GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 514 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. ČETRTEK, 10. DECEMBRA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 SPRIČO OBISKA H. IVILSONA V AMERIKI Finance narekujejo angleško zunanjo politiko Laburisti bi se radi otresli izdatkov za jedrsko silo Spričo obiska ministrskega predsednika angleške vlade Ha-rolda VVilsona v Združenih a-meriških državah so zanimiva razmotrivanja francoskega publicista Andreja Fontaina v pariškem listu «Le Monde», ki so vila objavljena še pred odhodom angleškega ministrskega predsednika v Washington. Fontaine je v svojem dopisu iz Londona opisal osnovne smernice angleške zunanje politike, in hkrati tudi zunanjetrgovinske glede na snovanje ameriških načrtov za tesnejšo povezavo med zahodnimi zavezniki — tako tudi za ustanovitev večstranske jedrske sile — pa tudi glede na stališče Velike Britanije nasproti Evropskemu skupnemu tržišču in težnjam za u-stanovitev »Združene Evrope*. Fontaine omenja kot zrjgčil-nost za angleško orientacijo, da je prav isti Winston Churchill, ki je spodbujal zahodne države k zbliževanju, odsvetoval Veliki Britaniji, da bi se pridružila Evropski gospodarski skupnosti v trenutku, ko se je prepričal, da bi se Anglija morala v tem ■primeru tudi samo za malenkost odpovedati svoji vrhovno-sti (suverenosti). Vse to velja tudi glede ustanovitve Evropske skupnosti za premog in jeklo. DEJANSKO GOSPODARSKO STANJE ODLOČA Anglija se rada nenehno naslanja na Združene ameriške države, toda vselej kot prvi izvoljenec. Zato se angleška politika ni prav nič navduševala za Kennedyjeyo zamisel o a-tlanskem «partnershipu» (združevanju ob Atlantiku), ki bi združevalo z ene strani Združene ameriške države, z druge pa Evropo, h kateri naj bi se pridružila tudi Velika Britanija. Kakor rečeno, se Anglija hoče naslanjati na Združene ameriške države kot prva in ne kot država pridružena Evropi. Pri presojanju angleške zunanje politike oziroma njenega bodočega usmerjanja, odkar so prišli na oblast laburisti, je treba... upoštevati laburistične obljube angleškim volivcem in dejansko stanje angleških financ in vsega angleškega gospodarstva. Prav upoštevajoč te dejanske razmere je Harold Wil-son pripravljen otresti se silnega finančnega bremena, ki ga predstavlja za angleške finance vzdrževanje neodvisne jedrske sile pa tudi dogovor med MacMilianom z Amerikanci v Nassauu glede graditve posebnih podmornic za rakete Pola-ris. Wilson je pripravljen te podmornice, ki jih naglo gradijo, prodati Združenim ameriškim državam. KAKO SI WTLSON ZAMIŠLJA ORGANIZACIJO JEDRSKE SILE Wilson bi rad angleško jedrsko silo odstopil Atlantski zvezi (NATO) in s tem tudi skrb za njeno financiranje. Njemu je glavno, da prepriča Johnsona in Erharda (Zah. Nemčijo), da bi bil to zanjo dober posel. Pravzaprav naj bi po novih angleških načrtih to jedrsko silo organizirali v nekakšnem »holdingu* (državni družbi) s sedežem v Washingtonu; vodil naj bi jo kar predsednik Združenih ameriških držav. Jedrska sila zaveznikov naj bi u-stvarjala nekakšne podružnice tega holdinga, ki bi združeval ameriške in angleške podmornice, morske ladje, angleška letala TSR-2 ter ameriška TFX ali svoja letala prodali Nemcem; seveda bi tu bili tudi angleški in ameriški bombniki. Francoska jedrska sila bi lahko predstavljala eno izmed takšnih podružnic. V NASPROTJU Z NEMŠKIMI IN ITALIJANSKIMI NAČRTI Ključ do razumevanja takšne angleške obrambne politike je v sedanjem položaju angleških financ. A. Fontaine pripominja, da odvisi vprašanje uresničenja tega lepega Wilsonovega načrta od predsednika Johnsona; saj b' veliko breme padlo predvsem na finance Združenih ameriških držav. Johnson si bo seveda prizadeval, da se izogne vsaki diskriminaciji med Bonnom in Londonom. Naj bo usoda tega načrta kakršnakoli, v vsakem primeru dokazuje, kako daleč so že prišli v Londonu v svoji politiki glede organizacije jedrske sile. Ti angleški načrti so v nasprotju z zahod-nonemškimi in italijanskimi, ki težijo za tem, da s : osnuje večstranska jedrska sila v obliki atlantskega «partnershipa», v katerem bi Evropa imela važno besedo. Jasen je namen angleške politike, da bi v prvi vrsti Angleži uveljavili svojo besedo v omenjenem ameriškem sistemu (holdingu). Zahodna Nemčija v donavski komisiji Iz Munchena poročajo, da bo Zahodna Nemčija kmalu postala članica Mednarodne donavske komisije. Državni tajnik dr. L. Seiermann iz zveznega prometnega ministrstva je izjavil, da se bo to zgodilo v kratkem. Ta sklep mora samo še potrditi zvezna vlada. Po izjavi dr. Seiermanna ne bo vprašanje pristopa izzvalo nikakšnih težkoč. Zah. Nemčija je doslej imela v komisiji, ki proučuje organizacijo plovbe in graditve raznih jezov in delavnic, svojega opazovalca. V mednarodno komisijo, ki se je obnovila po drugi vojni, so bili poklicani samo predstavniki o-balnih držav, in sicer Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, češkoslovaške in Sovjetske zveze. Zdaj bo pristopila še Zah. Nemčija, kar je logična posledica vzhodne politike zunanjega ministra Schro-derja, ki gre za tem, da se navežejo boljši kulturni in gospodarski stiki z vzhodnimi državami. Po vojni se v komisiji čuti močan vpliv Sovjetske zveze, medtem ko sta poprej prevladovali Vel. Britanija in Francija. Arabski bojkot zahodnonemških podjetij Ko se je v žahodnonemškem parlamentu razvila krajša razprava o nemški politiki na Bližnjem vzhodu, je nanesla beseda na odnose Zah. Nemčije do Arabske lige in Izraela. Zahod-nonemska zvezna vlada obsoja arabsko bojkotiranje tistih Nemcev, ki si prizadevajo, da bi prišlo do boljših odnosov do Izraela, je izjavil zunanji minister Schroder. Vlada je o tem obvestila tudi arabske dežele, vendar nikakor ne more prepričati Arabcev, da bi bojkot preklicali. Zahodnonemška vlada ne bo morda zaradi tega skrčila pa nemška. Angleži bi tudi ta | pomoč gospodarsko nerazvitim državam. »Smrtno sovraštvo*, ki ga proglašajo in ki je zajelo Bližnji vzhod ne zadeva sicer samo Zahodne Nemčije, temveč predstavlja tudi za druge države velik problem. Nemška politika nasproti državam na Bližnjem vzhodu je preračunana na daljši rok, je dejal minister. Ob tej priložnosti je poslanec Benda (krščanski demokrat) o-pozorii ministra, da je glavni tajnik Arabske lige v Damasku —• tako so poročali listi — neko nemško družbo pozval, naj nekemu svojemu odborniku svetuje, naj preneha s svojim delovanje v prid Židov. Ako nemška družba ne bo tega storila, bo Arabska liga izposlovala, da bodo Arabci prekinili poslovne zveze z njo. VOLILNI BOJ BO PRIHODNJE LETO V ZAHODNI NEMČIJI IZREDNO OSTER. SOCIALNI DEMOKRATI SO NA ZADNJEM KONGRESU SVOJE STRANKE SAMOZAVESTNO NAPOVEDALI, DA SE HOČEJO POLASTITI OBLASTI V DRŽAVI ZATO MORAJO IZPODRINITI KRŠČANSKE DEMOKRATE (KRŠČANSKO DEMOKRATSKO UNIJO — CDU IN BAVARSKO KRŠČANSKO SOCIALNO UNIJO — CSU), KI VLADAJO ZDAJ S PODPORO SVOBODOMISELNE STRANKE. NA KARIKATURI: VLAK KANCLERJA ERHARDA (S CDU IN CSU) HOČE PREHITETI Dr. BRANDTA NA ČELU SOCIALNIH DEMOKRATOV lito o pogledih jugoslovanskih komunistov Boj n domače avstrijsko petrolejsko tržišče na mednarodne probleme V ponedeljek se je v Beogradu izredno svečano začel VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki mu prisostvuje 1302 delegatov ter predstavniki 29 komunističnih in socialističnih strank, med temi tudi stranki italijanskih komunistov in socialistov. Temu kongresu prisostvujejo tudi predstavniki komunističnih strank iz vzhodne Evrope, ni pa predstavnikov Albanije in Kitajske. Kongres je v veliki dvorani Doma sindikatov. Kongres je začel predsednik Tito, kot glavni tajnik Zveze Komunistov. V svojem dolgem poročilu se je dotaknil najvažnejših zunanjepolitičnih problemov ter orisal poglede komunistov nanje; opisal- je tudi odnose v mednarodnem gibanju ter nekatera načela komunistov v notranji politiki, tako npr. tudi stališče komunistov do vprašanja narodnostnih skupin. Tito je ugotovil, da smo še vedno v negotovosti, kaj nam prinaša prihodnjost, čeprav je v zadnjih dveh letih prišlo do, delnega popuščanja napetosti posvetu. Značilen je sporazum med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami o prepovedi jedrskih poskusov. Odnosi med Vzhodom in Zahodom se razvijajo k po-mirjenju in k postopnemu odstranjevanju hladne vojne; pri tem je treba uveljaviti politiko pogajanj in sporazumevanja. Obžaloval je, da na področju razorožitve še vedno ni vidnega napredka. Denar, ki ga danes trošimo za oboroževanje bi lahko porabili za odpravo nerazvitosti v svetu. Predsednik Tito zagovarja odpravo vojaških o-porišč, ki povzročajo stalno negotovost na svetu in niso samo trajni element hladne vojne, marveč tudi hudo kršijo neodvisnost držav. Obsodil je kolonializem, pa tudi neokolonializem. Očrtal je politiko nevezanih držav, ki je usmerjena k odpravljanju vsake razdelitve sveta. JUGOSLAVIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Velik del svojega govora je posvetil državam v razvoju ter naglasil, da si tudi Jugoslavija prizadeva, da bi gospodarsko podprla te države, čeprav so njene možnosti v tem pogledu omejene. Zunanjetrgovinski promet Jugoslavije z državami v razvoju v Aziji, Afriki in Latinski A-meriki dosega danes 300 milijonov dolarjev. Te države sodelujejo v jugoslovanski zunanji trgovini za skoraj 18 odsto, to pa je več, kot je delež teh držav pri številnih drugih evropskih državah. Na jugoslovanskih univerzah je danes kakih 1000 študentov iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. RESNIČNI CILJI KITAJSKE POLITIKE Govoreč o odnosih v mednarodnem delavskem gibanju je predsednik še posebno razčlenil metode m namene politike kitajskih komunistov. Omenil je, da je Kitajska velika država, ki ima svoje važno mesto v okviru mednarodnih dogajanj: njene pravice je treba priznati ter ji pomagati, da se bo neovirano razvila ter zavzela pravo mesto v mednarodni politični skupnosti in v Organizaciji Združenih narodov. Vodstvo, kitajskih komunistov se vrača k stalinskim metodam. Njegovo dejavnost navdihuje prizadevanje, da bi Kitajska vsilila svetu politiko sile in da bi dosegla odločilno vlogo v mednarodnem delavskem gibanju in na svetu. Kitajska partija se je zavestno in preračunano odločila za to, da prenese središče mednarodnega delavskega gibanja v Kitajsko in da doseže prevladujoč vpliv v svetovni politiki ne glede na sredstva, s katerimi bo to dosegla. Zaradi notranjih gospodarskih in političnih težav skuša vodstvo kitajskih komunistov prenesti poglavitno pozornost kitajske javnosti na zunanja dogajanja. Kitajski komunisti si prizadevajo, da bi svet prepričali, da gre za ideološko nesoglasje, toda pravi nagibi te kitajske politike so drugi. Ideološko nesoglasje je samo španska stena za dejanske kitajske smotre. Da ne gre za načela dokazujejo tudi ponudbe kitajskih komunistov, da bi ustvarili «tretjo silo« skupno z nekaterimi kapitalističnimi državami. Tito je naglasil, da je načelo enakopravnosti in avtonomije ideal, po katerem hrepenijo komunistične partije in socialistične države; zanj se bojujejo vse napredno človeštvo in številne nove države. Zveza komunistov Jugoslavije si bo v prihodnje prizadevala, da čimbolj razširi sodelovanje in utrdi odnose z drugimi bratskimi partijami. STALIŠČE DO NARODNOSTNIH SKUPIN Izhodiščna točka naše politike glede narodnostnih skupin, je Delavstvo proti tujim petrolejskim družbam - Nesoglasje med vodilnimi strankami V Avstriji se je razbesnel, kot piše londonski »Economist*, notranji politični boj, ali naj se prepusti del prodaje pretrolej-skih proizvodov tujim petrolejskim družbam. Delavstvo v podržavljeni avstrijski petrolejski upravi Oesterreichische Mine-ralcel Verwaltung nastopa proti temu, da bi bile- tuje petrolejske družbe solastniki OROP, državnega trgovinskega podjetja za prodajo pogonskih tekočih goriv na avstrijskem trgu. OROP so ustanovili Rusi kmalu po končani vojni, a so ga nato prepustili leta 1953 avstrijski državi. Sedaj nadzoruje poslovanje OROP avstrijsko finančno ministrstvo. Ker je OROP s svojim 200-mili jenskim šiling-skim primanjkljajem pritiskal na avstrijski državni obračun, je avstrijska vlada sklenila, da za ta znesek proda ustrezni del vrednosti, ki jo predstavlja OR OP. Zdaj pa divja boj, kdo naj bi bil kupec tega dela OROP. Avstrijski socialisti zahtevajo, da bi OROP v celoti, za vso njegovo vrednost, prodali OMV (Avstrijski petrolepski državni družbi). Katoliška ljud. stranka pa stoji na stališču, da bi samo 40 odsto OROP prodali OMV, drugih 40 odsto pa zahodnim zasebnim petrolejskim družbam, a 20 odsto obveznic naj bi vrgli na avstrijsko borzo, na kateri dosedaj še ni bilo petrolejskih papirjev. že pred časom je petrolejska družba Mobil skušala dobiti vpliv v OROP, a so socialisti to sodelovanje odbili. OMV je proizvedla leta 1964 2,4 milijona ton naftnih proizvodov ter je zato zainteresirana, da bi bila solastnik OROP, ker nima svoje lastne prodajne mreže. Sicer pa ima OROP komaj 8 odsto že naftnih derivatov, a še ta celotne avstrijske prodajne mre-šibki oodstotek pada ter mu slabo kaže, da bi kdaj mogel razširiti svojo prodajno mrežo, ker nima na voljo ustreznih finančnih sredstev. Vodilne prodajne družbe so tudi v Avstriji Shell, nato Mobil, Martha in BP. Razen Marthe so vse te družbe tuje. Ljudska stranka bi hote-la pro. dati OROP in Martho OMV. Socialisti so to odbili. Ti notranji avstrijski politični spori nam o-svetljujejo, kakšni interesi so bili prizadeti, ko se je šlo za postavljanje končne postaje alpskega naftovoda ob Jadranu in kako se bodo glede novih naftovodov in povezav z vzhodnoevropsko naftovodno mrežo še razvnemali boji med obema avstrijskima strankama. Tesnejši stiki ČSSR z zahodnimi državami češkoslovaški minister za zunanje zadeve Vaclav David je konec novembra obiskal Pariz. To je bil prvi obisk češkoslovaškega zunanjega ministra po vojni na Francoskem. Francoski tisk je že s političnega vidika posvetil temu dogodku zanimive komentarje, še delj pa se je ob dogodku pomudil z gospodarskega vidika. Davidov obisk je bil predvsem v ta namen, da bi se začeli razgovori za sklenitev redne trgovinske pogodbe med obema državama. Neki pariški list je tedaj to češkoslovaško ponudbo razlagal tako, da hoče češkoslovaška navezati neposredne gospodarske stike s tujino, in sicer izven vsakega pokroviteljstva sovjetske politike. Vse vzhodnoevropske države želijo po mnenju tega lista navezati tim tesnejše gospodarske stike z Zapadom. Minister David je ob tej priložnosti naglasil, da želi njegova vlada, da bi izmenjava s Francijo dosegla podoben ob seg, kakor ga zavzema izmenjava Češkoslovaške z Veliko Britanijo in Italijo. TRGOVSKA POGAJANJA MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO V ponedeljek, 7. t.m., so se začela v Pragi pogajanja med italijanskimi in češkoslovaškimi gospodarstveniki glede sestave protokola za trgovinsko izmenjavo med obema deželama v letu 1965. Konec prihodnjega leta zapade dolgoročni trgovinski sporazum med Italijo in češkoslovaško, ki je bil podpisan 7. julija 1961. Italijanski gospodarski delegaciji predseduje opolnomočeni minister A. Brugnoli, češkoslovaško pa vodi glavni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino J. Keller. POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ZAHODNO NEMČIJO Zahodna Nemčija si sistematično prizadeva, da bi bolj utrdila svoje trgovinske odnose z vzhodnoevropskimi državami, čeprav ne vzdržuje z njimi pravih diplomatskih stikov glede na to, da so te priznale Vzhodno Nemčijo. Bonn teži za tem, da bi se v teh državah ustanovila trgovinska predstavništva. Zdaj gre za to, da bi se okrepili tudi gospodarski stiki s Češkoslovaško. Pri teh pogajanjih bo Češkoslovaška postavila pogoj, da se Zahodna Nemčija odpove znani pogodbi v Muenchenu, ki jo je izsilil od češkoslovaške Hitler in po kateri so bili Sudeti priključeni k III. rajhu. Gospodarsko pismo iz Jugoslavije Čez sedanje uspehe v mirnejši razvoj Ljubljana, dec. 1964. — Dose-. ni bilo zadosti premoga in vo- danje ugotovitve iz statističnih................... podatkov, iz poročil gospodarskih organizacij in iz drugih (Nadaljevanje na 2. strani) virov, napovedujejo, da bo letošnje gospodarsko leto zaključeno z izrednim dvigom proizvodnje. To velja predvsem za industrijo, promet in za storitvene dejavnosti. Industrijska proizvodnja bo celo precej višja, kot je bilo predvideno po gospodarskem načrtu, saj je npr. industrijska proizvodnja v letošnjem oktobru v Sloveniji presegla za 19,4 odsto proizvodnjo v istem mesecu leta 1963. Izreden porast industrijske proizvodnje velja celo za mesece, ko je bilo mnogo podjetij prizadetih zaradi omejitve v uporabi električne energije, ker «EVROPA SE KONČA NA PIRENEJIH,« je dejal Ludvik XIV., toda od tedaj je minilo že mnogo časa. Danes vodijo v Španijo razmeroma dobre ceste, ki se vsaj na severnem in južnem koncu pirenejske verige kar dobro prerinejo čez gorske prelaze. Tudi carinarnice so velikopotezno zasnovane, pač za tistih 20 milijonov turistov na leto, ki bi jih Španija v bodoče hotela zvabiti. Že letos si je Španijo ogledalo nad 13 milijonov turistov. Na obrazu ob mejnih funkcionarjev, ki so sicer zelo prijazni in te odpravijo brez formalnosti, pa opaziš resnobo, ki se pač v deželi kakršna je Španija, spodobi za policijskega funkcionarja. Po tem prvem, še drugo prijetno presenečenje: španske ceste so boljše od njih zloglasnega slovesa. Vsaj glavne. OD STARIH «FORDOV« DO SODOBNH AVTOMOBILOV Ob strani pustimo znamenito Costo Bravo, kjer se že konča špansko potovanje marsikaterega evropskega turista. Mi pa hitimo naprej proti jugu, proti Barceloni, ker je naš cilj še zelo oddaljen. Zvedavo stikamo za prvimi podobami, ki naj bi nam odkrile dušo španske dežele. Od sonca porumenela polja, ožgani in globoko zaznamovani obrazi, prepereli zidovi revnih hiš. Na pot nam pridejo predstavniki, skoraj bi rekel, predpotopne motorizacije. To je RAFKO DOLHAR SPANSKI KONTRAST morda pretirano, toda stari «Fordi» so gotovo videli strahote španske revolucije. Mlajši potomci motorizacije pa imajo izrazito avtarktioni pečat. Dva licenčna izdelka tovarne FIAT, ki se v Španiji imenuje SEAT, mali «600» in večji «1800» tvorita vsaj dve tretjini vseh novejših španskih avtomobilov. Zadnje čase so se jima pridružili še nekateri preprosti modeli Renaultov Dauphine in R4, nekaj DKW, ki jih tudi v domačih tovarnah izdelujejo po tujih licencah. Barcelona nas sprejme pač kot vsako veliko industrijsko mesto, z anonimnim proletarskim predmestjem. Prepustimo se toku glavnih ulic in poskušamo izvohati središče mesta. Kot tujci pač se obotavljamo na križiščih. «Kako gre Monoiniju, tistemu, ki v Trstu prodaja pnevmatike?« nas nagovori nekdo, ki se nam je približal k okencu na svojem motorju. Očitna pretveza za nagovor, zato smo oprezni. Ponuja se, da bi nam pokazal nek hotel. Morda je za to plačan, ugibamo, morda je to hobby, s katerim lahko pride v zvezo s tujcem, morda policist v civilu. Toda, ker sami nimamo programa, mu sledimo Hotel v neposredni bližini znamenite promenade Ramblas je kar v redu. Zagonetna črnolasa postave izgine, kot se je prikazala. In ko nam zagotavlja, da nas pride naslednje jutro iskat v hotel, da nam razkaže mesto, smo prepričani, da ga ne bomo več videli. Zato je bilo naše presenečenje še večje, ko smo ga naslednje jutro srečali na vogalu hotela. Razmeroma dobro govori italijansko. Začnemo pogovor, pri edinem argumentu, ki ga zazdaj poznamo, presenečeni smo nad cestami. Pepino — tako mu je bilo ime — kakor smo kasneje zvedeli trdi, da so okoli pre stolnice Madrida še veliko boljše ceste: Franco da ne mara Kataloncev ker je med njimi še vedno mnogo anarhistov. Zato pravi, da je vsak peti Španec policaj. POLITIKA JE ZA ŠPANCA TABU Ramblas — tržaškemu Akve dotu podobno, vendar pa dvajsetkrat obsežnejše sprehajališče, je duša Barcelone. Gor in dol se po njem preliva veletok v bele srajce oblečenih ljudi pozno v noč Ob dveh ponoči je tu prav tako živahno kot opoldne. Sedijo na stolih, za katere, kot v cerkvi, pobirajo pol pezete najemnine. V majhnih skupinah glasno o nečem razpravljajo. Naivno mislim, da morda o politiki. Potem zvem, da je edini razgovor, pri katerem se Španec lahko razgreje korida. Politika je tabu, ki se ga nihče ne dotakne. Znameniti Katalonski trg je s svojimi impozantnimi vodometi res nekaj veličastnega. Na kipih, ki ga venčajo, opazim napise «Lehere evangelios«; oči-vidno je tudi s kredo napisan poziv na branje evangelija v katoliški Španiji konspirativno dejanje. Zato se mi zdi čudno, da naš Pepino sploh odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavljam. Tako zvem, da je Katalonija neke vrste španska Lombardija, visoko industrializirana dežela, kamor doteka delovna sila iz vse dežele. Tudi plače delavcev, ki skoraj nikoli ne presegajo 5.000 pezet, so tu naj višje v državi. Cene predmetom široke potrošnje pa nekako ustrezajo našim Očitno je namreč, da se tudi španske cene evropeizirajo. To, meni Pepino, spada med negativne posledice vedno večjega dotoka inozemskih turistov. Sicer turi sti Špancem vzbujajo občutek, da niso več tako kot nekoč izolirani od Evrope. Danes ko so na vsak korak oči turista, meni španski prijatelj, policija ne more več tako nemoteno postopati. Še vedno ljudje brez procesa in preiskave sede v zaporih, toda danes se ne zgodi več, da bi človeka mimogrede aretirali na ulici in ga odpeljali neznano kam, kot se je to dogajalo še v prvih povojnih letih. PRED DANTEJEVSKIM PEKLOM Ogledati so hočem zloglasno bidonville Paseo marittimo. Toda Pepino noče z menoj. Malo ga je sram, malo pa, kot je potem priznal, noče da bi ga morda policija zasačila, da tujcem razkazuje državno sramoto. Nekaj sto metrov od mestnega središča, ob koncu nedokončane obmorske promenade, ob kateri je zasidran model Kolumbove karavele, se vije žična ograja. Onkraj dantejevsko peklo. Na peščenih dunah iz gradbenih odpadkov z raznoliko pločevino in opeko krite kolibe. Ob kol privezana ta vara. Truma nagih otrok se zaleti na pest kovancev, ki se zaleskečejo v soncu, ko jih z mešanimi občutki vržem čez žično ograjo. Pepino opazi prepadenost na mojem brazu, ko ga zopet dohitim. Opravičujoče mi razlaga, da so pač Cigani. Morda, morda pa ljudje, ki jih je fata morgana industrije privabila, realnost pa zavrgla ob čeri velemesta. (Dalje prihodnjič) de, ki bi gnala elektrarne. RAZVOJNA MRZLICA V prejšnjih poročilih smo že govorili o teh in drugih vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarskim razvojem in ugotovili številne pozitivne, pa tudi negativne pojave. Zlasti smo poudarjali problem investicij v gospodarstvu, ki so povzročile zaradi prevelikih prekoračenj, tudi razne motnje in predvsem porušile, poleg še nekaterih drugih vzrokov, enakomeren razvoj, kot ga je predvideval gospodarski načrt. Naj kdo sodi kakorkoli, to je ali pozitivno ali negativno navedeni pojav, moramo ugotoviti, da je brez dvoma več ali manj v zvezi z izredno ekspanzijo razvijajočega se gospodarstva, ko hoče vsako podjetje, bolje rečeno vsak delovni kolektiv takoj ali timprej doseči čim več, če ne že vse, za kar bi sicer potreboval mnogo več časa. Pa tudi občine, republike in celo zveza bi rada čimprej zgradila čimveč modernih obratov, modernizirala sedanje in podobno, da bi tako ustvarjala čimveč dohodka in s tem zboljšala življenjske pogoje delovnih ljudi. RAZVOJ JE TREBA VSKLADITI Pokazalo pa se je, da to ne gre tako hitro in da je potreben zmernejši, v prvi vrsti skladnejši razvoj celotnega gospodarstva in da se ne sme prehitevati, da ne bi s tem porušili ravnotežje in s tem povzročili določene negativne posledice, ki se zlasti odražajo na standardu ljudi. Zato tudi lahko sedaj, ko so bile z drastičnimi ukrepi ustavljene številne investicijske gradnje, za katere niso bila zagotovljena sredstva, slišimo v načrtih za prihodnje leto, da je potrebno vskladiti gospodarski razvoj na vseh področjih in območjih z namenom doseči čim višji porast življenjskega standarda. Z drugimi besedami je bilo rečeno v zvezi s pripravami nadaljnjih gospodarskih načrtov, da je potrebno predvsem doseči stalen porast osebne rotrošnie in povečati delež osebnih dohodkov pri delitvi narodnega dohodka. To pa pomeni, da je potrebno zlasti bolj izkoriščati proizvodne zmogljivosti, ki sedaj niso ponekod iz-koriš.ene niti do 50 odsto in da je potrebno povečati delovno storilnost. V tej zvezi naj omenimo še posebej skrb za pospešitev razvoja nerazvitih območij v državi, ker nerazvita območja zavirajo celoten gospodarski razvoj. Za pospešitev njihovega razvoja bodo predvideni posebni ukrepi in tudi sredstva. Za umirjenejši razvoj je potrebno tudi uravnovesiti plačilno in zunanje trovinsko bilanco. Do sedaj to ni uspelo, temveč se je pasiva iz leta v leto večala. Z zadnjimi ukrepi na področju investiranja lahko zabeležimo prestopno padanje pa-sive, ker se niža razlika med vrednostjo izvoza in uvoza. Vendar pa na tem področju ne moremo pričakovati naglih u-spehov. ŽIVLJENJSKI STROŠKI STROŠKI SE DVIGAJO Indeks življenjskih stroškov iz meseca v mesec raste in je že za 15 odsto nad lanskim povprečjem v tem času. To je seveda prevezano v prvi vrsti s porastom cen, ki so tudi za 13 odsto višje kot lani. Posebno naglo je porasla cena kurjavi in razsvetljavi, in to kar za 25 odsto v primerjavi z lanskim letom, d očim so se stroški za ostale izdatke, kot je npr. obleka in obutev, pohištvo in podobno dvignili le za 2 do 3 odsto. To so splošni indeksi, ki veljajo za vso državo. Kot predlaga za izračunavanje in primerjanje življenjskih stroškov so vzeti stroški za štiričlansko družino. V tem pregledu je stanje naslednje: izdatki za hrano štiričlanske družine so za 17 odsto višji kot lani v istem času, za kurjavo in razsvetljavo za 44 odsto, za higieno 13 odsto, za kulturo in razvedrilo za 6 odsto itd. Tak nagel porast povzroča seveda razne probleme, ki so splošni, ker dvig dohodkov, čeprav znaten, ne zadošča za kritje naraščajočih življenjskih stroškov. To tem bolj, ker rastejo cene zlasti tistim predme- Pogajanja med Madžarsko in Ameriko V Budimpešto je prispel Arne-ričan Siscoe, načelnik oddelka za vzhodno-zahodne siike v a-meriškem zunanjem ministrstvu. V diplomatskih krogih so prepričani, da pomeni obisk tega ameriškega diplomata začetek vrste pregajanj med Ameriko in Madžarsko, ki naj bi v čim krajšem času dovedla do vzpostavitve povsem normalnih odnosov med obema državama. Ti odnosi so se pokvarili zlasti pre oktobrskem uporu leta 1956 na Madžarskem. Po informacijah nekaterih zahodnih listov naj bi pri teh razgovorih z Budimp/ešlo pustili ob strani vprašanje položaja kardinala Mindszentvja, ki se je leta 1956 zatekel v ameriško poslaništvo. To vprašanje raj bi rešili v neposrednih pogajanjih mea Vatikanom in Madžarsko. Madžari želijo, da bi sc rre-slaništvi povzdignili na raven veleposlaništev; po letu 1956 skrbita za vzdrževani e diplomatskih stikov odpravnika poslov. Madžarska vlada je v zadnjem času odpravila razne o-mejitve glede gibanja ameri ških diplomatov na Madžar skem. Letos je obiskalo Mad žarsko 16.000 ameriških turi stov, 4.000 madžarskih pa ZDA ODŠKODNINA ZA PODRŽAVLJENO PREMOŽENJE Američani pričakujejo, da bo ob tej priložnosti rešeno tudi vprašanje madžarske odškodnine za ameriško premoženje, ki je bilo na Madžarskem predržav-Ijeno. Hkrati naj bi se zboljšali tudi kulturni stiki. Američani so pripravljeni dobavljati Madžarski na leto za 100.000 dolarjev časnikov in časopisov, ki bi jih Madžari plačevali s svojo lastno valuto. Na Poljsko npr. pošljejo Američani vsako leto za 1 milijon dolarjev ameriških listov. V Budimpješti bodo v kratkem odprli ameriško čitalnico pred pokroviteljstvom ameriškega poslaništva. (Nadaljevanje na 2. strani) menje Celo Švicarjem se toži po starih časih Da bi Švicarji ne bili zadovoljni na tem božjem svetu? Prihranili so si dve vojni. So tako močni bankirji, da so jih te dni Angleži obdolžili, da so prav oni hoteli uničiti funt šterling. (V njihovi državni banki je za nad 10 milijard švicarskih frankov zlata in za 1 milijardo 894 milijonov tujega denarja). Okoli 800.000 tujih delavcev (nekaj tudi iz naših krajev) pomaga množiti njihovo bogastvo. In mislite, da so Švicarji res bolj srečni kakor drugi ljudje na svetu? Da nimajo skrbi? V resnici se tudi njim toži po življenju pred letom 1914, to je pred vrvo svetovno vojno. Niti v Ženevi, tem bogatem mestu, iz katerega kar diha razkošje in bogastvo Zapada — tako mi je pripovedoval neki naš pisatelj še nedavno — ljudje niso zadovoljni. «V blagoslovljenih časih pred letom 1914, tako piše ženevski list, niso poznali nobene izmed naših velikih skrbi, katere so v resnici bič naše dobe. Mislimo, da se bodo vsi strinjali z nami, ko naštevamo te skrbi: 1. stanovanjska stiska, 2. ropot, 3. vdor tujcev, 4. močno ovirano gibanje po mestu in 5. davki. V začetku tega stoletja ljudje niso imeli nobene izmed teh skrbi. Vsakdo je lahko našel stanovanje brez težave in po zmerni ceni. Ropota ni bilo iz preprostega razloga, ker ni bilo ne radia ne letal, avtomobilov pa prav malo. Ker so bili avtomobili redki, si se po mestu laže kretal, ni bilo rdečih znamenj ne prometnikov in po Ženevi si se lahko hitreje gibal s kolesom kakor danes z avtomobilom. In ko bi kdo prišel k vam pripovedovat o onesnaženju vode v ženevskem jezeru, ki je bilo bistro kot. kristal, bi bili prepričani, da je znorel. In davki? Bili so v resnici neznatni; pobirali so jih s takšno vljudnostjo, da je bila davčna izterjevalnica res prijetno shajališče meščanov ...» Prečitajte še enkrat še posebno tisti, ki ste prav te dni podpisali s financo poravnavo na podlagi starih prijav svojih dohodkov: «Davki so bili tako neznatni in pobirali so jih s takšno vljudnostjo, da je bila davčna izterjevalnica res prijetno shajališče meščanov...» ITALIJA SI BO IZVOLILA NOVEGA PREDSEDNIKA. Prof. A. Segni, krščanski demokrat, ki je bil lani izvoljen za predsednika Italijanske republike, a ni mogel že od avgusta zaradi hude bolezni opravljati svoje službe, je v nedeljo odstopil. Verjetno bi bil to storil že poprej, vendar so bili krščanski demokrati za to, da počaka z odstopom, ker so bile na pragu upravne volitve (22. novembra) Njegov odstop bi bil odzval nezaželene politične komplikacije prav pred volitvami. Novega predsednika bo izvolil parlament, to je poslanska zbornica in senat na skupni seji. Navadno so te volitve težavne, ker parlamentarci ne glasujejo disciplinirano . po navodilu svojih strank. Za izvolitev Segnija je bilo npr. potrebnih devet glasovanj. Kdo bo njegov naslednik? Kandidatov je seveda mnogo. Po mnenju londonskega «Time-sa» utegne biti najresnejši kandidat socialni demokrat Saragat, ki je v sedanji koalicijski vladi zunanji minister, ako se zanj odloči krščanska demokratska stranka. Toda poleg njega se imenujejo še drugi morebitni kandidati kakor Fanfani, Piccio-ni, Leone, Bucciarelli — Ducci, Taviani in Pastore, to je povečini krščanski demokrati. V poslanski zbornici je 630 poslancev, v senatu 320 senatorjev, volitev se udeleže še 13 predstavnikov dežel. Za izvolitev na prvih treh glasovanjih je potrebna dvotretjinska večina, pozneje zadostuje navadna večina. V poslanski zbornici imajo krščanski demokrati 260 mandatov (v senatu 133), komunisti 166 (85), socialisti 61 (32), socialistični disidenti (Ital. soc. stranke proletarske enotnosti) 26 (12), socialni demokrati 33 (14), liberalci 38 (19), neofašisti 27 (15), monarhisti 8 (2), republikanci 5 (0), Južnotirolska ljudska stranka 3 (2) ter ostale manjše stranke 3 (6). MEDNARODNA TRGOVINA ZA INDUSTRIJSKO SODELOVANJE MED FRANCIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO Predsednik francoskega združenja industrij cev za mehaniko in orodne stroje F. Peugeot se_ je te dni sestal v Pragi s češkoslovaškim ministrom za kemično industrijo J. Pučikom. Razpravljala sta o sodelovanju med češkoslovaškimi industrij-ci s francoskimi obrati mehanske industrije. Razgovarjala sta se tudi o možnosti, da bi francoska podjetja v bodoče v večjem številu sodelovala na mednarodnem sejmu v Brnu. Peugeot sa je sestal tudi s pomočnikom ministra za zunanjo trgovino J. Kohoutom, s podpredsednikom praške trgovinske zbornice O. Novyjem in z drugimi češkoslovaškimi gospodarstveniki. AMERIŠKO - ŠPANSKI SPORAZUM Ameriška vlada je podpisala s špansko vlado dveletni sporazum (1966-1868), ki bo urejeval španski izvoz tekstilnega blaga v Združene ameriške države. Z namenom, da zavarujejo domačo tekstilno industrijo so Američani omejili izvoz tekstila iz tujine. Španci bodo -lahko izvozili v ZDA največ 27,6 milijona kvadratnih metrov tkanin, a Američani bodo vsako leto povišali količino uvoznih tekstil za 5 odsto. Izven novega sporazuma pa lahko Španci v šestmesečju oktober 1964 - marec 1865 dobavijo Američanom še 1.710 bombažnega prediva. stotov ITALIJANSKA OPREMA ZA MADŽARSKO. Tovarna «Pignone Sud» v Bariju bo izdela/la elektronske naprave in popolne inštalacije za plinovod, ki ga bodo prihodnje leto začeli graditi na Madžarskem. Te dni si je ogledalo tovarno «Pignone Šud» odposlanstvo madžarskih tehnikov državnega podjetja «Chemocom ,plex». Vrednost italijanske o-preme za madžarski plinovod bo znašala 800 milijonov lir. CENE TKANINAM TEŽIJO NAVZGOR Na 12. razstavi tkanin «Frank-furter Interstoff« se je pokazalo, da težijo cene tkaninam navzgor. Cene tkaninam iz u-metnih vlaken so se povzpele za 15 odsto, in sicer predvsem pisanega blaga. Pri blagu za moške obleke napovedujejo povišanje cene za 3 do 4 odsto. Na razstavi je razstavljalo 393 razstavljalcev, med temi 236 iz tujine. PODRAŽITEV LAKOV Iz Frankfurta poročajo, da se nemška industrija vznemirja zaradi podražitve organskih barv. Podražitvi se bodo pridružili tudi inozemski proizvajalci. Podražitev surovine pomeni podražitev lakov, ki pa ne bo tako občutna kakor v tekstilni industriji. DVA NEMŠKA MINISTRA V RIMU. V zadnjem času sta Rim obiskala dva nemška ministra, in sicer najprej minister za narodno obrambo Hassel, nato še za zunanje zadeve Gerhard Shroeder. Italijanski komentatorji pripominjajo, da si Zahodna Nemčija želi zagotoviti zaslombo Italije, da bi ta podprla zahodnonemško politiko v njenih prizadevanjih, da bi prišlo do ustanovitve večstranske jedrske sile, h kateri bi bila pripu-ččena tudi Zahodna Nemčija. To oporo si želi zagotoviti Zahodna Nemčija toliko bolj, ker so njeni odnosi s Parizom zaradi de Gaullove politike zelo hladni Shroeder je izjavil, da je za u-stanovitev večstranske jedrske sile potrebno sodelovanje Velike Britanije. Ko bi se Velika Britanija ne hotela pridružiti, potem bo tudi Washington opustil ta načrt. Ako bi pristali Angleži, bo to vplivalo tudi na druge vlade, ki se obotavljajo glede tega načrta. Uradno sporočilo o Schroederjevem obisku pravi, da sta se oba ministra (Schroeder in Saragat) sporazumela glede težnje, da bi čim-prej dosegli ideal združene Evrope; proučila sta tudi vprašanje vzhodno-zahodnih odnosov; Saragat povsem razume prizadevanja za združitev obeh Nemčij. Ministra sta tudi govorila o položaju italijanskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Se pred Schroederjem je Rim obiskal minister za narodno o-brambo von Hassel. Sestal se je z italijanskim ministrom vojske Andreottijem. Obiskal je nemško pokopališče ob samostanu Monte Cassino, nadalje si je ogledal tovarno avtomobilov FIAT v Turinu ter tovarno propelerjev Augusta v Milanu. HITLERJEVSKI ZLOČINI NE SMEJO ZASTARETI. V Zahodni Nemčiji in pravzaprav po vsej Evropi se je vnela ostra polemika ob vprašanju, ali naj zločini Hitlerjevih pomagačev res zastarijo 8. maja 1965, kakor odloča zadevni zahodnonemški zakon. Po tem datumu bi bili vsi nacistični zločinci lahko povsem mirni, ako še niso odkrili njihovih zločinov ter še ni bil uveden proti njim kazenski postopek. Med samimi Nemci se oglašajo pogumni ljudje, ki zahtevajo, naj se rok za preganjanje nacističnih zločinov podaljša. Tako so nemški listi napovedali, da bo krščanski demokrat Benda v parlamentu predložil zadevni predlog o podaljšanju roka. Za svoj predlog je že zbral zadostno število podpisov. Storil bo to, čeprav utegne njegov predlog razvneti strasti med samimi pristaši krščanske demokracije (CDU in bavarsko CSU). Proti uveljavljanju zastarelosti je nastopilo vse polno organizacij odporniškega gibanja v Franciji in drugod po svetu. GIBRALTAR DRUGI MONA-CO. Pred leti je Organizacija združenih narodov priporočila V. Britaniji in Španiji, naj sporazumno dasta nov mednaroden položaj Gibraltarju. Ta naj preneha biti kolonija. Angleški konservativci so odlagali rešitev tega vprašanja, pač pa nameravajo izvesti priporočilo OZN laburisti. Po njihovem načrtu naj bi Gibraltar postal mednaroden, tako nekako kakor Monaco. Španija seveda odklanja ta predlog, ker bi rada sama pobasala Gibraltar. Sami prebivalci se ne zanimajo posebno za te kombinacije. Gibartlar ima okoli 18000 ljudi ter uživa ugodnosti carinsko proste cone. Zato se je v njem zelo razvilo tihotapstvo. V Gibraltarju preprodajo in pretihotapijo toliko tobaka, kakor ga Za okrepitev ladjedelnic V našem mestu je bilo dvodnevno vsedržavno zasedanje o ladjedelstvu, ki ga je sklical sindikat kovinarjev FIM-CISL (katoliško usmerjen). Kot gost je bil na zasedanje povabljen član vodstva francoskega sindikata kovinarjev M. Guiheneuf, ki je obravnaval težave evropskega ladjedelstva v svetovnem okviru. Tajnik tržaške Delav-ske zbornice dr. Novelli je podčrtal nemoč italijanskih lodje-delnic, da bi se uspešno vrinile v menarodno konkurenco. Poudaril je, da je treba vse ladjedelnice brez oklevanja prilagoditi zahtevam sodobnega pomorstva in omenil tudi začetek del za izgradnjo velikega suhega doka za popravljanje petrolejskih ladij v Bakru pri Reki. Glavni tajnik katoliškega sindikata kovinarjev Macafto 'je predložil, sklepno resolueijoj- ki-so jo soglasno odobrili. V resoluciji je med drugim rečeno, da je treba povsem spremeniti dosedanjo politiko ladjedelstva, ker je bila zgrešena. Potrebne so velike denarne investicije za zboljšanje ladje-delniške opreme in za večjo graditev ladij (vsako leto bi morali zgraditi 600 do 650 tisoč ton ladjevja). Pri tem tem bi bdo treba paziti, da ne bi delavci utrpeli nobene škode zaradi modernizacije ladjedelnic. V ta namen je bil na zasedanju imenovan poseben izvršni odbor za ladjedelsko stroko, na osnovi katerega bodo enake odbore imenovali tudi v posameznih podjetjih. Na koncu resolucije je rečeno, da je treoa ladjedelnice obnoviti, v nobenem primeru pa v njih skrčiti dejavnosti. V listini, ki jo je odbor za načrtovanje dežele Furlanije-Julij-ska krajina predložil italijanski vladi je poleg drugega rečeno naslednje: Upoštevajoč morebitno skrčenje dejavnosti v italijanskih ladjedelnicah se mora uvesti v prizadetih ladjedelnicah namesto graditve ladij kaka druga industrijska dejavnost iste vrednosti, ako le možno v mehanski stroki. Resolucija in listina deželnega odbora sta si torej glede tega vprašanja navzkriž. Senator Vidali je sklicujoč se na deželno listino naslovil na ministra za trgovinsko mornarico in za javne udeležbe vprašanje, kaj nameravata ukreniti za ohranitev industrijskih obratov IRI v Trstu. Ker obstaja možnost, da bi ladjedelnico Sv. Marka spremenili v podjetje za popravljanje ladij zahteva senator Vidali, naj se ta največja tržaška ladjedelnica primerno obnovi. Popravljanje petrolejskih ladij, ki bodo zahajale v naše pristanišče v zvezi z graditvijo naftovoda za Bavarsko pa naj se poveri Tržaškemu arzenalu in ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, kjer naj bi tudi zgradili nov dok. ITALIJANSKI RIBIŠKI COL NI V JUGOSLOVANSKIH TERITORIALNIH VODAH Kakor smo že poročali, je poslanec Bologna naslovil na ministra za zunanje zadeve vprašanje, ali mu je znano, da so jugoslovanski patrolni čolni v zadnjem času ustavili več italijanskih ribiških ladij, ki so lovile v bližini jugoslovanske obale. Miinister za zunanje zadeve je preko italijanskega poslaništva v Beogradu zahteva! od jugoslovanske vlade pojasnila v zvezi s to zadevo. Jugoslovanske oblasti so zajamčile italijanski vladi, da se bodo o vsem tem pozanimale pri istr- skih oblasteh in da bodo dale tem vsa potrebna navodila, če se bo' izkazalo, da so patrolni čolni ustavljali italijanske ribiške ladje na osnovi zgrešenega tolmačenja posebnega italijansko - jugoslovanskega dogovora o ribolovu. Italijani namreč trdijo, da niso njihovi ribiči lovili v jugoslovanskih vodah, ampak na določenem področju, katero naj bi bilo po dogovoru namenjeno tako italijanskim kakor jugoslovanskim ribičem a ribarjenje. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladje «Bled» je 5. decembra odplula iz Genove proti Reki in Benetkam. Ladja ((Bohinj« je zasidrana v Trstu. ((Pohorje« pristane 12. dec. v Pločah, od koder bo nadaljevala plovbo proti Baru in zahodnoafriškim lhkam. »Zelbngora« pluje proti Lomeju, Apapi in Port Harcour-tu. «Bovec» pripluje 12. dec. v Montevideo, a 14. dec. pristane v Buenos Airesu. ((Ljubljana« je 3. dec. odplula z Reke, 18. dec. pristane v Rio de Janeiru, 22. v Santosu in 28. v Buenos Airesu. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Baska» 21. decembra ; Proga Jadransko morje — Južna Amerika: «Krk» konec decembra ali v začetku januarja; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Platak» 14. decembra; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Nikola Tesla« 15./18. decembra; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: «Dinara» konec decembra; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Ko-strena« v začetku januarja; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Lika» 14. decembra. Prihodi v Trst «Zagreb» (Bližnji vzhod) 15. decembra. Osnove za industrijsko sodelovanje Zadnji razgovori v mešanem italijanskem - jugoslovanskem zboru v Rimu so, kakor smo že poročali, dovedli do sporazuma, ki je toliko bolj zanimiv, kolikor se nanaša na splošno gospodarstvo oziroma industrijsko odločanje med obema državama. Industrijsko sodelovanje se je doslej omejevalo preveč na goli odkup licenc s strani jugoslovanskih podjetij —• takšnih primerov je bilo že kakih 80 medtem ko gre zdaj za načela, na katerih naj bi slonelo resnično sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji pri izdelavi določenih proizvodov, pa tudi sodelovanje na zunanjih trgih. Ena izmed najvažnejših določb rimskega sporazuma je gotovo ustanovitev mešanega odbora strokovnjakov, ki bo skrbel za uresničenje dogovorov o sodelovanju. Odbor bo lahko dajal zadevne pobude. Rimski sporazum o industrijskem in tehničnem sodelovanju ostane v veljavi do odpovedi z ene ali druge strani, ki mora biti dana v roku 6 mesecev. Obe vladi sta se obvezali, da bosta podpirali razvoj medsebojnega gospodarskega, industrijskega in strokovnega sodelovanja, in to na področjih industrije, izkoriščanja rudnega bogastva, gradbeništva, kmetijstva, prometnih zvez, turizma in na drugih področjih, na katerih imata obe državi skupne interese. Rimskemu sporazumu je bila ustvarjena samo osnova za industrijsko sodelovanje. Za njegovo uresničitev je seveda potrebna konkretna pobuda posameznih podjetij. Zdaj je na teh, da izkoristijo ugodnost, ki jih jim daje načelni sporazum. Pri ustvarjanju kontakta med posameznimi podjetij, pojde posebna vloga javnim ustanovam, kakor so trgovinske oziroma gospodarske zbornice, na katere se bodo podjetja lahko naslonila vsaj v pogledu informacij. ENI ima težave ob Bodenskem jezeru Kakor poročajo nemški listi, bo občinski odbor mesteca Lindau (ob Bodenskem jezeru) 10 decembra vložil pritožbo (na podlagi predpisov o zavarovanju voda) proti speljavi naftovoda Genova - Ingolstadt ob Bodenskem jezeru. Občinski svet je pripravljen gnati vso zadevo do zadnjih instanc. Prebivalci mesteca Lindau obtožujejo ministrstva in druga obla-stva, da niso dovolj storila, da bi zavarovala pravočasno varnost jezera, ki ga utegne spelja-va naftovoda onesnažiti. To bi se gotovo zgodilo, ako bi prišlo do kakršne koli naravne katastrofe. Tudi ko bi mestna uprava izgubila pritožbo proti italijanski petrolejski ustanovi ENI ki gradi naftovod, bodo ostale nedotaknjene pravice zemljiških posestnikov, ki se protivi-jo kepanju na njihovi zemlji. Občina je prepovedala družbi ENI izvršiti tudi poskusne kope. že lanskega oktobra si je družba ENI zagotovila nekatera zemljišča, vendar je na protest občine Lindau ustavila priprave, šele čez eno leto je ministrski svet dovolil družbi ENI poskusne kope. V notranjem ministrstvu so mnenja, da bo skušala družba ENI s posredovanjem družbe Sudpetrol, ki jo je sama ustanovila, vnovič doseči sporazum z mestom Lindau in z lastniki zemljišč, ki se protivijo razlastitvi, čeprav je vlada v načelu odobrila razlastitveni postopek. Kaj tiči pravzaprav za gonjo proti Beki Tito o pogledih jugoslovanskih komunistov Zadnjič smo na podlagi poročila, ki ga je priobčila turin-ska «Stampa» poročali o protestu zbornic Italije, Zahodne Nemčije in Nizozemske na Dunaju pri »pristojnih avstrijskih cblastvih» proti raznim diskriminacijam, ki naj bi jih izvajali avstrijski operaterji v škodo Trsta in drugih pristanišč Evropske gospodarske skupnosti, ker dajejo prednost pristanišču na Reki in to pod pogoji, ki bi ne bili dopustni. Od 1. januarja letošnjega leta naj bi med avstrijskimi špediterji in upravo reškega pristanišča obstajal poseben sporazum. Na podlagi tega naj bi se bili avstrijski špediterji obvezali, da bodo določene pošiljke blaga usmerjali čez reško pristanišče. S strani Reke bodo te pošiljke uživale posebne u-godnosti; avstrijskim špediterjem bodo povrnili 6 odsto prevoznin, vplačanih za prevoz na jugoslovanskih ladjah, a poleg tega še 25 odsto od stroškov za pristaniške usluge. Denar za te popuste naj bi črpali iz posebnega sklada, ki je bil ustanovljen pri neki avstrijski banki. V ta sklad morajo avstrijski izvozniki obvezno plačevati 10 odsto od vrednosti svojega izvoza v Jugoslavijo. Ako bi ne plačali teh odstotkov v omenjeni sklad, bi jim jugoslovanske oblasti ne dale dovoljenja za uvoz blaga v Jugoslavijo. Iz polemike, ki jo je vodil o tem vprašanju dunajski dnevnik «Die Presse» in ki se je zaključila s posebnim pismom predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassija uredništvu tega lista, si lahko zdaj ustvarimo o vsej zadevi jasnejšo sliko. Omenjene zbornice so se pritožile na avstrijsko zvezno zbornico na Dunaju, ki je na to njihovo pritožbo dala posebno pojasnilo o svojem stališču, ki ga je priobčil tudi omenjeni dunajski list. Zvezna gospodarska zbornica odbija pritožbo omenjenih tujih zbornic z motivacijo, da gre za gospodarske u-krepe nekega inozemskega nri-stanišča, v katere se Avstrijci ne morejo vmešavati. Zvezna gospodarska zbornica ne bo v tem pogledu ničesar ukrenila. Zbornica ugotavlja, da avstrijski izvozniki prispevek 10 odsto cd vrednosti blaga, izvoženega v Jugoslavijo za omenjeni sklad pri avstrijski banki zaračunavajo jugoslovanskim uvoznikom. članka, ki je bil napisan na podlagi pritožbe omenjenih zbornic bi lahko dobili zgrešen vtis. Zato omenja pisec, da je bila zadeva o povračilih, ki jih izplačuje neki dunajski avstrijski denarni zavod v korist reškega pristanišča in ki izvirajo iz prispevkov avstrijskih izvoznikov, znana Trstu že leta 1962. Zato si je težko razlagati, zakaj ni nihče doslej v Trstu načel tega vprašanja, če je bilo to vprašanje načeto šele zdaj, morajo biti za to odločilni drugi razlogi in drugi interesi, ne pa pristaniška konkurenca. Dr. Caidassi osporava trditev lista «Die Prese», da tudi Trst dovoljuje avstrijskemu čezmorskemu prometu ugodnosti in povračila, ki so takšna, kakor jih priznava Reka ter se izvršujejo s posredovanejm avstrijskega kreditnega zavoda. Po mnenju predsednika trgovinske zbornice gre za v načelu dve različni stvari: ugodnosti, ki jih Trst priznava avstrijskemu prometu, obremenjujejo na koncu koncev italijanskega davčnega obvezanca; povračila, ki jih nri-znava Reka pa obremenjujejo dohodke avstrijskih izvoznikov v Jugoslavijo. (V tem pogledu si trditvi dr. Caidassija in avstrijske zvezne gospodarske zbornice nasprotujeta; kajti zvezna zbornica navaja, da avstrijski izvozniki zaračunavajo 10 odsto, ki jih plačajo v posebni sklad pri avstrijskem denarnem zavodu, v ceno, ki jo plača jugoslovanski uvoznik. Prip. ur.). Predstavniki javnih avstrijskih gospodarskih ustanov naglašajo, ugotavlja Caidassi, absolutno nevtralnost Avstrije nasproti vsem pristaniščem, ki si prizadevajo, da bi pridobila avstrijsko čezmorsko trovino. S tem stališčem ni nikakor mogoče spraviti v sklad dejstvo, da so avstrijski izvozniki (industrijske in trgovinske tvrdke) dolžni plačevati posebne prispevke, ako hočejo svoje prevoze usmeriti v neko vzhodnoevropsko pristanišče. (Nadaljevanje s 1. strani) NOVA JEDRSKA ELEKTRARNA V ITALIJI V Trino Vercellese so te dni dali v obrat novo jedrsko elektrarno Enrico Fermi. Njena moč znaša 300.000 kW. Elektrarna stane 45 milijard lir. Letno bo proizvajala 2 milijardi kilovatnih ur električne energije. Turčija v EGS čez 17 let Iz Bruslja poročajo, da je do-j njo v okviru gospodarskega nagovor med Evropsko gospodar-1 črta. porabi 50-milijonska država. Ta zaslužek bi si prebivalci Gibraltarja radi zagotovili tudi za bodoče. Zato jim ni mnogo do sprememb. Vsekakor so prej za to, da postanejo Gibraltar drugi Monaco, kakor da se priključi k Španiji. sko skupnostjo in Turčijo glede njene pridružitve, ki je bil sklenjen 12. septembra 1963, pričel veljati 1. decembra. Po sporazumu z Grčijo je to prvi sporazum z neko tujo državo za pridružitev k EGS. Sporazum predvideva najprej pripravljalno dobo, ki naj o-mogoči Turčiji da povzdigne svoje gospodarstvo z gospodarsko in fmančno pomočjo EGS. Turčiji naj bi omogočili, da v prihodnjih letih poveča svoj izvoz in izvrši investicije, potrebne za razvoj domačega gospodarstva. V pripravljalni dobi bodo Turčiji omogočili, da izvozi v države EGS zlasti tobak, suho grozdje, suhe smokve in lešnike, to je artiklov, ki predstavljajo 40 odsto turškega izvoza v države EGS. To blago bo deležno posebnih carinskih u-godnosti, tako npr. bodo za tobak in suho grozdje veljale iste tarife kakor za trgovino med državami EGS. Te ugodnosti bodo veljale za toliko blaga, kolikor ga je Turčija izvozila v zadnjih letih. 175 MILIJONOV DOLARJEV FINANČNE POMOČI Za pospešitev turškega gospodarstva bodo države EGS podelile Turčiji finančno pomoč v znesku 175 milijonov dolarjev, in sicer za 5 let. Denar bo izplačala Evropska investicijska banka OOOOOOODOOOOOOOOOOOOr LJUBLJANA - Vošnjakova 1 - Tet. 30-555 cooooooooooooouooooooooooooocooc Luirii V PRVO SILVESTROVANJE V HOTELU LEV V vseh prostorih novega in modernega hotela LEV prirejamo veliko silvestrovanje, polno presenečenja, kot ga Ljubljana še ni imela. 5 Kulinarične specialitete so na voljo celo noč. Z Aperitivi ob prihodu — šampanjec ob polnoči. 5 Različna tekmovanja, igre, nagrade, darila S Igrala bosta orkestra Moji-mira Sepeta in Franceta Baharja, pojeta Majda Sepe in Nino Robič. 5 Zabavni program celo noč. 5 število gostov je strogo omejeno, zato si zagotovite prostor pravočasno. S Rezervirajte na telefon 30-555 ali neposredno v hotelu. ********** TRASCORRETE LA NOTTE Dl S. SILVESTRU NELL’ALBERGO LEV Dl LUBIANA In tutti gli ambienti del nuovo e moderno aibergo LEV dl Lubiana potrete trascorrere la piu bella notte di S. Silvestro, plena di magnifiche sorprese. £ Durante tutta la notte potrete assaggiare le piu svariate specialita culinarie. 5 Aperitivi e champagne. 5 Giuochi, premi e strenne per tutti. 5 Intrat-terranno gli ospiti le rinomate orchestre di Mojimir Sepe e France Bahar, con 1 cantanti Majda Sepe e Nino Robič. Z Per le prenotazioni rivolgetevi telefonicamente al numero 30-555 oppure direttamente alVHotel Lev til Lubiana. LEOPOLDO MERVICINI IM PORT . EXPORT IZVAŽA: RTV material, razne stroje, reprodukcijski material, prediva, blago za široko potrošnjo — ekskluzivna zastopstva. UVAŽA: Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-rientalskega obrtništva. Sedež in skladišča; KRMIN (Cormons). Via Mateotti 50, tel. 6112 Trgovina in skladišče preprog: PORDENONE, Viale Dante 18. tel. 2741 — Urad v MILANU; Via Feltre 27, tel. 236.6138 Neustaljenost cen povzroča tudi druge skrbi, med njimi posebno skrb za nadaljnji napredek turističnega prometa, ki je pokazal zlasti letos, da ima v Jugoslaviji še velike možnosti za razvoj. Seveda je treba zato ustvariti vse pogoje, mad katerimi so zlasti ustaljene in več ali manj stalne cene. Za prihodnje leto moramo ugotoviti, da danes žal še ni jasno, kako bo s cenami turističnih in gostinskih storitev in še do danes niso bili izdani ustrezni ceniki, ki so lani izšli že v oktobru. Turistični in gostinski delavci opozarjajo na to in pravijo, da bi ne smeli več čakati z izdajo cenikov za prihodnje leto. LAKOTA PO AVTOMOBILIH Pretekli mesec je proslavljala Tovarna motornih vozil ((TOMOS« iz Kopra svojo prvo desetletnico obstoja. Dogodek sam na sebi morda ne bi bil nič posebnega, če ne bi šlo za podjetje, ki je zraslo nanovo in se lotilo proizvodnje motornih vozil v svetu in v času, ko se na tem področju dogajajo velike stvari. Združujejo se velike tovarne avtomobilov in motornih vozil sploh, med tem ko druge propadajo ali pa jih požirajo močnejše od njih. »TOMOS« je po velikih naporih uspel in vse kaže, da bo v prihodnje leto pot lažja. Ne samo, da je vzgojil strokovne kadre, da se je lotil proizvodnje majhnih motornih koles, da je ustvaril svojo razvojno službo, temveč je tudi prvi med tovrstnimi industrijami v Jugoslaviji začel s tesno kooperacijo z zunanjimi tovarnami motornih vozil. Tako je sklenil z znano francosko tovarno CITROEN« kooperacijsko pogodbo in sedaj izdeluje v sodelovanju z njo znane »spačke« in »AMI 6». Zaveda se, da v prihodnje lahko uspeva samo z velikoserijsko proizvodnjo, za kar so odprta vrata samo preko sodelovanja z velikimi tovarnami v tujini. Lakota jugoslovanskega trga po avtomobilih, ki jih sestavlja TOMOS, je tako velika, da sprejema TOMOS sedaj naročila z dobavnim rokom dveh let. Tako mora biti tisti, ki bi se rad kam hitro prepeljal s »spačkom« ali »amijem« res potrpežljiv. Poleg tega postaja popularni «fičo» pri vedno višjem standardu pretesen. _______ — ž;— Vse polno Jugoslovanov v Trstu Za dan republike, ko so imeli v Jugoslaviji poleg nedelje še dva dni prosto, je prišlo v Trst vse polno Jugoslovanov. Nekateri so prišli že v petek, da bi lahko izpolnili predpis, v smislu katerega lahko vnesejo brez carine za 30.000 dinarjev blaga, ako ostanejo pet dni v inozemstvu, največ pa jih je prispelo v ponedeljek, 1. decembra. V zadnjem času prihaja v Trst mnogo preprostih Jugoslovanov globoko iz notranjosti Jugoslavije, celo iz Vojvodine in Srbije, za dan republike pa se je tem pridružilo lepo število Jugoslovanov, zlasti iz Slovenije in Hrvatske; ti so se pripeljali z lastnim vozilom in ostali v Trstu po nekaj dni. Tudi te dni je Trst še vedno poln gostov iz Jugoslavije, ki prihajajo sem kupovat razne vrste blaga, predvsem pa tkanine. Tržaški trgovci se teh klientov seveda veselilo, prav zato pač, ker trošijo denar. Prav tako živahno je bilo tudi v Gorici, kamor privabi vsako leto praznovanje sv. Andreja (29. novembra), ki se zavleče za več dni, zlasti mnogo kmetov z bližnjega jugoslovanskega področja. Letos je promet v Gorici precej oviralo slabo vreme. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tei. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pre voze za tu in inozemstvo. — 1*0. strežba hitra. — Cene ugodne. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KABEL T K S T Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih skov za vse okra-prilike PRODAJNI SERVIS m Ati'o Ljubljana • maribor Na političnem obzorju GLEDIŠČE slovenske SKUPNOSTI O NEKATERIH VPRAŠANJIH Na zacinjeni zuorovanju pristašev Slovenske skupnosti v Prstu so z zadovoljstvom ugotovili, da si je pri zadnjih volitvah Slovenska skupnost priborila enega predstavnika v tržaškem pokrajinskem svetu ter veoino v repentabrski občini. Cilj Slovenske skupnosti je o-hranitev slovenstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini, to je izbojevanje narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic Slovencev v Italiji. Predstavniki Slovenske skupnosti v pokrajinskem in občinskem svetu so pripravljeni sodelovati s tistimi upravnimi, sindikalnimi in drugimi ustanovami ter organizacijami, ki bodo pokazale z dejanji razumevanje za slovenske zahteve. Rimska vlada je na podlagi londonskega sporazuma izročila tržaški družbi «Dom» kulturne domove na Opčinah in pri Sv. Ivanu ter pol milijarde lir za zgraditev osrednjega kulturnega doma kot odškodnino za bivši »Narodni dom» z namenom, da postanejo vsi trije kulturni domovi lastnina narodne manjšine na Tržaškem. Slovenska skupnost izreka toplo željo, da bi se viseča vprašanja glede sestave, uporabe ter uprave kulturnih domov pravično in mirno uredila, vendar prepušča svojim včlanjenim organizacijam, da pri reševanju tega vprašanja zavzamejo stališče v skladu s svojim kulturnim, narodnim in svetovnonazorskim poslanstvom. Vprašanje osrednjega slovenskega denarnega zavoda v Trstu naj bi se tako uredilo, kakor zahtevajo koristi celotne narodne manjšine. Pri izbiri in določanju repertoarja Slovenskega gledališča, naj bi sodelovali predstavniki vseh slovenskih kulturnih u-stanov. ŽIVAHNO POLITIČNO DELOVANJE MED KOROŠKIMI SLOVENCI. V oktobru in novembru je Narodni svet koroških Slovencev organiziral na deželi vrsto krajevnih sestankov, katerih se je udeležilo o-koli 400 zaupnikov, med njimi tudi občinski svetovalci. Decembra bodo s podobnimi sestanki nadaljevali po drugih vaseh. Na teh sestankih so posvetili posebno pozornost tudi dvojezičnemu šolstvu ter ugotovili, da so Slovenci v tem pogledu krizo preboleli. Hvalevredno je, da se je že precejšnje število maturantov slovenske gimnazije. odločilo za učiteljski poklic ter ..se zanj usposobilo na posebnem enoletnem tečaju na koroškem učiteljišču. Slovenskih učiteljev in učiteljic še vedno primanjkuje. Na sestankih so obravnavali tudi razvoj zadružništva ter še posebno naglasili potrebo, da se izšolajo gospodinjske učiteljice in agronomi, to je šolske moči, potrebne za gospodinjske šole pa tudi za vodstvo gospodarskih u-stanov. kronika Drama «Zadeva je končana» na slovenskem radiu V četrtek, 17. dec. ima slovenska tržaška radijska postaja na sporedu radijsko dramo «Zade-va je končana» avtorja Franca Jeze, za katero je prejel prvo nagrado na natečaju za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku, ki ga je razpisala Italijanska radiotelevizija. Glavna nit zgodbe je sledeča: Karla Bergmana, enega voditeljev Nacionalne protinacistične stranke, ki se je med vojno skrival, je nekdo izdal in Nemci so ga ustrelili. Bergmanov prijatelj Erich Lange začne po vojni iskat krivca. Odkrije, da ga je izdal sedanji notranji minister Ren dl, bivši Bergmanov sodelavec. Ta časnikarja ustreli in tako se vsa zadeva konča. Čeprav se dejanje drame odvija v določenem prostoru in času, je njen globlji pomen univerzalen in večen, ker temelji na konfliktu med resnico in lažjo, med svobodo in sužnost-jo, med dobrim in zlom. ITALIJA SEDEM DNI BREZ LISTOV? Osrednje združenje italijanskih časnikarjev je v četrtek napovedalo splošno stavko, ki naj traja sedem dni. Do stavke je prišlo, ker ni združenje založnikov sprejelo pogojev za obnovo dvoletne skupne pogodbe. Z razliko s prejšnjimi novinarskimi stavkami, stavkajo zdaj tudi novinarji nameščeni pri tednikih, ker priznava novejši zakon tudi urednikom tednikov novinarske pravice, ki izvirajo iz poklicnega novinarskega dela. Doslej so bili uredniki tednikov organizirani po- sphpi KULTURA IN ŽIVLJENJE No v Kulturni dom je vstal Iz razvalin sebej. NOVA SPACALOVA RAZSTAVA V sredo zvečer je bila v u-metnostni galeriji Torbandena (v istoimenski ulici št. I, za Avditorijem) otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Lojzeta Spacala. Umetnik je postavil na ogled 25 del iz zadnjih let, katera je razstavil na spomladanski razstavi v Milanu. ((MIKLAVŽ PRIHAJA« Dijaki državne gimnazije za Slovence v Celovcu so na praznik 8. decembra uprizorili v celovškem mestnem gledališču o-pereto ((Miklavž prihaja«. Sodeloval je orkester celovškega mestnega gledališča. Nastop ponovijo v nedeljo, 13. decembra. Smrt kmetijskega strokovnjaka V Ljubljani pred kratkim nenadno umrl Franc Kafol, kmetijski svetnik v pokoju, zadnje čase sodelavec ((Gospodarstva«. Doma je bili iz Cepovana iz znane Kafolove družine, ki je dala že dosti strokovnjakov in tudi drugih zaslužnih mož. Pokojni Kafol je bil posebno velik strokovnjak v sadjarstvu in vinarstvu. Pisal je poljudne brošure za kmetovalce in posebno mnogo pomagal z nasveti pri ustanavljanju družbenih sadovnjakov širom po Sloveniji. Posebno skrb je imel, da bi spet oživeli stare znamenite trte kot «cividin» v okolici Kanala in Brdih. Naravnost klasičen je njegov opis dolenjskega cvička. Med dvema vojnama je polnil glasila Kmetijske družbe s svojimi praktičnimi nasveti. Pri nas so umrli: 74-letoi Štefan Volk, 62-letni Franček Cahari-ja, 69-1 etna Marija Rakar por. Rigutti, 70-letni Edi Sulčič, 54-letna Lidija Furlan por. Bubnič, 50-letna Marija Ban por. Sosič, Marija Marc (iz Bazovice), 66-letni Avgust Verginel-la (Sv. Križ), Justina Grgič (Padriče), Marija Sedmak vd. Riolino (Zgonik), Anica Grilanc (Salež) in 84-letna Katarina Drufovka (po domače Tina Kmetova) iz Pevme. XVIII. PISANA DRUŠČINA DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA KOROŠKEM. Koroška deželna vlada je na predlog deželnega glavarja Wedeniga sklenila razpisati volitve v deželni zbor, ki bodo 14. marca. Isti dan bodo deželne volitve tudi na Štajerskem. ŽIVLJENJSKA SILA JUŽNIH TIROLCEV «Italijani ostajajo v mestih, dalje ne gredo. V planinah živi južni Tirolec na domačijah, ki se včasih združijo v majhne vasi; te stoje pogosto ob gorskih stenah na travnikih, ki strmo padajo v dolino in jih je težko obdelovati. Nemške družine imajo tod po 10,12 in tudi 15 otrok. V gorah so južni Tirolci v večini in tako tudi na deželi sploh. Drugega, tretjega sina ali hčer, ki odhajajo v Zahodno Nemčijo, Avstrijo ali celo v Zgornjo Italijo, lahko nadomestijo, da tako ne trpi ravnovesje. V zadnjih letih znaša ta zguba, ki jo lahko nadomestijo s prirastkom, okoli 8000 ljudi. Tako kljubuje-jejo južni Tirolci tudi pritisku iz Kalabrije, Sicilije in brezposelnih iz Neaplja, pa tudi raznim avanturistom, ki iščejo srečo v teh krajih. Ta boj med italijanskim in nemškim, prebivalstvom ni tako hrupen kakor boj z «r dinamit ar di», ki razstreljujejo opornike, a je vendar resničen boj.» (Eberhat Schulz v prilogi «Frankfurter AMgemeine Zei- tung»), ZA REŠEVANJE MANJŠINSKIH VPRAŠANJ. V sredo, 9. t.m., se je začelo na italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu zasedanje mešane itali-jansko-jugoslovanske komisije, ki je pooblaščena, da v smislu londonske spomenice sledi razvoju manjšin na Tržaškem in Koprskem ter osrednjima vladama daje napotke ustrezno z željami prizadetih manjšin (zadnjič se je komisija sestala v Beogradu). Jugoslovansko delegacijo vodi poslanik M. Voš-njak, italijansko pa opolnomo-čeni minister Pasoucci - Righi. Po neuradnih vesteh bodo italijanski delegati postavili v o-s iredje vprašanje šolstva, a jugoslovanski vprašanje dvojezičnosti. ZA NEPOSREDNO TELEFONSKO POVEZAVO MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Liberalni parlamentarec Massobrio je predlagal italijanski vladi, naj bi čimprej vzpostavila neposredno telefonsko povezavo j torej običajne pogovore pri ne-med pokrajinami Severne Ita-1 koliko slabših gostinskih uslu-lije in Jugoslavijo. gah, od tistih, ki jih nudijo dru- V soboto zvečer so tržaški Slovenci ob navzočnosti predstavnikov našega kulturnega življenja pa tudi vlade in dežele odprli nov Kulturni dom, ki naj bi nadomestil ((Narodni dom«, ki so ga požgali fašisti leta 1920. Po vojni so Slovenci v Italiji, v Jugoslaviji in drugod po svetu, zlasti v Ameriki, pričeli nabirati prispevke za graditev novega doma in so v ta namen tudi kupili zemljišče, končno uresničenje tega načrta jim je omogočil londonski sporazum, s katerim se je Italija v posebnem pismu obvezala, da bo za graditev Kulturnega doma prispevala pol milijarde lir v nadomestilo za požgani dom. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali tudi ugledni predstavniki italijanskega kulturnega življenja, medtem ko je rimsko vlado predstavljal generalni vladni komisar dr. Libero Mazza. Na svečanost so prišli tudi razni drugi predstavniki, kakor predsednik deželnega sveta dr. Doro de R.inaldini (predsednik deželnega odbora je pismeno čestital), jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhu-ba, sen. Vidali, poslanka M. Bemetič itd. V imenu začasnega odbora za upravo slovenskih kulturnih domov je goste pozdravil dr. Frane Tončič, in sicer «kot glasnik v tem svečanem hipu vseh Slovencev v Trstu in širom po deželi, ki smatrajo ta Kulturni dom, namenjen celotni slovenski manjšini, zr svojega«. Govornik je naglasil, da vidi v velikem številu uglednih predstavnikov državne in deželne vlade, vojaških in krajevnih upravnih oblasti svečano potrditev volje oblastev da bodo v ozračju pomiritve, ki se postopoma ustvarja, vtisnila reševanju slovenskih kulturnih vprašanj novo smer, skladno z demokratičnimi načeli, na katerih sloni italijanska republika, rojena iz odporniškega gibanja in v soglasju z določbami ustave glede slovenske manjšine, ki je za vse nas državljane republike «suprema lex». ((Današnji dan je za tržaške Slovence velik dan.« Po silnem trpljenju, ko so bili Slovenci oropani vseh številnih kulturnih domov in s tem pretrpeli neprecenljivo moralno in materialno škodo, zopet vstaja iz ruševin Kulturni dom, po katerem so naši ljudje hrepeneli kakor po vsakdanjem, kruhu Slovenci sp sicer maloštevilni, a ne poznajo nepismenosti .ter hrepenijo po kulturnem napredku. Ce so uspešno preživeli strahotna razdobja svoje zgodovine, dolgujejo za to zahvalo svoji navezanosti na lastno zemljo in na lastni jezik, predvsem pa tudi visoki kulturni ravni, ki je enaka ravni drugih narodov, katerim sta bila zemljepisni položaj in zgodovina boli naklonjena. Govornik se je spomnil vseh tistih, ki so s svojo požrtvovalnostjo, mnogi pa tudi z daritvijo lastnega življenja, omogočili to slavnost. Zahvalil se je rimski vladi, da je v smislu londonske spomenice prispevala za graditev Kulturnega doma, pa tudi vsem tistim, ki so pripomogli h graditvi, tako tudi ameriškim Slovencem. V Kulturnem domu ne sme -biti mesta za podžiganje strankarskih in. narodnih sporov, temveč mora biti dom torišče za plemenito kulturno tekmovanje; iz njega bodo Slovenci posredovali italijanskim someščanom svoje kulturne stvaritve, pa tudi spoznavali dosežke italijanske kulture. Dr. Tončič je naglasil, da je Kulturni dom v smislu dogo vora med italijansko in jugoslovansko vlado namenjen celotni manjšini na Tržaškem. V ta namen je prišlo do pogajanj med slovenskimi osrednji- mi kulturnimi organizacijami v Trstu zaradi ustanovitve skupnega odbora za upravo slovenskih kulturnih domov. Zadevna pogajanja še trajajo, ker še ni bilo mogoče doseči sporazuma s ((Slovensko prosveto« (katoliško prosvetno organizacijo). Dr. Tončič je naglasil, da o razpoložljivosti Kulturnega doma za celotno slovensko manjšino na Tržaškem ne more in ne sme biti nobenega dvoma. Nato je prečita! pismo dr. St. Oblaka, predsednika družbe «Dom», kateremu je rimska vlada v smislu londonskega sporazuma izročila sredstva za graditev doma in ki je tudi dom dogradila. Pismo naglasa, da bo Kulturni dom, kakor tudi Narodni dom pri Sv. Ivanu in Prosvetni dom na Opčinah, na voljo celotne slovenske manjšine na Tržaškem za' njeno kulturno delovanje. Družba (-Dom« je pripravljena, če treba, prevzeti v tem pogledu tudi pravno veljavne obveznosti. Dr. Tončič se je vnovič zahvalil vsem, ki so količkaj prispevali za graditev doma ter nato odprl «ta naš lepi Kulturni dom«, ki mu iz srca vošči najlepše uspehe pri izpolnjevanju njegovih plemenitih nalog. GOVOR GENERALNEGA VLADNEGA KOMISARJA Za dr. Tončičem je povzel besedo generalni vladni komisar dr. Libero Mazza. V uvodu je naglasil, da otvoritev tega sodobnega Kulturnega doma za slovensko narodnostno skupino izpričuje duh svobode enakosti in demokracije, ki navdihuje delovanje vlade; saj je bil ta dom — odličen kot projekt in popoln po opremi — zgrajen z znatnim nakazilom vlade v smislu ^mednarodne obveznosti in v spoštovanju ustavne listine, ki zagotavlja svobodo in kulturni razvoj slovenske manjšine v Trstu. Dr. Mazza je naglasil, da naj bo dom na voljo vsem prosvetnim organizacijam. To središče naj ima za cilj poglobitev slovenske kulture, hkrati pa naj širi tudi poznavanje italijanske kulture med Slbvenci. Vlada bo še nadalje jamčila za svoboden izraz misli in Kulture italijanskih državljanov ne glede na njihov jezik, zavračajoč vsakršno diskriminacijo. Vsi državljani so enaki pred zakonom glede uživanja pravic, pa tudi glede izpolnjevanja dolžnosti. Kakor zavrača vlada iz eti ničnih in.lpra»nifi razlogov diskriminacijo, ožiikmia zapostavljanje na škodo enega dela prebivalstva, tako država zahteva zvestobo s strani vseh državljanov brez izjeme. Ne bi mogli trpeti nikakšnega nezakonitega početja, ki bi imelo za oosledi-co, da bi pripadnikom večine o-mejilo ali onemogočilo izvajanje njihovih neodpovedljivih pravic. Vladni komisar je izrazil upanje, da se bodo odnosi med obema narodnostnima skupinama v Trstu lepo razvijali, in sicer na vzajemnem Spoštovanju in strpnosti. ((Začnimo torej s tem, da premagamo predsodke nezaupanja, zamere, komplekse «vitimiz-ma»; da modro in realistično prilagajamo težnje in zahteve možnostim...« Velika večina slovenskega prebivalstva hoče živeti in delati v miru, ker ve, da se ji ni treba ničesar bati pri u-živanju njenih temeljnih pravic: svobode misli, izražanja, govora, združevanja, pouka in tiska. Nato je govornik naglasil, da Italija kot demokratična država zavrača nasilje in jamči vsem u-stavne svoboščine. Nihče ne sme kršiti osnovnih pravic posameznikov ali skupin. Raznarodovalna politika bi bila v nasprotju s pravnim redom v Italiji in nezdružljiva z etnično-politično u- kovnih manjšin ni nekaj novega, kar bi utegnilo vznemirjati. Ne smemo imeti za prekinjeno tradicijo mirnega sožitja med različnimi skupinami zaradi vala rasistične blaznosti, ki je v nedavni preteklosti prinesel toliko gorja. »Italija je bila v času svoje težke večtisočletne zgodovine topilnica najrazličnejših ljudstev. Ta so ali prostovoljno sprejela, nacionalne vrednote italijanskega prebivalstva, ali pa so ohranila svoj izvirni značaj. Že stoletja živijo med nami v pogojih popolne enakosti, katalonska, grška in albanska skupnost, ki so ohranile svoje navade in svoj jezik. Med dvema etničnima skupinama ni druge izbire. Morda izmenjava ali preselitev prebivalstva po sistemu, ki so ga izvajale v velikem obsegu tudi v tem povojnem času razne vzhodnoevropske države? «Mi smo proti takšnim posegom«, je dejal dr. Mazza. Prekršili bi človečanska načela, ako bi prisilili cela ljudstva, da zapustijo svoje domove, domačo zemljo in svoje ljubljene kraje. Ob zaključku je vladni komisar naglasil, naj se državljani slovenskega jezika zavedajo, «da glede na krščansko civilizacijo in demokratična načela nimamo nikakih predsodkov do nikogar, da ne delamo in izvajamo in ne trpimo diskriminacij in spoštujemo vse tiste, ki spričujejo lojalnost, delavnost, korektno in zvišena moralna načela. To so naša čustva, to je obveza svobode za slovensko manjšino, za katero jamči italijanska država«. Otvoritveni koncert v Kulturnem domu Za otvoritveno svečanost novega slovenskega Kulturnega doma so prireditelji določili krajši koncert izključno tržaških slovenskih skladateljev. Na sporedu je bila uvertura «Vidojka» Vasilija Mirka, Zdravljica in kantata «Punt» Ubalda Vrabca ter nalašč za to priložnost zložena kantata «Eno besedo« Pavleta Merkuja. Naslednji dan, 6. decembra sta bila popoldne in zvečer še dva koncerta, na katerih so poleg že omenjenih skladb izvajali še Mozartov koncert za flavto in orkester ter zaključno Kolo iz Gotovčevega «Era». Stalni orkester Glasbene Matice je bil za to priložnost pomnožen v velik simfonični, orkester. Sodeloval je moški 'zbor. s Proseka-Kontovela ter pomnožen mešani zbor, kateremu je dal osnovo mešani zbor Gallus. Dirigentu Oskarju Kjudru moramo priznati, da je znal iz i precej heterogenih elementov z maloštevilnimi vajami ustvariti prav zadovoljivo homogenost, ki je zvesto in inteligentno sledila dirigentovim intenci-jam. Uvodno Mirkovo uverturo je zaigral kot rutiniran stalen orkester; še posebne pohvale je vreden orkester za izvedbo Merkujev e kantate. S sodobnimi prijemi zasnovana skladba stavi j a pred orkester nove, neobičajne naloge. Orkester jih je častno rešil. Pri tej skladbi se je tudi zbor Prose-ka-Kontovela prvič spoprijel s sodobnim obravnavanjem zborovskega parta. Zbor je pokazal, da se pod vodstvom svojega dirigenta Ignacija Ote, zna uspešno vključiti tudi v tovrstno glasbo. Pri tej kantati je kot recitator sodeloval tudi član SG Stane Raztresen, ki je z njemu lastno doživetostjo podal tekst Srečka. Kosovela. Pri Mozartovem koncertu je kot solist-flavtist gostoval Fed-ja Rupel. Zahteven solistični part, poln vratolomnih pasaž in virtuoznih zahtev, je našel v Ruplu vrednega in suverenega interpreta. Veseli smo, da smo na tem otvoritvenem koncertu slišali tega odličnega koncertanta, ki ima brezdvomno zagotovljeno briljantno kariero! V komorni obseg reduciran orkester ga je odlično dopolnjeval. Vrabcev «Punt» je pel pomnoženi mešani zbor. Skoro. izključno polifonsko pisani zborovski part je predstavljal, posebno za manj rutinirane pevce, trd oreh. Neobičajne tež-koče je častno premostil. Solistični part je pel tržaški rojak in član ljubljanske Opere basist Danilo Merlak. Tržaška publika je imela že večkrat priliko slišati sonoren in kras no barvan glas tega odličnega basista, še enkrat je potrdil sloves, ki ga uživa. Zdravica, ki jo je pel Pro-sek-Kontovel, je bila prvotno napisana le za zbor a cappella, kateri je bil šele kasneje dodan orkestralni part. Zaradi lepe izvedbe in splošno poznanega Prešernovega teksta, je imela pri občinstvu velik u-speh. Prav tako danes že popularno zaključno Kolo iz «E-ra», ki ga je izvajal mešani zbor. Obe skladbi so morali izvajalci na tretjem koncertu ponoviti. Precej obširen in mestoma zelo zahteven program je orkester izvedel z vprav čudežno sigurnostjo in preciznostjo. Gotovo zavisi uspeh vsakega koncerta od tehnične sposobnosti in prizadevnosti slehernega člana orkestra, vendar moramo priznati* da gre levji delež zaslug za tako uspel koncert dirigentu Oskarju Kjudru, ki ni štedil svojih sil, da dvigne raven izvedbe čim više. Kako so graditi Kulturni dom Preteklo soboto je bila svečana otvoritev Kulturnega doma v Trstu. O sami svečanosti poročamo posebej. Istega dne dopoldne je začasni odbor za pomenil odločilni udarec slovenski kulturi in prosveti v Trstu. Po vojni so se tukajšnje slovenske organizacije pričele slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Izvoljenemu izvršnemu odboru je predsedoval dr. Jože Dekleva. Odbor je pozval vse Slovence naj bi zbrali čim-več denarnih sredstev. Delniška družba DOM je kupila v Ulici Petronio zemljišče 1.900 kv. metrov, kjer naj bi sezidali poslopje. Družba DOM je ob stalni podpori Odbora za zgraditev Kulturnega doma naročila sestavo idejnih načrtov arhitektu prof. Edu Mihevcu iz Ljubljane (po rodu Tržačan). Sredstva za zgraditev sta zbirala tudi zadevna odbora v Ljubljani (predsednik Ivan Regent) in Clevelandu v ZDA (predsednik Mihael Lah) Ob podpisu londonske spomenice leta 1954 se je tudi italijanska vlada obvezala, da bo prispevala 500 milijonov lir za graditev našega kulturnega doma. Gradbena dela so se začela maja 1951. Gradnja je torej trajala polnih 13 let; Zavlačevala se je, ker je vlada z zamudo izplačevala obroke svojega prispevka, kakor tudi zaradi biro-kratične in v določenih1 krogih namerne počasnosti pri reševanju vprašanj povezanih z ne-številnimi dovoljenji za gradnjo. Pri izgradnji poslopja so sodelovali: kot projektant inž. arh. prof. Edo Mihevc, njegova asistenta inž. arh. Olga Rušanov in inž. arh. Boris Rozman; dalje inž. Alberto Cambi iz Trsta, ki je izračunal statiko; milanski inž. Ernesto Spillmann, ki je napravil načrt za ogrevanje, vetrenje in klimatske naprave; turinski konzulent za a-kustiko prof. Gino Sacerlote; gradbena dela je izvršilo podjetje K. Ban in dr. iz Trsta in poleg številnih tržaških in okoliških podjetij in obrtnih delavnic tudi nekatera podjetja iz notranjosti Italije, tako IECET Impianti elettrici costruzioni e-lettromeccaniche Tomasi iz Milana, SADI S .p. A. (mavčni =* ropi in Stene) iz Vicenze, Akrcn-Ascensori (dvigala) iz Novate Milanese, Venini — Fondamen-ta Vetra! (steklo) iz Murana Pri Benetkah ter številna podjetja iz Slovenije. Notranjost Kulturnega doma je okusno in res sodobno opremljena, še zlasti so časnikarji ob( čudovali gledališko dvorano. Parter in balkon (galerija) sta grajena v obliki amfiteatra. V parterju je 318 sedežev in na balkonu 233; vseh sedežev v dvorani je torej 550. Mimogrede naj omenimo, da sta se med pripravljanjem načrtov glede velikosti dvorane pojavili dve i::::::::::::::::::::::::::: struji: gledališčniki so se zavzemali za manjšo dvorano, glasbeniki pa so zagovarjali graditev srednje velike dvorane, prodrli so prvi. Pri gradnji dvorane so uporabili najrazličnejše gradivo, od okrasnih mavčnih plošč do eksotičnega lesa, od finih lesenih oblog in opažev do slovitega muranskega stekla (iz tega je stropni lestenec, ki je bil izdelan z denarnim prispevkom a-meriških Slovencev), od moket-nih talnih do pirotskih preprog na balkonski ograji. Skratka, arhitekti so dosegli, da ves ta material najrazličnejšega izvora izredno intimno vpliva na občinstvo in daje viden vtis topline. Oder je grajen po najsodobnejših načelih in ustreza vsem zahtevam moderne gledališke tehnike. Na sredi odrskega prostora (450 kv. m) je vrtljiva ploščad, ki bo dovoljevala, da se med gledališkimi predstavami v najkrajšem času lahko zamenja scensko prizorišče. Odrska odprtina je široka 14 in visoka 9 metrov. V Kulturnem domu je nastanjena tudi Narodna in študijska knjižnica, nadalje okrepčevalnica in salon za igralce, u-pravni prostori, dvoranica za komorne in družabne prireditve ter predavanja, dvoranica za razstave, na strehi pa je prostrana terasa, ki bo služila tudi kot zbirališče. Posamezni prostori v notranjosti poslopja so okrašeni z deli naših domačih slikarjev ( z intarzijami A. Černigoja, s slikami panelkami A. Lukežiča. z akvareli R. Hlavatyja in z u-metniško sliko J. Cesarja, do-čim so izdelali gobelin, ki visi v niši pri baru po osnutku L. Spacala, a del stopniščnega okna v pritličju ie okrašen s kompozicijo iz večbarvnega stekla, ki jo je izdelal K. Palčič). SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu V SOBOTO, 12. decembra ob 20.30 krstna in svečana otvoritvena predstava Bratko Kreft: «Po brezkončni poti» Prizori iz pesnikovega življenja Ponovitve: v nedeljo, 13. decembra ob 17. uri in od ponedeljka, 14. t.m. do sobote, 19. t.m. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Ita iiif V/p ete i« planine! I seduje dr. F. Tončič, povabil slovenske in italijanske časnikarje na ogled novega poslopja. Ob pogledu na lepo zunanjost zgradbe — še zlasti je sugestivna zvečer, ko je razsvetljena — nas prevzame veselje in zadoščenje, da se je tržaškim in sploh vsem Slovencem v zamejstvu vendarle izpolnila želja priti spet do lastnega kulturnega hrama. V začetku tega stoletja smo namreč imeli svoj osrednji kulturni dom, i-menovan Narodni dom, razen tega pa še vrsto manjših domov, v katerih je lepo uspevalo in napredovalo naše pro-smerjenostjo italijanske države, j svetno in kulturno udejstvova-Treba je znati dvigniti pogled iz- nje. Toda fašistična strahovla-nad domačega zvonika in lastne- da je vse uničila ali pobrala, ga ozkega obzorja. Obstoj jezi-1 in požig Narodnega doma je upravljanje doma, ki mu pred- marljivo prizadevati, da bi Slo-*'"'1 ™ ^ l"’ venoi spet prišli do lastnega kulturnega doma. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je na četrtem občnem zboru septembra 1950 dala pobudo za graditev slovenskega Kulturnega doma s sredstvi, ki bi jih zbrali Slovenci v Italiji, kakor tudi rojaki v matični domovini in izseljenci v drugih deželah, posebno v Ameriki. Ustanovljen je bil pripravljalni odbor za zidavo Kulturnega doma, ki je na seji januarja 1951 določil osnovne smernice za graditev doma. Na sestanku med predstavniki Slo ven sko-hrvatske prosvetne zveze. Slovenskega narodnega gledališča, Dramskega društva ter Narodne in študijske knjižnice so februarja istega leta izvolili Odbor za zgraditev GOSTINSKI ŠOLSKI CENTAR HOTEL «KRIM» BUD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! - lota Gorica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina A. R. KRIŽEM KRAŽEM PO ITALIJI Med zadnjo vojno ni prišlo namesto Nemcev in slovenskih nemškutarskih elementov, ki so odšli v rajhovske dežele dosti drugih ljudi iz notranjosti Ita- d v Italiji. Vse te vasi so v lije. Šele Po vojn °-e pojavili 0bmejnem pasu in poznajo vsi ti tudi po pmh letih p vojne zme- jjU(ije prav dobro, kakšne so CPV ?tlwahwimef S n' razmere in lokali v Kranjski go-cev istrski begunci, nato kolo- , ,, nisti kolonizatorske ustanove Ente delle Tre Venezie, a Trbiž sam je povečal v glavnem svoje mestno prebivalstvo po lastni izbiri posameznikov. Sem so začeli vreti tisti elementi, ki imajo zmerom dober nos za kraje, kjer začnejo cveteti posli in lahki zaslužki. Po gostilnah sem naletel tudi na tiste Slovence in nekatere Nemce, ki so izpili do dna čašo razočaranja v premaganem nemškem norem rajhu in je pri njih domotožje po deželi pod Višarjami premagalo njihov ponos. S take vrste pisano narodno druščino ima človek opravka v Kanalski dolini, ako hoče govoriti z ljudmi in jim potipati žilo, kako jim utripa življenje. Vino, ki ga tu prodajajo, je verjetno zelo dobro za Avstrijce in tudi poceni zanje, je pa malce slabše in dražje kot drugod v Italiji in tudi ekspresne kave, ki tudi že spadajo semkaj v kraje na italijanski državni meji, v njihove gostilne in bare, so bolj vodene in manj aromatične kot bližnjem Vidmu. Pletli smo ri ali v koroškem Beljaku. Skratka, vsak dan lahko primerjajo, kako teče življenje v teh državah: Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. Zato ni bilo nič čudnega, da sem jih spraševal, kakšne so njihove gospodarske razmere in kaj jih skrbi. Mislili so, da sem eden izmed tolikih ljudi iz tega trideželnega kota «Dreilaender-ecke», da so mi nekateri ponujali kot Avstrijcu dobre likerske marke in ženske čevlje; če pa so čutili v meni Jugoslovana, pa so imeli na razpolago električni material in terilen srajce, a Rezijani in Furlani so bili pripravljeni stopiti z menoj v trgovanje za drva in žagan les. Prevladujoča nota je bila pri vseh ljudeh trgovina, menjava denarja, toda ne dinarjev, ki jih le v naj večjem poletju spreje majo in zamenjujejo v neka terih trbiških trgovinah. Pri Ita lijanih sem še tu pa tam opa zil italijanske liste v lokalih pri posameznikih, pri Nemcih in Slovencih pod nemškim vplivom pa tu in tam nemške liste iz Južnega Tirola, pri Slovencih le redko slovenski list s Tržaške- od Trbiža proti Savski dolini v Beli peči s prečudovitim italijanskim imenom «Fusine di Valromana«, neprimerno lepšim od nekdanjega ljubkega o-penskega «Poggioreale del Car. so«, je dolgoletni resnični gospodar ravnatelj tovarne verig, OB VIŠARSKI ŽIČNICI (Pisenti je zdaj star, toda še onstran mangartskih gora o- Pri tcim noetro™ mpšn I zmerom zelo bister gospod, ki \ staJa v rabeljskih rudnikih, pri Pn vsem tako pestrem mesa- ug£mja že malce čudastya s j vseh lastniško - najemniških Med Slovenci v videmski pokrajini nju narodnosti in še povrhu iste narodnosti iz raznih plasti, kakor jih je konjunktura ali pa kak mednarodni dogodek semkaj vrgel, pa ni opaziti nobene narodne nestrpnosti, da bi bili eni nasproti drugim. Celo neo-fašlsti, ki so se pojavili v precejšnjem odstotku pri vseh -o-vojmih volitvah v Kanalski dolini, niso nasproti neitalijan-skim narodnostim ničesar zagrešili, kar bi drugim zagrenilo življenje v Italiji. Okoli višarske žičnice, ki je v rokah odvetnika Pisentija, kateri ie oktobra leta 1923 kot fašistični prefekt v Vidmu ukazal, da morajo slovenski listi izhajati strogo dvojezično, se vrtijo ljudje v Pisentijevi službi. Ti se seveda ravnajo v mišljenju po gospodarju. Ko sem pri blagajni žičnice prosil v slovenščini listek za Višarje, sem ga dobil, seveda ni pri tem nihče izustil slovenske besede. Če le more, osebje višarske žičnice ne spregovori v slovenščini s slovenskimi romarji, ki tvorijo velik del potnikov na žičnici. Seveda ko gre za veliko romarsko slovensko skupino iz sosednje Slovenske Koroške ali iz Soške doline, le popustijo ga in Goriškega, ne pa listov iz j pred navalom slovenskih po-Jugoslavije. (vpraševanj. Nekdanji prefekt svojim Benitom. Ko je bila pred dvema letoma odprta žičnica, je vpričo vse demokr-ščanske ministrske gospode in prefektumih visokih funkcionarjev, ki so se v zadregi nekoliko umaknili, spustil spet svojo hvalnico Benitu, ki da ima svoje zasluge za višarsko žičnico. Mussolini da je namreč bil tisti, ki je prvi podpisal obveznico za zgraditev žičnice že pred vojno na Sveto goro pri Gorici, a to podjetje da je bilo, tako je Pisenti trdil, nominalni predhodnik sedanje skupine delničarjev za višarska ((električna polena«, pri kateri ima večinski portfelj delnic prav Pisenti. MANAGERJI KANALSKE DOLINE V Kanalski dolini morajo i-meti skupino močnih zelo vplivnih in tudi kolikor toliko petičnih managerskih industrij-sko-finančnih kapitanov, ki obračajo po določenih interesih gospodarske tokove in dohodke te deželice. Ljudje namreč o tem govorijo, niti ne z nekim kritičnim ogorčenjem, ampak nekako z občudujočim priznanjem za spretnost teh glavnih operaterjev. V dolini, ki pelje, najemniških spremembah, pravi gospodar inž. Nogara. Zelo velik vpliv ima tudi vsakokratni ravnatelj državnih gozdov v Trbižu, ki upravlja tudi gozdove nekdanjega cerkvenega sklada. Več kot tretjino plodne in neplodne zemlje je dobila v upravljanje kolonizacijska ustanova «Ente per le Tre Venezie, ki je po pisanju v listih in po o-sebnem priznanju domačinov vseh treh narodnosti dosegla rekord v nesmotrnem gospodarjenju, a so njeni ravnatelji in upravni svet še zmerom med najvplivnejšimi gospodarskimi činitelji Kanalske doline. Trbiž sam je s svojim velikim trgom za kupce z avstrijskega severa, dovolj velik, da je precej domačih trgovcev obogatelo in da vsa ta trbaška «čaršija» vpliva bolj dobro kot slabo na celotno politično razpoloženje v Kanalski dolini. Naj omenimo, da so med trbiškimi trgovci še dva, trije Slovenci, ki jih ne gre prezreti v tej družbi, ki finančno nekaj tehta. Seveda pa jih prekaša Erlih iz žabnice, ki spada v srednjo plast ne samo bogatih, ampak tudi vplivnih ljudi Kanalske doline. (Dalje prihodnjič) Obiščite CASINO VIL LA RUSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE □ BACCARA ».rlSLON LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija _ - narodne specialitete - . ---- ----------- Nočni bar r mednarodnim ar tističnim programom, ijt-cma kavarna z glasbo, klubski prostori m slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike _ R 1 M Slovenski HOTEL «BLED ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — TeL 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — ___________________Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG O B E R D A N 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg s pšenico je živahen, isto lahko rečemo za koruzo, medtem ko so kupčije z rižem slabe. Povpraševanje po odrasli goveji živini je zelo slabo, tako da so kupčije s to živino skoraj popolnoma v zastoju. To pa ne velja za neodstav-Ijena teleta, katerih prodaja je vedno zelo živahna; slabo gredo od rok tudi prašiči. V pričakovanju bližajočih se praznikov so cene perutnini in jajcem že sedaj poskočile. Trg z Haslom je še vedno zelo čvrst in tudi cene se nikakor nočejo znižati. Na zelenjavnem trgu so cene v prejšnjem tednu nekoliko nihale zaradi slabega vremena, medtem ko so cene sadja ostane neizpremenjene. Trg z oljem je zmeren, toda v zadnjih dneh se čuti nekoliko več zanimanja za to blago. Kupčije z vinom so zelo slabe in to velja za lansko kot za letošnje vino. ZELENJAVA IN SADJE kg, ko- MILAN. Cene veljajo za vštevši embalažo. Navaden stanj 60—180, maroni 130—200, kaki 50—120, jabolka 39—70, vrste delicious 60—180, renette 30 do 60, hruške 80—140, vrste Kaiser 50—100, rumene pomaranče 80—100„ mandarine 120 do 150, limone 70—100, grozdje 140—200; suh česen 100—160, pesa 35—60, korenje 50—80, cvetača 50—100, zelje 25—40, repa 80—100, olupljene čebulice 150 do 180, dišeča zelišča 160—350, karčofi 65—90 (lir za kos), cikorija 30—60, solata 50—100, endivija 90—140, rdeč radič 120 do 200, zelen radič 100—160, u-vožen krompir Bintje 48—55, paradižniki 50—250, zelena 50 do 100, špinača 100—180, bučice 50—80 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA PIACENZA. Živina za rejo: neodstavljena teleta 880—920, junice 6-12 mesecev stare 410 do 450, voli za vprego 440 do 480 lir za kg; klavna živina: krave mlekarice 300—250.000 lir glava, neodstavljena teleta 730 do 770 lir za kg, junci in junice 400—450, krave 330—370, debeli voli 470—500, biki 400 do 450, neodstavljena žrebeta 480 do 520, konji 280—320; prašiči: debeli prašiči nad 150 kg težki 355—365, od 120-150 kg težki 360—370, 100-120 kg 350—360, suhi prašiči 80-100 kg težki 305 do 325, 60-80 kg 310—320, 40-60 kg 305—335, 20-40 kg 355—395, neodstavljeni prašiči 430—440 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 300, zaklani piščanci 420—475, uvoženi zmrznjeni piščanci 450 do 500, zaklane kokoši 550—650, žive domače kokoši 650—700, zaklane domače kokoši 1100 do 1200, uvožene žive kokoši 400 do 460, zaklane uvožene kokoši 450—550, živi kapuni 1000—1100, zaklani 1100—1300, zaklane pegatke 1000—1300, uvožene pegatke 750—800, zaklani golobi 1300—1600, zave pure 880—950, zaklane 1100—1300, živi purani 650—800, zaklani 750—950, žive domače gosi 550—600, zaklane 700—800, zaklane domače race 600—750, zaklani domači zajci 700—790 lir za kg. Divjačina: domači fazani 1300, uvoženi 1000, uvoženi divji zajci 400 do 500, jerebice 650, gamsi 700, srnjaki 880—920, divji prašiči 650 do 800, jeleni 650, prepelice 1200 do 1400 lir za kg. Sveža domača jajca 55—60, uvožena jajca 27 do 29 lir za jajce. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—730, mant-vansko rdeče 9-10 stop. 610—660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 690—760, Soave belo 9-11 stop. 660—740, Raboso 10 stop. 625 do 645, Merlot 10-12 stop. 605—705, Regiana 9-10 stop. 640—660, mo. densko vino 11 stop. 640—700, belo vino iz Romagne 10 stop. 570—580, rdeče 10 stop. 570 do 580, toskanski Chianti 12-13 stopinj (proizv. 1962), 420—470 lir za steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 610—660, A- MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . Koruza (stot. dol. za 56 funtov . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) .... Cin (stot. dol. za funt)....... Svinec (stot. dol. za funt) .... Cink (stot. cjpl za funt) .... Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt) .... Antimon (stot. dol. za funt) . . . Lito železo (stot. dol. za funt) . . Živo srebro (dol. za steklenico) . Bombaž (stot. dol. za funt) . . . Volna (stot. dol. za funt) . . . Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) .... Sladkor (stot. dol. za funt) . . . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . Cin (funt šter za d. tono) . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter. za d tono) . . Kavčuk (penijev za funt) .... SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 24.11.64 1.12.64. 8.12.64 1513A 148 3/a 148 Ve 122 Ve 121 Ve 122 Ve 64,50 64,50 65,— 192,- 181,50 170,75 15,- 15,— 15,— 15,75 15,75 15,75 24,50 24,50 24,50 79,— 79,— 79,— 44,- 44,— 44,— 63,50 63,50 63,50 500,— 500,— 500,— 31,65 31,60 31,85 172,1 171,— 46 Va 171,3 46 Vz 64‘A 20,95 21,52 21,01 3,10 2,90 2,81 507 Vz 510,— 520,— 1477 Vz 1415,- 1315,— 129,— 135,— 131 Vz 137 3A 141,- 147,— 20l!/i« 20Ve 20 Ve 3680,- 3720,- 3752,— V preteklem tednu so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili napredovanje a-luminija in volne, nazadovanje bakra, cina, svinca, cinka, kavčuka, kakava, kave, sladkorja, pšenice in koruze, dočim se tečaj antimona, litega železa, živega srebra, bombaža in jute ni bistveno spremenil. Pri gibanju tečajev raznih surovin smo vzeli določeno povprečje, kajti tečaji so več ali manj nihali na vseh trgih, ponekod navzgor, a drugod navzdol, kakor je razvidno iz zgornje razpredelnice. KOVINE Cena bakra je na londonski borzi rahlo nazadovala. Na ameriškem trgovinskem ministrstvu računajo, da se bo tečaj te kovine v prihodnjem letu ustalil, a konec prvega polletja 1965 bo doseženo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Konec prihodnjega leta naj bi se ameriške zaloge bakra povečale za 42.000 ton. Londonske VALUTE V MILANU 1.12.64 7.12.64 Amer. dolar 623,50 623,50 Kanad. dolar 576,— 576,— Nem. marka 156,90 156,80 Francoski fr. 127,25 127,25 Švicarski fr. 144,60 144,60 Avstrijski šil. 24,16 24,15 Avstral. funt 1376,75 1378,— Egipt, funt 795,50 775,— Funt št. pap. 1738,— 1733,— Funt št. zlat 6200,— 6200,— Napoleon 5800,— 5800,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (10) — Trst drobni 61-63 debeli 61-63 BANKOVCI V CURIHU S. decembra 1964 ZDA (1 dolar) 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,90 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6875 Avstrija (100 šil.) 16,55 CSSR (100 kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija GOO b. fr.) 8,60 švedska GOO kr.) 82,75 Nizozemska (100 gold.)' 119,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,10 Egipt (1 eg. funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,4750 zaloge rdeče kovine pa se nepretrgoma krčijo in znašajo sedaj le še 7000 ton to pomeni, da so se v zadnjem času zmanjšale kar za 525 ton. Tečaj. cinka je na vseh kovinskih borzah občutno zdrknil. Od januarja do konca oktobra letos se je poraba cina v Veliki Britaniji skrčila za 15 odsto, znašala je namreč 15.696 ton. KAVČUK Cena kavčuka se je na vseh trgih s surovinami nekoliko spremenila. Tako je na newyor. škem trgu narasla, v Singapuru je rahlo nazadovala, a v Londonu se ni bistveno premaknila. Svetovna proizvodnja narav-nega gumija se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povzpela na 1,625.000 ton, kar predstavlja 98.000 ton več kot je znašala v istem razdobju lani. V istem času so prodali 76 tisoč ton presežkov ali 7.000 ton več kakor lansko leto. Svetovna poraba kavčuka je dosegla 1.677.000 t.; se pravi, da se je povečala za 57.000 ton v nri-meri z razdobjem januar-september 1963. Konec septembra so znašale svetovne zaloge 74 tisoč ton ali 22.500 ton več kakor v zadnjih dneh avgusta. VLAKNA Tečaj bombaža se na newyor-škem trgu ni bistveno spremenil, ostal je vsekakor trden. Razpoložljivost tega vlakna je po vsem svetu obilna. Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž računa, da je znašala 1. avgusta letos razpoložljivost bombaža prejšnjega pridelka o-koli 25,8 milijona bal, a glede prihodnjega pridelka meni, da bo prekosil prejšnji rekordni pridelek 50,9 mil. bal. ŽIVILA Tečaj sladkorja je nazadoval tako v Londonu kot v New Yor-ku. Na ameriškem kmetijskem ministrstvu sodijo, da bo navrgel prihodnji domač pridelek sladkorja 65,6 milijona ton, kar bj pomenilo 11 odsto več kot je znašal pridelek v sezoni 1963-65. Cena kakava je malenkostno zdrknila, isto velja za kavo. retino belo 10 stop. 590—610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 600 do 620, rdeče 9-10 stop. 600 do 620, Sansevero belo 10-11 stp. 615—635, belo vino iz Sardinije 12 stop. 565—585, rdeče 13-15 stop. 615—645 lir za stop./stot. OLJE FLORENCA. Oljčno olje extra proizv. 1963) 770—810 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 690—770, oljčno o-lje z največ 3 odsto kisline 630 do 670, oljčno olje iz zemeljskih lešnikov 410—420 lir za kg. MLEČNI IZDELKI MILAN. Lombardsko maslo 990—1000 lir za kg, emilijsko 960—980, uvoženo maslo 990 do 1010; sir grana domače proizvodnje uležan (od 30 do 60 dni) 830—880, sbrinz 700—750, Em-menthail 780—800, provolone 700 do 720, gorgonzola 600—630, ita-lico 600—660, taleggio 550—600, crescenza 530—550 lir za kg. ŽITARICE MANTOVA. Fina pšenica 7000 do 7100 lir za stot, dobra mer-kanile 6800—6900, merkantile 6500—6600, fina koruza 5900 do 6000, merkantile 5400—5500, navadna koruza 4700—4800; ne-oluščen riž Vialone 8000—8500, R. B. 7700—8200, Arborio 7300 do 7600; oluščen riž Vialone 16.200—16.800, R. B. 15.500 do 15.700, Arborio 15.000—15.200; pšenična moka tipa «00» 9400 do 9800, tipa «0» 9000—9200 tipa «1» 8700—8900, koruzna moka 5500—5600 lir za stot. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po pol kg 245 lir za kg, v škatlah po 1 kg 220, v škatlah po 5 kg 205, po 10 kg 200, v tubah po 200 gr 58 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po pol kg 265, po 1 kg 240, po 5 kg 225, po 10 kg 220, v tubah po 200 gr 62 lir za tubo. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg f.co prodajalec na debelo. IBC 1230—1260, Santos extra 1480 do 1510, Santos Fancy 1510—1540, Pernambuco 1390—1420, Ekvador extra sup. 1420—1450, Venezuela 1390—1530, Peru naravna 1430—1440, Gvatemala 1500 do 1520, Honduras naravna 1420 do 1430, Haiti 1450—1470, Portoriko 1520—1550, Kamerun 1240 do 1250, Kongo naravna 3B 1240—1260, Slonokoščena obala 1240—1260, Kenija 1520—1540, Java 1350—1370, Malezija 1280 do 1300, Sanani 1460—1480, Kolumbija 1500—1510 lir za kg. ČAJ MILAN. Cene veljajo od uvoz. nika do grosista. Cejlon Oran ge Pekoe 1225—1425 lir za kg, Bro. ken Orange Pekoe 1100—1250, Formoza Orange Pekoe 960 do 1100, Indija Orange Pekoe 1150 do 1350, Kitajska Pekoe 950 do 1060, Java Orange Pekoe 1020 do 1175, Java Broken Orange Pekoe 960—1100, Fannings 1000 do 1175 lir za kg. mm KMEČKE ZVEZE Zopet večje povpraševanje po govejem mesu Med krizo večja potrošnja svinine - Tudi pri hrani ljudje štedijo Kaže, da so začeli Italijani v zadnjem času, ko se je gospodarski položaj v vsej deželi poslabšal, bolj ceniti svinjsko meso. Iz tega ali onega razloga so doslej uživali vse premalo svinine. Zdaj pa se poraba zlasti svinine polagoma veča. Izvedenci vedo povedati, da se je od januarja do konca avgusta letos zmanjšal zakol goveda za 11.4 odsto, dočim je zakol prašičev napredoval za 15,2 odsto. Čeprav nimamo podrobnejših podatkov, smo vendar ugotovili, da prihajajo v poštev za zakol predvsem mladi in suhi prašiči, taki, ki tehtajo kvečjemu 119 kg. Njihovo meso v sveži obliki je namreč zelo o-kusno. V prvih osmih mesecih letos je znašal splošen zakol (vse živine) v občinah z nad 50.000 prebivalci 1,721.711 stotov mesa (mrtve teže) ali 120.234 stotov manj kakor lani ob istem času (tedaj je zakol vrgel 1,841.945 stotov mesa). Letošnji zakol je nazadoval za 6,6 odsto v primeri z lanskim (v razdobju ja-nuar-avgust), težnja navzdol pa se je pokazala tudi , v preteklem letu, ko se je zakol v prvih osmih mesecih zmanjšal za 5,3 odsto v primeri z zakolom v istem času leta 1962. To seveda ne pomeni, da se je poraba mesa v Italiji skrčila, saj se je na drugi strani uvoz ohranil na približno enaki ravni kakor lani, kot bomo videli kasneje. Zanima nas zlasti razmerje med porabo svinine in govedine. Pri splošnem zakolu domačih živali je opazno naraščanje števila zaklanih prašičev. Avgusta letos je dosegel delež goveje živine pri zakolu 67,8 odsto, delež prašičev 18,7 odsto, konj 11,1 odsto in ovac ter koz 2.4 odsto. V lanskem avgustu pa je bil delež govedine znatno višji, znašal je 71,5 odsto, a delež prašičev nižji, in sicer 15,2 odsto, vtem ko sta bila deleža konj in ovac ter koz skoro enaka kakor letos, namreč 11 odnosno 2,3 odsto. V času od januarja do konca avgusta tega leta je zakol goveda nazadoval za 11,4 odsto, zakol konj za 5,7 odsto in zakol ovac ter koz za 5,2 odsto, dočim se je zakol prašičev povečal za 15,2 odsto. čemu je treba pripisati ra=tn-do porabo svinjskega? mesa Mislimo, da v prvi vrsti gospodinjskim čmiteljem, to se "pravi njegovi nižji ceni, V času neugodne gospodarske konjunkture so pričeli ljudje šteditd denarjem tudi pri prehrani Ker je goveje meso znatno dražje od svinine. so začeli kupovati več svinjskega mesa. Najboljši kosi telečjega mesa so se nedavno podražili na milanskem trgu od 2.070 na 2.560 lir za kg. a goveji filet od 2.130 na 2.670 lir za kg. Povprečno se je tako dvignila cena govedini za 290 do 450 lir pri kg žive teže, glede na različne vrste vrste in kakovost mesa. predovala v vsej deželi, obstajajo pa še različne težave. V zadnji številki našega lista, smo pisali, da uživajo Italijani premalo mleka. V zadnjem času se je pokazala v tem pogledu določena težnja navzgor. Zanimanje za mleko in hkrati za meso je naraslo, to pa je na nekaterih področjih Italije znatno oškodovalo tržišča z živino za rejo, kjer so se cene močno povzpele. V Lombardiji se je na primer cena kravam mlekaricam dvignila kar za 50 odsto, vrednost telet pa se je skoro podvojila in dosegla tu pa tam celo 1.000 lir pri kg, kar pomeni, da stane komaj deset dni staro tele že 50.000 lir. Kmet in vrtnar v decembru NA NJIVI. Ko žito razvije tretji listič, pognojimo posevek z nitrati, da ojačimo rastlinice. Take rastline laže prenesejo zimski mraz. Nadaljujemo z oranjem njiv. Zimsko oranje je važno posebno za težke zemlje. Preorano grudo prepustimo delovanju mraza, ki nam zemljo ugodi in nam izboljša sestav. VINOGRAD. Opravimo zimsko kop in pognojimo vinograde s hlevskim gnojem. Zamenjamo preperele kole z zdravimi. Trajnost kolov podaljšamo, če jih impregniramo. SADNO DREVJE. Nadaljujemo s pobiranjem oljk. Pripravimo sadno drevje za zimsko škropljenje s tem. da opravimo obrezovanje. Obrezovanje moramo prenehati pred nastopom mraza. Drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dneh. Drevesa moramo praktično prepratj z zimskimi škropili. VRT. Prekopljemo proste grede in opravimo temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Zaščitimo zelenjavo s slamnatimi preprogami, da jih ohranimo pred mrazom. V osojnih in zaščitnih legah lahko sejemo grah. December v kmečkih pregovorih Ako bo sneg pred božičem pal, sneg železni se bo imenoval. Mecesen kosmati snega se ni bati; ako pa je gol mecesen sneg ostane po dolu raztresen Vreme sv. Lucije (13. 12.) dan januar tak nam bode dan. Visoka proizvodnja jajc v Evropi in šibke cene Manj kave po vsem svetu Urad za poslovanje s tujino pri ameriškem kmetijskem ministrstvu napoveduje, da bo znašal svetovni pridelek kave v sezoni 1964-65 okoli 52,7 milijona vreč (po 60 kg vsaka) od tega bi namenili za izvoz vsega 38,5 mil. vreč. Svetovni pridelek kave bi bil po teh podatkih za 22 odsto nižji od prejšnjega, a količina kave namenjene izvozu bi bila za 29 odsto manjša. To pripisujejo v prvi vrsti slabemu pridelku v Braziliji. V Severni Ameriki naj bi po cenitvah omenjenega ameriškega urada pridelali blizu 10,2 milijona vreč, od tega bi 7,3 milijona vreč izvozili, dočim so v prejšnji sezoni pridelali 10,6 milijona vreč, od tega pa so izvozih 7,9 mil. vreč. V J. Ameriki naj bi pridelek dosegel 21,5 mil. vreč, a 12,5 mil. vreč bi namenili za izvoz (prejšnji pridelek je znašal okrog 15 mil. vreč manj, isto velja za izvozne količine). Afriški pridelek naj bi se vrtel okoli 16,8 mil. vreč, od tega bi 16,1 mil. vreč izvozili, skupni pridelek v Aziji in Oceaniji naj bi vrgel 4,2 mil. vreč, od tega bi izvozili 2,6 mil. vreč. Navajamo še ameriška predvidevanja glede razpoložljivosti izvoznih količin kave v prihodnji sezoni (v oklepaju podatki o prejšnji sezoni); španska G vi-" neja 110.000 vreč (110.000), Nova Gvineja in Papuazija 80.000 (75.000) , Liberija 78.000 (73.000) Sierra Leone 65.000 (68.000), Gana 48.000 (48.000), Paragvaj 40 tisoč (45.000), Nigerija 33.000 (33.0000) , portugalski Timor 33 tisoč (30.000), Dahomey 28.000 (30.000) , Bolivija 25.000 (20.000), Puerto Rico 25.000 (30.000), Nova Kaledonija 30.000 (30.000), Kongo (Brazzaville) 14.000 (14 tisoč), Gabon 10.000 (10.000), Suriman 8.000 ( 8.000) in otoka Sao Tome ter Principe 5.000 (5 tisoč). POCENITEV AVTOMOBILOV ALFA ROMEO Avtomobilska družba Alfa Romeo je s 1. decembrom znižala ceno zasebnemu avtomobilu modela Giulietta TI od 1,235.000 na 1,125.000 lir. Ako upoštevamo ukinitev davka na nakup avtomobilov, ugotovimo, da bo stal ta model odslej kakih 200.000 lir manj kakor dosedaj. PREVEC PRAŠIČEV NA TRGU Poraba govedine se je tore. letos nekoliko zmanjšala, prav v zadnjih mesecih se je pokazala težnja navzdol tudi pri svinjskem mesu, čeprav še ne moremo govoriti o morebitni zopetni preusmeritvi ljudskega okusa na govedino. Rejci prašičev so bili morda preveč navdušeni nad novim pojavom in so pričeli vlagati v prašičje-rejo velike vsote denarja v prepričanju, da jim bo to mnogo neslo: Uspehi sicer niso izostali, prišlo pa je do nadproduk-cije. Nenadoma je bil trg preobložen s prašiči in svinino, da niso vedeli kam z njimi. Cene so močno padle in rejci so sedaj v znatni stiski. Strokovnjaki obtožujejo kmetijsko ministrstvo, češ da ni pravočasno predvidelo posledic prevelikega, navdušenja živinorejcev in Zavrlo njihovo pobudo. ZOPET PREDNOST GOVEJEMU MESU Na drugi strani rejci pridno delajo na tem, da bi reja goveda količinsko in kakovostno napredovala. Ko se je gospodarska kriza nekoliko ublažila, je nastalo med prebivalstvom namreč še večje povpraševanje po mesu na splošno. To priča o dviganju življenjske ravni. Poraba govedine je vselej veljala za najboljše merilo kupne moči prebivalstva. Od leta 1961 do konca lanskega leta se je poraba govedine povečala za povprečno več kot kilogram mesa na prebivalca letno, kar je naravnost neverjetni, saj se za toliko ni povečala v vseh prvih^ 50 letih tega stoletja. Domača živinoreja še zdaleč ne more pokriti notranjih potreb, zato Italijani uvažajo govedino in drugo meso z vseh strani, in sicer okrog 4 milijone stotov na leto, kar pomeni 40 odsto domače potrošnje. Kljub zmanjšani porabi govejega mesa se je njen uvoz ohranil letos na približno enaki ravni kakor lani. V prvih desetih mesecih tega leta so uvozili Italijani 3 milijone 230.000 stotov mesa proti 3,380.000 stotom v istem času lani. Zanimivo je, da so letos uvozili manj žive živine, a več mesa, pa tudi več zmrznjenega mesa kakor svežega. CENA KRAVAM MLEKARICAM VIŠJA Domača živinoreja je v zadnjih mesecih že nekoliko na- V Bologni so se nedavno zbrali strokovnjaki FAO, posebne organizacije Združenih narodov glede pridelovanja prehrane, in ugotovili pri tem, kako presenetljivo ne raste samo proizvodnja piščancev in jajc, ampak tudi kako morajo zaradi tega padati cene jajc. Eden do dva moža zadostujeta, da vodita obrat z mili ioni piščancev v stavbi razmeroma majhne razsežnosti. Jasno, da morajo cehe padati. Proizvodnja jajc je zaradi sodobnih proizvodnih metod znatno narasla v dveh najpomembnejših državah uvoznicah v Evropi: V Nemčiji in Italiji. Zahodna Nemčija proizvaja 10 milijard jajc na leto, porabi pa jih 12 milijard. Italija pa je morala v preteklem letu dokupiti še milijardo jajc poleg svoje lastne proizvodnje. Zaradi tako velike proizvodnje imajo težave Danci, Belgijci, posebno pa Nizozemci, ker ne vedo kam z jajci. Na Nizozemskem so imeli lani 2 milijardi jajc preveč. Neprijetno se počutijo tudi Francozi. Letno proizvaja Fran-cija 10 milijard jajc in jih približno toliko porabi. Cene pa vseeno padajo. Po kratkem naraščanju v novembru so zdaj spet v padanju. Znamenito pariško tržišče »Les Halles» so nap 1 uradna borza za cene v kokošjereji. Francozi nimajo toliko industrijskih obratov za jajca kot drugj države ter dobivajo jajca od tisočev kmetov. Pač pa morajo prevažati perutnino in jajca za izvoz stotine kilometrov daleč do meie za iz voz, medtem ko imajo Nizozemci svoje obrate za jajca takoj ob nemški meji. V .Italiji so se z novimi industrijskimi obrati ustalile cene jajc okoli 30 lir, medtem ko se jugoslovanski listi pritožujejo zaradi nestalnosti jugoslovanskega trga z jajci, ki dosega te dni v Ljubljani kar ceno 75 dinarjev. Zato pa hitijo v Sloveniji z novimi perutninskimi o-brati na industrijski bazi in še v kooperaciji s kmeti. kmečke zveze, na katerem so govorili o raznih vprašanjih, ki zadevajo kmetijstvo na Koro-škem; sicer niso ta vprašanja tipično koroška, temveč zadevajo kmetijstvo tudi drugod po svetu. Naglasili so, da se mora kmet zavedati, da je njegova rešitev v povečani proizvodnji, pa tudi v izboljšanju kakovosti pridelka, ki ga nosi v prodajo na trg. Zemljo mora čim bolj temeljito obdelovati ter se v ta namen mehanizirati; brez strojev ne gre. Slovenska kmečka zveza v Celovcu je razna kmetijska vprašanja proučevala tudi v Sloveniji in na štajerskem, kjer je navezala stike s tamkajšnjimi kmetijskimi ustanovami. Njenega občnega zbora so se kot gostje udeležili tudi predstavniki Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov iz Ljub: ljane teh predstavniki Kmetijske zbornice okraja Weiz na štajerskem, ki so ob tej priložnosti spregovorili o sodobni mehanizaciji kmetijstva. Tajnik SKZ Blaž Singer je prikazal kmetijski razvoj in obrazložil naloge Slovenske kmečke zveze, ki hoče prispevati k napredku kmetijstva na Koroškem. Zborovanje Slovenske kmečke zveze na Koroškem Prejšnjo soboto je bil v Celovcu občni zbor Slovenske ..O 9SPODA8ST VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9 tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35-—-, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 Ur, polletna 700 Ur Pošt tek, rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) . Trst, Ul. Montecchi 6 Tnuinsiitlriit..... IMPORT - E X P O R T TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa . eksole - furnirje poliestere - dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo adriaimpex S. p. A. TRST - Via della Geppa, 9 Telef. 38-770; 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu In vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka. Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. TRANS-TRIESTE Soc. a r. L TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN - ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse mtormacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 m 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 In na naše agente po vsem svetu IMPORT UVUZ - IZVOZ ■ ZAH I UPS! VA TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38 136 - 37 725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 2U Tel. 501J H) lelegr-: lmnexport - Trmste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEIIMGNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BIAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D, d’Aosta N. 180 l el. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo H I J E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. ■ O' u c o /Ek I N I t-J Gestisce i servlzi merci e passeggeri sulie Unee: ADRIATICU — NORO CUKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Riieka ogni 7 giorni ADRIATICU — NORIJ AMERICA (Norih of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 'I giorni ADRIATICU - IRAN - IRAU partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - INIJIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni con 55 modeme e rapide navi, 562 cucette e 351.313 B.R.T. La «JUGOLlNIJA» accetta il crasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JUGOLINIJA» - RIJEKA —