28. številka. Ljubljana, soboto 5. februarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogcrske dežele za eelo leto 16 gl., za pol leta 8 g]., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pnSiljanjo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za foipodfl <»<* i t olj <• na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., Če se dvakrat, in 1 kr.. če sr trikrat ali večkrat tiska. I »upisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši „glodališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hi Si. „Green Erin". VIL Dr. V. Z. Ozrimo se zdaj nekoliko na socijalne razmere Ircev napram Angležem v sedanjem času. O sv. Patriku se pripoveduje, da je prvi irskim Keltom v šestem stoletji krščanstvo oznanoval. Zategadelj se pa tudi imenuje irski apostelj in je glavni patron irske dežele. Naravna posledica tega je, da je skoraj vsak drug Irec na ime Patrik krščen, kakor se zelo enako godi Čehom z imenom Vaclav. Po domače pa kličejo Irca s takim krstnim imenom „PaddyK, kakor se na priliko pri nas na Slovenskem Antonu pravi po domače „Tone". Stoletna antipatija mej Irci in Angleži Se dandenes nij ponehala in je mej prostim ljudstvom mnogo jakša, nego mej izobraženci. Irci, zaradi preobilnega pomnoženja in zaradi velike siromaščine primorani izselovati Be, so razen Amerike v zadnjih pet desetletjih posebno na Angleško udarili in sicer najbolj v velika mesta, kjer je veliko fabrik, trgovine in prometa. Tam se najde v najnižjih službah večjidel Irec. Pri angleških morskih lukah so nakladalci in drugi fakini večinoma Irci; tudi so policaji, beriči in uradni služabniki v velikem številu zopet Irci. Kakor je znano, se angleška armada ne nabira po rekrutih, ampak po prostovoljcih. To je tudi uzrok, da se najbolj revni ljudje mej vojake uvrščati dajejo. Kadar je na Angleškem kdo tako zdvojen, da mu uže začno samoumorske misli po glavi rojiti, obleče rudečo suknjo in postane vojak angleške kraljice. Mimogrede bodi rečeno, da so zaradi tega, ker se angleška vojska iz tacih tičev sestavlja, vojaki (izvzemši častnike, ki so večjidel aristo- Nova zgodovina slovanskih slovstev. (Daljo.) K temu so se ohranila v bolgarskem prevodu mnoga dela, katerim do sedaj grških izvirnikov nijso še mogli najti, ki pa pojas-nujejo celo evropsko srednjeveško pripovedno literaturo. K temu je pripomogel jezik cerkveni, katerega so znali vsi pravoslavni, sosedstvo narodov ruskega, bolgarskega in srbskega in dušno središče na „Svetej gori" (Athos). Ko je propala domača književnost bolgarska in srbska v turškem navalu, ohranili so se dragoceni spomeniki v bližnjej Rusiji, kar je prejemala ta v starih časih od juga, vračala mu je kasneje se severa. Ali bizantinska domovina vere in izobra- kratje in sinovi boljših obitelji) od vsega ljudstva strašno zaničevani. Vsak gentleman precej v javnem lokalu vstane in odide, ako bi slučajno podčastnik ali prostak angleške armade tje zašel. Zdaj je pa treba vedeti, da dobri dve tretjini angleške armade obstoji iz Ircev, ki pa po navadi nijso v posadkah v trojednej kraljevini ampak v kolonijah. Kar imajo Angleži vojne doma, obdrže si angleške in škotske polke, katere morajo imeti ravno zaradi Ircev zmirom pri roki. Vsakdo ve, da ravno zdaj je poslala vlada 30.000 mož vojne, sestavljene iz tacih polkov, na Irsko. Iz vseh teh razlogov je Irec Angležu antipatična, komična in ob enem tudi več ali menj zaničljiva figura. Anglež ga imenuje kar kratko „Paddy", kar je ravno tako komično, kakor za našega Dunajčana, ako pravi Čehu „Wen-zel". Besede Dunajčana „der Wenzel kommt!" imajo taisti pomen, kakor pri Angležu „the Paddy is allreadv here!" (Paddy je uže tukaj.) Ljudske igre in burke na angleških glediščih ne ustrezajo občinstvu, ako ne igra „Paddy" kakšne komične uloge; in tako imenovani ljudski pevci po kavarnah in beznicah so si svesti največega ploska, ako poj6 zabavljajoče kuplete na „Paddyja". Pa tudi Irci nijso leni pri tacih prilikah: v glediščih bombardujejo z gak rij oder z gnjilimi jabelki in zaprtki, v beznicah si pa rokave zavišejo in ljudske pevce z angleškim občinstvom vred na ulice pome-čejo. Ker so pa Angleži dobri „boksarji", nastane potem obično velik pretep. Po poročilih angleških časnikov so pa zmirom edino in izključno Irci vsega tega krivi! Iz vsega tega je razvidno, da se Ircem v angleških mestih prav enako tako godi, kakor našim bratom Čehom mej Dunajčani. Kakor ženja kazala je tudi svoje slabe strani. Carigrad dajal je bogoslovnih naukov, vednostnih pa skoro nič, učil je pa prezirati narod. Koj od početka bila je književnost nasprotna narodnemu življenju. To se je zdelo tadanjim omikaneem pogansko; kdor je znal pisati in čitati, preziral je narod nevešč pisma, duhovniki sami mislili so, tla so narodni običaji pregrešni. Zato ne nahajamo traga narodnega pesništva. Ker je pa želelo ljudstvo vendar le pesništva, pitali so ga z raznimi proizvodi, s knjigo „o Aleksandru" (Knigy Alcksandr), s pripovedkami o Linagripu, o premodrem Akiru, z bizantinskim junaškim romanom o Devge-niju, z legendami o Barlaamu in Joasafu, Ste-fanitu in Ichnilatu, odlomku iz indijskega zrcala za kneze, s pripovedkami o carju Salomonu in Kitovrasu in dr. Poleg krščanstva živel je pa mej narodom še vedno spomin nekdanjega poganstva, k temu se je začelo širiti manihejstvo, iz njega izvi- tsi dunajski listi trdijo, da je Čeh vsega zlega kriv, in da nema nikdar prav, izrazujejo se v enakem smislu angleški listi o „Paddy-uw. Ko so ob času velike lakote Irci uže silno na pomoč klicali in ko jih je uže na tisoči od gladu poginilo, pisale so „Times", da Irci so si vse te storijo o lakoti izmislili samo zato, da bi po takem potu iz Angležev kaj denarja izprešali (to make money out of starvation). Ali poleg vsega tega Anglež nij Nemec, še manj pa DunajČan. Po zadnjej velikej lakoti na Irskem, ko je prebivalstvo za cele tri milijone padlo, začeli so angleški državniki in misleci irsko vprašanje temeljito študirati in razpravljati. Našlo se je mnogo tacih imenitnih in celo slavnih mož, ki so na zadnje javno izrekli: Irske pritožbe so večinoma opravičene, mi Angleži smo prav za prav krivi tega žalostnega stanja na Irskem in to nesrečno stanje se mora enkrat temeljito zboljšatil Mej te slavne Angleže, ki so to svoje spoznanje javno v besedi in pismu mej svojimi rojaki razširjevali, spadajo v prvej vrsti slavni državniki: BrJght, ranjki Cobden in pa sedanji „premier" Gladstone. Predno o tem dalje govorimo, se moramo nekoliko ozreti na preobrat političnih strank na Angleškem. Znano je, da sta se ob času vlade kralja Karla II. napravil] dve politični stranki, katerih je bila ena dvorna, ki se je imenovala Tory, druga pa protidvorna in se je imenovala \Vhig. Ti dve politični stranki ste vladali na Angleškem preko dve sto let. Tory bi imeli nekoliko odgovarjati našim ideam o kon-servativstvu, \Yhig pa našim liberalcem. Pa niti prvi nijso kontinentalni konservativci, še -----—--—-* rajoče bogomilstvo, katero se nij razširilo samo po slovanskem jugu, ampak rodilo je po juž-nej Evropi celo vrsto raznih sekt, Patorenov, Katharov, -Abizenzev itd. Boj zoper bogomilo in zanje bil je hud; mnogo so pisali prijatelji in sovražniki. Bogomilski uk se je pa priljubil narodu; uže to mu je bilo po godu, kako so razlagali skrivnosti vere, poleg tega so bili šo demokrati. Lažnjive knjige njihove, to je, pripovedke i/, starega in novega zakona, katerih krščanstvo nij spoznavalo za prave, legendo itd., ugajale so narodovej domišljiji, zato nahajamo v narodnem poveriju jugoslovanskem c dan denes mnogo, kar nas spominja bogo-milstva, tako o stvarjenji itd. Ali turška sila pogazila je tudi književnost bolgarsko; pokazala se je resnica starega reka, da ne rase trava več, kjer so turški konji zemljo teptali. Ali nijso tepali naroda le posvetni vladarji, tudi dušni pastirji, drugod branitelji na- manj pa drugi naši sedanji liberalci. Zastopniki ene kakor druge stranke so bili in so še bogati veliki posestniki, pivovarji, fabrikantje in direktorji železnic. Volilna reforma 1832 IJ še bolj pa zadnja od 1873 leta je dala velik vdarec tema dvema strankama. Ker je bil' „census" izdatno znižan, pomnožili so se vo-lilci v ogromnem številu iz udov nižjih stanov, in bili so ti volilci pri volitvi lanskega leta ko so D1 Israeli-Beaconsfielda vrgli, odločilni. S to volitvijo so stari Whigti izgubili nad 150 pdslancev in bili so voljeni mesto njih pravi pravcati liberalci, to se pravi neliberalci v judovsko-nemskem pomenu, ampak taki, kakor si liberalca mi Slovani mislimo. Angleži jih imenujejo radikalce. Videti je, da boste vsled tega stari dve politični stranki angleški z odra izginili, in da se bodo nWhigs" in „Tories" veno politično konservativno stranko združili, mej tem ko bodo radikalci nasprotno svobodomiselno stranko zastopali. Skoro vsi Angleži prorokujejo, da utegnejo uže pri prihodnjih volitvah Tories in VVhigs združeni „radikalcem" nasproti stati. preobrat o organizaciji političnih strank na Angleškem pa nij priSel nikomur tako na korist, kakor ravno Ircem, ker vsi angleški radikalci brez izjeme so veliki prijatelji irske stvari. Zopet slovensko uradovanje! Iz Ptuja 27. jan. [Izv. dop.] Dvanajst let je uže minolo, odkar je slovenski narod na taborih po tisočih in tisočih Slovencev obiskanih javno naglaševal, da je urad za ljudstvo, in ne ljudstvo za urad na svetu; odločno, in s tisto gorečnostjo, s katero narod svojo najsvetejšo pravico terjati mora, zahteval je vpeljanje svojega slovenskega jezika v urade namesto tujega nemškega. Deželni in državni poslanci slovenski nijso prenehali na deželnih kakor na državnem zboru to opravičeno zahtevam"e ponavljati. Občine naše vlagajo peticije in prošnje v tem smislu. Naše narodne novine dan na dan svoj glas povzdigujejo. Ustno ljudje terjajo, opiraje se na § 1,9. drž. osn. postav in na to, ker jim je slovenski, materini jezik najrazumnejši, da bi jim uradi slovenski dopisovali, in naše vloge slovenski reševali! In če vprašamo, kaj je naš narod v vseh teh letih dosegel? Po nekaterih krajih malo, drugod nič. Pri sodniji civilnej kakor kazen-skej, vsaj tu pri nas, se izključi j ivo nemški ura-duje, pri političnih, dačnih uradih poznajo slo- venski jezik samo v govoru; vsak poziv, vsak nalog, odlok, vsaka razsodba, vsako najmanjše pisemce, na katerem druzega ne stoji, kakor „ta In ta dan ob 9. uri imaš k sodniji priti, če ne boš kaznovan u, je v našim kmetom nerazumljivem, ali vsezveličalnem nemškem jeziku pisano. Pred kakimi desetimi leti sem slišal necega deželne sodnije svetovalca ravnopravnost uradovanja tako definirati: Ravnopravnost v uradovanji mora za uradnike ravno tako veljati, kakor za stranke; če ima slovenska stranka pravico, svoje pismo v slovenskem jeziku pisano vložiti, ima tudi uradnik pravico, vlogo v tistem jeziku rešiti, kateri je njemu všeč. Takrat sem se črez čudno logiko tega plačanega sodnika smijal. Ali bi si jaz takrat pri mojej „norej pameti" mogel misliti, da ta logika tudi pri višjih oblastnijah velja V In vendar velja! To nas skušnja vsak dan uči. Nij še dolgo, kar smo od najvišjega sodišča slišali, da imamo sicer pravico, pri sodnijah slovenske vloge delati, da pa sodnija ima dolžnost, te vloge nemški reševati, ker sodnijam je še slovenski jezik nepoznan! Zares, ali se ta ne sme o pravičnosti državnih načel v obče dvojiti? Da je Avstrija svojim slovanskim narodom nepravična bila, to je djanje, na katerem se ne da nič gibati. Bode li ostala? V državnem zboru snujejo postavo zoper oderuštvo, katero se je posvetnega premoženja polastilo. Premoženje pa ostane tudi tako dolgo v nevarnosti, dokler se uradovanje v tujem ljudem nerazumljivem jeziku ne odstrani. Svoboda osobe nema nikake varnosti, dokler se s slovenskimi strankami ne bode izkl j učljivo slovenski uradovalo. Sodnijski postopni zakonik pravi: „ Toženec ima na tožbo, natančno, od pike do pike odgovarjati, sicer bode obsojen, ker nij tajil." Kako pa bode Slovenec odgovarjal, ko še ne ve, kaj v nemškej tožbi stoji? Marsikdo je zavoljo tega uže krivično obsojen bil, in po krivici mnogo plačal, — če je imel s čem. — Hujše se stoji stvar pri kazenskej sodniji, kder gre za največji imetek človeški, za svobodo osobe. Pojdimo h okrožnej sodniji v Celje, tam vidimo pred sodiščem človeka velikega zločina obdolženega. Po kratkem zaslišanji prič se vzdigne državni pravnik z zlatim kolerjem in razlaga v dolgem, dve, tri ure trajajočem govoru zatožbo, katera nič drugega ne namerava, kakor zatoženca k smrti na vislicah spraviti. Po dokončanem govoru stavi predsednik na zatoženca obligatno vprašanje: »Kaj pa ti na to odgovoriš?" in če slovenski zatoženec na to reče: ne vem, kaj bi odgovoril, kergospoda nemški govorečega nij sem razumel, mu predsednik s tisto lakonično kratkostjo zatožbo razloži: „državni pravdmk pravijo, ka bi Vas krivega spoznali!" Ali je to justice dostojno? Ne gre to na račun svobode osobe! Vsakega domoljuba morajo solze politi, če pomisli, v kakej sužnosti še slovenski narod, slovenski duh živi. Obupovati mora nad bodočnostjo svojega naroda, če se okolo ozira in vpraša, kaj smo v dvajsetletnem, trudapolnem in vse skozi pravičnem delovanji dosegli. Vi državni poslanci svarite vlado, svarite jo; država, katera še sedaj narodom najsvetejše pravice krati. . . . Iz državnega zbora. V seji od vtorka sta odgovarjala ministerski predsednik grof Taaffe in poljedeljski minister grof Falkenhavn na Foreggerjevo interpelacijo glede goveje kuge in trtne uši. Grof Taaflfe je dejal, da je notranje ministerstvo zmirom v dotiki s hrvatskimi oblastimi, da bi se moglo govejo kugo popolnem zatreti. Glede trtne uši pa je grof Falkenhavn odgovoril, da vlada pazi na to, da se trtna uš ne zanese iz jednega v drugi kraj. — Zbornica je potem prešla na dnevni red: specijalna debata o zakonu zoper oderuhe. Prvi trije paragrafi tega zakona se po od-sekovih predlogih glase: § 1. Kdor upa denarjev pod pogoji ali to upanje prodolži, o katerih bi imel vedeti, da uničujejo dolžnika ali pa njegov propad pospešujejo, ker dajejo upniku brezmejno dobička, in ako dolžnik te pogoje samo sprejme ker ne vidi njih pogubnosti za to, ker je slaboumen, neizkušen ali vzburjen, ali ker ga sila tira, da vzeme denar na posodo, in ako dogovorjeni dobiček presega deset od sto obrestij na leto z vsemi pristranskimi dolžnostimi ter konvencijonalnimi kaznimi vred, ta je kriv pregreška ter se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mesecev ali pa denarno od 100 gold. do 1000 gld. Če se je pa sklenila a) navidezna pogodba ali pismo, ki ima v sebi neresnice, in b) se je dosegla o ne še postoječej terjatvi razsodba (plačilen ukaz, mandat,) sodnij-ska pogodba ali mirovna razsodba, tedaj se more upnik kaznovati z ostrim zaporom do dve leti. To velja tudi, če je bil rodovi, zatirali so svoje podložne. Bolgari prišli so pod patrijarha carigradskega; ta nij imel le duhovne oblasti, ampak tudi državljansko. Patrijarh carigradski bil je jedini posrednik mej vlado in narodom. Stara borba mej slovanskimi in grškimi elementi začela se je na novo, Slovani podjarmljeni so bili popolnoma. Od te dobe Bolgari nijso mogli več dospeti do višjih služeb cerkvenih, akoravno so imeli večino mej patrijarhovimi ovčicami. Še nuja je pa zapela koncem 17. veka, ko so prišli fana-rijoti na škofove sedeže. Fanarijoti so se imenovali po fanaru, oddelku carigradskega mesta, kjer so stanovali. Pruski poslanec popisuje leta 1799 fanar tako-le: Ta stan (quartier) je domovina tako zvanih grških odličnjakov (no-blesse grecque), ki žive vsi na stroške knezov moldavskih in vlaških. Prava visoka šola je vsakej razuzdanosti, za katero še noben jezik nema besed. Sin se uči zgodaj ubiti svojega lastnega očeta za nekoliko denarja tako hi- tro, da ga nij moč zaslediti po zločinu itd. | — Duhovni gospodje te vrste uničevali so vse, kar bi moglo vzeti narodu zavest svoje narodnosti; mesto slovanske liturgije urivali so jim grško, celo bolgarske šole so jim zapirali; kot učni jezik urivali so jim grški, po-žigali so slovanske knjige in rokopise. Tlačeni od vlade in od duhovenstva, selili so se Bolgari v tuje dežele, v Moldavijo, na Vlaško, od srede 18. veka na južno Rusko, v Srbijo, v Banat in drugam. Drugi so pa bežali v gore mej hajduke. Ti so se maščevali z ropom in palenjem. V svojej stiski obrnili so se drugi v „unijo", da bi ušli vsaj carigrad-skemu patrijarhu. Nekaj se jih je pokatoliča-nilo; ti so tako imenovani Paulicijani v okolici Filipopeljskej in Sistovskej, kakih 50.000; drugi so se pomohamedanili ali so objeli vsaj turške navade; kdor je bil bogat ali bolje omikan, postal je Grk ali Rumun. V takem položaju se književnost nij mogla razvijati, zato je pozabila Evropa od konca 14. veka sem Bolgarov skoro popolnoma in ko se je rodila za carice Katarine misel, da bi pregnali Turke iz Evrope, govorili so le še o tako zvanem „grškem projektu", Slovanov se skoro nikdo nij spominjal. Učeni Schlozer pravi zato leta 1771, da bi moglo razjasniti učenje novobolgarskega jezika še le, kaj so bili stari Bolgari; Dobrovski menil je, da je bolgarščina le narečje srbsko, Kopitar o njej nij vedel druzega, kot da ima členek. Šafafik je menil, da bivajo Bolgari samo mej Dunavom in Balkanom itd. Zato pravi Drinov: „Od začetka 18. veka bil je mrtev naš narod; Bolgari nijso bili več narod, — le truma podjarmljenih oropanih ljudij. Še beseda „narod" pogubila se je tedaj, na njeno mesto stopila je grška „hora" itd. (Dalje prih/) dotičnik uže večkrat obsojen ali če je oderuštvo tako rekoč njegova obrt. § 2. Istega kazmlvega čina je kriv tudi oni ter ima biti prav tako kaznovan, kdor je tak dolg pridobil, o katerem ve, da je nastal po poprej navedenem načinu, in ta dolg proda ali izterjava. § 3. Druge posledice, ki so združene, če je bil kdo po §§ih 460. 461, 463 in 464 k. z. obsojen, nastopijo tudi, Če je bil kdo obsojen zarad pregreškov v § 1 in 2 zaznamovanih. O 1. paragrafu se je vnela dolga sicer pa mirna debata. Več poslancev je predlagalo dosti izprememb §a 1. tega zakona; nekateri so hoteli, naj zakon ne določuje, koliko obrestij se more največ terjati na leto, drugi so zahtevali zopet, naj se oderuhi kaznujejo samo z zaporom. Posebno zadnjemu predlogu se je opiral slovenski poslanec vitez Schn ei d: Paragraf 1. tega zakona določuje, da ima biti oni, komur se oderuštvo dokaže, kaznovan ali z zaporom od enega do šest mesecev ali pa z denarno kaznijo oči 100 do 1000 gld. Določba o denarnej kazni naj se ne odpravi. Kajti ravno oderuštvo zasluži, da se denarno ka^-znuje, ker ono se naslanja na pohlepnost p6 bogastvu. Ostane pa naj tudi kazen z zaporom; ker pre'dležeči zakon navaja take momente oderuŠt'va, po katerih se spozna, da mora ostati tudi kazen na svobodo. Tedaj mora sodnik na oba načina kaznovati smeti. Jaz mislim, da, kakor sta zvijača in sila temeljni obliki oderuštva, tako naj se izraža tudi kazen zoper obe: oderuh naj se kaznuje na svobodi in denarji. Samo tako bode mogoče, da se določbe tega zakona ne bodo prestopale. Nahajejo se ljudje, katerim se zna vzeti državljanska čast, katere se more krive spoznati in zapreti jih, ali poboljšali se ne bodo in vse kaznovanje njih navad ne bode predrugačilo. Skušnja pa uči, da take ljudi najbolj občutno zadene denarna kazen. Zato je treba, da zakon pridrži oba načina kaznovanja, to zahtevata ljudska samosvest za pravico in družabna potreba. Iz teh uzrokov predlagam jaz, naj se pridrži svobodnostna in denarna kazen. Za Schneidom je govoril še poročevalec Lienbacher. Vse predlagane dostavke in popravke je zbornica zavrgla in sprejela od-sekove predloge. Politični razgled. Notranjem «!«'/<>[<'. V Ljubljani 4. februarja. Češki „Narodni List" poročajo, da se v naučnem ministerstvu zdaj marljivo delajo priprave za izvršenje čeških narodnih terjatev glede ravnopravnosti na praškem vseučilišči. — Kaj pa je s slovenskimi terjatvami? Zmirom same obljube!! Poroča se z Dunaja, da je eksekutivni od sek nemško liberalnih ali ustavovernih partajtagovcev razpisal nabiranje darov mej svojimi privrženci, da bi s temi doprineski podpiral nemško ustavoverne novine po celej Avstriji. Ljudsko stenje je baje pokazalo, da se je v Cislejtaniji prebivalstvo pomnožilo za 2,000.000, od katerega števila odpade samo na Gališko 900.000. V Translejtaniji se prebivalstvo od predzadnjega stenja nij zvekšalo nego zmanjšalo. Posebno se nič ne množe Mag j ari ter i; urnimi na Sedmograškem. V BI || H- 4l r>ll*<>. Oficijalno javlja general Skobelev o zmagi nad Tekinci pri Geog-Tepe, da je sovražnika jako mnogo padlo; rovi ob tvrdnjavi da so bili prenapolneni z mrtveci, sovražnikov se je dosti posekalo ko so bežali in 4000 mrtvecev dobili so Rusi nezakopanih v tvrd- njavi. Rnsi -o priplenili množfco pu^k, kano-nov, streliva, zastavic in jedila ter so ujeli 40O0 tekinskih rodbin in 700 Perzijcev. Evropske vlasti so vse sprejele predlog Turske o novih dogovarjanjih v Carigradu. Angleška vlada je pa še dostavila, da, ako bi se ta dogovarjanja razbila, imajo vendar le še veljavo sklepi berlinske konference. Poslaniki v Carigradu ne bodo skupno dogovarjali se s Turčijo. Seja aiis;leške spodnje zbornice, ki se je pričela ponedeljek popoludne, trajala je ker so Irci iz nagajivosti govorili, do srede 10. ure dopoludne, tedaj celih 41 ur! Konservativci pa so se koncem naveličali in zapustili dvorano. Nazadnje je „speaker" ali reditelj rabil svojo oblast in rekel, da se mora soja zaključiti. Gladstone je naznanil zavoljo tegu predlog o izpremembi poslovnega reda tako, da, ako štirdeset udov pritrdi, ima „speaker" parlamenta pravico dati dotično stvar takoj brez daljne debate na glasovanje Angleške novine obžalujejo, da so Irci s svojimi postopanjem to neliberalno naredbo potrebno storili. Popoludne v sredo se je pričela zopet seja, a se je kmalu odložila. Dopisi. Iz Kranja 2. febr. [Izv. dopis.] Dne 1. februvarja1 ob poluŠestej uri' zjutraj mislili so tisti kranjski prebivalci, ki stanujejo ob Kokri pod Ptiri&artbm, da se bliža sodnjl dan. Strašno bobnenje in vreščanje, potres in polom naznanjal je, da se godi kaj nenavadnega, strašnega. In ko so prestrašeni ljudje pri le teli iz hiš na most, ki drži črez Kokro iz Kranja v Čirčifce, videli so, kaj se je zgodilo. Ves desni breg Kokre, ki je tukaj gotovo nad 30 m. Visok, odtrgal se je ravno nasproti Ažmanovega malina v Lajhi; udrto skalovje razrušilo je poleg mosta stoječo Lončarjevo hišo ter zasulo Kokri vso široko strugo nad mostom, tako, da se sedaj voda samo po malem odteka in da se je nad Ažmanovim malinom nabralo pravo jezero. Velikansko skalovje zajezilo je ves vOdotoč. K sreči je bila razrušena Lončarjeva hiša uže pred več časom eksekutivno prodana in zdaj uže nekoliko tednov nihče nij stanoval v njej. Škode druge nij, kakor kolikor je udrti svet vreden in kolikor je zračni tlak in pesek mdlinarju oken in na strehi opeke pobil. — V bregu se vidijo še velikanske razpoke, zatorej se bojimo še drugega enakega poloma, ki bi nam ravno cesto v Čirčiče zasul. Denes dero ljudje od vseh stranij skupaj čudeči se nenavadnemu prirod-nemu prikazu, katerega pridejo, kakor mislimo, tudi vešči prirodoznanci gledat in opisovat. Od iz nemškutarske „Schulzeitunge" znanega „Ilhuts Airamovca" smo dobili sledeče pisanje: „Slavno uredništvo „Slov. Naroda" uljudno prosim, da naj blagoizvoli ponatisniti v smislu § 19 tiskovne postave sledeči popravek za obrambo moje osobe, katero izviren dopis iz Leskovca pri Krškem od 24. januarja 1881. 1. ravno tako razžaljivo napada, kakor jo je neki članek tudi uže v prošlem letu v ravno tej zadevi nesramno (?) oblatil: Ad „degradiranje" pri gospodu Ve3tenicku v Litiji: Ob času uravnavanja novih učiteljskih plač 1879 1. razpisale so se vse provizorično nameščene službe, tedaj tudi moja. Da se mi službovanje nepritrga, prevzel sem s lično enorazrednico, dokler se kaj primernega najde. O „degradi-ranji" tedaj jaz čisto nič ne vem, kar mislim, da tudi vlada s toliko učitelji nij nameravala. Ad „začel je uganjati take reči, da ga je bila sodnija obsodila na nekaj tednov zapora, kar je „Slov. Narod" tudi vlani obširno popisal, odgovorim ; da ne bi občinstvo mislilo bog ve kaj, sledeča fakt:» : Prišel som v Leskovec. Sobe je kuril drugi u^itolj in njegova žena javna učiteljica po najvor do 6" R. Otrok na „vele-važnej" trirazred^ej soli. kakor jo gosp. dopi-satelj imenovati blagoizvoli, bilo je 5 —16, akoravno sem jih po tem H00 samo v bližini upisal. Razrednice zapisnika etc. nij bilo nobenega, a Šolske zamude pošiljali so vse eno na pamet sestavljene na videz šol. gospodskam. Zakonski par celih 6 mescev ni imel niti dekle niti kuharice; zaradi tega nahajala se je gospa učiteljica od 10 — 12tih mesto v šoli samo le v kuhinji. Bogme to mi ni bilo VBeč! — V treh letih pobrali so Čez 1200 gld. za šolske potrebe, preliminiranih učil pa le ni bilo. Predstojnik Strgar išče račun. Pet sej smo držali, ter razvidih n. pr. sviguranje 4.36 gld.; v resnici se je pa plačevalo le 2 gld. na taki način gredo postni pri vsih pri-računih; da v sumaričnem računu dobil sem postne po 30 gld. naenkrat napačne. Pri zadnji seji vrže prejšni predsednik svojemu, predhodniku akte rekoč: „Vi niste dali računa, tudi jaz ga ne dam" ! Punkt um ! — Sklenjeno, a račun spi, kakor pred. (Akta teh zmešnjav leže v Kr£kem in deloma tudi v Ljubljeni) To so uzroki, ki sem jih moral navesti, da je zdaj Slo vse čez mene, kajti zapletencem je bilo moje postopanje jako mučno. Zdaj so mi okna pobili, v gostilnici me napadli. Predstojnik prime zarad tega druzega učitelja rekoč : Zakaj vi vino razgrajačem obetate, da se potem take reči godijo! Učitelj odgovori : „Jaz nisem veder vina fantom obljubil, da ga ubijejo, ampak samo, da stran spravijo". (Prisegel na to je Stergar in Urbanč). Jaz sem trdil, da gosp. avskultant tega nij protokoliral, ter se pritožil v (Jradec. Na to se pa še gosp. avskultant k zgrajačem tožeč pridruži tako, da me je sodnija na nič manj kakor 6 celih tednov zapora obsodila zaradi razžalenja časti. Ad „bei Nacht und Nebel" je faktično le tole : Ko sem šolo slovesno sklenil, oddal sem predsedniku ključe etc. ter poslovivši se ob 3 uri popoludne na počitnice v Bosno odšel. Tam vzel sem dobro službo od vlade pod tem pogojem, da m' zemaljska vlada od vis. i ministerstva za 2 leti odpust zaišče. To sena okr. š. s. v Krškem takoj javil, kakor tudi sodniji telegrafiral. Ministerstvo uzajemnih poslov je odgovorilo, da se kraj. šols. svet odpustu protivi — dobro tedaj le nazaj, ker se v Rosni ne da definitivno namestiti. Rosansko-Hercegovačka zemaljska vlada me je tedaj pod št. 28644/1 s težkim trudom zasluženim svjedočanstvom odpustila, v kterem mi vrlo lepo priznaja, da sem ime Avstrije in presvitlega cesarja tudi na daljnem istoku tujim po daj nikom tumačiti razumel. Ravno tako mi tudi gradsko zastupstvo v svjedočbi od 21. prosinca 1880. pridobljene zasluge potrjuje. To menda nij nikako izognjenje ne-prilik, kakor gosp. dopisatelj povdarja, še manj pa „nazaj priklatenje" — lepi kompliment. — An t. Zvoke 1. Domače stvari. — (Potres.) Po noči od četrtka na petek Čutiti je bil tukaj v Ljubljani pioti polutretjej uri zjutraj precej močan kacih 5 sekund trajajoč potres. — (V Zagrebu), 3. febr. — liže tri noči smo imeli jako nemirne, zemlja se je nihala in po en udarec se je čutil vsako noč. Denes pak ob 12. uri 10 minut opoludne se je zemlja dobro stresla, in ob 5. uri 15 minut popoludne je sledil zopeten potres, vsakikrat spremljan podzemeljskim tuljenjem. — („Sokol" ljubljanski) priredi denes zvečer prvi svoj Jour fix" v „bierhalle" na šentpeterskem predmestji. „Sokoli" in čitalniski gospodje pevci so povabljeni. — (Dolinska čitalnica) priredi dne 24. febr. na debeli četrtek „veliko besedo." — (Ples v ljubljanskej čitalnici) na SveČničen dan je tudi letos uvrstiti mej najlepše predpustne letošnje veselice našega mesta. Morda je prejšnja leta kdaj obiskovalcev nekoliko več bilo, vendar pa moramo priznati, da je bila dvorana tudi pri zadnjem plesu še pretesna. Ali plesalo se je kljubu temu prav živahno in skoraj do jutra. Zbral se je bil lep venec krasnega spola, vmes tudi nekoliko novega cvetja, katero smo ta večer v prvič s posebno radostjo pozdravljali. Toalete so se razkazovale okusne in večeru primerne. Moda, ki je samoglavna devica, se je malo poboljšala, tako da sedaj gospice brez tistih dol-zih, dragih, neestetičnih in po vsem nepotrebnih „šlepov" plesati smejo. Gospe pa še vedno vzdihujejo pod moderno to nepotrebo, in videli smo tudi ta večer nekatere dolge, prav dolge eksemplare! Upajmo, da na tem polji napočijo plesaželjnim mladeničem pripravnejši, zakonskim možem pa cenejši časi! Vendar pa se kratko nikar ne predrznemo trditi, da so ti „šlepi" kazili harmonične vtise, katere so napravljale nam krasne zastopnice zakona! Nekaterim smo lani dejali še „gospice", letos pa so nas razradostile kot „gospe". Čas hiti! Ko-tiljon, katerega je spretno vodil gospod Sos, plesalo je 52 parov, kakor so nam nepristranski opazovalci povedali. Mej plesalci opazili smo mnogo zastopnikov tukajšnjega častništva. Prišel je bil tudi gospod polkovnik 26. polka. Bil je v istini lep večer. Tudi sta nas počastila gospod deželni predsednik Winkler in njegova gospa. — r. — (Ne samomor.) Piše se nam: Žena g. J., ki je umrla pri Golobčku, o katerej smo včeraj poročali, da se je ostrupila, kakor se je sploh sodilo, nij — ostrupila se, ampak, kakor je sodniška komisija po natančnej preiskavi pri razparanji včeraj popoludne določila, umrla na otrpnenji sred, torej je bila pripoved o zavdanji nepravilna in se dotična naša notica s tem popravlja. Dunajska borza 4. februarija (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 90 „ Zlata renta.........89 „ 10 „ 1860 drž. posojilo.....121) „ 75 „ Akcije narodno banke.....821 „ „ Kreditne akcijo....... 282 „ 80 London..........118 „ 75 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 n 88V, !„ C. kr. cekini........5 „ 53 „ Državno marko.......58 n — „ Na deželi se sprejme takoj v službo pošten, zanesljiv, slovenskega jezika zmožen, v prodaji špecerijskega blaga uže izvežban (68—5) dečko. Vprašanja in pogoje naj se stavijo na trgovca Aut. Poljšaka v Muri ji, pušta Ajdovščina. Št. 386. (69-1) Razpis službe. V občnej javnej bolnici deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani je na oddelku za sifi-litične in kronične kožne bolezni izpraznjena služba primarija se stalno letno plačo 800 (osem sto) gld in šestimi petletnicami po 100 (sto) gld., katere se pa ne prištevajo pokojnini. Razen tega primarij temu oddelku zdaj za oskrblje-vanje službe v bolničnej poddružnici na Poljanah dobiva remuneracijo letnih 300 (tri sto) gld. Prosilci za to službeno mesto morajo biti doktorji vsega zdravilstva, oziroma medicine in kirurgije, ter prošnje, katerim je redoma priložiti potrebne listine, mej njimi dokazilo o starosti, o znanji nemškega in slovenskega jezika, dalje o dozdanjem službovanji, izročiti podpisanemu deželnemu odboru do lO. marca t. I., in sicer, Če so uže nameščeni v kako službo, potem dotične oblastne gosposke. V prošnjah je navesti, ali — eventualno v koliko — je prosilec zadostil vojnej dolžnosti. Ori deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 1. februarja 1881. Broj 53. B. S. R. Natječaj. Na novo otvorenoj redovitoj niješanoj pučkoj učioni sa hrvatskim učevnim jezikom u mjestu Sv. Mateju, Kastavske obćino, je za popuniti sistemizirano učiteljsko mjesto III. vrsti. Sa ovim mjestom skopčani su dohodci ustanovljeni zemaljskim zakonom 3. novembra 1874 i 10. decembra 1878. Natjecatelji za ovo mjesto imaju ovamo pripo-poalati njihove redovito podkriepljene molbe u 14 dana odkad bude ovaj natječaj u „Osservatore Trie-stino" razglašen. (60) p. kr. kotarsko školsko ujeće, Y ninsku, 1. februara 1881. Išče se pošten in čvrst neoženjen piisi a> niK (major), ki je izurjen tudi v gozdarstvu ter vajen pri žagali in kupčiji z lesom in /na dobro vsaj slovenski pisati. — Pismene ponudbe naravnost pod naslovom: Franc Kotnik v Verdu pri Vrhniki. (63—1) Dr. Pattisonova bata zoper protin takoj ublaži in ozdravi hitro (65—1) prolin ter reviiiatizeiii vsake vrste: bolečine na obrazu, prsih, vratu, v zobeh, rokah, kolenih, udih, v križi in plečih. V zavitkih po 70 kr., pol zavitka 40 kr. Imajo Jul. pi. Tni k«»«■/.». lekarna pri Samorogu v Ejubijuni. 20O veder si tmm ® u m vin a o