DOLENJSKE NOYIC Izhajajo t. in 15. TSBCPga meseca. Cena jim je s poštnin« vred za celo leto naprej 2 K, za pol ieta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znatia 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO- Kdaj naj se trte vprvic žveplja in kako? Že nekaj let pojavlja ae tudi po uaeih dolcnjskili vinogradib takozvana grozdna plesen. To je bolezen, katero povzročuje glivica — plesnobne narave, in kateri latinski „oidiiim tiiclieri" pravimo. Ako te glivice ne vniČujemo, ako jo kar vnemar pustimo, uniči nam, ako nastopi v veliki množini, v prvi vrsti grozdje. Ako se pa več let zaporedoma prikařx in nismo proti njej ničesar ukrenili, uniČi tudi trte. Po tej glivici napadeno grozdje postane najprej sivo kakor bi bilo s pepelom potreseno, pozneje pocrni in konečno mn jagode razpokajo ter se posuaé. Tako napadena trta pa postaja od leta do leta slabša, dasiravno jej je sicer dobro postreženo, in konečno nelia rasti. V Italiji razsajala je ta bolezen v prejšnjih letili, ko se niso poznali pravega sredstva proti njej, namreč ž v e p Ij a n j a, tako silno, da v dostih krajih niso niti za cerkveno uporabo dovolj domačega vina pridelovali, kajti vse trtje je nehalo kar skraja rasti in roditi. No, odkar se je pa izvedelo, da je žvepljanje prav dober pripomoček zoper to bolezen, in ko so ga pričeli sploh uporabljati, prideluje se v Italiji zopet čuda vina. Da bi pri nas na Dolenjskem ali pa na Štajerskem ta bolezen kdaj v tako pogubni meri nastopila, kakor je nekdaj v Italiji, je pač izključeno. Pri nas v našem podnebju niso glivici „oidium t u cher i" tisti pogoji in v toliki meri dani kakor v Italiji. Da je pa pri vsem tem po njej povzročena škoda tudi pri nas lahko ne le znatna ampak kar naravnost velika, o tem prepričati, imeli emo v proSlih letih že večkrat priliko. In ako jo zanemarjamo, ako proti njej premalo ali pa se celo ničesar ne ukrenemo, postati utegne v bodočnosti vendarle jako škodljiva. Zato opozorujemo nase vinogradnike že zdaj na njo in jih prav prosimo, da se nikar ne zanašajo, da je znabiti prihodnje leto ne bo. To utegne marsikdo tembolj storiti, ker je v proslem letu prav v mali meri nastopila. No, pozabiti pa ne gre, da jej v proslem letu nase vremenske razmere nič kaj ugodne niso bile, presuho vreme smo imeli. Sam Bog vé, kako bode z njo letos. Mogoče je, da ravno nasprotno, da jej bodo vremenske razmere prav ugodne in da nam povzroči veliko škodo — ako se jej ne upremo. Zato, vinogradniki, bodite previdni in kupite si o pravem času potrebnega žveplja, potrebne priprave 2a žvepljanje. Za prvo žvepljanje, katero je naj i zdatnejše, so priporočljive tako zvane „ žvep-Ijalne puSice", kakorsne se za par grosov pri vsakem kleparju v Novem mestu dobé. Mehovi so za prvo žvepljanje odločno prepotratni, ker veliko preveč Žveplja brez vsega haska v zrak razprše. Vprvič žveplja naj pa vsak vinogradnik brez izjeme koj takrat, ko dosežejo pognanki na trtah dolgost 5 do 6(:m., koj ko postane torej zarod na trtah jasno vidljiv. Žveplja pa naj vsak tako močuo, da bode žveplo prav dobro na pognan ki h videti, da bodo pognan ki rumeni. Prvo žvepljanje je, kakor rečeno, najizdatnejse, zato nikar ga zanemariti! Pridelujmo već krme I NaSa Dolenjska ni bogata na travnikih. Njej primanjkujejo tiste niicke in ravne lege, ki so tako izvrstne za travnike in za živinorejo. Nas svet je gričast in valovit, Ali kar imamo pri nas dobrega, je to, da je naša zemlja travorodna in prav pripravna za pridelovanje krme. Naše podnebje je vlažno in tudi naša ilovnata zemlja, ki pokriva večji del naših dolenjskih pokrajin, je ugodna za pridelovanje krme. Najboljši dokaz, da je naša zemlja res travorodna, nam dajejo razne plevelne trave, ki se prikazujejo med našim žitom in ki živo pričajo, da ima zemlja vse potrebne pogoje za rast trave. Tej njeni travorodnosti je tudi pripisati, da se žitna strnišča in deteljišča tako hitro zarastejo s travo. Ta ugodni položaj naše Dolenjske za pridelovanje krme moramo zanaprej bolj izkoriščati kakor smo bili dosedaj vajeni. Treba je, da se otresemo naše staro-kopitnosti in da se z vso potrebno voljo poprimemo pridelovanja krme! S tem se bo po mnogih naših krajih obrnilo vse kmetijstvo na bolje ! Največ bo pridobila s pomnoženim pridelovanjem krme naša živinoreja, ki je za naše kraje največjega gospodarskega pomena in glavni steber vsemu kmetijstvu. Že sedaj nam prinaša živinoreja največje in najbolj gotove dohodke. Ti dohodki se dajo pa še izdatno povzdigniti, ako bodemo pridelovali veČ krme, kajti zadostna in dobra krma je glavni pegoj za rejo lepe, dobre in dragocenc živine. Fa ne samo živinoreja bo postala bolj dobičkonosna, ampak tudi poljedelstvo bo s tem veliko pridobilo, Z boljšo živinorejo se bo pridelovalo več gnoja in boljšega gnoja. To je pa glavna stvar. Kolikor več bomo imeli gnoja, toliko lepše vspehe bomo dosegli tudi na njivah. S pridelovanjem obilnejše krme in razširjenjem živinoreje napravili bodemo lahko toliko gnoja, da ga bo dosti za njive tn travnike. In to bodi tudi naš cilj ! Stoprav potem bodemo postavili vse naše kme- tijstvo na tisto zdravo podlago, ki je za vspeŠno gospodarstvo in za napredek neobhodno potrebna. Dokler pa manjka gnoja in krme, strada polje in Živina. S pomnoženim pridelovanjem krme bodemo pa tudi v našem gospodarstvu lažje izhajali, kernae nebo delo tako lovilo, kakor nas sedaj lovi. To velja posebno za večja posestva. Za pridelovanje krme je treba primeroma najmanj delavnih moči, to pa je čimdalje bolj uvaževati v današnjih razmerah, ko se naše najboljše delavne moČi tramoma izseljujejo in ko se odteguje kmetijstvu vsak, kdor le more. Kakor vidimo, obeta pridelovanje krme v naših razmerah zares najugodnejše posledice za napredek kmetijstva, in zato si ne moremo kaj, da ne bi nasira Dolenjcem zopet in znova priporočali : Pridelujmo veÔ krme! Našim gospodinjam in mlekaricam! Sedaj ob zeleni krmi bo zopet več mleka pri hiši. Treba bo delati puter (presno maslo) in maslo, da se mleko v prid obrne. Najmanj dobimo za mleko, če moramo delati maslo, veliko bolj se nam izplača mleko, če delamo puter in ga dobro prodamo. Puter je dandanes jako priljubljeno živilo, ki se po mestih rado kupuje in tudi dobro plačuje. Po mestih ga dandanes toliko potrebujejo, da ga primanjkuje. Seveda mora biti puter dober in okusen, da gre v denar. Ge je slab, ga nihče ne mara, tudi za nizko ceno ne. Prav v tem pogledu se godé pa pri nas po deželi se razne in velike napake. Ko bi nase gospodinje malo bolj pazile na vse, kar treba pri napravi putra, bi ga zmerom lahko prodale. Dokaz temu so tiste naše gospodinje, ki prodado putra, kolikor ga prinesó na trg, ker ga zuajo res dobro napravljati. Ali premnogo je takih gospodinj, ki morajo puter nazaj nositi in doma topiti v maslo. Najnavaduejie napake, kijih opazujemo pri putru, so sledeče: 1.) da je smeten in umazan. Če se najdejo v putru dlake in druge smeti, potem gotovo ni okusen; 2.) da se preveč sveti. Na videz masten puter ne vzbuja nobene slasti. Ta napaka se pokaže, če se gnete premehak puter. Tak puter ima navadno tudi se dosti vode v sebi; 3.) da je premehak in mazav. To je v poletnem času ravno taka napaka kakor je po zimi, če je puter pretrd in drobljiv. Premehak puter dobimo, če smetano premalo ohladimo, pa tudi zaradi tega, če puter preveč gnetemo; 4 } da je puter slabega okusa i u duha. Ta napaka se rada primeri, Če smo premalo snažni ! Kdor je snažen, kdor pazi na čistoto pri vseh mlekarskih opravilih, ta bo dobival tudi snažen in okusen puter ; kdor pa na ^nago premalo gleda, ta nima okusnega mleka ne putra. Slasten puter je mogoče dobiti le iz popolnoma čistega in zdravega mleka. Ge je mleko nasmeteno, če ima mleko slab in neprijeten okus, ga mora dobiti tudi puter. Zato pa treba največje snage pri mleku! Vsled nezadostne snage pri mleku dobi puter pogoatoma duh in okus po hlevu oziroma po gnoju. V zakajenih prostorih se pokaže neprijeten okus po dimu, v zaduhlih prostorih za-duhel okus. Razen tega je puter lahko raskavega, ostrega in rezkega ali pa grenkIjastega okusa, illeko od krav, ki so že zelo breje, daje zmeraj pokvarjen puter, neprijetno raakavega okusa. Proti koncu brejostl se mleko ozir. smetana tudi umesti (spiniti) ne da. Oster in rezek ali pa grenkljast okus pa prihaja najraje od slabe in pokvarjene krme. Vse to so napake, ki znižujejo vrednost putra in katerih se morajo nase gospodinje ogibati. — Dober, fin puter se mora že po svoji vnanjosti odlikovati, zlasti pa po svojem okusu in duhu. Fin puter mora imeti značilen, prijeten okus po orehih in močan, svež duh, ki se razvije pri kisanju smetane. Uazen tega mora biti seveda popolnoma čist in značilne, malo svetle, belo-rumenkaste in enakomerne barve, brez vseh lis ali marog. Nadalje mora biti ravno prav trden in tako zgneten, da se ne pokaže nobena kapljica vode ali pinjenca, če ga prerežemo. Tak puter je dober in trpežen in se da na hladnem kraju tudi po teden dni dobro shraniti. Ko bi naše gospodinje tak puter napravljale, bi ga zmeraj lahko prodale in naj bi ga imele še toliko. Za slab puter se pa nihče ne trga. — Zato pa polagamo danes našim gospodinjam in mlekaricam na srce, da se potrudijo z vso potrebno snažnostjo, s hlajenjem mleka in smetane itd. napravljati tak puter, da ga bodo odjemalci radi kupovali. Ce znajo nekatere gospodinje izdelovati fin puter, zakaj bi ga druge ne znale? Dokler nimamo mlekarskih zadrug, ki bi naše mleko podelo-vale 7 mlečne izdelke, toliko časa moramo sami skrbeti, da se mleko dobro v denar spravi in to je v poletnem času se najbolj na ta način mogoče, da napravljamo fin puter in ga prodajamo po naših mestih in trgih. Na kaj vse je pa paziti našim gospodinjam in mlekaricam še sicer pri izdelovanju putra, to hočemo povedati v nekaterih pribodnjtb člankih. Politični pregled. Dne 17. aprila seje vršila nadomestna volitev dveh poslancev iz veleposestva za kranjski deželni zbor. Izvoljena sta bila dva Nemca grof Margheri in graščak Galle. Da sta izvoljena Nemca, krivo je vodstvo slovenske liberalne stranke, ki je zavrnilo ponudbo katol. narodne stranke, naj bi pri ti volitvi obe slovenski stranki postopali vzajemno proti Nemcem. Tako tesna je Že torej zveza slovenskih in nemakili liberalcev, da slovenski narodnjaki popolnoma pozabljajo, da, kar naravnost izdajajo Slovenstvo. Seveda, kaj druzega je za narodnost piti in jesti in plesati, kaj druzega pa spet za narodnost vspešno delati. Prvo zna kmalu kdo, drugo pa se malokomu ljubi, ker nič ne nese. Poznamo te „narodne može" ! — Sad te izdajavske zveze je tudi ločitev jeseniške in savske šole, kar bo Slovenstvu na Jesenicah v veliko škodo, v to ločitev je privolil kranjski deželni šolski svet, ker so tudi nekateri slovenski udje dež. šol. sveta glasovali zato. Državni zbar se snide 3, t. m.; zboroval bo do začetka julija. JVej ali slej bomo slišali, da se bodo v avslrijskem ministerstvu izvršile neke izpremembe. Ko bi ne bil ministerski predsednik baron GauČ obolel, bi se bilo to že gotovo zgodilo. Jako Ijubeznjive so razmere med Avstrijo In Italijo. Ko je zadnjič napil laskt kralj nemškemu cesarju, Avstrije ni omenil, kakor srao poročali. Ssveda so bili naši možje nekoliko osupnjeni, kaj to pomeni. Da bi pa svet ne mislil nič hudega, sesla sta ae v Henetkali zadnje dni aprila avstrijski minister grof Goluclioivski in novi laski minister Tittoni. Govorilo seje tudi o tem, da pride ravno ob istem času tja nemški cesar. No, pfitem bodo pa spet krpali ^jtrozvezo", da bodo „prijateljski odnosaji obstajali tako prisrčni" (tako se radi izražajo državniki) — kako dolgo? vsaj toliko časa, da ae Italija pošteno pripravi za vojsko. In da bodo Avstrijci zamudili pripraviti se nanjo, je jako verjetno! I'remislite! Nasa država da graditi ob laski meji nove trdnjave, to je res. A kdo jilt građi ? Itelavci iz laškega kraljestva, med njimi je gotovo kak preoblečen laski Častnik. V boLinjskem predoru, ki bi bil v morebitni vojski z Italijo velikanskega pomena, sedaj iščejo dinamita. liaznesla se je namreč govorica, da so Lahi iz kraljestva v predoru med kamenje nabasali dinamita, in sedaj bodo morali kamen za kamnom preiskati. Ííeleznični most čez Bočo pri Solkanu je stal 200.000 K. Tam en dan se je nenadoma ob belem dnevu vnela di-namitna patrona, in da niso požara opazili ob pravem času, bi bil zgorel ves most, in otvoritev železnice bi se bila zakasnila za par tednov. Dinamitno patrono so tja skrili italijanski delavci. Avstrijske bojne ladje grade skoraj brez izjeme sami laški inženirji ali delavci. Kaj pa potem pomagajo nove bojne ladije, katerih misli Avstrija napraviti za If) miljonov kron! Kdor hoče to čudno razmerje razumeti, mora reči samo dvoje: ali so nekateri ljudje tako — recimo prav milo — otročje priprosti, aH pa vražje hudobni. liazpor z Ogri ac vedno ni poravnan. liilo je upanje, da se združita Srbija in Bolgarija ter pomagata ilakedonc^m nasproti Turčiji. Sedaj ata se pa ti dve državi spet odtujili med seboj. Hržčas je posegla vmes evropska politika, ki mirno gleda nasilje Turkov napram kristjanom. Rusija bo znabiti vendar le dobila ustavo ali nekaj podobnega. Potem utegne zavladati mir, katerega še vedno ni. Iz vojske na vzhodu se ni posebno znamenitih poročil. Novi nadpoveljnik LineviČ hoče svoji armadi dati počitka in jo ojaČiti, predno se spet spopade z Japonci. Na morju pa se oba poveljnika lovita sem in. tje, in nihče prav ne ve, kje da sta. Gotovo čaka Koždcatvenski, da dojde novo brodovje, ki je vodi ad-"liral Nebogatov, Potem se pač vname pomorska bitka, kakorane svet ae ni videl. Obrtiiikoiii — rokodelcem. (Konec.) Nikdar ae pa n« izgovarjaj: živel sem brez tega dosedaj 'H bom dukler še iivim- Ako se pa kateri mlajSili poteguje dobre in koristne stvari, ga zopet zasmehujeS kot duševno revo, ki niti ne zna, da je na svetu in ga ae vrlm tega sovražiš. Ako SB bo povsod tako nasprotovalo, veruj ini, da bcinio izkopali samim sebi prezgodnji grob. Toraj prod s takimi nazori, poprimimo se vezi ljuberni, delujrao v ljubezni eden za vse, vsi za enega, pomagajmo drug drugemu, pod-piiajmo istega in mu izkaznjmo »poiitovanje za tuid, k ga Žrtvuje za nas. N« ta naiin si pridobimo prijateljev izven našega stanu in tudi v našem stanu si tako vzbudimo zavednih mož obrtnikov, kateri tod« znali pogumno nastopati naSe pravice. Ne zauićujmo aami sebe, ampak spoštujmo «« med seboj, ako hoôemo, da nas bodo spoštovali tudi drugi. Kadar bode med nami vzajemnosti in ljubezni dovolj, potem smemo pričakovati koristi od združenja. Na vsak način je združenje predpogoj, da zanioremo spoznati in ceniti strokovno in duševno zmožnost posameznika. Na ta nućin se spozna marsikaterega za prijetnega družabnika, ki je tudi ukaželjen, ki si zamore um razbistriti ie v drušdfnab in tako prične trezno razmišljevati položaj v katerem se naliaja. /^ato je umestno, da bi ae osnovale po celi deželi obrtne zadruge za po,samezne sodne okraje mešovitega sistema. To so take zadruge, v katerih so zapopadene vse obrti, katerim namen je vsem obrtnim strokam dajati nasvete, varovati njih koristi, ter jih zastopati na merodajnih mestili. Napravljati red med Ćlani, to je, da se vodi pravilno u6enje vajencev, da se skrbi za njib izobrazbo, dalje, da se priporočajo za samostojno izvrševanje obrti le sposobni pomočniki in da se vsem takim zabraui izvrševanje, ki niao upravičeni. Umestno je nadalje, da se poleg teh zadružnih toćk osnujejo bolniške blagajne mojstrov in pomoćnikov, razun teb so dopustne še razne druge naprave, katere so vse za povzdigo in korist obrtnega stanu. Kadar so flani dovolj zavedni v zadiuLništvu, bodo sami delovali na to, da se pomnoî-e koristne naprave, katere naj jim donašajo potom zdmženja koristi in dobička, katerega ni možno doseći izven zadružništva. Ne sme se ozir jemati na to, kaj poreče javnost, ako se tudi jedna na novo osnovana naprava ponesreći, enako tudi ni czira jemati, ako trpi vsled organizacije sama oseba, gledati je treba pi-ed vsem, da se koristi večini. Marsikater raznmen veščak je svetoval, naj si obrtniki osnujejo razven produktivnih zadtug še surovinske zaloge. Bolj umestne su kreditne zadruge, za lem surovinske zadruge in zaltige, konefno ae le produktivne zadruge. To je nekako skladišče, kamor se shranjujejo obrtni izdelki, ki so na razpolago kupcem. Siirovinske zaloge so pa skupne zaloge blaga vse obrti, do katerih imajo pravico le ílani obrtniki. Ako dobi obrtnik ceneni kredit v kreditni zadrugi, naknpi surovin zopet t laatni prodajalni, v katerej se dobi blago po tovarniški ceni, ali po ceni iz prve roke, kakor delajo kapitalisti lovarnarji in slednji, ko izgotovi obrtne izdelke, mest« da bi iste oddajal prekupcem z gotovim i)0pust0m, jih odpošlje v zadružno skladišče, v katerem dobi plaiilo brez vsakega popusta. Iz tega se da sklepati, da na izdelek obrtnikov, ako ni Član organizované zadruge, odpade del kapitalistu, ker si izposodi kredit 7.\ surovine, del trgovcu, kateri od prodaje surovin živi, del zopet prodajalcu obrtnih izdelkov, kateri jih v promet ali v denar spravlja, in konefno zadnji de] to je četrti del celega zaslužka pripade šele njemu samemu, » ta del je večkrat niijmanjši izmed vseh štirih. Ali je potem Čudno, da se tako slabo dandanes godi obrtnikom, ki so vredni le imena „novodobnih sužnjev". Ali je Čudno, ako nas vele-kapital tako uničuje V Ako imaš 1.Í sam, kar se je dosedaj delilo mod štiri de e, bodeš brezdvomno imel več dobička, kakor tovarnar, kajti ti sam delaš, oni pa le s tu trni delavnimi močmi. Že tu navedeni dokazi zamorejo najbolj nezavednemu obrtniku odpreti oči in spoznati, da to se da doseči le potom združenja. Ni pa že vse to pot, ki pelje k blagostanju, če tudi je že to uvaževanja vredno! Ako so v enem okraju člani obrtne zadruge dovolj vzajemni in da je istih veČ ene obrtne stroke, ki so dosedaj ročno izvrševali svoje izdelke in vse gori navedene olajšave uživali, si laliko pomnože svoje i: ništvu nabavijo, omisli vršujejo svoje izdelke. obcdke na ta način, da si v zadraž-o strojno delavnico, kjer skupno iz-Taki izdelki se izdelajo enako kakor v tovarni kakega žida; razloček je le ta, da se bode posamezni obrtnik potrudil najfineje in najsolidne e svoje delo iz-vrniti, Da katerega je ludi lahko ponosen. Konsument bode vedno raje dražje plačal domačemu obrtniku. Ker se zanaša, dtt dobi pošteno blago, sme se računiti vsaj lO^/o doplačila konsument še na dobičku, e delavne moči, če tudi jih eda sam sebi v korist, ne na ta način, a vkljub temu bode tud 8 tovarnarji je tako: On ima le tu ima po več sto, a slednji delavec g tovarnarju; če delavec v tovarni delo slabo izgotovi, to je njegova najmanjša briga, da le plačilo dobi in da ima zunanjo obliko lepo, če izgubi tovarnar svoje dobro ime (Kenomé) in raznn tega trpi škodo, to mu ne povzroča nikake vesti. Torej, dragi moj, ako si z menoj vred le površno mislil pri teh dokazih, ali nisi prišel do spoznanja, da si na opisani način ti gotovo n& boljšem kakor TSaki drugi tovarnar. Ti bos lahko spravljal vedno veČji dobiček kakor tovarnar, torej boš na ta način dajal lahko ceneje in mu konkuriral, a razen tega imel še več dobička kakor on. K temu pripomorejo stroji, ki so nekaterim trn v pêti, in hoôejo, da bi se spravili s sveta, kar pa ni mogoče in bi bila tudi največja škoda za sedanji čaa, če bi se strojev rabiti ne smelo. Iz tega sprevidiš, da stroji niso krivi naše revščine, ampak temu je kriva naša nerazsodnost, egoizem in ošabnost, ker se ne maramo učiti, da bi zamogli hoditi s svetovnim preobratom, ki se ne da več ustaviti. Poprimimo se in naj ne sledi svet nam, ampak mi svetn; na ta način ae da doseči, da se povrnejo vsaj v nekoliko oni zlati časi, ki nam jih starčki opisujejo. Ne bodimo več zadovoljni s samim razmotrivanjera, poprimimo se naprednega dela tudi mi in vseh pripomočkov, ki nas dovedejo k temu cilju, to naj bode nala resna volja, in vsak korak naj nas vodi v združenju h konečnemu cilju. Obrtnik. e v njeai Tiljmena Košček življenja. (Eonec.) Sin priprostega naroda je bil ta bolnik, a bilo nekaj plemenitega, hvaležnega, Ijubeznjivega. Sestra je to kmalu spoznala in obžalovala je predsodke tako zvanih „boljših, višjih" stanov, ki so trdao prepričani, da morejo in smejo samo oni imeti lepe lastnosti duha in srci. Iq ko je sedeč ob bolniški postelji, mislila na čase, ko je ži/ela Sa med svetom, pa je primerjala razue „junake sveta" temu mladeniču, spoznala je, da biva prava plemenitost pogostneje pod uborno streho ko v pr^lestn h salonih mog itcev. Dokler je bil zirav, nčil se je ključavničarstva. Kos železa je padel nekoč nanj in mu prizadel globoko rano. Da se ta rana kar ni hotela zaceliti, je bila bržčas vzrok pre-nagnjenost k tuberkulozi. Prenašal je hude bolečine, prenašal to vjetništvo, prenašal dolge, strašne noči tako mirno in udano, kakor da mora vse tako biti in ne drugače. Otroško pobožno e molil 8 sestro Filomeno ter poljubil nje roko, to roko, ki e tako rahlo in oprezno zavezovala njegove rane, ki je tako varno vzdigovala in podpirala shujšano truplo, tako dobrohotno, di-iala in hladila bolečin vroče roke. V dolgih muko-polnih tednih postal je nje otrok, nje otrok po usmiljenji, požrtvovalni ljubezni. In sedaj vojskovala je ž njim zidnji boj, in spat se e razlegal nje mehki, mirni glas po razbeljeni, zadtthli izb : „Moj Jezus, Uđmiljenje!" — „Jezua, Tebi živim, Jezus, Tebi umrjem, Jezus, Tvoj sem živ in mrtev!" Strah umirajočega naraščal je vidoma. Roke so hlastno sem ter tja nekaj iskale po rudeči odeji. Proseče so se ozirale njegove oči po obrazih poleg stoječih Ijndij. Videlo se je, kako se je polagoma pogrezal, vdiral v brezdno onemoglosti in slabosti. A mladost se je borila za življenje: spet in spet je za-plapolal nje ogenj, spet in spet so se dvigala prsa ter lovila sapo in življenje. Od zvuuaj pa je prihajal glas življenja v sobo smrti, prihajal s kričeč) in polno resničnostjo. Težki tovorni vozovi so hreSČali in škripali po kamnitem tlaku; lajnar je na bližnjem dvorišču vrtil svojo lajno, vmes pa je bilo slišati petje in skakanje veselih, rajajočih otrok. Zvonec električne železnice je zvonil vsak hip, nedaleč nekje pa je hripavo pel in nkal pijanec. In sestri Filomeni seje vse to zdelo nepopisna surovost, ki moti mir smrti. Bolnik bržčas vsega tega ni več slišal, a njo je bolelo, bolelo tem bolj. Ob dveh popolndne prišla je druga sestra, da mesto nje prevzame službo pri bolniku. Kako rada bi bila ostala; prav težko ji je bilo to pot ubogati, a ubogala je vendar le in Šla, saj je^bila obljubila biti pokorna, Če treba tudi do smrti. Šla je po ozkih, izlizanih in izhojenih stopnicah in dolgih, mračnih hodnikih te stare, večkrat prezidane hiše. Duri nbožnih stanovanj bile so z večine na stežaj odprte, povsod nesnažuost in nered, slab zadušljiv zrak, pov.sod premalo luči, zraka in prostora; kakor nalašč gnjezdo boleznij in nenravnosti. Sestra Filoména je vzdihnila, ko je videla življenje s te strani, a v nje mislih so jo motili klici: „Bog plačaj!" — „B)g z vami!" — „Pozdravljeni!" klici hvaležnosti, ki so prihajali skozi odprte duri. Ti otroci uboštva so dobro poznali svojega angelja. Mali otroci so ji pritekli nasproti in ji poljubljali roko in rekali: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Starci in starke pa so s svojimi medlimi očmi prijazno gledali za njo. Mnogo blagoslova je bilo na t^je potih. in ta blagoslov ji je pospešil korake. Hodila je kakor na perutih. Čeprav je bila vsled prevelikega dela silno utrujena. Ta blagoslov je ni zapustil, ko je stopala po vegastem tlaku starega mesta ter se bližala živahnemu življenju glavne ceste, preko katere je morala iti, da duspe v svoj samostan. Ta blagoslov jo je obdal z nevidnim zagrinjalom, da ni videla drznih pogledov in ni slišala pouličnih podlili besedij. Blato in prah in umazanost življenja vse to se je ni dotaknilo. In vendar je videla sestra Filoména, ko je s povešenimi očmi stopala ob dolgih krasnih palačah mnogokaj : blesteče in svetleče kočije, bogato opravljene strežaje, na mehkih blazinah sedeče elegantne dame, katere so spremljali dvor-Ijivi Častniki. Slišala je rezgetanje krasnih konj, in vedela je, da je danes velikanska poletna dirka, katera na enem prostoru združuje vso nobleso in imenitne mestae gospode. Ni Še dolgo tega, odkar je sama se tako peljala ven na dirkališče, vsa srečna in radostna ob strani zalega in res plemenitega častnika. Kar žarelo ji je veselje iz lic in očij, ko je stala ob pregraji, in gledala, kako krasno jaha njen zaročenec v drznih skokih in premaguje oviro zi oviro: vse na nji ae je smejalo. Pa morala je tudi videti, kako je konj bipoma padel na prvi dve nogi in je jezdec v strašnem sunku zletel konju čez vrat na trda tla, da so ga odnesli z zlomljenim tilnikom, a so drugi brezčutno drvili mimo njega dalje proti cilju. Tdkrat e za trdno mislila, da je končano nje življenje, nmorjeno ne srci, da je bodočnost zi nje le tema in groza. Smrt bi ji bila prav prišla, a prišla ni; premagala in prestala je hude ure, britke dneve, tožne tedne in čez leto duij je bila zdrava na duši in telesu. A v svet se ni vrnila, ni šla več za njegovimi užitki in radostmi in zabavami. Ko je imela dovolj moči spet misliti jasno, obrnila ss je k svetu, ki leži daleč stran od velike, široke ceste mode, športa in elegantnega pobijanja časa — preostanek svojih dnij je darovala Bjgu in njim, ki so mu najljubši bratje; revežem. Revna je postala sama, da je bila pri revnih. Sestra Filoména je slišala drdranje kočij, topot konjskili kopit in vesele, razburjene glasove Ijndij : grozni dogodek ae je živo pojavil v nje spominu. Zihvalila je B)ga, da jo je po hudih bolečinah privedel do tega, da je zpoznala njeg.Dvo voljo. Huda je bila nje pot, Čuden nje ci j ; a zanjo je bilo prav in dobro. Večer se je spaščal na zemljo, ko je sestra Filoména spet stopila k postelji ^umirajočega dečka. Blizu je Že konec in boj preneha kmalu. Se je vjela njegov zadnji, hvaležni pogled, Se je držala mrzle oledenele roke njegove in videla, kako je sveti mir Božji počasi legal na mlado, trudno, bolečin spa-čeno lice, ki je postajalo vedno lepše in duhovitejše : duh se je osvobodil, telo pa je upadlo. Ko je oskrbela mrtvega, skrbela je za žive s prisrčno tolažbo, ki jih je navdajala z mirom in udanostjo. ^ivim in mrtvim je bila tolažba. Zakaj ? Odkod je dobila to moč ? Taki morajo biti samo oni, ki so samega sebe popolnoma popustili, kojim je revščina veselje, trud, vžitek, žrtev, sreča in smrt zanje nima strahu. Zamenjala je veselje sveta za bolečine sveta m našla mir, katerega ne razumemo in ga tudi ne znamo prositi. Domače vosti. ^Predsednik) c kf. okroL sodišía v Njvem mastu , blag. g. dr. Jakob Kavčič, prevzel Je svoje uradne posle dne 17. aprila, (Osebne vesti.) Finančni minister je imenoval geom. II. reda Alfonza vitez Gspana v Krškem in Matevža Ćepr-niča v Trebnjem geometrom I. reda v desetem činovnem razredu. (Umeščen) je bil 25. aprila č. g. Josip Borštnar na župnijo Rako. (Premeščena) sla čast. g. Anton Tomelj, kapelan v Črnem Tihu nad Idrijo, v Radolico, in čast. g. Josip Pravil ar, kapelan v Semiču, v Črai vrh nad Idrijo. — Oast. g. Martin Stular, H. kapelan v Semiču, postane 1. kapelan ondi. (Umrl) je dne 17. aprila 1.1. čast. g. Simon Smitek, župnik v Kresnicah pri Litiji. Pokojnik je bil rojen 26, okt. 1866, in v mašnika posvečen 19. julija 1890. Kot kaplan je služboval v LeSčah, na Vrhniki, v Mošnjah, v Kropi, kot kurat v Begunjah, kot župnik pa od 1, 1895 do 1900 v Dj-bovcu, odslej pa v Kresnicah. Bolehal je že dlje časa. Pogreb je bil dne 19. aprila. (Podeljene so iupnije:) Preloka, Č. gosp. Matiju Kaduncu, tamošnjemu upravitelju, Sava, č. gospodu Antonu Koblarju, ekspozitu na Gori pri SodražiČi, LaSČe, č. gosp. Jakobu Ramovšu, dtficienta na Primskovem pri Kranju, Svibno, č. g. Petru Koprivcu, kapelanu v Rađolici, Hotič, Č. gosp. Janezu Hromcn, župniku na Šenturški gori, Stranje, i. g. Jožefu Cegnarju, ekapozitu na Vrlipolju pri Moravčah. (V Črnomlju) otvori dne 1. maja notarsko pisarno g. Oton Ploj. (Dežel nozborske volitve v veleposestvu.) Dne 17. aprila 1.1 sta bila izvoljena deželnima poslancema iz vele-posestva na Kranjskem, in sicer soglasno s 56 glasovi gospoda Kudolf grof Marglieri, c. kr. deželnovladni svétnik v p. in ^^FRŠčak v Starem gradu pri St. Petru, ter gospod Fr. Galé, graščak v Bistri pri Bnrovnici. (V bolnico uamiljenili bratov) v Kandiji pri Eudol-fijvem je bilo sprejetih meseca marca 179 bolnikov, koncem fribruvarija jih je ostalo 91, skupno število oskrbovanih je bilo 270. Izmed teh se je odpustilo 123 ozdravljenih, 40 zboljšanili in 14 neozdravljenih. Umrlo jih je 5. Oskrbovalnih dni se je nabralo v mesecu mareu 3073. V oskrbovanju ostalo je 88 bolnikov, (Otvoritev vrta) s koncertom priredi hotel Koklič v Eudolfovem v nedeljo 7. majnika ob 4. uri popoludne. Vstopnina za, osebo 40 vinarjev. Svirala bode uniform, mestna in mesčanske gai-de godba. Ob slabem vremenu preloži se koncert na prihodnjo nedeljo. (C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju), v katerem okraju imajo mnogi vinogradniki to neverjetno nespametno navado, da na ameriški podlagi cepljene večletne trte zopet grubajo, tako da pride evropejski (domači) les trte zopet v zemljo, izdalo je ravnokar sledeči razglas: Ker se je po državnih strokovnjakih opaz-lo, da vkljub svarilu, ki se je že tudi tem potom izdalo, se zmira) nekateri gospodarji gmbajo evropejski trtni les pri cepljenih trtah, se vsled ukaza c. kr. deželne vlade v Ljubljani vinogradniki še enkrat resno opominjajo, da naj grubanje domačega trt-uega lesa opustijo, ker se, kakor izkušnje kažejo, na koreninah, ki se razvijejo iz istega lesa, zopet mučno zaredi trtna uš, katera take grobenice prej ali slej vniči, med tem ko cepljena materna trta vsled teh grobenic zelo oslabi, da, lahko celo pogine. Na ta način pride gospodar tekom nekaj let ob ves, z velikim trudom in z velikimi stroški napravljen vinograd. Onim vinogradnikom pa, ki so prejeli državno brezobrestno posojilo, se tem potom naravnost strogo ukazuje: 1.) Da grubanje domaČega (evropejskega) lesa cepljenih trt takoj opuste ; 2.) da morebitne grobenica med delavnimi vrstami v vinogradih, ki so napravljeni s pointičjo takega posojila, takoj odstranijo; 3 ) da morebitne grobenice, ki so jih bili napravili tekom zadnjih let v vrstah samih, takoj odrežejo «d materne (ameriške, cepljene) trte, tako da jim grobenice "loci ne jemljejo. Kdor se bo tem naredbam protivil, temu se bo brezobrestno posojilo odtegnilo in se bo zahtevalo, da ga nemudoma vrne. Pripoiočamo našim čitateljem, da vzamejo vsebino tega razglasa na znarije in da se tudi po njej ravnajo, ker si z gru^ianjem domaČega trtnega lesa le sami škodujejo, (Pon e verj en je na pošti.) Naše kmečko ljudstvo na deželi ima grdo in kažnjivo navado, da pošilja majhne svote danarja v navadnih pismih, ne da bi jih rekoman dihalo ali da bi jih posebej, bodisi po poštnih nakaznicah ali v denarnih pismih izničevalo v odpošiljatev, hoteč s tem sebi nekoliko novčičev prihraniti, pošto pa seveda za isti znesek prikrajšati ozir. ogoljufati. Da to zlasti pismonoši in drugi poštni uslužbenci vedó in da hrepené zasačiti take nepravilne in ne dovolj frankirane poštne pošiljatve, je izobraženemu občinstvu znano. Ne tako našemu kmečkemu ljudstvu. Ta grda razrada pa ni v praksi samo pri posiljatrah denarnih svot t Avstriji, ampak naši izseljenci zanesli so jo i v Ameriko in sploh v inozemstvo in od tam jo prakticirajo pri svojih denarnih pošiljatvah v Avstriji. Tako pride vsako leto od naših izseljencev mnogo denarja in bančnih nakaznic na denarna zavode, ne da bi se za njih pošiljatcv plačalo zadostno pristojbino in ne da bi oddajatelj vedel in imel potrdilo v rokah, da sprejme na-slovljenec v resnici v pismu priloženi denar ali bančno nakaznico. Taka navada je pri naših izseljencih splošna. To kazi\jivo razvado si je znat nek poštni uslui^benec na vozni pošti med Trstom in Dunajem na kažnjiv način sebi v korist ubrniti, da je postna pisma iz Amerike ukradel, odprl, denarno vsebino seveda obdržal, a prazna pisma je blizu Zidanega mosta proč vrgel, kjer jih je našel nek čuvaj in otroci, koji so vio stvar ovadili orožnikom. Samo iz prvih najdenih 15 piiem se je dognalo, da je bilo v njih nad 7000 K, našli ao pa še ostanke nad 8U uničenih pisem. Denar je bil namenjen večinoma v novomeški in črnomaljski okraj in tudi v Istro. Vsa stvar se sedaj preiskuje. Našim ljudem na deželi bodi ta slučaj v svarilo, da ne goljfujejo pošto in da skušajo dognati, katerim je bil denar poslan in da to javijo pristojnim oUastvom. (Kapiteljska cerkev) dobila je te dni v ladiji nova slikana okna. Prvi dve okni imata doprsni podobi, predstavljajoči Srce Jezusovo in Hree Marijino. Druga okna imajo samo ornamentalno slikarijo. Napravila je ta okna svetovno-znana tvrdka Neubauser-Jele v Inomostu. Jako primerna so .slogu ladije in prav vidno povzdignejo celo notranjščino ladije. Barve so mile ; mehka, zelenkasta, očem prijetna svetloba vlada y cerkvi. Posebno ugajate okni v prvih dveh stranskih kapelah. Pridi in poglej ! (Požar na Mirni.) Dne 15. aprila pogorela je hiša in kozolec Antonije Kramar. Nevarnost za druga poslopja bila je zelo velika. Krepko je pomagala požarna hramba iz St. Ruperta. Kako je ogenj nastal, se ne ve natanko. Posest-nica je bila zavarovana, (Požarna bramba) vdeleži se v nedeljo 7. t. m. ob polu 8. uri sv. maše v kapiteljski cerkvi. Letos se preseli požarna bramba v nove prostore, kateri se bodo zgradili na mestu sedanje mestne pekarije p. d. peřaice. Tedaj se tudi priredi večja slavnost, kar se bo svoječasno udom in prijateljem društva primerno naznanilo. (Dve nagli smrti.) Iz Studenca pri Krškem: V naši fari pripetili sta se v enem tednu dve nagli neprevidni smrti. V nedeýo dne 9. m. m. je umrl nagle in neprevidne smrti Jos. Felicjan iz KovisČ, star šnopsar. V nedeljo popoldne se ga je napil, zvečer ob 9. uri je bil že mrtev. — V soboto, dne 15. m. m. ponesrečil je pa na Bučki, vračujoč se s škocijanskega sejma, tukajšnji posestnik Mihael KorSenik starejši. Z nekim drugim možem sta se vozila s sejma. Z Bučke proti Kadli je silno navzdol. Kar naenkrat utrga se konju naprsna veriga, in konj začne z divjo hitrostjo drviti navzdol. Franc Mandele iz Impole skoči z voza, se nekoliko pobije, a ne nevarno, Koršenik hoče konja udržati, n ni šlo, in na nekem kanalu vrže moža raz voz, ki se zaplete v vajeti in mftd koles». Konj drvi z vozom in možem naprej, in ko se voz ustavi, bil je Koršenik močno pobit in brez zavesti Prenesejo ga v bližnjo hišo, hitro pošljejo po gosp. župnika, ki precej pride in ga mazili s sv. oljem. To je bilo ob 4. uri popoldne, in ob 11. uri ponoči je mož umrl, ne da bi prišel k zavesti. Prepeljali so ga precej v Rovišče, kjer je bil pokopan 18 m. m. Mož je bil pošten in je rad hodil v cerkev in k izpovedi. Sveti naj mu večna luČ! (Amerikancem!) Naznanilo se je c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, da je ameriški izselilni komisar v KIHs Izlandu odredil, da se izseljenci, ki nimajo potrebnega denarja, ali ni znano, kam potujejo, ne dovoli izkrcanje na ameriških tleh in da se takoj odpošljejo nazaj v domovino. Zato je neizogibna potreba, da se osebe, katere nameravajo odpotovati v Ameriko, že pred odpotovanjem opozorijo na to odredbo, da se taisti izognejo neprijetni in za nje večinoma pogubni deportaciji. (BIagovestnik.) Nov liât, ki ga brezplačno vsiljujejo in T ogromĐem številu pošiljajo ~ krivoverski protestanti iz Ljubljane. In s tem je povedano vse: „Volk v ovéji obleki." Prv» številka je precej krotka in ima rezne hude verske zmote lepo prikrite, zato utegne marsikomu škodovati. Torej pozor in list takoj v ogenj ! Tam je pravi prostor zanj ! Krivovercu med Dami ne bodi prostora. (Razglednice s Stroasmayerjevo sliko je založil trgovec g. Jernej Bahovec v Ljubljani. Slika kaže velikega škofa v zadnjih letih življenja. Priporočamo! (Zimski tečaji za stavbne obrtnike), ki so se letos prvič vršili na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, so bili koncem maicija zakljueeni. V tekočem šolskem tetu je obstajal še aamo prvi letnik. Udeležilo se ga je deset obiskovalcev; učni uspehi so bili obče jako povoljni in vsi obiskovalci so razvijali naravnost nenavadno pridnost. V prihodnjem šolskem letu se prično zimski kurzi za stavbne obrtnike pričetkom meseca novembra, V vsak letnik se bode sprejelo približno deset nčeccev. Sprejemni pogoji so: Sta-rostnajmanj 17 letin učno spričevalo za zidarski, kamnoseški, ali tesarski obrt. Pouk je brezplačen, le pri vstopu je položiti 8 K vpisnine, zato pa dobé obiskovalci vse risalne potrebščine zastonj od zavoda. Letošnji obiskovalci so imeli □stanove in podpore v zneskih od 75-100 K. —Na te tečaje 8 tem opozarjamo naše mlajše zidarske, kamnoseške! in tesarske Diojstre in pomočnike ua deitell, zlasti na Dolenjskem, da bi se jih hoteli v prihodnjem šolskem letu — v jeseni 1906 v obilnem številu udeležiti. Skušnja nas uči, da dajemo v teh obrtih največ ia nnjlepšega zaslužka tujcem zlasti Italijanom, dasi imamo na razpolago i domače obrtnike, ki pa žalibog ne znajo tako temeljito ali Btrokovnjaško svoje obrti, ker niso imeli dosedaj prilike, da bi se bili i teoretično izšolali. Temu nedostatku odpomoči imajo namen ti tečaji. Prav mnogokrat je pa protežiranje tujcev le plašč, pod katerim se skriva, zavist proti domačinom ali pa dobro ime, ki ga pri nas oživa vsak tujec, Če je tudi manj pošten, kakor pa domačin. — Enaki tečaji se hočejo otvoriti tudi za ključavničarje, mizarje in sobne slikarje. — Vsacega domoljuba narodna dolžnost bodi, da podpira naŠe domače obrtnike, naših obrtnikov pa sveta dolžnost, da najsolidneje spolnujejo naročila svojih odjemalcev, ter da skrbé za nadaljno in boljšo izobrazbo ter s tem zadobe dohodke ter obrtij v svoje roke in jih tnjcem odvzamo. (Današnji list) obsega deset strani, •"-íĚSWCSť— Gospodarske stvari. — (Kakšen pomen ima apno v kmetijstvu?) 1.) Apno pripada onim snovem, ki jih rastline neobhodno po-trebnjejo za hrano; kjer ni apna, tnin ne zraste ni bilka. 2.) Apno v zemlji pospešuje razkrojanje živalskih in rastlinskih odpadkov oziroma ostankov. Take razpadajoče tvarine imenujemo sprstenino, s tujim imenom tudi humus. Sprstenina po vplivu znika, vloge in gorkote razpada, ter dela poleg vode ter nekaterih drugih spojin ogljikovo kislino, ki je v prirodi zelo važna in iz dušičnatih tvarin amoniak. Apno to pretvarjanje zelo pospešuje ter ob enem pomaga amoniak pretvarjati v solitrovo kislino, važno hranilno snov rastlinsko. 3.) Apno v zemlji tudi zelo vpliva na pretvarjanje ludninskih snovij. Pri teh presnovah postane mnogo rastlinske hrane raztopne, rastlinam lahko užitno, dočim je bila prej trdno vezana ter ne ali pa težko užitna. 4.) Apno ni sprijemno, zato zemljo rahlja, če ji ga primešamo. Težka, že po naravi zvezna prst in pa taka, ki smo jo z gnojenjem, z nekaterimi umetnimi gnojili in s slabim obdelovanjem naredili zvezno, se z apnom zelo zboljša, ker se zrahlja. 6.) Kislo zemljo, ki na nji raiiejo le slabe rastline, apno razkisa in jo tako zboljša, če smo ji odpeljali preobilno vlago, da na nji lahko pridelujemo dobre pridelke, 6.) Apno pa ne zboljšuje le zemlje, ampak tudi rastline, ki na nji rastejo, Dočim n. pr. travnik reven na apnu daje zelo slabo krmo, ki po nji živina prej hira kakor uspeva, je krma z apnate zemlje zelo dobra. 7,) Končno rabimo apno tudi v obrambo proti rastlinskim in živalskim škodljivcem, ki se moramo premnogokrat boriti proti njim. Apno v kmetijstvu. — (Dolenjsko kletarsko društvo v Novem mestu) Kakor smo zadnjič na kratko poročali, se je to društvo pri drugem občnem zborn 13. t. m. rezdrniilo in sicer zaradi nezadostnih sredstev in premalega zanimanja naših vinogradnikov. Ćlani drnštva dobe svoje deleže izplačane v polnem znesku^ dočim se prebitek premoženja naluži kot poseben „zaklad za pospeševanje dolenjske vinske trgovine" in izroči v oskrbovanje kmetijski podružnici novomeški. Ako bi se pa kedaj pozneje ustanofilo Še kako tako društvo, preide to premoženje v roke zadnjega. Likvidacijo izvrši dosedanje načelstvo, a že danes opozorima vso p, n, člane, da se izplačajo deleži še le po preteku enega leta, ko se uradno razglasi razdružitev. Tako zahteva zakon. — (Sredstvo proti vranam.) Zadnjič smo pisali, da je „menig" dobro sredstvo proti vranam. Kaj pa je „menig"? Menig ni ntč drugega kakor „minijum", katera besjeda je v trgovini bolj znana in se sploh rabi. Kdor hoče tedaj „meniga"^ naj zahteva „minijum" in lahko se mu bo postreglo. — (Zatiranje osata.) ().<(at je najhujši plevel po naših njiyah, zato ga je zatirati dosledno in pri vsaki priliki. Najbolj pomaga globoko in ponovljeno izdiranje p[ gnankov v spomladnem Času, S tem se te globoko vkoreninjene rastlin» najprej oslatá in zatró. Vnanja sredstva, kakor škropljenje ali stupanje mladih pognankov s kako jedko stvarjo, malo koristi. — (Dobro sredstvo proti lišajn na sadnem drevjn, proti listni sušici in grintavosti sadjn) je raztopnina modte galice pomešana z apnom, kakor jo rabimo za škropljenje trt, Oe sadno drevje tako škropimo kakor trte pa se izgubi lišaj in drevje ostane veliko bolj zdravo in trdno. To je važno v sedanjem času, ko nam drevje tako rado boleha in se mu listje tako rado pali in suši. Škropiti je treba pred isem v zgodnji spomladi, dokler je drevje golo in se-tudi po travi ne dela nobena »koda. Ce se škropljenje ponovi, ponovi naj se po košnji. Med cvetjem je pustiti drevje na vsak način pri miru. Ker je slabotno drevje bolj podvrženo boleznim kakor močno drevje, je treba seveda tudi z gnojenjem, skrbeti, da ostane pri meči in dobri rodovitosti, — (Dobra detelja za travnike in večletne mešanice je nokota.) Ta detelja raste pri nas povsod po mejah. Sejana po novih travnikili se odlikuje po tem, da je bolj trpežna kakor kranjska detelja. Domača detelja izgine skoro popolnoma v dveh letih, nokota pa trpi leta in leta in daje prav lepe in dobre košnje. Pripravna je tudi za bolj puste lege. Izkušnje, ki jih imamo s to deteljo, so prav ugodne. — (Nakup modre galice in žvepla.) Opozarjaim» naše vinogradnike, da se preskrbe pravočasno z modro galico in žveplom. Te potrebščine naj se takoj naročé in v zadostni množini, da ne bo pozneje kakega pomanjkanja, Bolje je, da posamezniki kaj več naroče in da magari kaj malega ostane, kakor da bi trpeli pozneje vinogradi zaradi; pomanjkanja enega ali druzega sredstva. H-»- Razno stvari. * (Kranjska hranilnica) je imela koncem I. 1904 svojega premoženja 9,341,316 K 82 h in je znašalo vseh vlog. Naloženega denarja je imela 68,414 644 K in sicer izposojenega 36,697.825 K, v vredn. papirjih je 31,600.037 K. Čisti dobiček je znašal 2Í9 302 K 72 h ; k rezervnemu zakladu se je naložilo 53.710 K 31 h, v dobrodelne namene se je darovalo 144 781 K. (Mestne hranilnice ljubljanske) računski zii-ključek za leto 1904 izkazuje ; denarni promet v znesku 28,109.691-27 K; stanje hranilnih ulog 20,408.932 23 K; imetje znaša 21,247.699-69 K; bremena 20,669,861-69 K; hianilnict lastno premoženje 6a7.838'10 K. Končni uspeh vsega hraniloičnega premoženja za 1, 1904 zn»ša 72,673'49 K. Uspeh petnajste npravne dobe se sme imenovati zadovoljiv in je ta hranilnica vredna vsega zaupanja. * (Požar.) V vasi Perudini pri Vinicaii je dne 10. aprila t, 1. nastal požar pri posestniku Juršiniču, Pogoreli ste dve hiši z vsem gospodarskim poslopjem, škode je Čez 8000 K. Vrla požarna hramba iz Vinice je s svojim pridnim delovanjem obvarovala, da se ni požar dalje širil in vso vas upepelil.. * (Število liis v Ljubljani.) Vsled potresa 14. aprila 1895 80 v LjuMjani vsega skupaj podrli 151 hiš; novili liiš «e je pa v zadnjem desetletju sezidalo 378. Pred potresom je «telo mesto 1373 liiè in sedaj 1706, ker je tudi Vodmat s 106 liiBami k mestu priklopnjen. * (Odlikovanje.) Slovenec Ferd, Vod usek, sedaj poilkanonir v 4. trdnjavakem artilerijskem regimentu je dobil ^»voljenje, da sme nositi francosko kolonjalsko kolajno z «grafo „Sahara." * (Grozen potres) je bil v severni Indiji. Več meat je porušenili, prebivalstva nad 16.000 pokopano pod razvalinami, * (Predsednik amerikanske ljudovlade)o doli.* Aostih mater in o ločitvi /.akona. Rooseveltu in tudi Amerikancem sploh se ne more očitati ne nazadnjastvo in se manj tista, strašna pošast; „klerikalizem". In ta mož je na nekem narodnem zborovanju mater govoril takole: „Katera prava mati bo svoje vesele in žalostne izkušnje zamenjala z Življenjem mrzle samopridnosti, neprestanih zabav, zamenjala, samo da se ogne vsake skrbi, za življenje, ki nudi največjo složnost in razkošnost, a dobesedno nima prostora odveČ za otroke? Možje in žene, ki se namenoma odpovedo največjemu blagoslovu otrok, bodi si radi pokvarjenosti, površnosti, omr-îelosti, razuzdanega uživanja ali pa tudi ker so nezmožni lo--čiti važno od nevažnega, taki ljudje zaslužijo samo globoko zaničevanje, kakor^no imamo za vojaka, ki uteče iz bitke, ali za iiioža, ki noče delati za vzdrževanje tistih, ki so od njega odi^isni. Da biva taka vrsta žensk v amerikanskem življenju, kaže jasno s številkami spričano dejstvo, da v neka-lerih krajih izginjajo dnižiiie, ter se strašno množe številke ločenih zakonov. To, da je ločitev tako Ubka, je za narod poguba, prokletstvo za družbo, huda grožnja domači hiši, vir nesreče za omožene in vspodbuda za nenravnost, huda stvar xa moške in Se bujša za ženske". Prosim, pomnite, kdo je to izrekel ! * (S Čira zdravijo Japonci rane?) Marsikateri zdravnik v japonskih lazaretih se je Čudil, da se rane Ja-jioncem tako hitro zacelijo, Japonci zdravijo rane — zogljem "d slame. To „oglje" ima izredno lastnost, da popije z nenavadno hitrostjo vse tekoče materije iz rane in se vsled tega rana nenavadno hitro zaceli. Za napravo tega slamnatega miglja je dobra vsaka slama, bodisi sveža ali stara, dobra ali gnjila. Pač pa rabijo Japonci za to slamo od riža. To slamo ^ažgo na kamenitih tleli kake čumnate, potem, ko so okna in vrata dobro zaprli, da zabranijo pristop kisiku. Tako napravljeno oglje je popolnoma prosto vseh bakterij in ne stane skoro nič. To sredstvo je iznašel japonski zdravnik Kirkuzi. KlemenSič, Franc Mramor, Frino Nadeli ia Aotoaija Bbtc, b le ptid |)o. Rojem, (Ift morajo imeti pse-čuvaje vedno na veriři rriklerijene. T» předlo^ «a aoglafiuo iprejme. Ker je dnevni red kondau, (j. žnpan sejo «ključi. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Blag. g, naduĚitelj ja nabral v (Vnumlju od ratliínih dobrotnik»» 134 K. Blag. goBp. (îr. g. Slane je naklonil neko sodnijiko kaien 60 K. Veleblag. g, Josefina Hočevar v Krfikem je darovala flO K. Veieî, g, Fr. Sobweiger, dekan 10 K, VoleĚ, g. iiipnlk Mart Nemauiii ď K, Ve]cř, guep. /Dpnik Andrej Rainoveš 10 K. Uerrec Mina 3 K, Srioo lahvaljnjem v»b blage dobrotnike, poeebuo pa blag. goijioda letino ea njegov plemeniti trud, želeS, naj dobi pusneinali;ev. m^rinko Listnica upravništva: Ediir ž.eli od upraviiiitva kakAne^a primernega pajaenila, mora viiikdar vposlati znamko sa lOvin. xa piemo, aicer se na laklaa vpraianja nikakor ne more oni rati. Umrli so: 26. aprila: T^aiar Urinla, samska kuharica, 68 let, vnetje prsne mrene, S08. Loterijske številke. TRST, 16. aprila 5 67 26 90 41 GRADEC, 22. aprila 17 9 70 67 59 Tržne cene dne 18. aprila 1905 v Rudolfovem. Imenovanje HektI. po Imenovanje UektI. po , "K ' h 1 K 17 bG I/eča...... 1 11 1 71 13 66 Bob...... ' « 7(; Koruza..... 18 33 : 11 04 G 83 Proso ...... ■ 10 40 Ječmen..... 11 04 Sorioa ...... 13 06 Krompir..... 6 60 Lan...... 1 _ 1 " Fiiol ...... 11 71 Jait^a po b za ÍÍO vinarjev. U rail...... 1 71 t 013) Na/iiiiiiilii uiestnegii niíiííistrata. (Seja obřinskega o d b or a v It il d f o veiBl ï dne 15. »i>rjlfi 1905, — Navzuíi: iupan g, pl, Sladovič ; svetovalci gg. liosman, Umek, ^'«•tin; odborniki gg. Ferliô, Golia, Mogolii, lloranc, Mramor, Skale, Vidic, Windisdier : virilni glaii gg. Bergman, líUser, Ogoreuta; zapisnikar tajnik Stukelj. Gospod Kupan kon.šutnje iklepiaioflt ndbora, otv<»ri sejo, iniannje kot ovBMvatelja zapisnika dauaSnje seje g. Mramorja in g. Vidioa, ter preide a rtncvDenui redu. — 1.) l'oroûlio županstva u proĚnji prostovoljnega gasilnega dtuátva v liudoH'ovem za igrailbo orodjarne. G. žiipaii prtbere 1'ioSiiio gasilnega dniitva ter predloži dotičui naćrt za igrartbo orodjarne. Ista bi se postavila na prostor, kjer je sedali mestna peènica. Gaiilno drnStvo «1 preslirtii samo potrebni prostor od sosedov, Uliua, katera je ravno na tem mestu ozka, bi sa pri tej priloiiiogti tudi primerno raiširila. Ker je 9a « ^ -S ^ £ Cti OS ^ to C a. o cn rt m U ĆENEC 82-3 3) ki ima veselja za pekarski obrt se takoj sprejme pri Janez Mechora ï notem mestu. sprejme se takoj (ioa-8-ij krepek i" pošten mladenič IcaterI Ima veselje do mesarske obrti, pri gosp. Josipu Hrovat-u, mesarju v Žužemberku, pri katerem se jih je že v tej obrti veliko dobro izvežbalo. V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke prodaj veliko posestvo obstoječe iz dveli hiš, hleva, svinjaka in kozolca. Pri hisali se naliaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastnica Zofya Kastelic v Kandiji. ~2 ^cpo sfanonanje obstoječe iz 3 velikih sob kiUiinje, slirambe iu kleti, je takoj za oddati pri JANEZ-l KOŠAK, gostilničarju v Noveno mestu. (39-0-6) nil ( Í CÍÍ3-0-2J na Glavnem trgu v Novem mestu ste za oddati. Ena takoj, druga s 1. julijem 1905. Ravno tam so dobiti lepa namizna jabolka in izvrstno dolenjsko vino lastnega pridelka v majhni in večji množini. Natančneje pn g. Ant. pl. Fichtenau v Novem mestu. Mtta on ( n (103-a2) sprejme takoj Franc Ciber, podobar v Kandiji pri Kudoliovem. 8anio m dni Samo 6: dni „Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in najkrajša črta čez PARIZ in HAVRE XT' Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej. Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces, potovalna pisarna Ed. ŠMAKDA !=- v Ljubljani. Dunajska cesta št. 18 naiproti znane gostilne pri „Figovcu". aïoïonUnh I. 1!ln^ Viilmanié k^e aeljatiom moč „Pakrajkih kapljic in Slavonske biljevine." Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakraške kapi Ica iti Slavonska blljevina Bta ilanes dva uajbnlj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotova z najboljšim nape lotn, ter hí tako priilobivajo í>loreB po vaeb ilelib Bveta. Manj kot 12 steklenic se ne ywîlja. L-'iikl í ir'n • ^»em boleznim želndoa in Ěrev, odstranjujejo krOe I.(lHl