuje z znamenito glasbeno komedijo WEST SIDE STORY Ne zamudite enkratne priložnosti jutri, 30. t. m., ob 20.30. Predprodaja vstopnic od 10. do 14. ure JV SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST gPOTj prireja ob prazniku slovenske kulture $3SS večer glasbe, besede in slike: ILIRSKO BISTRIŠKO LJUDSKO IZROČILO Nastopajo Nina in Romeo Volk in Franc Gombač iz Ilirske Bistrice. Diapozitivi: Andrej Vodopivec Danes, 29. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška, 20 KAKŠNA BODOČNOST ZA SLOVENSKO MANJŠINO? Slovenska konzulta Severne lige vabi na srečanje, ki bo jutri, 30. januarja, ob 20. uri, v Prostorih male dvorane občinskega gledališča F- Prešeren v Boljuncu VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 29. januarja 1997 VALERIJ Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.10 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide °b 23.06 in zatone ob 7.43. Jutri, ČETRTEK, 30. januarja 1997 HIJACINTA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1031,3 mb narašča, veter 14 km na , uro vzhodnik, vlaga 41-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Camilla Marcucci, Eleonora Gla-dich, Federico Trento, Giulio Pitacco, Carlotta Rosai. UMRLI SO: 86-letna Concetta Vesnaver, 95-letni Michele Schubert, 69-letna Arduina Fioretti, 76-letna Bruna De Chiara, 94-letna Emma Sussech, 48-letni Libero Giugovaz, 89-letni Ermanno Zucca, 72-letna Maria Miazzi, 7l-letni Luigi Lia, 80-let-ui Carlo Sanzin, 82-letni Giovanni Torcoli, 66-let-ni Francesco Derossi, 76-letna Maria Teresa Mez-ghec, 97-letna Giuseppi-na Stefani, 85-letna Alma Stayer, 74-letna Liliana Cozzi, 74-letni Enrico Ca-stellan, 90-letna Caterina Sincovich, 85-letna Maria Vigini, 80-letna Rosa Ce-cutin. H LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. januarja, do SOBOTE, 1. februarja 1997 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje - tel. 274998). OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE: Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 316155). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15 (7.000), 19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Ma-donna. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone« r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Microco-smos«, r. Claude Nurid-sany, i. Marie Perrennou. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ransom il riscatto«, Mel Gibson. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Nirvana«. NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II club delle prime mogli«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ala-ska«. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Dal tramonto alPalba«, r.-i. Quentin Tarantino, prepovedan mladini pod 18. letom.. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le ninfomani pre-feriscono la sceneggiata napoletana«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »II professore matto«, i. Ed-die Murphy. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Ritratto di signora«, r. Jane Cam-pion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. Samo danes. M PRIREDITVE PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec vabi v petek, 31. t.m., ob 20.30, v Srenj sko hišo v BorSt na SPOMINSKI VEČER NA MOSTARSKE ŽRTVE (Ota, Lucchetta, D’Ange-lo). Priložnostni govor: Sasa Rudolf; poezije Boris Pangerc, Irena Žerjal in Aleksij Pregare; nastopa Moški nonet Primorsko iz Mačkolj. ODBOR SKD TABOR Opčine sklicuje 29. redni občni zbor društvenega članstva jutri, 30. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KD IVAN GRBEC (Ske-denjska ul. 124) vabi člane in ljubitelje narave na večer LOVCI IN NARAVNE LEPOTE, ki bo v petek, 31. januarja, ob 20.30, v društveni dvorani. Lovski pevski zbor Doberdob: diapozitivi in petje. KD PRIMORSKO toplo vabi na kulturni večer z mladimi izvajalci, ki bo v nedeljo, 2. februarja 1997, ob 18. uri v srenj-ski hiši v Mačkoljah. Nastopata: dekliška pevska skupina V. Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog m otroška dramska skupina J. Rapotec s pravljično igrico Andreja Rozmana »Cepiča sreče« v režiji Suzi Bandi. Pesmi je uglasila Tatjana Jercog. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi v nedeljo 2. februarja, ob 17. uri, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, gojenci pripravnice in Šolski pihalni orkester. Gost večera: gojenci trobil Glasbene Sole iz Sežane. Vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADJO- NA vabita na prireditev ob dnevu slovenske kulture v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri, v Športni dvorani Stadjona 1. Maj. Z dramskim prikazom ...J’N SE SMUO LETE! bodo nastopili člani KD Rovte-Kolonkovec, prijetne harmonike pa bodo Se popestrile vzdušje. BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ predstavljata: KO SATIRA OBMOLKNE. Ob 20-let-nici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam Bomo bralno prestavili prepovedano gledališko besedilo »Pap-pen story« (1975). Sodelovali bodo Se Milica Kravos, Ivan Verč in Ravel Kodrič. Srečali se bomo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v torek, 4. februarja 1997 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure ob 20.30. Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadionu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih večera. ODBOR ZA OHRANITEV STADJONA 1 MAJ prireja v torek, 11. februarja 1997, PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom, nagrajevanjem najlepsih skupinskih mask in s tipičnimi pustnimi jedmi. Rezervacije na tel. St. 51377 od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. KD FRANCE PREŠEREN organizira od 6. do 11. februarja PUSTNE PLESE v gledališču F. Prešeren. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 1. februarja, ob 18.30 na večer z naslovom »NOVE TEHNIKE ANIMIRANEGA FILMA«. Fabio Po-lojaz bo ob prikazu animiranega filma VVallace & Gromit (nagrajenega z Oscarjem) predstavil novo smer tridimenzionalnih risank., IZTOK MLAKAR nas bo v nedeljo, 2. februarja obiskal v Dolini. Kdor Ze-Ti preživeti prijeten večer, naj se pripravi, saj je število vabil omejeno. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča člane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, učno osebje Sol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske Sole, Ul. Carducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce in priloge ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. S IZLETI SK DEVIN priredi 16. in 23. februarja smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. St. 2916004. KRD DOM BRISCIKI organizira tridnevni izlet 25. aprila 1997 na bavarske gradove. Informacije od 19. do 21. ure na tel. št. 327062. H] OBVESTILA ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse predstavnike vasi in skupin, ki so se prijavile za 30. jubilejno povorko kraskega pusta, ki so se prijavile za 30. jubilejno povorko kraskega pusta, da bo skupni sestanek danes, 29. januarja, ob 20.30 na Brdini, v domu Brdina - Proseska ulica 109 - Opčine. SLOVENSKO OTROŠKO in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad vljudno vabi na ustanovni občni zbor, ki bo danes, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani FinZgarjevega doma na Opčinah. DEVINSKO-NA-BREŽINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNO- STI prireja danes, 29. januarja, v prostorih slovenskih pevskih zborov v Devinu (pri otroškem vrtcu) svoj sekcijski kongres z začetkom ob 20. uri. Na dnevnem redu je razprava o krajevnem in širšem političnem položaju, obnovitev sekcijskega vodstva ter volitev delegatov za strankin pokrajinski kongres. Srečanje je odprto vsem, ki želijo kaj prispevati k samostojni in odprti politiki Slovencev v Italiji. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA VZHODNI KRAS vabi vse zainteresirane slovenske domačine na zborovanje v petek, 31. t.m., z začetkom ob 19.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Govor bo o političnem trenutku Slovencev v Italiji in se zlasti o razmerah v tržaški občini in v vzhod-nokraškem rajonu. Pridite! KD F. VENTURINI - včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. SKP Krožek Kras prireja praznik včlanjevanja v jutri, 30. januarja, ob 18. uri v Društveni gostilni na Kontovelu. Vabljeni člani in simpatizerji. SDK PRIMOREC Trebče sklicuje občni zbor članov jutri, 30. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Ljudskem domu. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z zakusko jutri, 30. januarja, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3 - Trst. KRAŠKA SEKCIJA S.P.I. CGIL vabi v petek, 31. t. m., ob 16. uri v Nabrežino (Trg Sv. Roka 103) na javno srečanje o ženski problematiki. ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: prvo srečanje bo sedaj na vrsti v petek, 31. t.m., po premoru za pustni čas se bodo srečanja redno nadaljevala vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262). PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu obvešča, da vas bo v petek 31. januarja zabaval Duo Euforia. SK DEVIN prireja 2. februarja v sodelovanju z SK Snežnik in SD Šentjanž 10. jubilejni POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL v veleslalom na Starem vrhu pri Škofji Loki. Start bo ob 10. uri. Veleslaloma se lahko udeležijo tekmovalci slovenskih obmejnih društev iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Ju-lijske krajine. Izjema so izrecno vabljena druga društva. Najmlajsi tekmujejo na skrajšani progi. Prijave in informacije na tel. St. oz. fax 040/2916004. Ob tej priliki bo društvo organiziralo tudi avtobusni izlet. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. st. 200228 ali 200782 -Francko. SKLAD »MITJA CUK« sporoča, da bo redni občni zbor jutri 30. januarja, ob 18. uri, v prostorih v Narodni ulici 126. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za dolinsko občino vabi vse člane, somišljenike in prijatelje na sekcijski kongres, ki bo jutri, 30. januarja, ob 20. uri, v dvorani Mladinskega krožka v Dolini. Na kongresu bo govora o aktualnih krajevnih problemih ter o trenutnem političnem stanju na Tržaškem in to še zlasti kar zadeva slovensko manjšino. Na kongresu bodo izvoljeni tudi kandidati sekcije za pokrajinski kongres ter volitve za obnovo vodstva QPK Pl 1P SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne Sole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure. KD SKALA iz Gropade organizira lekcije diatonične harmonike. Tečaj bo vodila mladinska svetovna prvakinja Alessan-dra Mignacca. Tečaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji frajtonarice, tako otroci kot odrasli. Vse potrebne informacije dobite telefonsko na St. 226631 (Sonja Milkovič) in 226843 (Darko Križ-mančič). Vpisovanje bo v prostorih društva Skala v Gropadi v soboto 1. februarja 1997 od 17. do 19. ure. Ce si ljubitelj domače glasbe, ne zamudi priložnosti! KD S. ŠKAMPERLE prireja v društvenih prostorih na Stadjonu 1. Maj tečaj sledečih latinskoameriških plesov: boogy woogy, tržaški mambo in cha cha cha. Vpisovanja in informacije na tel. št. 53420 (Sabrina). Vabljeni, vabljeni, vabljeni! MALI OGLASI tel. 040-7796600 PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upeljano čistilnico v predmestju Trsta s prostornim ambientom, čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu s predpisi EU. Tel. št. 040/414688, od 9. do 14. ure. V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostore za urade, 45 kv.m. v zelo dobrem stanju (prenovljene). Tel. St. 201332. BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro. TRGOVINA JESTVIN išče prodajalca-pro-dajalko delikates (salu-miere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«. BAR BORIS SPORTS CLUB - Športni center »Ervatti - Briščiki, vpisuje tekmovalce na veliki zamejski turnir v igri »freccette«. Za informacije tel. St. 040/225028. ZAPOSLIMO VAJENCA ali osebo vpisano na ti. seznamu mobilnosti z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kategorije ali po poklicu elektromeha-nika. Tel. St. 040/228530 ali 228341. STAR KLAVIR (pianino) ugodno prodamo. Tel. št. 040/200443 v večernih urah. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151 ali 0330/674112. KLJUČE smo našli po božičnici dne 21. decem- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. bra v domu A. Ukmar-Miro pri Domju. Tel. St. 281196 ali 830887. SKLAD »MITJA CUK« obveSCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289, od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Mirko Zobec v Zabrežcu st. 4. Toči belo in črno vino. V ZGONIKU St. 71 je odprl osmico Mario Milič. OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in črno vino. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSčak iz BriSčk. PRISPEVKI Ob 7. obletnici smrti Albina Grgiča daruje družina 50.000 lir za bazoviško cerkev. Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo Giovanni in Nina Giacco-ni 30.000 lir, Marija Pečar 15.000 lir, Dana in Boris Možina 10.000 lir in Vera Vidmar 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Petra Kureta darujeta Nevenka in Vinko Ozbič 25.000 lir za gradnjo kul-turno-športnega centra v Lonjerju. Ob plačanju članarine darujejo Olga, Evfrazija, Jolanda, Pavla, Slava, Mira in Zora vsaka 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Za Društvo slovenskih upokojencev daruje Rosa Grgič 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Sonja in Stana 30.000 lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Zdravko in Milka 20.000 lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob Stojana Lisjaka darujeta Riko in Karla Majevski 30.000 lir za Amaterski oder Jaka Stoka. Namesto cvetja na grob Petra Kureta darujeta Nevenka in Vinko Ozbič 25.000 lir za gradnjo Kul-turno-športnega centra v Lonjerju. V spomin na Silvestra Čeparja daruje sin Igor 500.000 lir za Center za rakasta obolenja in 100.000 lir za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na grob Pine Glavina daruje Milka Gombač 20.000 lir za cerkev sv. Trojice na Katinari. Družina A. Pertot daruje 100.000 lir za popravilo podov v Prosvetnem domu na Opčinah. V spomin na Marija Pahorja darujeta Ida in Drago Purič 30.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Stojana Lisjaka daruje Eda 25.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Kalc Grgič darujeta Nada in Pierina 50.000 lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob Petra Kureta daruje Zdravko Zuljan 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Petra Kureta in Pine Glavina darujeta družini Zerjul in Žerjal 100.000 lir z gradnjo kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na pok. Petra Kureta darujeta Giorgio in Dorica 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma v Lonjerju. _________FILMSKI FESTIVAL ALPE-ADRIA / OB FILMSKIH TUDI NAGRADA SARAJEVO '97_ Za pesnika beta Sarajliča je Trst tudi mesto številnih prijateljev Nagrajen Stojanovičev film - Kratkometražni filmi med najbolj zanimivim »blagom« festivala V sobotnih večernih urah so se v tržaških kinodvoranah Excelsior odvili še zadnji trakovi 8. Alpe-Adria Film festivala: serija izvrstnih ukrajinskih kratkih animiranih filmov, triminutni animirani poklon stoletnici filma študentov Akademije za animacijo iz Kassla, Gruzijca Mi-chaila Kobachidzeja pet Črno belih nemih filmov, v katerih samo glasba igra ritem življenju, in končno izzivalni film brez besed Spiklenci slasti (Kospiratorji užitka, 1996} Ceha Jana Svankmajerja. Na slednjega so ljudje v dvorani najbolj čakali: to je sodoben vizionar, književnik, teoretik in kritik umetnosti, domač pri praškem surealistiCnem gibanju, tkalec blasfemega Črnega humorja z duhovito igrivostjo, Cigar filmi - filmanje pa ni njegova edina umetniška stroka - so posejani z vizualnimi presenečenji. Prireditelj je tako sklenil peti in zadnji dan letošnje izvedbe z izbranim filmskim menujem za radovedneže in sladokusce. Zaključna ceremonija z razglasitvijo prejemnikov letošnjih priznanj je bila že pred začetkom večernih projekcij. Nagrado »Sarajevo ’97« je prejel sarajevski pesnik Izet Sarajlič, 67-letni elan stare muslimanske družine iz Bosne, na bivši jugoslovanski kulturni sceni dobro poznan poet, morda eden najboljših izpovednikov. Tržaško nagrado so mu podelili za pesniško zbirko Knjiga slovesov. Priznanje podeljuje neapeljski Sklad Laboratorio Me-diterraneo, letos drugič po vrsti in tudi zadnjič. Prihodnje leto se bo preimenovalo v priznanje Sredozemskega laboratorija (Premio Laboratorio Mediterraneo) in zaobseglo veC področij umetniškega snovanja: med temi tudi pi- sanje scenarijev. Vendar zaradi balkanske problematike, ki je prišla jasna in glasna na dan prav med zadnjimi izvedbami festivala Alpe-Adria, zbuja preimenovanje pomisleke. Večer filmskega festivala so približno na polovici prekinili nekateri Saraj-liCevi verzi. Slišali smo, da se je bila večina Sarajevčanov navadila na grožnjo bomb; nanje ni udarila samo vojna, večje zlo, pekel; »preživeli smo v Auschwitzu, ki mu je ime Sarajevo«; danes muci preživele strah, da ne bodo mogli nikoli več zaživeti normalno; njihove domove so s hribov obstreljevali bivši sosedje, bivši znanci in prijatelji, čakali, da se pojavijo na dnevnem seznamu umrlih. Tem zasebnim izdajalcem in prijateljem, ki jim ni bilo dano videti konca vojne, zbrisanim krajem, ulicam in priložnostim je namenjeno Saraj-ličevo slovo. Pretresljiv vir poezije! Zakaj priznanje »Sarajevo«? Ker dokazani mit pravi, da Sarajevo ni poznalo nacionalizma, v sožitju med narodi je potekalo normalno življenje. Pa so ga začeli obstreljevati z bližnjih hribov. Danes je to ponosno mesto, ker je prestalo napad brezglave drhali; zato so tisti, ki so odšli, po splošni zavesti delno izgubili njegovo »državljanstvo«. Priznanje vsebuje poziv k sarajevski predvojni skoro uresničeni utopiji: tako naj bi razmišljala Evropa in Trst. Zato obžalujemo, da bo nagrada Sarajevo postala »le« Mednarodno priznanje Sredozemskega laboratorija. Sarajevo je pomenilo veliko, veliko več. Tudi Trst je veliko več kot samo mesto ob Jadranu. Tako Sarajlič: »Zame je normalno, da prvo priznanje v tujini prihaja iz Trsta: tukaj živi moj argentinski prijatelj Juan Octavio Prenz, pesnik in prevajalec mojih poezij v španščino, tukaj je na univerzi zaposlena žena mojega najljubšega mladega poeta iz bivše Jugoslavije Sinagudže-viča, tukaj stoji kavarna, v kateri se srečujeta po besedah Umberta Sabe Italijan in Slovan, tukaj živita moja slovenska brata Marko Kravos in Miroslav Košuta, samo nekaj kilometrov odtod je Devin, kjer je v mladosti moj najljubši pesnik Reiner Maria Rilke spisal svoje najbolj slavne elegije, tukaj je pred dvajsetimi leti videmski pesnik Lu-ciano Morandini v Piccolu objavil sestavek z naslovom: »Sarajlič, pesnik prijateljstva«. Bil je čas, ko so bila prijateljstva ves moj svet.« Se o filmih. Po bežnem miselnem pregledu programa in upoštevajoč priznanja, ki sta jih dve študentovski žiriji -univerzitetna in višješolska, med njimi tudi letos ni bilo Slovenca - določili, se sama vsiljuje realistična, večkrat ponovljena pripomba Paola Rumiza med petkovo okroglo mizo: »Ne moremo si niti misliti, kaj so ljudje med sodobnimi balkanskimi vojnami preživeli. Nihče tega ne more. Samo oni vedo. Naša slika je lahko le bleda predstava.« Tako je priznanje »Trst za mir« šlo filmu, ki je v neveselo pravljico znal vložiti tudi italijanskemu mladostniku prepoznavna Čustva, nič več (na sliki prizor iz nagrajenega filma Namerni umor Gorana Stojanoviča). Občutek tesnobe v slikah marsikaterega drugega filma v tekmovalnem programu na temo preobrazb in dram pri ljudeh na našem vzhodu pa - se ve - ni za vse znosen. Bila so nekatera izredno zgovorna dela: DaleC od sebe Poljaka Feliksa Falka, Utrujeni tovariši Hrvata Zorana Solomuna, čigar film je omogočila berlinska produkcijska hiša, in še Boise vita Madžara Ibolya Pekete. V teh se znamenja o nastanku ali propadu države občutljivo prepletajo z intimnimi mikro-zgodbami. Moči in izdelano- sti madžarskih filmov se več ne Čudimo: narod, vklešCen med germanski in slovanski svet, si na vse pretege prizadeva, da spregovori umetniško, tako da je v srednjeevropskem prostoru z ozirom na film prava »velesila«. Kratkometražni filmi različnih narodnih pripadnosti so bili med najbolj zanimivim »blagom« festivala: ponavadi zapostavljena produkcija je bila tudi letos uvrščena na vidna mesta v programu, saj kot samostojna filmska zvrst že našteva lastne mojstre in težnje. V samo nekaj sekvencah sta se talent in domislica prav pogosto izkazala; ko bi lahko sodili po dosežkih v tej vrsti, bi lahko trdili, da se tudi italijanskemu filmu pripravljajo boljši časi. V sekciji dokumentarca in videa so bili zanimivi nekateri mladi filmarji iz dežele: Tržačani Irene Rubini (»Ca-sella postale 121: i ragazzi della panchina«), Giulio Kir-chmayr (»Madness«), Ronni Roselli (»II dispiacere«, »L’ultimo respiro«, »La deci-sione«). Tem gre dodati smotrno sestavljene posnetke s predstave lanskega Mittelfe-sta Velika selitev H.M. En-zensbergerja, naslovljene V prebiranju. Avtorici sta domačinki Martina Kafol, sodelavka slovenske redakcije RAI in TV Kopra, in Sabrina Morena, producent pa Vi-deoest. Gledalci so se udeleževali množično zlasti med večernimi projekcijami; žalostno pa je izpadla niti deset-glava publika pri sobotni jutranji okrogli mizi, posvečeni perspektivam ukrajinskega filma, ki mu je Alpe-Adria priredil sintetično retrospektivo, prvič v zgodovini te mlade kinematografije s sovjetsko preteklostjo. In vendar, prav ukrajinski koluti so pripravili lepa presenečenja, j na primer ob gledanju filmov bivšega Paradžanovega snemalca, prodornega Jurija IPenka. Za konec naj velja spoznanje, da je približno 400 milijonov globalnega proračuna vsota, ki tržaški filmski prireditvi ne dovoljuje večjih podvigov, a vendarle dostojno ohranjanje že doseženega z edino dodatno perspektivo izostritve tematske selekcije. Festival je po vrhu ubral danes utečeno pot »multime-dialnosti«: letos film, likovna umetnost, internet, glasba, knjiga. Izrazna sila filmov ostaja vezana na pritiske zunanjega sveta; filmi brez tržnega primata, brez medijske podpore so pa nosilci nam domačega imaginarija, prota- ' gonisti so nam včasih prav podobni in sorodni; filmi ne iščejo priznanj, temveč samo občinstva. Bi kazalo, da bi tudi kakšen dober slovenski film kdaj prišel Trst; znal bi še imeti pozitivne učinke na najbljižjega soseda. Igor Devetak Jutri češki West Side Story West Side Story sodi med najbolj filmu, šele nato na gledaliških odrih, med Julijo (Marijo) in Romeom znane musicale, čeprav bi avtorju gla- Po posrečeni italijanski priredbi, za ka- (Tonyjem) se je mlad češki ansambel, sbe, Leonardu Bersteinu, taka oznaka tero je poskrbela skupina Della Rancia, ki ga vodi režiser Stanislav Moša, od- ne bila všeč, ker gre po njegovem za so- prihaja v Trst sedaj Češka verzija z Me- pravil na turnejo po Evropi in bo jutri dobno opero. Vsekakor je njegovo delo stnim gledališčem iz Bma. S sodobno zvečer nastopil v tržaškem Kulturnem (s spremembami) najprej zaslovelo v in glasbeno verzijo ljubezenske zgodbe domu. TRŽIČ / GOSTOVANJE SKUPINE TEATRIDITHALIA Kaligula, ki vzbuja sočutje Zanimiva postavitev drame Alberta Camusa V okviru abonmajske sezone občinskega gledališča v Tržiču se je ob koncu tedna predstavila priznana skupina Teatri dlthalija iz Milana s svojstveno in zanimivo postavitvijo drame Kaligula Alberta Camusa v režiji Elia De Capitanija in s Ferdinandom Brunijem v glavni vlogi- Drame se je leta 1913 v Alžirji rojeni francoski pisec, ki ga je Jean-Paul Sartre označil kot velikega kartezijanca absurda, lotil že leta 1938, prvo odrsko postavitev pa je doživelo šele leta 1945 z Ge-rardom Philipom v naslovni vlogi, Čeprav je avtor besedilo dopolnjeval še dalje, skoraj do svoje smrti v prometni nesreči leta 1960. V liku okrutnega rimskega cesarja je Camus, kot sam pravi, uprizoril junaka, ki hoče premagati absurdno Človekovo usodo s tem, da sam prevzame njeno nečloveško in uničevalsko vlogo, in z zanikovanjem vsega človeškega zanikati usodo samo. Toda zanikovanje.se obme zoper zanikovalca samega, ki na koncu s samomorom dokončno potrdi absurdno bistvo usode. Postavitev v režiji Elia De Capitanija je zvesta avtorjevemu besedilu in obenem svojska in izvirna. Dogajanje ni postavljeno v dvorane rimske cesarske palače temveč v cirkus z oguljenim in natrganim šotorom, nastopajoči pa so groteskne maske, ki v sodobnem kolektivnem imaginariju poosebljajo različne vloge v družbenem življenju: državnega finančnega upravitelja, premožneže, idealističnega pesnika, intelektualca. Ob poudarjeni groteskni zunanjosti postane gledalcem povsem doumljiva skrajna izbira mladega cesarja Kaligule, ki ob smrti sestre in ljubice Dmzilije spozna, da v človeškem življenju ni logike, in se odloči, da se bo po tem spoznanju tudi sam ravnal; tako v svoji brezmejni svobodi obsoja svoje podložnike na smrt ali na katerokoli nadlogo povsem po naključju, brez kakršnekoli logike. Kar podaniki doživljajo kot cesarjevo norost je pravzaprav do konca dosledno izpeljan zastavljeni naCrt, ki ga privede do hotene smrti pod meCi zarotnikov. V tudi vizualno dodelani predstavi izstopa v naslovni vlogi Ferdinande Bruni, ki zna s svojo moCno igralsko osebnostjo gledalce pritegniti v Kaligulovo logiko, da z njim skoraj sočustvujejo, kar seveda ne pomeni, da se z okrutnostjo tudi strinjajo. V izrazitejših samostojnih vlogah mu stojijo ob strani Ruggero Dondi kot Kereja, Luciano Scarpa kot Helikon, Massimo Giovara kot Scipio, Licia Ma-glietta kot Kesonija. Občinstvo na četrtkovi predstavi je delo sprejelo z zanimanjem in dolgim toplim aplavzom. Dramo so v naslednjih dneh ponovili še v TolmeCu, S. Vitu in Vidmu. (bov) SVET Sreda, 29. januarja 1997 ALBANIJA / VČERAJ SE JE POLOŽAJ NEKOLIKO UMIRIL N6VI6I V gašenje krize posegel tudi predsednik Berisha Neokomunisti so se zbali slepega nasilja in so postali strpnejši TIRANA - V reševanje hude politicno-družbene krize, ki že prerašča v odkriti upor, ker opeharjene varčevalce izkorišča neokomunistična opozicija, je posegel sam albanski predsednik Šali Berisha. Najprej je predsi-nočnjim preklical današnjo protimanifestacijo svoje Demokratske stranke pred sedežem albanskih socialistov (neokomunisti) v Tirani in nato sklical svoje na glavnem Sken-derbegovem trgu s pozivom, naj pridejo v delovnih oblekah, tako da bi prepleskali mestno hišo in kulturni dom ter zamenjali šipe, ki jih je razbila razjarjena množica opeharjenih varčevalcev. Tega seveda ni nihče storil, kakih 6 tisoč Berishevih pristašev je le vzklikalo svojemu predsedniku, ki jih je le za hip pozdravil (na sliki AP), nato pa se je množica razšla. Včerajšnji dan je minil brez zapletov, saj je socialistično glasilo Zeri i Po-pullit včeraj napovedalo, da ne bo protestov, svoje ljudi pa pozvalo k strpnosti. Posredno so torej neokomunisti priznali, da izkoriščajo ljudsko nezadovoljstvo za strmoglavljenje vlade Aleksandra Meksija. Sedaj pa so se zbali, da bi tudi njim položaj zbežal iz rok, ker so protesti zadnjih dni jasno dokazali, da se prevarani prepuščajo nasilju in plenjenju in jim ni mar za ideologijo. Za vsako ceno hočejo, da jim kdo vrne denar, ki so ga naivno vložili v parafinančne družbe, ki so delovale po piramidnem sistemu. Vlada sedaj poskusa gasiti požar, za katerega je seve- da tudi sama kriva, ker ni prepovedala piramidnih sistemov, ki so na Zahodu izven zakona. Se več, v celoten finančni škandal naj bi bili vpleteni celo nekateri člani Meksijeve vlade in demokratski politiki. Socialisti lahko torej z lahkoto razpihujejo požar, a se sedaj zavedajo, da bi ga morali nato tudi sami gasiti. Denarja za povračilo spuhtelih vlog Albanija nima, tako da sedaj že načrtujejo, da bi opeharjenim dali delnice v škandal vpletenih podjetij. Kako bodo reagirali ljudje, ni jasno. Vsekakor pa mora v vrstah pozicije in opozicije prevladati strpnost, tako da se ne bi ponovil predsi-nočnji primer, ko je nekdo smrtno ranil Ndreja Legi-sija, člana socialističnega vodstva. AVSTRIJA / ZAČELA SE JE »POVRANITZKVJEVA« DOBA Klimova vlada je prisegla DUNAJ - V avstrijski notranji politiki se je včeraj začela t.i. povra-nitzkyjeva doba; - v dunjaski Hof-burg so pred zveznim predsednikom Thomasom Klestilom, ki po svoji hudi bolezni dobro okreva, prisegli novi socialdemokratski člani koalicijske vlade na čelu z novim kanclerjem Viktorjem Klimo. V socialdemokratskem delu vlade z odhodom Vranitzkega in prihodom Klime tako rekoč ni ostal kamen na kamnu. Odšli so kar trije ministri (minister za znanost, kulturo in promet Scholten, minister za socialne zadeve Hums in ministrica za zenska vprašanja Krammer, ostala sta le dva dosedanja člana vlade, notranji minister Caspar Einem, ki je prevzel ministrstvo za promet in znanost, ter dosedanji državni sekretar za evropska vprašanja in šport Karl Schlogl. Slednji je postal novi notranji minister. Vse ostale socialdemokratske funkcije v vladi je Klima zasedel z novimi ljudimi -začenši pri ministru za finance Ed-lingerju preko nove ministrice za ženska vprašanja Prammerjeve do dveh novih državnih sekretarjev pri Uradu zveznega kanclerja in v ministrstvu za finance. Prisege pri zveznemu predsedniku se je udeležil tudi konzervativni del koalicijske vlade - kot je bilo slišati iz«vljudnosti in solidarnosti«. Ob včerajšnji predstavitvi svojega novega moštva je Klima dejal, da gre za osebe, s katerimi želi prestopiti prag v tretje tisočletje. Hkrati se je novi kancler zavzel za krepitev velike koalicije med socialdemokrati in Ljudsko stranko. Ob tem je izjavil, da je »človek velike koalicije in širokega sodelovanja«. Glede morebitnega sodelovanja s Haiderjevimi svobodnjaki pa je novi šef avstrijske zvezne vlade dejal, da zanj koalicija s Haiderjem sicer ne pride v poštev, ni pa popolnoma izključil sodelovanje na parlamentarni ravni oz. na določenih področjih. Novi notranji minister Karl Schlogl je npr. že napovedal, da se bo glede politike do tujcev prizadeval za širši konsenz med parlamentarnimi strankami. Ob tem je izrecno poudaril, da Zeli pri prihodnjih rešitvah bolj tesno vključiti tudi svobodnjake in napovedal, da ima zanj prednost integracija teh tujcev, ki že dalj časa živijo v Avstriji. Novih dovoljenj za tujce za bivanje v Avstriji pa da bo v prihodnosti vse manj... Ivan Lukan ČEČENIJA / NA NEDELJSKIH POLITIČNIH VOLITVAH V UPORNI REPUBLIKI Mashadov novi čečenski predsednik Rusija zadovoljna z njegovo zmago V Moskvi so se bali morebitnega uspeha »terorista« Šamila Basajeva MOSKVA - Rusija se je oddahnila. Na nedeljskih predsedniških volitvah v Čečeniji je zmagal nekdanji Sef generalštaba čečenske vojske Aslan Mashadov (na sliki AP) in to celo v prvem krogu, in ne S amil Ba-sajev, ki je postal svetovno znan zaradi krvavega napada na neko bolnišnico v južni Rusiji in za druge drzne vojaške akcije. Rezultati so seveda šele začasni, a dovolj prepričljivi, da se je Mashadov že proglasil za zmagovalca, saj je prejel 58 odstotkov glasov, ko so prešteli kakih 65 odstotkov glasovnic v 59 od 63 volilnih okrožjih, medtem ko je Basajev prejel samo 30 odstotkov glasov. Svoje zadovoljstvo nad rezultatom sta izrazila tako predsednik Jelcin, »ker bo konstruktivno nadaljeval s pogajanji«, kot vodja neokomunistične opozicije Zju-ganov: »Mashadov je bol zmeren politik, visoki oficir nekdanje sovjetske armade, ki dobro ve, da brez Rusije Čečenija ne bo premostila svoje krize.« Ker bo tudi za Zjuganova Mashadov konstruktiven in pragmatičen pogajalec, ga bodo neokomunisti vsestransko podprli. V svoji prvi izjavi je Mashadov poudaril, da je treba sedaj vzpostaviti normalne odnose z Rusijo. Takoj nato je navedel, da je treba »graditi našo državo«, a pri tem ni pojasnil, kaj ima v mislih, ker je status Čečenije zamrznjen do leta 2001. Vsekakor pa je dal na znanje, da bo morala Rusija prispevati pri obnovi države, ki jo je razdejala ruska armada v 21-mesečni vojni. SonW' Širitev 1U ključen dogodek po medvladni konferenci STRASBOURG - Po zaključku medvladne konference Evropske unije junija letos, bo ključni dogodek za petnajsterico držav članic širitev unije, je danes v Strasbourgu pred parlamentarno skupščino Sveta Evrope povedal predsednik Evropske komisije Jacques Santer. Pogovori s kandidatkami za vstop v EU se bodo začeli šest mesecev po zaključku medvladne konference, je še pojasnil Santer in dodal, da mora EU tudi z 20 ali več članicami ostati operativna v svojem delovanju. "Zato je reforma evropskih institucij najbolj pomembna naloga" v tem trenutku, saj le- ta lahko prispeva k "miru, stabilnosti, varnosti in napredku vseh celin". Santer je tudi poudaril, da procesa širitve EU in zveze NATO, kljub temu da potekata v istem času, nista vzročno-posledično povezana, zato članstvo v eni oraganizaciji ne more vplivati na vstop v drugo. E KrtmulJ* Jiteln oteevo MOSKVA - Zdravstveno stanje ruskega predsednika Borisa Jelcina se je občutno izboljšalo in predsednik je danes že preživel tri ure v Kremlju, je povedal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Sergej Jastržembski. Na vprašanje, za kakšno izboljšanje gre, pa je tiskovni predstavnik dejal, da o tem ne more soditi, saj ni zdravnik. Jastržembski je tudi dejal, da bi izvolitev Aslana Mashadova na položaj čečenskega predsednika povečala možnosti za dogovor o statusu Čečenije, ob tem pa je poudaril, da bo Čečenija ostala ruska. IS©lfpnki predsednik podelil ■ mandat za sestavo nove vlade SOFIJA - Bolgarski predsednik Petar Stojanov je kandidatu vladajoče socialistične stranke (PSB), dosedanjemu notranjemu ministru Nikolaju Do-brevu podelil mandat za sestavo nove vlade, je poročal državni radio v Sofiji. Dobrev naj bi imena novih ministrov parlamentu predstavil v roku enega tedna. Dobrev je povedal, da namerava sestaviti nestrankarsko vlado strokovnjakov, ki bo državo izvlekla iz hude gospodarske krize. "Ponujam roko vsem Bolgarom in vsem političnim silam ter zahtevam, da sodelujemo pri sestavi protikriznega programa, " je poudaril Dobrev. Bolgarska opozicija je sprejela včeraj predstavljeni predlog Stojanova o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile maja, je danes sporočil predsednik najpomembnejše opozicijske zveze Unija demokratičnih sil Ivan Kostov. Socialisti pa so predlog Stojanova zavrnili. Miloševič noj bi postal novi predsednik ZRJ BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič naj bi bil v kratkem izvoljen za novega predsednika Zvezne republike Jugoslavije, je včeraj sporočila beograjska tiskovna agencija Beta. Miloševič naj bi tako na položaju zamenjal dosedanjega predsednika Zorana Liliča. Dogovor v zvezi s tem so sklenili najvišji strankarski predstavniki Srbske socialistične stranke (SPS) in črnogorske Demokratske socialistične stranke (DSP). Agencija Beta se je sklicevala na vire, ki so blizu vodstvu DSP. Po teh navedbah naj bi novi premier ZRJ postal dosedanji predsednik Črne gore Momir Bulatovič. S prevzemom položaja zveznega predsednika bi se Miloševič po mnenju političnih opazovalcev lahko distanciral od odgovornosti za politično krizo v Srbiji, ki jo je povzročila razveljavitev zmage opozicijske zveze Skupaj na lokalnih volitvah novembra lani. Južnokorejski predsednik odpovedal obisk v Evropi SEUL - Južnokorejski predsednik Kim Jung Sam je zaradi problemov doma odpovedal dveteden-ski obisk v Evropi, ki naj bi ga začel 1. marca, je včeraj sporočil predsednikov tiskovni predstavnik. Predsednik Kim Jung Sam, ki naj bi obiskal Vatikan, Italijo, Madžarsko, Poljsko in Turčijo, "se je odločil, da države ne bo zapustil zaradi notranjega položaja, " je pojasnil tiskovni predstavnik. Sicer pa je naj bi južnokorejski predsednik z obiskom poskušal okrepiti politične in gospodarske odnose z Evropo. Predsednik Kim se je moral soočiti z velikimi socialnimi nemiri, ki jih je povzročil sprejem delovne zakonodaje 26. decembra lani. Stavke nezadovoljnih delavcev so močno prizadele ključne veje industrije, predvsem avtomobilsko. Poleg tega pa se bo moral predsednik soočiti tudi s propadom štirih podružnic skupine Hanbo, četrtega največjega industrijskega koncema v Južni Koreji. Te so bankrotirale minuli teden, potem ko so ustvarile primanjkljaj, ki ga ocenjujejo na 5, 8 milijard dolarjev. Po mnenju opozicijskih strank, ki v zadevi obtožile predsednikove sodelavce oziroma člane njegove družine, gre za največjo kompcijsko afero v državi doslej. Osebe, ki so blizu predsedniku, naj bi zlorabile svoj vpliv, da bi prezadolženemu koncernu omogočile najemanje posojil brez potrebnih garancij. Sreda, 29. januaija 1997 GORICA ŠOLSTVO / PODATKI ZA SREDNJO SOLO IVANA TRINKA RONKE / OBČNI ZBOR DRUŠTVA JADRO Močan porast v Gorici upad pa v Doberdobu "Potegnila" je eksperimentacija - Osip je bil letos manjši V nelahkih razmerah so marsikaj uresničili Slovensko društvo pripravijo vrsto prireditev ob praznovanju desetletnice delovanja Podatki o vpisih v slovenske Sole za šolsko leto 1997/98 so pozitivni tudi za nižjo srednjo Solo Ivana Trinka. Morda ne v tolikšni meri kot za slovenske osnovne Sole, o katerih smo pisali včeraj, a so vendar pozitivni. V prvi razred šole Trinko bo namreč prestopilo skupno 47 novih dijakov, kar pomeni natanko toliko, kolikor je letos dijakov v prvih razredih. Pri tem pa gre upoštevati, da so v letošnjem številu upoštevani tudi dijaki, ki ponavljajo razred. Ce zatorej nove vpise primerjamo samo s številom lanskih novih vpisov, je razlika +5. Lani se je namreč v goriški glavni sedež šole na novo vpisalo 28 dijakov, v doberdobski oddelek pa 14. Letos se je močno povečal priliv v Gorici, kjer imajo kar 40 novih vpisov, se pravi 12 več kot lani, medtem ko je novih vpisov v Doberdobu samo 7, torej polovica lanskih. Razmeroma majhno število vpisov v Doberdobu odvisi od tega, da bo slovenski osnovni soli v Doberdobu in Romjanu junija letos zapustilo manj otrok kot lani. Skupno bi moralo šolo Trinko obiskovati 139 dijakov, dva manj kot letos, in sicer 108 v Gorici (letos 103) in 312 v Doberdobu (39). To število upošteva seštevek novih vpisov in letošnjih dijakov prvega in drugega razreda, ne pa morebitnih dijakov tretjega razreda, ki bi morali ponavljati razred (katerim seveda želimo, da bi vsi izdelali). Spodbudnejši so letos tudi podatki glede osipa v prehodu iz osnovnih v srednjo šolo. Lani se je v tem prehodu “izgubilo” sedem učencev, ki so jih starši po koncu osnovne šole vpisali v italijanske srednje šole. Letos so šoli Trinko zmanjkali štirje potencialni dijaki, trije iz šol goriškega didaktičnega ravnateljstva in eden iz Laškega. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so se starši enega učenca, ki letos končuje osnovno šolo v Romjanu, odločili za vpis v Gorico, kjer bo v prihodnjem šolskem letu deloval en eksperimentalni prvi razred. Iz podatkov o vpisih prihaja do izraza veliko zanimanje staršev za eksperimentalni razred, katerega posebnost je ta, da se bodo v njem dijaki učili dveh tujih jezikov namesto enega. Za ta razred, ki bo ob temeljnem pouku angleščine ponujal tudi nemščino, se je v Gorici odločilo 22 dijakov, 17 jih bo obiskovalo redni razred s poukom angleščine, starši enega dijaka pa se glede tega še niso izjasnili. Sta torej uvedba ekspe-rimentacije in rešitev lanskih prostorskih težav glede sedeža v Gorici prispevali k večjemu vpisu v šolo Trinko? Ravnateljica Rozalija Simčič Lojk nam je potrdila veliko zanimanje za eksperimen-tacijo, po drugi strani pa tudi ugotavlja, da je težko temu ali onemu dejavniku pripisati porast vpisov. Gotovo pa je zadovoljna, ker je bil osip letos manjši, in še posebno, ker se je v Gorici vpisalo kar dvanajst otrok več kot lani. NOVICE Skupščina županov 16 občin zdravstvenega okraja v Gorici Tako kot v prejšnjih dneh na Tržiškem, kjer je bil za koordinatorja izbran župan Tržiča Adriano Per-si, se je tudi v Gorici sestala skupščina županov 16 občin, ki po dež. zak. 49/69 sestavljajo zdravstveni okraj za severni del pokrajine. Skupščino bo vodil goriški župan Gaetano Valenti. Zupani so izrazili zaskrbljenost, ker bo treba na tem območju zaradi prehoda iz treh v en sam okraj organizirati zdravst-veno-skrbstvene službe na precej širšem območju kot doslej. Zato, so podčrtah, se bodo morale občine tesneje povezati med sabo, da bi ne trpela kakovost storitev. Obravnavah so tudi problem osebja, ki ga bodo morale nuditi posamezne občine. CGIL: informacije o zadrugah Sindikalna zveza CGIL obvešča interesente, da deluje pri sindikatu javnih uslužbencev na sedežu CGIL v Drev. 24. maja 1 (tel. 33411) tudi informativna služba za člane in osebje ti. socialnih zadrug. Med drugim nudijo informacije o delovnih pogodbah, pravnih okvirih, statutih, pogodbah z javnimi upravami itd. Smrtna nesreča v Ronkah Na križišču tik ob nadvozu državne ceste med Tržičem in letališčem se je včeraj ob 9. uri smrtno ponesrečil 79-letni Luigi Pozzato iz Ronk, Ul. dei Čampi 13. Pripeljal se je s kolesom in zeplajl Cez državno cesto, ko je vanj silovito treščil težak motor yamaha 550, na katerem se je proti Tržiču peljal 30-letni živinozdravnik Ermanno Jaglitsch iz Tržiča. Za nesrečnega Pozzata ni bilo več pomoči, motorist pa se zaradi lažjih poškodb zdravi v tržiški bolnišnici. NIŽJA SREDNJA SOLA IVANA TRINKA 1. razred 1.razred vsi razredi vsi razredi 1997/98 1996/97 1997/98 1996/97 Gorica 40 33 108 103 Doberdob 7 14 31 38 SKUPNO 47 47 139 141 OSIP V PREHODU IZ SLOVENSKIH OSNOVNIH V SREDNJO SOLO DID. RAVNAT. UCENCI 5. r. OS VPISI V 1. r. TRINKO 1996/97 1997/98 Gorica 33 30 Doberdob 18 17 SKUPNO 51 47 Občina: delni umik glede klavnice Goriška občinska uprava je morala spričo vala kritik bistveno spremeniti sklep o privatizaciji službe za zakol živine. Sprva je uprava nameravala to službo za pet let poveriti zasebni firmi, ki si je v industrijski coni postavila veliko klavnico in ki že razpolaga z večjim delom uvoženega mesa proste cone. Odločitev občine je temeljila na ugotovitvi, da javna občinska klavnica ne ustreza vsem predpisom ES: treba bi jo bilo prilagoditi ali zapreti. Taka kakršna je, lahko deluje samo do konca junija. Pogodba z zasebno družbo, ki bi tako dobila monopol nad zakolom in mesom proste cone, je izzvala reakcijo treh konkurenčnih podjetij in val kritik na občini. Rok pogodbe je uprava morala skrajšati s petih na eno leto, a to še ni bilo dovolj: v primeru zaprtja javne klavnice bi morali pogodbo po enem letu itak podaljšati. Pred-sinoči so o zadevi celih pet ur spet razpravljali v pristojni občinski svetovalski komisiji, kjer je nazadnje odbornica Paolinijeva napovedala, da bo uprava spet vzela v pretres oportunost zaprtja oziroma obnovitve javne klavnice. Prejšnji petek so se člani slovenskega kulturnega rekreativnega društva Jadro zbrali na 4. občnem zboru v občinski sejni dvorani v Ronkah. Predsednik Karlo MuCiC je v svojem poročilu poudaril težke razmere, v katerih društvo deluje vse od svoje ustanovitve, in težave, s katerimi se morajo Slovenci v Laškem boriti zato, da obdržijo svojo identiteto in se zoperstavijo asimilaciji. Delovanje društva je bilo v preteklih treh letih pestro in razvejano. Priredili sa Prešernovo proslavo, koncerte pevskih zborov, v sodelovanju s slovensko komisijo pri ronški občini razstavo Oskarja Beccie ter proslavo za dan žena, tečaj slovenščine za osnovnošolske otroke in za odrasle, tečaj kleklanja, miklavže-vanje ter srečanja s predstavniki iz pobratene občine Metlika. Sledilo je blagajniško poročilo ter GLASBA / KONCERT GLASBENE MATICE Prijetna Klima za maloštevilne Z zagrebškim kvartetom nastopit tudi pisanist Alekdander Rojc Godalni kvartet Klima iz Zagreba je predsinoCi s kvalitetnim koncertom, na katerem je v drugem delu sodeloval kot solist tudi tržaški pianist Aleksander Rojc, nastopil v Gorici v okviru koncertnih srečanj, ki jih Glasbena matica prireja v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. Odlični hrvaški kvartet se je predstavil s sporedom posvečenim 200-letnici Schubertovega rojstva. V prvem delu so izvajali Schubertov kvartet op. 125, v drugem skupaj z Rojcem pa kvintet v A duru “Postrv”. Edina negativna plat večera je bila razmeroma skromna udeležba občinstva, kar najbrž potrjuje ugotovitve o preobilni koncertni ponudbi v mestu, kjer ljubitelji glasbe sredi vsakovrstne ponudbe ne znajo vedno ovrednotiti kvalitetnejših nastopov. Sezona GM in Kulturnega doma bo vsekakor ponudila še tri glasbena srečanja. Naslednje na vrsti bo 24. februarja, ko se bo predstavil harmonikar Corrado Rojac. poročilo kleklarske skupine. Poudarjen je bil tudi problem prevoza otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Romjanu. Za to poskrbijo s kombijem, ki vsak dan prevozi celih 150 km, da gre iskat in pelje zopet domov vse otroke razkropljene po raznih občinah tržiškega okoliša. Občnemu zboru so prinesli pozdrav tudi gostje z županom občine Ronke Novellijem na Čelu, predstavniki kulturnih društev Hrast in Kremenjak, prosvetnega društva Stan-drež ter društva iz Stma-vra. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je pozdravil njen predsednik Silvano Semolič, za Zvezo slovenske katoliške prosvete pa Damijan Paulin. Društvo Jadro proslavlja letos svojo 10-let-nico ustanovitve in njen dosednji predsednik je že napovedal nekaj prireditev, s katerimi bodo obe- _________________KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10 »Ransom«. Mel Gibson. VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00 »E vi ta«. Madonna in Antonio Banderas. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II ciclone«. L. Pieraccioni. TR2IC COMUNALE 18.00-20.30 »Luna e 1’altra«. Maurizio Ni-chetti. IZLETI MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi 2. februarja na smučarski izlet z avtobusom v Bad Kleinkirchheim. Prijave: Magda Tomšič - tel. 882032 (popoldan-zvečer), Danjel Mamsic - tel. 882631 (14.00-17.00) in Luca Pisk -tel. 882457 (ob mi obedov). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 6. do 20. aprila letovanje na Balearskih otokih (Palma de Mallorca). Cena za polet in poln penzion je izredno ugodna. Prijave pri odbornikih in ob sredah na sedežu do 23. februarja. DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Portogruaro. Prijave do 23. februarja na sedežu in pri poverjenikih. ležili jubilej. Društvo bo pripravilo priložnostno glasilo, razstavo slik ter, v sodelovanju z osnovno šolo v Romjanu, srečanje vseh otrok, ki so šolo obiskovali vse od njenega odprtja. Občni zbor je izvolil nov odbor, katerega elani si bodo na prvi seji porazdelili funkcije. V odbor so bili izvoljeni: Oskar Bec-cia, Sonja Božič, Claudia Devetak, Davorin Devetak, Renco FrandoliC, Alessandro Furlan, Damijana Kobal, Dušan Lapanja, Karlo MučiC in Ste-fania Pahor. VJ J] OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEVprireja pustovanje v nedeljo, 9. februarja, v Gaglianu. Prijave Se danes na sedežu. SPD - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se v nedeljo, 2. februarja, začenja teCaj smučanja v Podkloštm. Avtobus bo odpeljal ob 6.45 s parkirišča pred Espomegom. Člani naj danes ali jutri poravnajo stroške prevoza in tečaja. Kdor potuje z avtomobilom, mora imeti za vožnjo po avstrijskih avtocestah posebno nalepko; sicer pa lahko v Trbižu zapelje na državno cesto in po tej do cilja. Vozovnice za vlečnice bodo na razpolago do 10. ure. SKUPINA 75 priredi 2. februarja fotografski izlet v Benetke. Prijave pri Silvanu Pit-toliju, tel. 884226, v večernem Času. Izlet bo z vlakom. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo jutri dopoldne zaprta, redno pa bo delovala od 15. do IS.ure. B"1 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: 11.30, Giovanna Pintar por. Gorjan iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče; 12.45, Maria Zorzenon vd. Puntin iz bolnišnice Janeza od Boga v Oglej. BRUSELJ / OBISK FINANČNEGA MINISTRA GASPARIJA Slovenski finančni sistem primerljiv z Evropsko unijo Po dveh od Stilih pokazateljev Slovenija že izpolnjuje pogoje za »evro« BRUSELJ - Slovenski finančni minister Mitja Gaspari je v Bruslju na sestanku finančnih ministrov petnajstih držav Članic Evropske unije in desetih pridruženih članic iz Srednje in Vzhodne Evrope predstavil sistem vladnih financ v Sloveniji, ki je po njegovih besedah od leta 1993 večinoma pri-merljiv z vladnimi finančnimi sistemi v državah EU. Gaspari, ki je bil uvodni govornik na sestanku strukturnega dialoga EU in pridruženih članic, je poudaril, da ima Slovenija zadnjih pet let uravnotežene javne finance, saj njen proračunski primanjkljaj ni nikoli presegel 0, 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). K uravnoteženim javnim financam v Sloveniji prispeva tudi dejstvo, da je splošna raven javnega dolga razmeroma nizka, saj je koenc leta 1995 znašal samo 28 odstotkov BDP. 11 odstotkov je zunanjega dolga Slovenije, notranji dolg pa znaša 17 odstotkov BDP, je povedal Gaspari in pojasnil, da je to bistveno manj od povprečja držav Članic Evropske unije. Iz tega razloga stroški za servisiranje javnega dolga v zadnjih petih letih niso bistveno obremenjevali vladnih izdatkov: po okvirnih Podatkih naj bi plačilo obresti lani znašalo 1, 2 odstotka BDP. Minister je na sestanku predstavil glavne težave, s katerimi se srečuje Slovenija na finančnem področju. Ocenil je, da te niso pretežno makroekonomske, saj Slovenija nima visokega javnega dolga, ampak bolj strukturne narave, zlasti na področju javne uprave, kjer bi bilo treba zaostriti dohodkovno politiko. Druga večja težava je pokojninski sistem, kjer bi odlaganje reforme po ministrovi oceni lahko porušilo dosežke zadnjih petih let. Tretja težava pa je sistem različnih socialnih pomoči, od nadomestil za brezposelnost do otroških dodatkov, ki se v Sloveniji Sirijo, kar se drugod v Evropi ne dogaja. Tukaj bi bilo treba pomoč preusmeriti na socialne skupine, ki ta sredstva resnično potrebujejo za reševanje socialnih težav, ne pa je nuditi vsem, torej tudi tistim, ki tako pomoč porabijo za potrošnjo. Četrto težavno področje je državna pomoC oziroma različne oblike subvencij in transferov, kjer se država namesto prilagajanja odloča za financiranje, na primer pri železnicah ali industriji. Prava rešitev za to vprašanje bo po ministrovi oceni šele lastninjenje javnega sektorja, ki bo omogočilo primemo preobrazbo kapitala, kot možno področje lastninjenja javnega sektorja pa je Gaspari omenil energetiko. Minister je naCel tudi vprašanje vlaganj v javno infrastrukturo, konkretno promet in zveze. Ta vlaganja v Sloveniji izgubljajo na teži, saj so lani znašala samo 10 odstotkov proračuna oziroma 2, 5 odstotka BDP, kar je manj kot pred dvema letoma. V primerjavi s tem so druge postavke javnih financ previsoke, zlasti plaCe v javnem sektorju in pokojnine, ki naj bi letos zahtevale več kot 3 odstotke BDP, lani pa 2, 5 odstotka BDP, kar je po ministrovih besedah nevzdržno. Minister Gaspari, ki ga na obisku v Bruslju spremlja državni sekretar za proračun Andrej Engelman, se je sestal s komisarjem za finančno in gospodarsko politiko Yve-som-Thibaultom de Sil-guyem in direktorjem glavne direkcije Evropske komisije za finančno in gospodarsko politiko Gio-vannijem Ravassijem. Govora je bilo predvsem o tem, kako bi Slovenija I lahko izkoristila tehnično pomoC Evropske komisije za priprave na področju gospodarske in denarne unije (EMU). Gaspari je ocenil, da je za Slovenijo koristno, Ce že sedaj zaCne s pripravami na tem področju, ne glede ne to, kdaj bi vstopila v denarno unijo. Glede te možnosti je minister izrazil previd- nost, saj Slovenija zdaj od štirih pogojev EMU izpolnjuje dva (proračunski primanjkljaj in javni dolg), pri ostalih dveh (inflacija, obrestne mere) pa je po njegovih besedah še precej daleč. Minister je tudi ocenil, da sedanje gospodarske razmere v Sloveniji ne kažejo, da bi hitenje v denarno unijo prinašalo prednosti. Bolj zanimiv je novi sistem navzkrižnih tečajev, ki ga oblikuje EU, je ocenil minister in predstavil tudi pobudo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za vključitev Slovenije v kontrolirano drsenje tečaja, ki pa ne ustreza niti finančnemu ministru niti Banki Slovenije. NOVA GORICA Na Goriškem priprave za uresničitev projektov GZP NOVA GORICA - Na Goriškem se bodo v naslednjih mesecih pripravljali na uresničitev projektne naloge Centra za mednarodne poslovne povezave. Na območju Gospodarske zbornice za severno Primorsko (GZP) pa je pravkar začel delovati lokalni urad programa Phare za Slovenijo. Ze v le- DAVKI / LETNO POROČILO USTANOVE EURISPES Italijani še vedno veliki utajevalci Največ jih je na Jugu, na Severu pa število narašča - 9.000 popolnih utajevalcev RIM - Južna Italija je še vedno paradiž davčnih utajevalcev, vendar si utaje močno utirajo pot tudi na Severu. Podatki, ki so zelo zaskrbljujoči, izdajajo iz letnega pregleda »Rapporto Italia 97«, ki ga pripravlja ustanova Eurispes in ga bodo uradno predstavili 7. februarja. V pregledu o davčnih utajah so navedene dejavnosti, ki jih je finančna straža opravila v zadnjih treh letih, ko so stražniki odkrili kar 9.000 popolnih utajevalcev, torej ljudi, ki sploh niso plačevali nobenih davkov. Za dodatnih 5.000 oseb pa so ugotovili, da so plačevale le neznaten del davkov, ki bi jih sicer morale plačevati, ali pa nekaj let niso plačevali ničesar. Iz statističnih podatkov kot rečeno izhaja, da je veC utajevalcev na Jugu kot na Severu, Čeprav odstotek rahlo upada: leta 1994 je bilo v Južni Italiji 41, 8% vseh utajevalcev, leto kasneje 37, 5%, lansko leto pa 37, 8%. Največ popolnih utajevalcev so odkrili v Kampaniji (449), sledita pa ji Sicilija (388) in Lombardija (319). Obenem pa narašča število utajevalcev tudi na severu, v še večji meri pa naraščajo utajene vsote, leta 1994 so tako v severni Italiji odkrili za nekaj več kot 2 tisoC milijard lir utaj, lansko leto pa za celih 4.681 milijard lir. Svojstven pa je primer Veneta, kjer je število utaj naraslo od 5, 12 % na 14, 08%, da o Piemontu sploh ne govorimo: leta 1994 4, 93 %, lansko leto pa 22, 85 %. Med kategorijami, pri katerih so finančni stražniki odkrili največ utaj, so mehaniki in gradbeniki, majtha podjetja so večji utajevalci od velikih podjetij, delniške družbe so utajile manj kot družbe z omejenim jamstvom. Kar pa zadeva naCin utaj so na prvem mestu še vedno neprijavljene ekonomske dejavnosti, sledijo pa previsoki odbitki za zasebne stroške, ki jih utajevalci vpišejo kot reprezentančne stroške. ___________DRŽAVNI DOLG___________________ Vsak dan se država zadolži za dodatnih 350 milijard lir RIM - Dolg italijanskega državnega sektorja je po podatkih za oktober 1996 prvič presegel 2 milijona 200 tisoC milijard lir. Ta dolg mesečno narašča za veC kot 20 tisoC milijard lir, kar pomeni, da je ob koncu leta 1996 zagotovo presegel 2 milijona 220 tisoč milijard lir. Ce pregledamo celoletne podatke, bomo ugotovili, da se je država v obdobju od oktobra 1995 do oktobra 1996 zadolžila dnevno za dodatnih 350 milijard lir. Ce pa zgoraj omenjene podatke razširimo na ves javni sektor, bomo ugotovili, da dolg znaša že 2 milijona 291.623 milijard lir. Ti podatki zadevajo september lanskega leta. Objava teh statističnih podatkov je vzbudila veliko zaskrbljenost, saj številke ne potrjujejo sicer optimističnih stališč in ocen o perspektivah italijanskega finančnega sistema. PODATKI BANKE ITALIJE Italijanski bančni sistem v čedalje večjih težavah RIM - Italijanski bančni sistem je v oktobru lanskega leta zabeležil negativni rekord: kot je razvidno iz statističnega biltena, ki ga izdaja Banka Italije, so dvomljivi krediti oktobra presegli 120 tisoč milijard lir, kar je celih 13, 3 odstotka veC kot leto prej. V enem samem letu so tako težko vnovcljivi krediti narasli za celih 14.117 milijard lir. Slabost italijanskega bančnega sistema pa je razvidna tudi iz upadanja zaupanja v banke; kratkoročna in srednjeročna kreditna pisma so namreč upadle za celih 32.000 milijard lir in so tako v oktobru znašale samo 286.458 milijard lir. Zanimivo pa je, da je v istem Času naraslo povpraševanju po obveznicah, ki jih izdajajo banke, in to za celih 19, 5 odstotka. tu 1998 naj bi zaCel delovati tudi tehnološki park za Goriško. Da bi to lahko pravočasno uresničili, bodo skušali najprimernejši projekt in lokacijo zanj zagotoviti še v prvi polovici tega leta. Nedavno sestali upravni odbor Gospodarske zbornice za severno Primorsko je sprejel še nekatere sklepe in program letošnjih dejavnosti. Zbornica nadaljuje pogovore z zainteresiranimi podjetji in carinsko službo v zvezi s sprotnim seznanjanjem s carinskimi novostmi, ki so stopile v veljavo z novim letom. Pri tem so ustanovili veC strokovnih komisij za pomembnejša področja gospodarstva, ki bodo obravnavale tekoče aktualne zadeve in propravljale predloge v tej smeri. Na podlagi dogovora med G Z. Slovenije in Združenjem trgovskih zbornic dežele Furlanije Julijske krajine, bo sodelovala v vseh mešanih komisijah in delovnih skupinah, ki bodo propravile tla za sodelovanje gospodarstev obeh držav. Za to regijo je Čezmejno sodelovanje zelo pomembno, kot tudi izmenjave izkušenj in poslovnih informacij pri poteku nadgradnje obmejne blagovne menjave, ki sledi Goriškemu in Tržaškemu sporazumu ter uresničevanju Osimskega sporazuma, ki zajema tudi gospodarstvo. Morda se bo tu premaknilo po udeležbi na Expomegu v Gorici, na turisticno-športnem sejmu v Vidmu, Gast 97 v Celovcu in vzorčnem sejmu v Pordenonu. GZP bo usklajevala tudi nastop podjetij na sejmih, predstavitvah, slovenskih dnevih in drugih promocijskih prireditvah v organizaciji GZS. Tudi letos namerava organizirati meddržavno poslovno konferenco slovenskih in tujih podjetij. 28. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1589,00 1634,00 nemška marka 962,00 982,00 funt šterling 2567,00 2622,00 švicarski frank 1105,00 1135,00 belgijski frank 46,16 48,16 francoski frank 283,00 293,00 danska krona 250,00 260,00 norveška krona 241,00 251,00 švedska krona 214,00 224,00 kanadski dolar 1175,00 1215,00 portugalski eskudo 9,21 10,11 nizozemski gulden 850,00 875,00 avstrjski šiling 135,76 140,26 španska pezeta 11,04 12,14 grška drahma 5,91 6,71 irski šterling 2516,00 2596,00 japonski jen 12,85 13,75 avstralski dolar 1192,00 1262,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,10 28. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1593,00 1623,00 nemška marka 964,00 982,00 francoski frank 283,00 293,00 nizozemski gulden 851,00 876,00 belgijski frank 46,35 48,15 funt šterling 2551,00 2631,00 irski šterling 2513,00 2608,00 danska krona 251,00 261,00 grška drahma 6,02 6,62 kanadski dolar 1177,00 1212,00 švicarski frank 1107,00 1132,00 avstrijski šiling 135,85 140,35 slovenski tolar 10,70 11,10 28. JANUAR 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1614,340 EKU 1895,560 nemška marka 977,030 francoski frank 289,670 funt šterling 2596,180 nizozemski gulden 869,650 belgijski frank 47,380 španska pezeta 11,589 danska krona 256,160 irski funt 2561,960 grška drahma 6,234 portugalski eskudo 9,754 kanadski dolar 1200,700 japonski jen 13,378 švicarski frank 1128,440 avstrijski šiling 138,870 norveška krona 245,790 švedska krona 221,650 finska marka 330,130 28. JANUAR 1997 INDEKS MIB-30: +0,83 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 12.373 -0,37 Mediolanum 16.110 -1,32 Bca di Roma 3.266 -2,03 Montedison 1.296 -1,36 Bca Fideuram 4.543 +2,27 Olivetti 633 -7,69 Benetton 21.193 +0,79 Parmalat 2.683 -2,40 Comit 3.266 -2,03 Pirelli Spa 3.556 -0,50 Credit 2.278 -0,69 Ras 15.743 -0,53 Edison 10.436 +0,37 Rolo 17.520 +0,02 Fiat 5.253 -2,28 Saipem 8.137 +0,30 Gemina 929 -0,52 San Paolo To 11.078 -2,72 Generali 33.220 -0,90 Sirti 11.334 -0,47 imi 16.428 +0,10 Štet 7.713 -1,28 Ina 2.207 -0,80 TIM 4.789 +0,84 Italgas 6.707 -0,38 Telecom Ita 4.602 +0,04 La Fondiaria 7.053 -1,93 Mediaset 7.450 -1,28 Mediobanca 10.726 -2,40 14 Sreda, 29. januarja 1997 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 30. t.m., ob 20.30 gostuje Mest-ske Divadlo iz Brna z glasbeno komedijo »West Side Story«. SSG - V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri ponovitev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«. SSG gostuje s predstavo »Mein Kampf« jutri, 30. t.m., v petek, 31. t.m., in v soboto, 1. februarja, ob 20. uri v Novi Gorici. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 29. t. m., ob 20. uri (red E) uprizoritev Mozartove opere »Čudežna pisca!« (II flauto magico). Ponovitve: jutri, 30. t.m., ob 20. uri (red H), v soboto 1. februarja, ob 20. uri (red L), v nedeljo 2. februarja, ob 16. uri (red D). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 6. do 16. februarja bo Stalno gledališče F-Jk predstavilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Ca-lende. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek št. 3 Gledališče Cristallo Danes, 29. t.m., ob 20.30 »Master class con Maria Callas« Terenceja McNal-lyja v postavitvi Gledališča Eliseo. Režija Patrick Guinand. Nastopa Ros-sella Falk. Danes, 29. t.m., ob 18. uri v sklopu ciklusa »I Mercoledi della Contrada«, srečanje z igralko Rossello Falk. Vstop prost. V sredo, 5. februarja, ob 20.30 »Siddharta. II giovane falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba Carlo Moser. Povem ti pravljico: V nedeljo, 2. februarja, ob 11.00: »Un viaggio illustra-to« - Predstavila se bo skupina »Teatra di Piazza e d’Occasione« iz Prata. OPČINE Prosvetni dom V torek, 4. februarja, ob 20.30 Boris Kobal in Sergej Vere »Ko satira obmolkne«. Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu bo predstavljeno prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelujejo Milica Kravos, Ivan Vere in Ravel Kodrič. Vstop z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu, na Stadionu 1. maj, na ZSKBD in pri organizatorjih veCera. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V petek, 31. t.m., in v soboto, 1. februarja, ob 20.45 bo na sporedu predstava »L’ultimo Lion« Giovannija Mar-chesana. Nastopajo: Giglio Boemo, Mari Delconte, Mimmo Lo Vecchio, Sara Polo. KOROŠKA TINJE Dom Sodalitas: jutri, 30. t. m., ob 9. uri predavanje »Sodobno kmetijstvo ob izzivu EU«. CELOVEC Modestov dom: jutri, 30. t. m., ob 19. uri občni zbor Jakob Petelin Gallus. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v petek, 31. t. m., ob 10. uri otroška igrica »Zaklad kapitana Ahaca«. PLIBERK Farna dvorana: v petek, 31. t. m., ob 19.30 koncert v Čast Milke Hartman in pionirjem zbora »Kralj Matjaž« z naslovom »DomaCa pesem jim bo vedno pela«. ŽELEZNA KAPLA V farni dvorani - SPD »Zarja« in »V. Polenšek«; v petek, 31. t.m., ob 19.30 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pod geslom »Vse je pesem«. GLASBA TRST Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. februarja, koncert dua Baldini (violina in klavir). Na sporedu sonati Carla Augusta Nielsena in Edvarda Griega. Gledališča Rossetti V petek, 31. t. m., ob 21.00 - KONCERT kantavtorja Paola Conte. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic je v teku. V soboto, 15. marca, bo nastopil Lucio Dalla in 26. marca pa Francesco De Gre-gori. MILJE Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997 V nedeljo, 16. februarja, ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK. GORICA SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani. RAZSTAVE TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«,, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavalie-re, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkrovi-teljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti: do 16. februarja je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa. Danes, 26. t. m., ob 11. uri voden obisk z dr. Su-sanno Gregorat. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. februarja razstavljajo Tristano di Ro-bilant, Tulilo De Gennaro in Marzia Gan-dini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. februarja je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Nicold, 20): do 11. februarja na ogled je razstava ikon Annamarie De Pra Temperini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto. GORICA Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25): na ogled je razstava Jasne Merku. Razstava bo odprta do 12. februarja Goriški grad: v zaporu in v dvoranah Goriškega gradu bo do 30. t.m. na ogled razstava »II castello incantato«, posvečena lutkam skupine I Piccoli di Podrecca. KOROŠKA CELOVEC Galerija pri Joklnu Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja. Deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejsih del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Mestna galerija: do 9. februarja je na ogled razstava Giorgia Morandija. Bank Austria - (Lidmanskygasse): na ogled je razstava mozaikov Franza Kaple-niga. Galerija Carinthia: do februarja je na ogled razstava Oliver Debre. Galerija Freund: do 1. februarja je na ogled razstava Slikarstvo in grafika. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava GnamuSa. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: Razstava del Draga Dmškovica. DUNAJ Klub Slovenskih študentk in študentov: na ogled je razstava Kristijana Schellan-dra »Slike vmes«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do konca januarja je na ogled razstava grafik in skulptur »Dialog«. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1, Liubliana SMMNSKO NARODNO G.EDMDČE ' DRAMA G. Feydeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA CEZ ROB, komedija. Danes, 29. januarja, ob 19.30, IZEVEN (KONTO). D. Jovanovič: ANTIGONA. Jutri, 30. januarja, ob 19.30, IZEVEN (KONTO). W. Shakespeare: HAMLET. Sobota, 1. februarja, ob 19. uri, IZEVEN (KONTO). MALA DRAMA D. Mamet: OLEANNA Danes, 29. januarja, ob 20. uri, IZVEN (KONTO) J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Petek, 31. januarja, ob 19. uri, IZEVEN (KONTO). SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK Dirigent Marko Gašperšič. Petek, 31. januarja, ob 15. uri, razprodano. Ponedeljek, 3. februarja, ob 15. uri, razprodano. PREMIERA celovečernega baleta: GEORGE GERSHVVIN Jutri, 30. januarja, ob 20. uri, razprodano! Ponovitve 1.2. abonma Sobota, 4.2. abonma Torek, 6.2. abonma Četrtek, 12.2. abonma Sreda, 5. 3. abonma SOU (vsi ob 19.30), ter 21.3. abonma Petek, ob 16.30. NASLEDNJA PREMIERA: Giacomo Puccini: LA BOHE ME 27. februarja, ob 20. uri, razprodano. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana VVaechter - Dekleva: KLOVNI Režija Eduard Miler. Jutri, 30. januarja, ob 19. uri. Gostovanje v Kulturnem domu Sevnica. Emil Filipčič: VESELJA DOM Režija Nick Upper. Jutri, 30. januarja, ob 19.30. (izven) Bertolt Brecht: GALILEO GALILEI Petek, 31. januarja, ob 21.30. Sobota, 1. februarja, ob 19.30. Ponedeljek, 3. februarja, ob 21.30. Četrtek, 6. februarja, ob 21.30. Predstava v veliki Čitalnici NUK-a. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 K. Elyot: NOC S SASHO PREDPREMIERA: Danes, 29. januarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 2 in izven. PREMIERA: Jutri, 30. januarja, ob 19.30. T. Partlič: POLITIKA, BOLEZEINMOJA Petek, 31. januarja, ob 19.30, za izven in konto (razprodano). MALA SCENA J. Anouilh: ORKESTER, diplomska predstava študentov AGRFT. Danes, 29. januarja, ob 22. uri. Jutri, 30. januarja, ob 22. uri. NAPOVEDUJEMO: Singer - SokoloviC: NORCI IZ HELMA Sreda, 5. februarja, ob 22.uri, za izven in konto. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 VELIKI ODER R. Dahi - A. Tkacev: VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN Sobota, 1. februarja, ob 10. in 17. uri. PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE Sobota, 8. februarja, ob 16. uri. Nedelja, 9. februarja, ob 16. uri. Torek, 11. februarja, ob 17. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, Nedelja, 2. februarja, ob 11. uri, za otroke od tri leta dalje. Franjo FranCiC: PRAVLJICE, KJE STE, za otroke od tri leta dalje. Nedelja, 9. februarja, ob 11. uri, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Matjaž Kmecl: TRUBAR. Za danes napovedana PREMIERA zaradi bolezni odpade! Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, Jutri, 30. januarja, ob 19.30, za IZVEN in konto. Jean Genet: SLUŽKINJI, Petek, 31. januarja, ob 19.30, za abonma RUMENI, IZVEN in konto. Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA, Sobota, 1. februarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1. in konto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 PREMIERA: AMERIŠKI BLUES Sobota, 1. februarja, ob 19.30, abonma red PREMIERSKI in IZVEN. CANKARJEV DOM RAZSTAVE BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liublajna Danes, 29. januarja, ob 19. uri: otvoritev rastave risb, Ljubomirja Percinliča. Razstava bo na obled do 16. februarja. GLASBA Danes, 29. januarja, ob 20. uri: ZLATI ABONMA: THE ACADEMV OF ANCIENT MUSIČ. Dirigent Christopher Hogvrood; solist Robert Levin, klavir. Program: J. Haydn, W. A. Mozart. (GD) Nedelja, 2. februarja, ob 12. uri: Ko za trenutek tudi Ljubljana postane glasbena prestolnica Evrope, se zgodi SLAVNOSTNI KONCERT OB 200-LETNICI SCHUBERTOVEGA ROJSTVA. Marko Fink, bas; Nataša Valant, klavir. Progran: F. Schubert, Labodji spev (pesemski ciklus) (Dvorana Slovenske filharmonije) GLEDALIŠČE Petek, 31. januarja, ob 22. uri: NOSTALGIČNA KOMEDIJA - lahkotna in sa-moironicna, polna radoživega plesa in petja. Rezija Jaša Jamnik; igrajo, plešejo in pojejo: Polona Vetrih, Ljerka Belak, Zvonimir Hribar in Marko Okorn; Plešejo plesalci skupine Mojce Horvat. (LD, 1500 SIT) Sreda , 12. februarja (gledališki in plesni KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Jutri, 30. januarja, ob 20. uri: koncert Cryp-tovega španskega punk rock benda LOS ASS DRAGGERS v organizaciji FV. Predsku-pina KREMIRANI ČASI. KLUB ŠTUDENTOV KRANJ Jutri, 30. januarja, ob 22. uri: koncert skupin CODOGAST in REVENGE. MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 31. januarja: abonma ter izven), in četrtek, 13. (izven), ob 20. uri ter petek, 14., ob 18. uri (razprodano): DV8: BOUND TOP PLEASE Svetovna predpremiera! (LD); Gostovanje je omogočil Britanski svet. RAZSTAVE Do 31. januarja: ARHITEKT LEONARDO SAVIOLI. Razstava arhitektonskih načrtov in risb znanega italijanskega arhitekta (1917-82). Do 2. februarja: fotografska razstava POTENCIRANE PODOBE (Velika sprejemna dvorana) Do 9. februarja: fotografska razstava DAMIRA FABIJANICA: SADOVI ZLA (Mala galerija, prost vstop) FILM Danes, 29. januarja ob 20. uri: Zaradi izrednega zanimanja zadnji ponovitvi filma ODTRGANA TRAGEDIJA. Režija Goran Markovič; Francija/Srbija/Bolgarija, 1995. (LD, 600SIT) Nastopa trio LOS ASS-DRAGGERS (hiter, glasen in surov punk nToIl) HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Vitežka dvorana aale-rile Zorana Mušiča Petek, 31. januarja: S HUBERTOV VEČER. Nastopajo: Irena Baar, sopran, Andrej Petrač, violončelo, Tomaž Lorenz, violina, Alenka Scek Lorenz, klavir. MESTNA GALERIJA Razstava MEDIJ V MEDIJU (do 30.1.) MODERNA GALERIJA Cankarjeva 15. Ljubljana Retrospektivna razstava Lojzeta Dolinarja. (do 12.2.1997) Na ogled je razstava fotografij režiserja Wima VVendersa (spodnji prostori) (do 9.2.) NARODNI MUZEJ Muzejska 1.Ljubljana Stalna zbirka: arheološka obdobja (prazgodovinska, rimsko in srednjeveško), zgodovinska obdobja (od visokega srednjega veka do modernega Časa) in lapidarij. ETNOGRAFSKI MUZEJ SLOVENIJE. Muzejska 1. Liubliana "Udomačena svetloba” Etnološki pogled na svetila in pripimocke zanje, (do 31.3.) KUD FRANCE PREŽE-REN Korunova 14. Ljubljana Razstava stripa: XIII (Variations On a Theme) LOTERIJA SLOVENIJE • GALERIJA Trubarjeva 79. Ljubljana Na ogled je razstava slik Vladimirja Koprivnikarja (do 4.2.) MALA GALERIJA • SEŽANA Na ogled je razstava risb in krokijev Tanje Simonič RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Rotovžki tra 1. Maribor Na ogled je razstava Nataše Prosenc, VZROK. GALERIJA FARA Škofja Loka Razstava fotografskih slik Ivana Pipana. Razstava je na ogled do 7. februarja. GLASBA S »7a1! M 1 rti il illl Sreda, 29. januarja 1997 KOŠARKA / PRVENSTVO NBA Rekordna zmaga Miamija nad Phoenix Suns Danilovič v 19 minutah dosegel 18 točk - Najboljši Hordowoy (21) Loren Meyer (Phoenix Suns, levo) in John Crotten (Miami, desno) v boju za žogo (Telefoto AP) SMUČANJE Danes drugi moški super-O Ghedina juriša na zmago LAAX - Pred nastopom na svetovnem prvenstvu Čaka udeležence »belega cirkusa« Se nekaj tekem za svetovni pokal. Danes bo v švicarskem Laaxu (ob 12.30) drugi moški superveleslalom letošnje sezone. V istem kraju bov soboto ženski smuk, ki bo v povezavi z nedeljskim slalom štel tudi za kombinacijske točke. Za mnoge smučarje in smučarke bo to zadnja priložnost, da si zagotovijo mesto v reprezentanci. Italijan Kristjan Ghedina, ki je presenetil s serijo odličnih rezultatov v smuku, napoveduje svojo prvo superveleslalomsko zmago, Alessandro Fattori pa pravi, da bo tvegal vse, da doseže uvrstitev reprezentanco za Sestriere. Košarkarji Miami Heat so v severnoameriški poklicni košarkarski ligi z rekordnim metom v letošnji sezoni NBA premagali Phoenbc Suns s 125:97. To je bila prva zmaga Miamija v domači dvorani v dvoboju s Phoenixom, odkar se je klub iz Kalifornije leta 1988 pridružil NBA. Košarkarji Phoenixa so doživeli najhujši poraz v letošnji sezoni, Čeprav so imeli 50 odstotni met. DomaCi so bili skoraj nezgrešljivi. Zadeli so 48 od 76 poskusov, od tega 13 od 20 za tri točke. S 63, 2 odstotki so postavili rekord kluba ter rekord letošnje sezone v NBA. Doslej je bila po uspešnosti metov na Čelu In- diana (v Vancouverju 4. decembra 61, 3 %}. Tim Hardaway je v 23. minutah ob desetih podajah zadel 21 točk in bil najboljši strelec Miamija. Točko manj je dosegel Alonzo Mourning, po 18 pa sta jih nanizala Crotty in jugoslovanski reprezentant Danilovič (met iz igre 7:10). Slednji je igral le 19 minut in zadel dve trojki. V San Joseju je moštvo Golden State War-riors premagalo Vancouver Grizzlies s 122:97 in se tej kanadski ekipi oddolžilo za najhujši poraz v sezoni, ki ga je s 14 točkami razlike doživelo na začetku tega meseca. Blestela sta Latrell Sprewell z 11 podajami in 33 točkami (met iz igre 10:16 in 11:11 prosti meti) ter Joe Smith, ki je dosegel 30 točk in 12 skokov. Na drugi strani je bil najboljši Shareef Abdur Rahim (23 toCk, 8 skokov). Grizlijem niti zamenjava trenerja, Briana Win- tersa je nadomestil glavni manager kluba Stue Jackson, ne pomaga. Jackson je izgubil obe tekmi, odkar je sedel na trenersko klop, kanadska vrsta pa je v zadnjih enajstih tekmah le enkrat zmagala. - ODBOJKA / PREDSTAVITEV h Selektor Bebeto snubi Velascovo »staro gardo« Bernardi in Tofoli še »azzurra«? RIM - Novi selektor italijanske odbojkarske reprezentance, Brazilec Paulo Roberto De Freitas Bebeto, bo skušal v naslednjih petih dneh spet obnoviti ciklus, ki se je z njegovim predhodnikom Juhom Velascom končal na olimpijskih igrah v Atlanti. Na včerajšnji uradni predstavitvi je namreč Bebeto izjavil, da se bo do sobote, ko se bo vrnil v Brazilijo, kjer bo do konca marca zaposlen v prvenstvu s svojim klubom 01ympikus iz Campinasa, pogovarjal z vsemi dosedanjimi«azzurri« s ciljem, da tudi starejše med njimi prepriča, naj se ne odpovejo reprezentančnemu dresu. »Do zdaj sem se pogovarjal samo s Papijem, vendar želim osebno kontaktirati vse igralce,« je dejal Bebeto. Do konca tedna mora Bebeto sestaviti seznam 18 kandidatov za nastop v svetovni ligi (world league), na evropskem prvenstvu in kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. »V mislih imam 25 igralcev«, je dejal Bebeto. Nobena skrivnost ni, da novi selektor razmišlja o povratku v reprezentanco Ber-nardija in Tofohja, Čeprav sta po Atlanti oba sporočila, da se reprezentanci odpovedujeta. Šušlja pa se tudi, da se bo Bebeto srečal celo z Andreo Lu-chetto, ki ni nikoli skrival svojega nezadovoljstva, ko ga je Velasco izločil iz tabora »azzurrov«. Za opredehtvijo za »staro gardo« se bržkone skriva tudi nepoznavanje razmer v italijanskem prvenstvu. »Novih igralcev ne poznam,« je priznal Bebeto, a tudi dodal: »Starost ni hendikep. Poljaki, ki so zmagah na olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976, so bili povprečno stari trideset let,« je poudaril brazilski strokovnjak. Primerjave z Velascom se ne boji. Čudi se, da ga obravnavajo kot novinca. »S Parmo sem dvakrat osvojil italijanski naslov. Treniral sem tudi v Braziliji. Zame to ni prvi izpit,« je odvrnil 47-letni Bebeto, ki je bil deset let brazilski reprezentant, trikrat brazilski klubski prvak in trener reprezentance, ki je osvojila srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Los Angelesu in na svetovnem prvenstvu v Argentini. »Ko mi je predsednik federacije Magri ponudil mesto selektorja, sem bil šokiran. Nisem si pričakoval, da se bom vrnil v Italijo. To je zame največji izziv v karieri.« Bebeto ni proti stalnim spremembam pravil igre, saj meni, da mednarodna zveza ravna prav, ko skuša odbojko prilagoditi televizijskim potrebam. »Ko sem bil v ZDA, smo igrah sete do dvanajste točke. Ni bilo slabo,« je dejal. Bebeto še ni podpisal pogodbe. »Od nas je zahteval 350 tisoč dolarjev, ponuditi smo mu jih 300 tisoč. Stališči bomo skušah približati,« je dejal Magri, ki je na vprašanje, Čemu spet tujec za krmilom reprezentance, diplomatsko odgovoril: »Nasi trenerji so prezaposleni v klubih. Nismo jih hoteli motiti. Jih pa zelo cenim. Največ zaslug za uspehe reprezentance imajo prav oni.« KOŠARKA / DANES V KVALIFIKACIJAH ZA EP Slovenija okrnjena s Finsko S poškodbami se otepa tudi Italija, ki Jutri Igra s Češko HELSINKI - Slovenski košarkarji bodo danes v Helsinkih odigrati deveto kvalifikacijsko srečanje za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo do 24. junija do 6. julija v Španiji. Slovenija si je nastop na EP praktično že zagotovila, toda zato ne bo tekma s Finci prav nic lahka. To pa predvsem zaradi poškodb, ki tarejo slovenske reprezentante. Ze prej poškodovanim Alibego-vicu. Kraljeviču, Duscaku in Danevu ste se pridrižila še Tušek (stopalo) in Mihe (koleno). Tušek sploh ne bo šel na pot, razveseljivo pa je, da bo kljub poškodbi zaigral Zdovc. Tudi Marko Milic bi moral biti do tekme nared, tako da položaj kljub vsemu ni tako kritičen. Z zmago bi si Slovenija tudi matematično zagotovila pot v Španijo. Glede Finske je podatkov bolj malo. Slovenski reprezentanti so si ogledali posnetek srečanja med Italijo Iti Finsko, kjer pa ni igral najboljši finski igralec Mottolla, ti igra v NBA za Utah Jazz. V prvi tekmi v Laškem je Slovenija premagala Finsko z 90:61. Trener Urlep je za današnjo tekmo izbral naslednjo deseterico: centri: Ne-sterovic, Jurkovič, Jagodnik in Kunc: krili: Milic in Horvat; branilci: Trifunovič, Gorenc, Thaler in Zdovc Danes se bosta v okviru C skupine pomeriti še Makedonija in Madžarska, jutri pa bo Italija, ti je tudi matematično že na EP, gostila Češko. Dolgemu seznamu odsotnih igralcev (Myers, Fucka, ContiJ se je pridružil včeraj tudi Esposito, ki ima vročino. Vrstni red po 8. kolu: Itatija 14, Slovenija 10, Madžarska 8, Finska in Makedonija 6, Češka 4. NOGOMET / POLFINALE ITALIJANSKEGA POKALA Drevi Inter - Napeli jutri Vkenza ■ Bologna NEAPELJ - Na milanskem stadionu Meazza bo drevi (pričetek ob 20.45) prva polfinalna tekma za italijanski nogometni pokal med Interjem in Na-polijem. Trener Milančanov Roy Hodgson je tarča glasnih napadov navijačev, ki so nezadovoljni z rezultati. Angleški trener zagovarja svoje izbire in ne razmišlja, da bi Fresija postavil za tibera, kot od njega mnogi zahtevajo. Danes skoraj gotovo ne bo mogel računati na Zanettija, zato bo igral veteran Bergomi. V napadu bosta igrala Branca in Zamorano. »To je za nas najpomembnejša tekma letošnje sezone,« je dejal Napo-lijev trener Gigi Simoni. Zaradi diskvalifikacije Agliettija in Baldinija bo moral trener spremeniti standardno postavo, igrala pa bosta tudi Beto in Belgijec Crasson. Prvenstveni poraz v Milanu je bil nezaslužen, saj nismo igrali slabše od Interja. Inter je fizično moCen, ima izvrstno zvezno vrsto, Djorkaeff pa je iz- venserijski igralec, toda menim, da lahko dosežemo pozitiven rezultat,« je se dejal Simoni. Druga polfinalista sta Vicenza in Bologna. Prvi njun medsebojni spopad bo jutri. Udinese predstavil najnovejši okrepitvi VIDEM -Videmski prvoligaš Udinese je javnosti predstavil najnovejši okrepitvi, 21-letnega krilnega igralca za zvezo Tomasa Locatellija (prej Milan) in 24-letnega belgijskega branilca Regisa Cenama, dosedanjega člana angleškega Coventryja. Locatelli ni skrival zadovoljstva, da je zapustil Milan. Vse kaže namreč, da se je ozračje v Milanovem tabom po Sacchijevem prihodu samo še poslabšalo. »Nekateri igralci niso pripravljeni sprejeti Sacchijevih metod,« je napol v zadregi prznal Liocatelli, ki upa, da bo z Udino-sejem dosegel uvrstitev v pokal UEFA. ' Genamcova pogodba z Uctinesejem bo zapadla leta 2001. »Srečen sem, da lahko igram v tako lepem in zahtevnem prvenstvu«, je dejal Belgijec, ki ima za salu dvajset nastop s svojo državno reprezentanco. m s* NOVICE Krabbejeva lahko toži IMF zaradi predolge prepovedi nastopov NEUSS - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je umaknila pritožbo na odločitev nemškega sodišča v Muenchnu. ki je sprejelo odločitev, da lahko atletinja Katrin Krabbe, nekdanja svetovna prvakinja v Sprintu, zahteva nadomestilo zaradi suspenza povezanega z uporabo nedovoljenih poživil. Tiskovni predstavnik IAAF George Reineri je v Monte Carlu potrdil, da so umakniti pritožbo, vendar ni hotel izdati, Ce potekajo pogajanja o izvensodni poravnavi s Krabbejevo. »Mi ji nismo pripravljeni izplačati nohene odškodnine. Mislimo, da bo zelo težko dokazala, da je v Času prepovedi izgubila denar,« je dejal Reineri. Nemška atletska zveza je leta 1992 Krabbejevi prepovedala vse nastope za obdobje enega leta, potem ko je slednja priznala, da je jemala zdravilo proti astmi, ki vsebuje prepovedano snov clenbuterol, vendar obenem zatrdila, da ni vedela, da je zdravilo na seznamu prepovedanih poživil. Bavarsko prizivno sodišče je 28. marca leta 1996 odločilo, da je Nemška atletska zveza ravnala pravilno in da jo Krabbejeva zato ne more tožiti. Isto sodišče pa je hkrati odločilo tudi, da IAAF ni imelo pravice Krabbejevi kazni podaljšati za veC kot eno leto. Zdaj ko je IAAF umaknila pritožbo na to odločitev, lahko Krabbejeva nadaljuje s svojo odškodninsko tožbo. Katrin Krabbe zahteva od IAAF 625.000 ameriških dolarjev kot nadomestilo za izgubljene dohodke v Času suspenza. Odvetniki dvomijo, da ji bo sodišCe priznalo pravico do odškodnine, ker so postale njene sponzorske pogodbe niCne takoj ko je stopila v veljavo enoletna prepoved nemške atletske zveze. Odločitev muenchenskega sodišča je zadnja v seriji udarcev, ki jih dobiva IAAF v zvezi s svojo odločitvijo, da atletom, ki jih prvič ujamejo pri uživanju prepovedanih poživil, skuša za 4 leta prepovedati nastop na tekmovanjih. Medtem ko je 4-letna prepoved IAAF še vedno v veljavi pa le-ta v zadnjem Času dejansko izreka dveletne katni, kar je v skladu s priporočilom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Švedinji Haelldahl slalom za evropski pokal na Rogli ROGLA - Svedinja Sandra Haelldahl je zmagovalka veleslaloma za evropski pokal na Rogli. Druga je bila njena rojakinja Martina Fjortkord, ki je po prvi vožnji vodila, betja pa Norvežanka Merete Fjeldavlie, ki je dosegla najhitrejši Cas druge vožnje. Od slovenskih tekmovalk se je med deseterico uvrstila le Katarina Breznik, ki je bila 8. Nataša Bokal je bila 13., Alenka Dovžan 16. in Tonka Brumen 30. Mojca Suhadolc in spela BraGun sta odstopili v prvi. Spela Pretnar in Katja Koren pa v drugi vožnji. Korenova je bila po prvem teku 7. V Kapfenbergu začetek 7. zimskih športnih iger Alpe-Jadran KAPFENBERG - Na avsbijskem Štajerskem so se začele 7. zimske igre Alpe- Jadran, na katerih nastopajo mladi športniki iz 18 regij 7 držav Srednje Evrope, športniki tekmujejo v smučarskih tekih, skokih, hokeju, deskanju, slalomu in veleslalomu ter namiznem tenisu. Slovensko zastopstvo šteje 53 športnikov in športnic, že prvi dan pa je dobilo 3 medalje v smučarskih tekih. Levvis slab v Sidneyju Umik junija v Houstonu SYDNEY - Devetkratni olimpijski zmagovalec American Carl Lewis je napovedal, bo atletsko pot zaključil junija v Houstnu. Na mitingu v Sydneyu je v ponedeljek delil Sele sedmo mesto in v 72 urah prikazal dve bledi predstavi. V Sydneju je na 100 mebov tekel 10, 56, v petek v Aucklandu na Novi Zelandiji pa je bil predzadnji (10, 76). V Sydneju je slavil Avstralec Steve Brimacombe (10, 37). Na turnirju ATP v Zagrebu brez presenečenj ZAGREB - MaroCan Karim Aalami je v 1. krogu ATP teniškega turnirja z nagradnim skladom 400.000 ameriških dolarjev v Zagrebu premagal Rusa Andreja Cesnokova s 7:6 (6), 1:6 in 6:1. Uspešen je bil tudi 3. nosilec Nizozemec Jan Siemerink, ki je ugnal Ceha Radomira Vaška s 6:3, 5:7 in 6:4. Triestina prodal Seriolija Triestina je včeraj odstopila Acirealeju 30-letne-ga napadalca Gianfranca Seriolija, ki v Trstu ni pokazal ničesar, čeprav je leta 1988 igral v A ligi z Atalanto, potem pa nadaljeval kariero pri Piacenzi, Monzi, Brescii in Alessandrii. Serioli je v 14 letih dosegel skoraj sto zadetkov. I I B 6 Sreda, 29. januarja 1997 PORI ODBOJKA / POVRATNA TEKMA ZA ZVEZNI POKAL ^ Val zma naprej Videmčani so se v osmino finala uvrstili zaradi boljše razlike v točkah Imsa Kmečka banka - VBU 3:1 (15:7,15:12,8:15,15:6) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 9+14, Solina 4+21, M. Cemic 5+5, Cola 7+12, Beltrame 7+15, S. Cemic 2+0, Florenin 3+5, KorsiC 1+0. Marchesini 0+0, Mania, Buzzinelli, Radetti. Servis (tocke/napake): Imsa Kmečka banka 8/21, VBU 3/6; napake: Imsa Kmečka banka 11, VBU 13; blok: Imsa Kmečka banka 16, VBU 20. V ponedeljek so valovci odigrali povratno tekmo tretjega kola zveznega pokala. Pred dvema tednoma so po medli predstavi izgubili proti VBU-ju (Bi liga) z rezultatom 3:1. Vse je bilo torej Se odprto. Plavo-rdeCi so na domačem igrišču tekmo zaceli zbrano in suvereno osvojili prvi set. V drugem setu je Zamo poslal v polje Florenina namesto Mateja Četnica, ki je občutil bolečine v kolenu in je zato raje ostal na klopi. Valovci so spet visoko povedli 10:3, a ko so uvideli, da jim nasprotnik ni kos, so popustili. VBU se je približal na dve točka razlike, a vec ni zmogel. Zmaga s 3:0 je bila torej blizu, to pa je bil rezultat, ki bi Goričanom zagotovil uvrstitev v osmino finala. Tretji set pa so valovci zaceli nezbrano in gostje so dosegli prednost 7:2. Goričani so izenačili pri sedmid, nato pa popustili in predali set. V četrtem so po hitrem postopku (kar sedem blokov centrov) osvojili set. V naslednjo fazo se je zaradi boljšega seštevka točk (pet točk vec) vseeno uvrstil VBU. Plavo-rdeci so v prvem, v začetku drugega in v Četrtem setu pokazali dobro igro, v tretjem pa se je ponovil isti black o ut kot v soboto v prvenstvu prati Isoli. Vsekakor so kljub temu posamezniki zadovoljili. Omenili bi predvsem odlično igro Beltrameja, ki je dosegel kar 8 blokov. Pohvalo trenerja pa si je zaslužil tudi KorsiC, ki je v zadnjih treh setih zamenjal Colo v drugi liniji, dosegel as in nekajkrat res izvrstno posegel tudi v obrambi. (A&D) KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Breg zamudil lepo priložnost za prvi točki Po dobri igri zmanjkalo moči Superbasket - Breg 72:62 (28:34) BREG: Berdon 8 (pm 1:2, 2 točki 2:7, 3 točke 1:1), Pavlica 17 (2:3, 6:14, 1:2), Malalan 13 (1:2, 2:4, 2:3), Bandi (0:0, 0:3, 0:0), Schiu-laz 2 (2:4, 0:4, 0:1), Mingot 2 (0:0, 1:2, 0:0), B arini 4 (2:3, 1:1, 0:0), De Guarrini 18 (8:12, 5:7, 0:0), Gobbo (0:0,0:2,0:0); SON 23. Brežani so zapravili enkratno priložnost, da pospravijo prvi par prvenstvenih točk. V prvem polčasu so zaigrali odlično v obrambi in po svojih možnostih Se kar solidno v napadu. Niso dopustili nasprotnikom, da bi organizirali obrambo in so uspreSno zaključevali protinapade. V drugem polčasu pa jim je začelo vidno zmanjkovati moči. Nasprotniki so z grobo in umazano igro, ki jo je velikodušno dovoljeval sodniški par, najprej izenačili in nato povedli. NaSe je izdala živčnost in takoj je bilo videti, da bo tudi tokrat poraz neizbežen. Sicer pa Brežani kljub porazom vidno napredujejo, predvsem v obrambi, vendar pa potrosijo pri tem ogromno fizične in mentalne energije, ki bi jima bili v napadu neobhodno potrebna. Odstotek pri metu za 2 točki (38%) to nedvomno potrjuje. (D.S.) Ostali izidi 8. kola: Ro- manelli - Virtus 70:75, Pe-trolchimica - Skyscrapers 97:81, Bira Bora - Omnia 85:94, Scoglietto - Stella Azzurra bo 7.2. Vrstni red: Omnia Costruzioni 16, Scoglietto 12, The Duke Pub in Petrolchimica Adriatica 10, Bira Bora in Virtus 8, Sky-scrapers 6, Civica Romanel-li 4, Stella Azzurra 2, Breg 0. Prihodnje kolo: Breg - Petrolchimica Adriatica. OTROŠKA TELOVADBA / DEJAVNOST JE SPET ZA2IVELA OB SOBOTAH ZJUTRAJ Predšolska telovadba ŠŠT: prijetna in koristna ura s svojim otrokom Predšolska telovadba Športne Sole Trst je bila v začetku osemdesetih let, to je v času, ko je nastala, ena najbolj inovativnih dejavnosti na področju športnega dela z najmlajsimi in se je počasi razširila tudi na druge športne sredine pri nas. Razvijala in uveljavljala se je skupaj z osnovnošolsko telovadbo SST. skupaj z njo pa je v začetku tega desetletja tudi začela postopoma razpadati. Nov zagon je dobila v lanski sezoni in je zdaj spet povsem zaživela. Razloga za uspešnost sta predvsem dva. Zamisel, da se termin za vadbo prenese od popoldanskih ur sredi tedna na soboto zjutraj, kar je naletelo na pozitiven odmev med starši; priljubljenost vaditelja Gorazda Pučnika med otroki. Diplomanta na visoki soli za telesno kulturo in vzgojitelja v Dijaškem domu Pučnika našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati, mogoče pa mlajši vendarle ne vedo, da je bil Pučnik v prvi polovici prejšnjega desetletja državni mladinski prvak v deseteroboju, dvakrat zaporedoma pa tudi »naS« športnik-leta. Pravi užitek je gledati, kako mišičasti Gorazd zdaj v mali dvorani na »1. maju« pri sv. Ivanu vsako soboto z vso možno nežnostjo in potrpežljivostjo sledi še negotovim korakom najmlajših in že spretnejšim gibom nekaj let starejših otrok. Kot znano, je predšolska telovadba SST razdeljena v dve starostni skupini. Najmlajši, stari dve in tri leta, telovadijo skupaj z odraslo osebo: mamo, očetom, nono ali drugo poznano osebo. Vadba traja eno uro, od 9. do 10. ure. V starejši skupini so štiri in pet let stari otroci, ki že vadijo sami, kajpak s pomočjo vaditelja. Vadbena ura se začne ob desetih in konča ob enajstih. V mlajši skupini je letos pet do šest otrok, starejša pa jih šteje dvanajst. Ker vadba poteka po ciklusih, so nam organizatorji povedali, da je zdaj pravi čas, da se skupini pridružijo še zamudniki oziroma otroci, ki so šele sedaj dopolnili drugo leto starosti. Ce je kakšen malček že dovolj samostojen, lahko ima tudi manj kot dve leti. Prijava je možna neposredno pred začetkom vadbe oziroma po telefonu v tajništvu SZ Bor (51377). »Za otroke mlajše skupine predstavlja naša telovadba največkrat prvi stik z ostalimi malčki. Tu se lahko privadijo na življenje v skupini. Cilj vadbe pa je izključno zabava. Otroku pomagamo, da vzljubi vse vrste gibanja. To je za njegov kasnejši razvoj, športni in vzgojni, zelo pomembno. Starši pa se pri tem lahko prepričajo, da nekatere vaje sploh niso tako nevarne, kot zgle-dajo in jih lahko s svojimi otorki tudi ponavljajo doma. Tu na stadionu imamo res zelo bogato zalogo športnih rekvizitov, tako da je delo z otroki tudi zame pravi užitek,« nam je o vadbi z najmlajsimi povedal Pučnik. Vadba v starejši skupini se že bolj približuje klasičnim standardom. »V tej starosti je pouda- Malčki, starši, vaditelj.... (Foto Balbi/Kroma) - ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA Od naših ekip v 1. kolu uspešna Bor in Breg Kontovelke so favoriziranemu S. Andreu nudile dober odpor Virtus - Bor 0:3 (9:15,11:15, 8:15) BOR: Ažman 6+5, M. Flego 7+9, I. Flego 7+4, Sadlovvski 2+0, Rogelja, Bogateč 3+2, Macho 10+3, Boz 0+0, Miličevič, Stemad, Faimann, Virgiglio V prvem kolu prvenstva prve divizije so bo-rovke dosegle gladko zmago. Tekma je bila v glavnem enosmerna, tako da ni bila zmaga pravzaprav nikoli pod vprašajem. Nekaj težav so plave imele samo na začetku tretjega seta, ko je Virtus zaradi nezbranosti bo-rovk povedel s 5:1. Plave so odločno reagirale in z delnim izidom 8:0 povedle 9:5, s tem pa je bilo tekme praktično konec. Plave, ki v tem prvenstvu nastopajo s postavo mladink, ki pa so jo okrepile nekatere izkušenejše igralke, so pokazale zelo dobro igro na mreži. Poznalo pa se je, da je bila to prva tekma, ki jo je ta postava odigrala skupaj, saj so imele borovke zaradi neuigranosti precej težav s sprejemom in obrambo. Prepričani smo, da bodo plave zanesljivo zaigrale tudi v polju, ko jim neuigranost ne bo povzročala več težav. (T.G.) Breg - Julia 3:2 (15:5,15:8, 8:15,13:15,15:6) BREG: Zeriali, Canziani, Laurica, Sturman, Sancin S., Pettirosso L, Glavina, Družina, Rodel-la, Carboni. Obe ekipi sta začeli dokaj predvidno.V prvem in drugem setu so domačinke uveljavile svojo igro in osvojile oba seta. V tretjem setu so bile nasprotnice bolj prisebne, pomagale pa so jim tudi Brežanke, ki so naredile dosti napak pri sprejemu in servisu. Nenavaden je bil Četrti set. Brežanke so začele z dobrim napadom in obrambo in povedle 13:2, nakar pa so povsem popustile. Slab je bil še posebej sprejem. V tie-breku so bile Brežanke zopet zbrane, uveljavile so svojo igro in z izredno serijo servisov Susane Sancin zaključile tekmo v svojo korist. V kritičnih trenutkih je prišla do izraza odsotnost mlade podajacice Irine Pettirosso, ki se je poškodovala v Četrtem setu. (Lela) Kontovel - SanfAndrea 1:3 (11:15, 15:11, 1:15,13:15) KONTOVEL: Cernem, Bogateč, Sossa, J. in Milic, Švara, Stoka, Battigelli, Bukavec, Gollia. Kontovelke so prvenstvo začela s porazom, a po dobrem nastopu. Razen kot v tretjem setu je bila tekma vseskozi izenačena, zanimiva in borbena. SanfAndrea, ki upa v napredovanje v D ligo, je zmagal predvsem zaradi večje izkušenosti svojih igralk, medtem ko so mlade Kontovelke v odločilnih trenutkih tekme mogoče premalo tvegale v napadu. Vsekakor pozitiven nastop, ki dobro obeta. Ostali izid 1. kola: Computer Discount - Kil-ljoy 0:3 (3:15, 6:15, 9:15) Vrstni red: Killjoy, Bor, SanfAndrea in Breg 2, Julia, Kontovel, Virtus in Comp. Discount 0. rek na tekanju, skakanju in metanju v vseh oblikah in seveda v povezavi z igro,« pravi Pučnik. Skrita Pučnikova želja je, da bi se splošna telovadba spet polno uveljavila in razširila tudi vsaj še na osnovnošolce ter dejansko nadomestila minišporte. V mislih ima neke vrste »play groun-da«. Na 1. maju naj bi bil vsak popoldan vaditelj na razpolago eno ali dve uri, otroci pa bi imeli prost vstop v telovadnico. Lahko bi prišli vsak dan ali pa tudi samo enkrat v tednu. S pomočjo usposobljenega vaditelja bi se spoprijeli s Cimširšo paleto gibov, iger in športnih iger. Vsestransko gibalno izobraženi mladenič bi se lahko nato brez težav odločil za katerikoli šport. Zaenkrat je to utopija, jutri pa bo mogoče dozorelo spoznanje, da je to najboljša in najbolj racionalna pot. Ce že ne edina možna... (ak) KOŠARKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV NA TR2AŽKEM Prva zmaga Bora Autocarozzeria Boris Bor Ediauto spet uspešen - Dečki: Kontovel nudil Poggiju močan odpor, poraz Poleta Bor Ediauto A - Don Bosco B 97:63 (50:40) BOR: Pison (0:2), Tolentino, Gaburro 14 (1:3), Stokelj 41 (2:6), Cossutta 18, Kr-mec 4, Lovriha 20 (2:2); trener Krečič PM 5:13, SON 12,3T Gaburro in Stokelj 1 Čeprav so nastopili le s sedmimi igralci, manjkali so namreč Kafol, Kodrič in Romano, so borovci visoko premagali mlajšo ekipo Don Bosca B. Nasi so se tekme lotili z zgrešenim pristopom, saj so v prvem polčasu preveč podcenjevali nasprotnika in zato so Tolentino in soigralci prvi del sklenili le z 10 točkami prednosti, pri čemer predvsem obramba ni delovala, kot bi morala. V nadaljevanju so borovci končno ujeli pravi ritem in s consko obrambo 1-3-1 pridobili ogromno žog, ki so jim omogočile učinkovite protinapade. Tako so naši kmalu imeli 30 točk prednosti in že sredi drugega polčasa je bila tekma odločena. V prihodnjem kolu čaka borovce zahteven izpit proti močni Intermuggi. Bor B Autocarrozzeria Boris - Superbasket 77:66 (37:47) BOR: Mircetta 12, Bettiolo 4, Lombardo 22, Miloševič 14, Sadlovvski, Dedagič 16, Veni 2, Scarcia, Sunjerga 5, Sedmak 2; trener Jogan 3T Sunjerga 1 Borovci B ekipe so se proti Superba-sketu končno dokopali do prve zmage, čeprav je po prvem polčasu zgledalo, da bo uspeh pripadel gostom. V prvem delu so naši igrali slabo v obrambi, v napadu pa so se z Lombardom, Dedagičem in Miloševičem kolikor toliko upirali nasprotnikom. Po odmoru so Joganovi varovanci končno strnili obrambne vrste ter nasprotnikom v 20 minutah dovolili samo 19 točk. Tudi napad je deloval učinkovito in s koši Lombarda in Sunjer-ge so naši sredi polčasa zanesljivo povedli in tudi zasluženo slavili prvo zmago. Za ta uspeh zasluži pohvalo vsa ekipa, ki je pokazala zares požrtvovalno igro predvsem v drugem polčasu. (Niko Stokelj) Vrstni red: Don Bosco A 16, Bor Ediauto A 14, Intermuggia, Kontovel in Ferroviario 10, Don Bosco B 6, Libertas in Servolana 4, Santos 2, Bor Autocarozzeria Boris 2, Superbasket 0. DEČKI Poggi - Kontovel 85:69 (34:31) KONTOVEL: Rogelja 7, Cemjava, Za-vadlal, Budin 3, Matiačič 13, Nabergoj 46, Sossi, Stoka, Matjačič, trener Sila. Kontovelci so prvouvrščenemu Poggiju nudili močan odpor. V uvodnih minutah so celo povedli kar s 13:0. Nato so se gostitelji zbrali, zmanjšali zaostanek, tako da so ob polčasu vodili s tremi točkami razlike. Odtlej je Poggi, ki je zelo visoka ekipa, uveljavil svojo premoč pod košema in tudi zanesljivo zmagal. Za dobro igro je treba pohvahti vse Kontovelo-ve košarkarje, ki so zares dali vse od sebe. Don Bosco - Polet 111:49 (59:26) POLET: Guštin 11, Peric 19, Mitja Suhadolc 2, Matjaž Suhadolc 2, Švab 3, Ferluga 2, Jerman 2, Grilanc 6, Vidah, Pa-vat, Beličič, trener Vitez. PON: Guštin. Tri točke: Peric 1 Poletovci, ki so nastopili brez Erika Piccinija, so bili močnemu Don Boscu enakovredni le v prvi četrtini. Gostitelji so si nato s tremi zaporednimi trojkami priigrali 15 točk prednosti, naši igralci so prehitro vrgli puško v koruzo in tako visoko izgubili. Od posameznikov je tokrat zadovoljil le Matteo Peric. Vrstni red: Don Bosco 12, Sgt in Poggi 10, Polet in Libertas 8, Bor 6, Barcolana, Kontovel, Servolana in Ferroviario 2, Santos 0. ŠPORT Sreda, 29. januarja 1997 ''Nogomet / pokrajinski prvenstvi naraščajnikov Zarja presenetila favorizirano Opicino Na Goriškem Mladost zaigrala zelo dobro, vendar je proti močnemu Audoxu osvojilo samo točko naraščajniki Opidna - Zarja 1:2 (1:1) Strelca za Zarjo: Skrl, Manzin. ZARJA: Jas Gregor!, KrižmanCiC, Jan Gregor!, ^atti, Zornada (Primosi), Longo, Berce, KariS (Spazzapan), Skrl, Manzin, Ostrouška. 12. Babu-der. Povratni del prvenstva se je za zarjane zaCel pod srečno zvezdo, saj so nepričakovano, toda zasluženo premagali močno ekipo iz Opčin, ki tokrat ni Pokazala nič posebnega in naSi fantje bi s kančkom sreče lahko zmagali celo bolj prepričljivo. Lahko bi rekli, da je bil to za vzhodnokraSko področje »derbi«, dveh sicer enakovrednih ekip, ki sta kljub burji predvajah zanimiv nogomet. Začetni pritisk naših fantov ni prinesel sadov. Domačini so ob polovici polčasa dokaj nepričakovano povedli, potem ko obramba Zarje ni bila na mestu. Po dokaj lepem prostem strelu, ki se je odbil od vratnice, je napadalcu uspelo spraviti usnje v mrežo Zarje. Proti koncu polčasa pa je Skrl po atraktivni akciji zatresel opensko mrežo. Po odmoru so domačini poskušali izkoristiti pomoč vetra, a brez uspeha. Najprej je sodnik spregledal, lahko bi rekli »čisto« 11-nretrovko v korist združene ekipe, potem pa je bfanzin le poslal žogo v mrežo Opicine. Proti kon-pu tekme so domačini poskusili vse, da bi rezultat rzenacili, igra je postajala trsa, tako da je moral sodnik poseči po rdečem kartonu na obeh straneh. Sključen je bil tudi Longo. Zadnjo priložnost so nneli domači prav na koncu tekme, toda vratar Jas Gregori je nevaren lob mojstrsko odbil v kot. Zmaga zarjanov (na sliki) je več kot zaslužena, premagali so favoriziranega tekmeca in dobih lepo inijekcijo zaupanja v svoje moči. (d.gr.) Ostali izid 11. kola: Montebello Don Bosco -Chiarbola 0:1. Vse ostale tekme so bile preložene zaradi burje. Vrstni red: Ponziana 28, Opicina 25, Olimpia 24, Zarja 21, Chiarbola 18, Montebello Don Bosco 12, Costalunga 11, Esperia 10, CGS in Zaule Ra-buiese 7, Domio 1. Mladost - Audax 0:0 MLADOST: Devetak, Mauri, Figel, Rossano, Pavšič, Radinja, Bagon, Assi, Ferletic, Todde, Simšič (Piras). Proti četrtouvrSčenemu Audaxu je Mladost odigrala najboljšo tekmo doslej. Domača enajsterica je ves čas napadala in si ustvarila precej izvrstnih priložnosti za zadetek. Premoč je bila Se posebej očitna v prvem polčasu, ko je Mladost potisnila nasprotnika na njegovo polovico igrišča. Povedati velja tudi, da je Mladost v prvem polčasu zastrelja-la enajstmetrovko. V drugem delu igre je slovenske igralce zaustavila utrujenost, zato igra ni bila več tako lepa kot v prvem delu. Audax je skušal prebiti našo obrambo, a mu to ni uspelo tudi zaradi dobre igre sredinskih igralcev. Pohvalo zaslužijo trener Frandolič in vsi njegovi varovanci. (Pavšič Aljoša) NAJMLAJSI Gaja - Montebello Don Bosco neodigrano Zaradi premočne burje tekme med Gajo in Mon-tebellom Don Boscom niso odigrali. OSTALI IZIDI: Altura Muggia - Costalunga 1:4, CGS - Ponziana B odi., Chiarbola - Esperia 3:2. Vrstni red: Gaja 27, Chiarbola 24, Mont. Don Bosco 19, Esperia 18, Costalunga 14, Zaule Rabuiese 12, San Luigi B 10, Ponziana B 9, CGS in Altura Muggia 3. Prihodnje kolo: San Luigi B - Gaja ODBOJKA / PRVENSTVO DEKLIC NA TRŽAŠKEM n Bor, Kontovel in Sloga A se vse bolj približujejo play offu za naslov prvaka Slogošice izgubile prvo mesto v A skupini - Dečki združene ekipe Multinvest do tretje zmage DEKLICE Skupina A Izida 8. kola: Virtus B -Oma B 0:3, Area Immobiliare A - Sloga B preložena, Altura ni igrala. Vrstni red: Altura 12, Area Immobiliare A lOm Gma B 6, Sloga B 2, Virtus 0. Skupina B Virtus A - Sloga A 3:0 (15:13,15:13,15:11) SLOGA A: Ban, Cvelbar, Coretti, Crisani, Gregori, Kovačič, Maurel, Obad, Žagar. V tem kolu so Slogine deklice nerodno izgubile proti Virtusu, ki jih je zdaj prehitel na prvem mestu na lestvici. Proti temu nasprotniku je Sloga A v prvem delu prvenstva že zmagala, tokrat pa so naše igralke odpovedale. Res škoda, saj razlika v posameznih serih ni bila velika in bi slo-gašice lahko izsilile boljši izid, morale pa bi seveda zaigrati veliko odločneje. Sloga A se bo kljub porazu uvrstila v play off, ki bo odločal o pokrajinskem prvaku, njen izhodiščni položaj pa bo vsekakor slabši, saj bo, če ne pride do malo verjetnih presenečenj, naša ekipa zasedla drugo mesto v skupini. (INKA) SanFAndrea - Breg 1:3 (7:15,11:15,15:10,0:15) BREG: Zeriali, Žerjal, Bet, Kalc, Cossutta, Cok, Mingot, Rodella. Breg je tudi vdrugic premagal tega nasprotnika in vknjižil svojo tretjo prvenstveno zmago. Tekmo so močno pogojevali servisi in zmagala je ekipa, ki je naredila manj napak v polju. Brežanke so v drugem setu nadoknadile visok zaopstanek 11:2, v zadnjem setu pa so s servisom povsem nadigrale nasprotnice. (Noemi) Vrstni red: Virtus A 12, Sloga A 10, Breg 6, Computer discount 4, Area Immobiliare C0. Skupina C Oma A - Kontovel 0:3 (4:15, 2:15,3:15) KONTOVEL: Švara, Stoka, Bukovec, Gollia, Milič, Starc, Horvatin, Battigelli, Prašelj, Antonini. Čeprav je Oma na lestvici tretja, je bila za Kontovel povsem nedorasel nasprotnik. Trener Kušar je poslal na igrišče vse igralke, razmerje moči pa je ostajalo nespremenjeno. Kontovelke se že pripravljajo na play off, v katerem bo konkurenca bržkone boljša kot v kvalifikacijski fazi. Ostali izid 8. kola: Sgt - Area Immobiliare 2:3. Vrstni red: Kontovel in Bor 10, Oma A 8, Area Immobiliare B 4, Sgt 0. DEČKI Multinvest - Virtus 3:1 (12:15,15:8,15:9,15:12) MULTINVEST: Grilanc, Milic, Mikolj, Pečar, Spetič Zupan. Proti neizkušeni ekipi Vir-tusa, se je morala naša združena ekipa pošteno potruditi, da je odnesla zmago. Naša ekipa je stopila na igrišče s štetimi igralci, kajti v zadnjem trenutku je zbolel podajač Stopar. V uvodnem setu, ko so morali preizkusiti novo postavo na igrišču, našim fantom ni slo od rok, veliko so zgrešili posebno v obrambi in set prepustili nasprotniku. V drugem in tretjem nizu, ko so ugotoviti Šibke točke nasprotnikove obrambe, so z učinkovitimi napadi in dobro obrambo odnesli zmago. Ključni igralec se je v teh trenutkih izkazal Mikolj, ki je pokazal vso svojo izkušenost bodisi v sprejemu, kot v napadu. V četrtem setu so naši zanesljivo povedli, potem pa so nekoliko popustili, naredili nekaj neumnih napak (4 zaporedno zgrešenih servisov) in pustiti nasprotniku, da je znižal zaostanek; na koncu so znova strniti vrste in zmagati. (Mik.) Volley club - Multinvest 3:1 (15:12,15:13, 7:15,15:6) MULTINVEST: Grilanc (6+5), Milič (1+0), Mikolj (13+12), Pečar (3+1), Spetič (0+3), Zupan (0+0). Točke/napake na servisu: 7:11. V drugi tekmi se je naša ekipa spoprijela z dobro in izkušeno ekipo Volley Club. V popolni postavi bi se lahko naši fantje enakovredno boriti za zmago, a žal so tudi tokrat stopiti na igrišče brez glavnega podajača. Prvi set je naša ekipa začela zaspano, obramba je bila slabo razporejena in nasprotnik ni imel težav nizati točk. V nadaljevanju so se naši nekoliko boljše razporediti na igrišču in dohiteti nasprotnika na 12:12, z vrsto neumnih napak pa so prepustiti set nasprotniku. Začetek drugega seta je bil enak prvemu. Naši so biti preveč statični v obrambi, medtem ko je Volley Club z dinamično igro hitro povedel. Multinvestu je zopet uspelo izenačiti na 13:13, več pa niso zmogli. V tretjem setu so fantje dali vse od sebe, prestregli so veliko neverjetnih žog, dobro so izkoristiti blok in z uspešnimi napadi zaključiti niz na 15:7. Četrti in zadnji set pa sta z lahkoto pripadla nasprotniku, ker naši fantje niso imeti več moči, da bi se upirali, kajti so od vsega začetka igrati z isto postavo. (Mik) Ostala izida 5. kola: Rigutti B - Area Immobiliare A 0:3, Virtus - Rigutti B 3:0. Vrstni red: Area Immobiliare A 10, Volley club in Multinvest 6, Volley 80 A in Virtus 4, Area Immobiliare B, Volley 80 B 0. MLADINKE Slogasice so se že konec prejšnjega tedna uvrstile v finale, Bor in SanVAndrea morata Se odigrati polfinalni tekmi. Prva je bila že nekajkrat preložena in je ponovno na sporedu jutri v telovadnici šole Rismondo, s pričetkom ob 18. uri. Povratna tekma bo že v petek na 1. maju od 19.30 dalje. KOŠARKA / MLADINCI IN DRŽAVNI KADETI Obvestila Po dveh porazih Jadranovi mladinci spet zmagali Tesen poraz Bora - Brežani proti Genertelu pokazali napredek - Slaba igra Jadranovih kadetov z D. Boscom MLADINCI Jadran - Stella Azzurra 106:79 (56:33) JADRAN: Brazzani 8, Požar 16, Velinski 15, Slavec 10, Umek 21, Franco 18, Senica 7, Starc 11, trener Čehovin 3T: Franco 1, Požar 1, PON Slavec v 39. min. so prišli do zmage. Čeprav so biti nasprotniki skromni, so tokrat naši končno zaigrati bolj borbeno in občasno okazali tudi dopadljivo osarko. Predvsem prvi polčas in del drugega so povsem gospodarili na igrišču, dokler niso dosegli maksimalne prednosti 44 točk. Na koncu pa so popustili, da so lahko gostje omilili poraz. Za dobro igro tokrat zasluži pohvalo Umek. (B.S.) Breg Ključ. Miot - Gener-tel 48:133 (14:72) BREG: Žerjal 8, Kocjančič 4, Lakovič 14, Taučer 10, Jakomin 2, Santi 10, trener Klabjan. SON: 9; 3T: Lakovič 1. Po dveh pekočih porazih Jadranovi mladinci znova Glede na srečanje iz prvega dela, ko so Brežani izgubiti z rekordnim rezultatom (skoraj 200 točk razlike), so naši košarkarji v ponedeljek v Dolini nedvomno pokazali napredek. Izgubiti so »le« s 85 točkami razlike, kar je glede na skoraj profesionalni odnos, ki ga imajo košarkarji Genartela in na izredno višino vse ekipe (skoraj vsi dvo-metraši) še kar časten poraz. Brežani bi lahko izgubiti se z manjšo razliko, ko bi v prvem polčasu zaigrati bolj odločno in če ne bi imeti preveč obzira do nasprotnika. V drugem polčasu so namreč dosegli 34 točk. Bor - Libertas 67:70 (33:42) BOR: Spadoni 4 (4:8), Jogan 2, Kovač nv, Sancin 3 (1:2), Uršič 19 (7:13), Caser 18 (4:5), Suh nv, Sunjerga nv, Stokelj 9, Lapel 12 (0:1), trener Canciani prosti meti 16:29, SON 21, tri točke Stokelj 1. Svetoivančani so v tretjem povratnem kolu tesno izgubiti z Libertasom, ki je dokazal predvsem bolj zrelo in premišljeno igro v napadu. Naši so po slabem prvem polčasu, v katerem so stalno vodili gostje, po odmoru odločno reagirati in se stalno izmenjavati v vodstvu z nasprotniki. Odločitev je padla ravno v poslednjih minutah, ko so gostje presenetili naše s consko obrambo 2:3. Naši so se proti taki obrambni razporeditvi nekoliko zmedli, košarkarji Liber-tasa pa so biti prisebnejši in so zasluzeno slaviti. Poraz bi tokrat pripisali predvsem slabim odstotkom pri prostih metih ter velikim težavam pri napadu proti coni, kar je odraz premajhne zbranosti in pomanjkanja skupnih treningov. (Niko Stokelj) DRŽAVNI KADETI Jadran - Don Bosco 74:123 (46:48) JADRAN: Bosari 10 (-, 5:1, -), Fonda 1 (1:2,0:1, -), Hrovatin 8 (-, 4:4, -), Krčalič 4 (2:2,1:1, -), Guštin 6 (-, 3:8, 0:2), Paoletič 11 (1:2, 5:11, 0:6), Smilovich 5 (3:4,1:5, -), Stefančič 10 (-, 5:6, 0:2), Valente 17 (-, 7:15, 1:4), Voltumo 2 (-, 1:2, -). Po dveh zmagah so plavi ponovno izgubiti, tokrat proti ekjpi, ki je na vrhu lestvice. Jadranovci so minuto pred koncem prvega dela skoraj ujeti nasprotnike in končali polčas le z dvema točkama zaostanka. V drugem polčasu pa je žal pri ja-dranovcih odpovedal napad, kar je Don Boscu omogočilo, da se je razigral v protinapadu. Tudi v obrambi so igrali slabo in pustiti gostom, da so dosegli 75 točk. Tokrat nihče ne zasluži pozitivne ocene, (d.g.b.) Ostali izidi 12. kola: UBC - Genertel 83:81 po enem podaljšku, Libertas - Staran-zano 62:68, Bicinicco - Arte 89:82, Carnia - Zoppola 96:76, Cervignano - Pati. Go-rizia preložena. Vrstni red: Don Bosco 22, Pallacanestro Gorizia in UBC Videm 29, Genertel 18, Staranzano in Carnia 12, Arte, Zoppola in Bicinicco 8, Libertas in Jadran 6, Cervignano 2. Na stiki (foto Balbi/Kro-ma): minuta odmora za ja-dranovce PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da je bazen na Alturi spet odprt in da se z današnjim dnem nadaljujejo šole plavanja. Izjema je samo rekreativna skupina za odrasle od 20. do 21. ure. Datum začetka vadbe za to skupino bomo sporočili naknadno. PRIMOTOR KLUB vabi člane na sejo danes, 291. m., ob 21. uri v Pubu v Borštu. SKBRDEVA vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo »POKALA PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL«, ki bo 2. febmarja na Starem vrhu pri Škofji Loki. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba. SK DEVIN prireja 2. februarja v sodelovanju z SK Snežnik in ŠD Šentjanž 10. jubilejni POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL v veleslalom na Starem vrhu pri Škofji Loki. Start bo ob 10. uri. Veleslaloma se lahko udeležijo tekmovalci slovenskih obmejnih društev iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajme. Izjema so izrecno vabljena druga društva. Najmlajsi tekmujejo na skrajšani progi. Prijave in informacije na tel. št. oz. fax 040/2916004. Ob tej priliki bo društvo organiziralo tudi avtobusni izlet. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. St. 200228 ali 200782 - Francko. ŠD POLET vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo danes 29. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mah dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava, odobritev notranjih pravilnikov in 30-letnica društva. SO SPDT prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sreda, 29. januarja 1997 r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3,- 20.4.: Vase ideje bodo dobivale vse bolj jasne obrise, vaSa volja po pozitivnem premiku pa bo vse bolj izrazita. Dodajte tej kombinaciji se sol modrosti, pa boste zadeli v črno. BIK 21. 4. - 20. 5.: V prepričanju, da imajo vaše težave izključno zunanje vzroke, se boste trmasto zaletavali v napačne smeri - vse dokler ne boste izčrpali vseh in se hočeš nočeš vrnili k izviru. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Se malo, pa bo vaših notranjih premen konec. Vaš pogled v prihodnost bo znova poln optimizma. Pa ne le pogled - tudi vaša dejavnost bo veliko bolj ustrezala resničnim možnostim. RAK 22. 6. - 22. 7.: Partner se bo zaradi mnenja, da ga nočete razumeti, še naprej zapiral pred vami Skušajte najprej razumeti sebe, nato pa se vživite še vanj in ni hudič, da se bosta znova zbližala. LEV 23. 7. - 23. 8.: Čeprav dajete vse od sebe, vas bo kar naprej spremljal občutek, da bi lahko bili Se boljši. Seveda bi lahko bili, ampak ne z igro. Resnična kakovost je lahko edinole plod pristnosti. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Bolj se boste poglabljali v vprašanja medosebnih odnosov, jasneje boste uvide-vali, da so pretirani materialni cilji past, ki ugonablja človeški posluh in zatira možnost vzajemne sreče. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Preveval vas bo občutek, da vas obkrožajo sami zajedljivci. Ze res, da je marsikdo ciničen do vas, še bolj res pa je, da so taki zato, ker čutijo, da ste taki tudi vi. Torej? ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Ne pričakujte, da bodo sodelavci odprtih rok sprejeli vaš predlog. Upirali se mu bodo toliko bolj, kolikor močneje bodo prepričani, da so pametnejši od vas. Ej, kakšna zabloda! STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Srečali boste osebo, ki se vam bo že na prvi pogled zdela nevredna vaše pozornosti - a kljub temu vas bo nezadržno vlekla. Najbrž zato, da bi se ob njej zavedli svojega odpora. KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Običajen dan, kot le kaj. Ampak vendarle se vam bo zgodilo nekaj pomembnega: odkrili boste, da sploh ne potrebujete silovite dinamike, da bi si dokazali, da ste živi. VODNAR 21.1. -19. 2.: Začutili boste vzgib po pomoti, vendar ne boste znali dovolj jasno izraziti svojih potreb. Razjasniti vam jih bo pomagal nekdo, ki potrebuje vašo pomoč bolj kot vi njegovo. RIBI 20.2. - 20.3.: Nekdo vas bo skušal prepričati, da so cilji, ki ste si jih postavili, uresničljivi na mah. V žepu mu boste podrzali figo in nadaljevali s povečanim tempom. Roko pa le iz žepa! V_____________________________________________________________________, >%»<> M VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) 5.41 (IR) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). 6.02 (IC) Tržič 6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (9.15). 8.04 (IC) Tržič (8.26). Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). 9.01 (IR) Tižič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogmaro (12.04), Mestre (12.49), Benetke (12.59). 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje vNeapelj (vozovnica z dodatkom). 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02). 14.01 (IR) Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja. 14.55 (IC) Tržičjl5.17) Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 17.17 (E) Tržič(17.39), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Benetke (19.59). 19.01 (E) Tržič (19.23). Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja. 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogmaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). URA VRSTA SMER (1-14) (1.50) (6.30) (7.02) (7.41) (7.58) (8.45) (9.13) (10.05) (10.55) (11.55) (13.55) (14.55 (15.31) (15.48) (16.23) (16.56) (17.55) (18.48) (18.55 (19.11) (19.55) (20.44) (20.55) (21.24 (22.03) (23.00) (23.55) (IC) (IR) (R) (D) (D) (E) (E) (R) (E) (IR) (E) (IR) (IR) (R) (IC) (D) (IC) (IR) (R) (D) (R) (IR) (D) (IR) (IC) (IC) (R) (E) iz Milanj^enetke (23.15), Mestre (23.24), Portogmaro Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Tržič (1.27). Portogmaro (5.13), Tržič (6.07). Portogmaro (5.49), Tržič (6.38). Portogmaro (6.35), Tržič (7.16). iz Rima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33). iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogmaro (7.44), Tržič (8.22). Portogmaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecce|t Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič (10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), Tržič (11.32). Benelke (11.55), Mestre (1205), Portogruaro (1249), Tržič (13.32). Benetke (1255), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), Tržič (14.32). Portogmaro (14.11), Tržič (15.04). iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič (15.24). Benetke (1424), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), Tržič (16.00). izZuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16.33). Benelke (15.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), Tržič (17.32). Benetke (1623), Mestre (16.32), Portogmaro (1726), Tržič (1821). Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32). Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49), Tržič (18.44). Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32). Benelke (18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (1924), Tržič (2020). Benelke (18.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), Tržič (20.32). iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (2024), Tržič (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (2153), Tržič (2235). Benetke (21.55), Mestre (2205), Portogruaro (2249), Tržič (23.32). Proga TRST OPČINE ODHODI URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb PRIHODI URA VRSTA SMER 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 20.09 (E) prihaja iz Zagreba r-vn URA VRSTA (6.44) (R) (7.29) (R) (7.51) (D) (8.25) (R) (8.32) (D) (8.39) (R) (9.20) (R) (9.53) (IR) (10.34) (D) (11.41) (R) (12.29) (IR) (13.41) (R) (13.45) (D) (14.29) (IR) (15.05) (R) (15.43) (RD) (16.29) (IR) (17.41) (R) (17.43) (D) (18.23) (R) (18.29) (IR) (19.21) (R) (19.44) (D) (20.23) (R) (20.29) (IR) (21.44) (D) (22.29) (IR) (0.48) (IR) ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER SMER (5.15) (5.51) (6.18) (6.43) (7.23) (8.15) (8.23) (9.23) (10.15) (11.23) (11.40) (12.09) (12.23) (13.23) (13.40) (14.15) (14.23) (14.44) (15.23) (16.15) (16.23) (16.56) (17.23) (17.36) (17.48) (18.09) (18.23) (18.46) (19.23) (20.11) (21.23) (23.14) (R) (R) (D) (R) (IR) (R) (D) (IR) (R) (IR) (R) (R) (D) (IR) (R) (R) (D) (R) (IR) (R) (D) (R) (IR) (R) (D) (R) (D) (R) (IR) (D) (IR) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). občasna vožnja. Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). občasna vožnja, Tržič (8.48j, Gorica (9.10j, Videm (9.39). Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). občasna vožnja. občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). občasna vožnja, T ržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). občasna vožnja. občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.5lj, Tržič (15.14). Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) Videm (21.24), Gorica (21.46). Tržič (22.06) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA PRIVRŽENCI KALVINOVEGA NAUKA PRERA- ČUNUIVEC ZAPOR (star.) POLOŽAJ V JOGI, UGODEN ZA MEDITACIJO 4. IN 21. ČRKA ABECEDE VIKINGI HOMERJEV EP IT. PESNIK (GIAM-BATT1STA) IME VEČ PERGAMSKIH KRALJEV REPUBLIKA MAJHEN PLANET N0RDIJ. BOGINJA MORU TENISAČ AGASSI GR. BOGINJA ZEMLJE, GAJA REPUBUKA AM. REVIJA ZA MOŠKE GORSKI REŠEVALNI ČOLN 0BUKA SOCVETJA OPERNA PEVKA CALLAS SUITA RIMSKI- KORSAKOVA KOVAČEVA DELAVNICA DVIGNJEN SPODNJI DEL VRATNE ODPRTINE OGNJENA TAUNA PODZEMEU. SKORJO APOSTOLSKO POSLANSTVO IGRALKA TURNER TELEVIZU. ZASLON TRTA (star.) ČRTA KORDILJERE ČLOVEK Z ENAKIM IMENOM MESTO V POKRAJINI P0IT0U VOGAL ČRN PTIČ AM. FILM. IG. (MAR LEE) - IND. PISAT. (RAJA) EKSTATIČNI DI0NIZ0VI OBREDI V ANTIKI NEKO. POLITIK ULHAK ROLA OKRASNI GRM NOSNI ZVOČNIK IVAN TAVČAR AFRODITINO DRUGO IME GOZDNI DELAVEC DUHOVNIŠKA OBLEKA NERETVA V ANTIKI EGIPČ. BOGINJA NEBA MARIJINA MATI MESTO PRI NAGOJI NA JAPONSKEM ŽIVEC SMUKEC NEKO. SMUČ. SKAKALEC PUIKKONEN SIRSKO MESTO, ALEPPO REPUBUKA SEIDEL GORAN IVANIŠEVIČ EVA (Ijubkov.) 0RIENTAL. BARVILO ZA LASE JADRAN. OTOK HREPENENJE PO DOMU 3. KRALJ JUDE GROBO 0RIENTAL SUKNO DIONIZOV VZG0JITEU V GR. MIT. SLIKAR KRAJIN STARO- LAT1NSKI PREVOD BIBLUE KENIJSKI NARODNI PARK PRIPRAVA, KI NOSI VRATA GOZDNA KURA REDKA KOVINA (V) ANTIČNO RAČUNALO KOŠARKAR. KLUB ALŽIRSKA LUKA MOŠTVO 'VdDH ‘XI ‘>ivav ‘Mu ‘B3H31 ‘OUOVSVN ‘OAVS1 ‘VTV1I 'HVNllVM ‘N3TIS ‘VllOTVlSON TO ‘VNI ‘AtBN ‘013S ‘VNV ‘JUN 'avozoo 'aNHTNOIOVNV ‘XI ‘VE 'OVti ‘Nnxvw ‘NWA ‘moiN TONV ‘vsm ‘VZOT ‘NVM3 ‘VNVT ‘IVTOlSOdV ‘VJMOWI ‘OVtid ‘VOINOVACBI :ouABJopoy\ :A3JJS3ti TV SPORED Sreda, 29. januarja 1997 19 RAI 3 slovenski program 6 RAI 1 6.30 9.35 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 18.00 18.10 18.45 19.35 20.40 22.45 22.50 0.00 0.30 1.00 1.15 2.45 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti in L. Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La mia vita comin-cia in Malesia (vojni, VB ’56, r. J. lee, i. Peter Finch, Virginia McKenna, M. Svvanson) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta - V dobrem in slabem (i. J. Seymour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Ma che ti passa per la testa? - Kaj ti je šinilo v glavo? (i. Ken Hudson) Dok.: Kvarkov svet -Zračni lovci (vodi Piero Angela) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme in dnevnik Nogomet: Inter - Napoli (pokal Italije, polfinale) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Media/Mente (vodi Carlo Massarini) Sottovoce - Potihoma -NoCni pogovori Glasba: Canzonissima Dokumenti I RAI 2 @ RETE 4 Glasba: Scanzonatissima Nan.: Časa dolce časa, Variete za najmlajše 7.20 Colombo, 6.30 lo e Schwarzwaldska klinika papa, 8.50 Kassandra Nad.: Quando si ama, Aktualno: Peste e coma 10.00 Santa Barbara Nad.: Zingara, 10.30 Ali Perche? - Zakaj? del destino, 11.00 Aroma Rubrika o zdravstvu Tg2 de cafe, 11.45 Milagros, 33,11.15 dnevnik vmes (11.30) dnevnik Variete: I fatti vostri - Kviz: La mota della For- Vaše zadeve tuna - Kolo sreče Dnevnik, 13.30 Navade Dnevnik in družba Nan.: Časa dolce časa Variete: Ci vediamo in Nad.: Sentieri - Steze Tv-Ieri, oggi... e domani Film: Anastasia (kom., 17.15 Dnevnik ZDA ’56, i. I. Bergman) Aktualno: La cronaca in Kviz: OK, il prezzo e giu- diretta - Kronika v živo sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in šport Dnevnik in vreme Sereno variabile - Nas ve- Variete: Game Boat ti za izlete in potovanja Film: 11 bambino e il po- Nan.: Hunter (i. Fred liziotto (kom., It. ’89, r.-i. Dryer) C. Verdone, F. Rizzo) Variete: Go-Cart, risanke Film: Cercasi Susan di- Večerni dnevnik speratamente (kom., ZDA Film: Un figlio a met& (dram., It. ’90, i. G. ’85, i. Madonna) Pregled tiska Proietti, B. Giovannini) Dnevnik in vreme, knjige NoCni šport Film: 11 matrimonio di S CANALE5 Lady Brenda (dram., VB -88, i. J. Wilby, K. Scott) Doc Musič Club Na prvi strani, vremen- ska napoved Variete: Maurizio Costan- A RAI 3 zo Show (pon.) Aktualna odd.: Forum - Sodišče (vodita Rita Dal- la Chiesa, S. Licheri) Jutranji dnevnik Dnevnik TG 5 Dok.: Megellanovi ping- Aktualno: Sgarbi quoti- vini, 8.55 Bucorvi diani Film: 11 suo nome era Nad.: Beautiful (i. Ron Pot... ma lo chiamavano Moss, J. McCook) Allegria (vestem, It. 71) Aktualne teme: Uomini e Videosapere: Vstop pro- donne - Moški in ženske st, Poklici, Potovanje po (vodi Maria De Filippi) Italiji, Filozofija, itd. Nan.: Blondinka za oCeta Dnevnik Otroški variete Bim Bum SP v smučanju Bam in risanke Deželne vesti, dnevnik, Nan.: SuperVicky 14.50 Znanstveni dnev- Aktualna kronika: Veris- nik, 15.00 Bellitalia simo - Tutti i colori della Športno popoldne cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Famosi per 15 Variete: Tira & molla (vo- min.: Iva Zanicchi di Paolo Bonolis) Oddaja o znanosti in na- Dnevnik ravi: Geo & Geo Variete: Striscia la noti- Nad.: Un pošto al sole zia Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja: Arniči Aktualno: Od 20.00 do di sera - Prijatelji zvečer 20.00, 20.15 Blob (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Mi manda Lu- Dnevnik brano Variete: Maurizio Costan- Dnevnik, deželne vesti zo Show, vmes (0.00) Dok.: Mbcer dnevnik Nan.: Neverjetne zgodbe Sgarbi quo ti diani Dnevnik, pregled tiska Striscia la notizia Variete: Fuori orario Pregled tiska ITALIA 1 6.10 9.15 10.15 12.25 12.55 13.20 14.25 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 23.00 1.00 1.10 2.10 2.40 3.00 Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Highlander, 10.20 Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver Aktualno: Planet Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Nan.: Helen in njeni prijatelji Otroški variete Le inchie-ste di Ciao Ciao, risanke Varieteja: Gli occhi del panda, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happy Days Film: Gli occhi del delit-to (dram., ZDA ’93, r. B. Robinson, i. Andy Garcia, Uma Thurman) Nogomet: Evropa - Afrika (prijateljska) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nanizanka: Mannix Film S TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Košarka lige A2 Dokumentarec Oddaja o živalih Presente imiovativo Aktualne teme: Zoom Aktualno: Il supplemen-to Nogomet lige C2 Zoom Film: La prima missione © MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nad.: Ironside SP v smučanju m Film: Tutte le ragazze lo sarmo (kom., ZDA ’59) Variete: Zap Zap IHAJ Aktualno: Check Point Film: Non mangiate le margherite (kom., ’60) fr* Slovenija 1 Slovenija 2 Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Svet po- Videoring roča, 11.45 Prisluhnimo Otroški program: Oglej- tišini mo si (VB, dok. serija) Portret: Margot Fonteyn Tedenski izbor: nan. Ve- Opus soljska policijska postaja Nanizanka: Visoka druž- Ciklus filmov A. Kauri- ba (ZDA, 4. epizoda) smaki: Calamari Union Dokumentarna serija; (Finska , i. Matti Pellon- Cousteau ponovno odkri- paa, P. Valtonen) va svet (Fr., 8. del) Poročila Studio City TV igrica: Kolo sreče (po- Ameriška nadaljevanka: novitev) Umor 1. stopnje (i. Ange- Videostrani la Lansbury, 15. del) Tedenski izbor: Razvedril- Nanizanka: V slogi je na oddaja moč (Avstralija, 41. epi- Poljudnoznanstvena se- zoda) rija: V divjini (VB, 4. del) Ameriška nanizanka: Ca- EP Videostrani roline v velemestu (14. Obzornik epizoda) Otroški program: Pod Koncerti za mlade (L. klobukom Bernstein, 17. oddaja) Po Sloveniji Domače obrti na Sloven- TV prodaja skem: Sodarji TV igrica: Kolo sreče Avstralska nanizanka: V Včeraj, danes, jutri slogi je moC (41. epizoda) Risanka Napovedniki TV Dnevnik 2, vreme Včeraj, danes, jutri Šport Šport TV film: Nebo gori mo- Tenis: Grand Siam (po- dro (Vedrana Grisogono- snetek iz Melbourna) Nemeš) Včeraj, danes, jutri Parlamentarna križpotja Zavrtimo stare kolute Včeraj, danes, jutri Maša za Plečnika Odmevi, vreme Domače obrti na Sloven- Šport skem: Sodarji (ponovi- Humoristična nanizanka: tev) Vikarka iz Dibleya (VB, i. ali 18.55 Kvalifikacije za Dawn French, Gary EP v košarki: Finska - VValdhorn, J. Fleet, 4. ep.) Slovenija Film: King Kong (ZDA 1933, r. M.C. Cooper-E.B. Schoedesack, i. Robert Armstrong, Fay Wray, Bruce Cabot) Videoring TV jutri, videostrani (DIH Koper Euronevvs Pogovorimo se o.... Alpe Jadran Vesolje je.... Program v slovenskem jeziku: Mladinska oddaja Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Huckleberry Finn Film: Charlie Bubbles (ZDA 1968, r.-i. Albert Finney, Colin Blakely, Liza Minnelli) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri Vsedanes - TV dnevnik r Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Pojo otroški zbori; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Zborovska glasba; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.15 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Kronika; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki s festivalov; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Komunikacije; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9,45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin- gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10,00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Gospa Judit; 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: DPZ Vesna; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Čez morja proti obzorju. Slov. glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sreda, 29. januarja 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ^Allm-^ JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA _^j 6 66 6^6 S isis n g 6 um ■e* H|g$j| v C A PLIMOVANJE Danes: ob 0.30 najvišje 36 cm, ob 6.41 najnižje -15 cm, ob 11.57 najvišje 14 cm, ob 18.08 najnižje -32 cm. Jutri: ob 1.08 najvišje 33 cm, ob 7.47 najnižje -14 cm, ob 12.48 najvišje 5 cm, ob 18.40 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m -9 2000 m -4 1000 m -7 2500 m -6 1500 m 0 2864 m -8 UMAG PORTOROŽ ^ »''V —L ^ POREČ PA2,N O k______° Slovenija: V Četrtek in petek se bo nadaljevalo deloma jasno in suho vreme. Burja bo ponehala. Se bo razmeroma hladno. REKA -i/9 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Pred 11 leti je eksplodiral Challenger: najhujša tragedija pri osvajanju vesolja CAPE CANAVERAL - Na včerajšnji dan pred enajstimi leti se je v okviru ameriškega vesoljskega programa zgodila najhujša astronavtiCna nesreča doslej; v raketoplanu Challenger sta umrh dve vesoljki in pet vesoljcev. To so bili: poveljnik Francis R. Scobee, pilot Michael J. Smith, strokovnjaki odprave Judith A. Resnik, Ellison S. Onizuka in Ronald E. McNair, ter strokovnjaka za tovor Gregory Jarvis in Sharon Christa McAuliffe; slednja je bila učiteljica. Za polet je opravila le krajši tečaj, iz vesolja pa naj bi uCencem posredovala dve učni uri astronavtike. Petindvajseti polet enega od ameriških raketoplanov in obenem deseti polet Challengerja se je končal na včerajšnji dan leta 1986 ob 17.39 po srednjeevropskem Času, komaj 73, 226 sekunde po Startu, na višini 14, 3 km in pri hitrosti 1, 92 macha. Najmanj trije astronavti, Ce ne celo vsi, so samo eksplozijo preživeti. Odtrgani nosni del Challengerja s kabino je namreč zaradi vztrajnosti letel Se do višine največ 20 km, nato pa je Cez približno dve minuti in pol s hitrostjo približno 300 km/h strmoglavil v Atlantik, 27 km severovzhodno od Cape Canaverala. Vesoljci so umrli najverjetneje takrat, ko je kabina Challengerja treščila ob gladino Atlantskega oceana. V tem Času posadka ni imela na voljo nobenega sistema za reševanje. Ni povsem jasno, Ce so bih vesoljci ves Cas pri zavesti, toda poldrugi mesec po nesreči so v morju, na globini 33 metrov našli štiri aparate za dihanje. Trije od njih so biti vključeni, zaloga kisika v njih pa porabljena skoraj do konca. Te aparate jo mogoče vključiti samo ročno. Izstrehtev so opazovati sorodniki vesoljcev in drugi povabljenci. Prenašala jo je tudi televizijska mreža CNN. Računajo, da si je neposredni prenos izstrelitve ogledalo nekaj sto tisoč ljudi po vsem svetu. Tragediji je po vsej verjetnosti botrovalo hladno vreme. Zaradi nizke temperature - v noči pred izstrelit- vijo Challengerja se je spustila do minus 4, 4° -, je tesnilna snov med dvema deloma desne Startne rakete (boosterja) postala krhka. Plamen je zato zlahka prodrl skozi dve tesniti in poškodoval veliki zunanji rezervoar za gorivo. Desna štartna raketa je po vzletu nato zanihala okoli zgornjega pritrdila in udarila po zgornjem delu zunanjega rezervoarja za gorivo. Preiskovalna komisija, ki jo je vodil nekdanji ameriški državni sekretar VVilliam Rogers, je 120 dni raziskovala vzroke nesreče. Preučila je nad 600 dokumentov, izprašala oz. zaslišala 160 ljudi in pripravila poročilo na 256 straneh. Kasneje so ugotovitve zbrati in objaviti še v štirih dodatnih zvezkih. Poročilo opozarja na številne nepravilnosti in nespoštovanje vamostnih pravil. Po tej nesreči so polete shuttlov obnovili septembra 1988. Odtlej se je zvrstilo 56 uspešnih poletov raketoplanov Columbia, Discovery, Atlan-tis in Endeavour. Ugodne vesti o ozonski luknji SAN JOSE - Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1995 Nizozemec Poul Crutzen je na nekem seminarju v Kostariki napovedal, da se bo ozonska plast, ki zemljo ščiti pred najbolj nevarnim ultravijoličnim sevanjem, obnovila v prihodnjih 50 letih. Ce bo ves svet še naprej dosledno upošteval ukrepe za preprečevanje Sirjenja ozonske luknje, naj bi se že cez deset do petnajst let pokazalo, da zadeva ni tako resna, kot domnevamo zdaj, je pojasnil Crutzen. Nagrada najditelju izgubljenih srečenosnih plišastih medvedkov CATANIA - V catanijskem dnevniku La Sicitia je petična Dunajcanka objavila oglas, da bo plačala poldrugi milijon lir najditelju njenih v Catanii izgubljenih ptišastih medvedkov, Dunajcanka je ugotovila, da je izgubila svoje sreCenosne plišaste medvedke, ko se | je vrnila domov s turističnega potovanja v Catanii. Zenska je padla v globoko depresijo, ker si brez svojih medvedkov ne uspa sprejeti nobene življenjske odločitve. Zato se je vrnila v Catanio, v krajevnem dnevniku objavila oglas s s slikami izgubljenih plišastih medvedkov. Navaden slepar je postal ugleden japonski senator TOKIO - Japonska se je včeraj prebudila kot po hudi nočni mori, saj je predsinoCnjim kot strela z jasnega butnila vest, da je 68-letni senator Tatsuo Tomobe iz vrst opozicijske stranke Nova meja, ki so jo ustanoviti za boj proti politični korupciji, le navaden slepar. S pomočjo žene in sina je namreč v »norih nakupih« veselo zapravljal denar, ki so mu ga zaupali naivni investitorji. Tokijsko sodstvo je predvčerajšnjim aretiralo senatorjevo ženo in sina ter tri sodelavce, včeraj pa je od senata zahtevalo, naj odvzame Tomobeju imuniteto, tako da bi ga lahko aretirali. Glede na obtožnico in dokaze je gotovo, da mu bo senat že danes odvzel imuniteto. Podjetni slepar je leta 1988 ustanovil družbo za samopomoč in potencialnim ivestitorjem obljubil visoke obresti do 7%, ko je bila uradna eskomptna mera le 1, 5%. Od leta 1992 do lani je tako nagrmadil od naivnih investitorjev kar 8 milijard jenov (110 milijard lir). Seveda drenarja ni reinvestiral temveč je kar polovico porabil za »nore družinske nakupe«, ostalo pa za svoj političen vzpon. LONDON - Polemika o gradnji nove jahte za britansko kraljevo družino v zameno za zastarelo Britannio se kot kaže še stopnjuje. Po vrhovih laburistične stranke je tudi njena baza izrekla odločen ne gradnji jahte z denarjem davkoplačevalčev. To je ugotovil včerajšnji The Guardian, ki je zapisal, da kar tri Četrtine Britancev ne glede na strankarsko pripadnost nasprotuje gradnji jahte z javnim denarjem. Medtem so se v javnosti že pojavile tri skice nove kraljičine jahte. Prva je tako imenovani Britannia projekt, ki je še najmanj futurističen, saj gre le za sodobno jahto, druga risba prikazuje klasično šolsko ladjo, tretja pa futuristično motorno ladjo GEC Marine. (AP)