gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it Kardinal Franc Rode ob obisku v Trstu posebej za Primorski dnevnik: Slovenski narod je v jedru veren narod /7 Z novimi verzi skupaj pred očinstvo: Ace Mermolja in Marij Čuk Kl.O.P. se je v svoji zadnji številki pred poletnim premorom - pogovarjal s člani ^Vi^pjk glasbene skupine S>iSM Alter ego / 22 Primorski PETEK, 8. JUNIJA 2007 Št. 1BS (18.918) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Zmagal je denar, kot vedno Bojan Brezigar Samo veliki naivneži bi lahko pričakovali, da se bo George W. Bush ob koncu svojega mandata omehčal glede toplogrednih plinov in pristopil k prizadevanju drugih najrazvitejših držav za omejitev segrevanja Zemlje, ki bo sicer močno ogrozilo človeštvo. Odločitev o novem sporazumu, ki naj bi nadomestil kiotske-ga (k slednjemu ZDA niso pristopile), veljati pa bi začel šele leta 2009, torej potem, ko Busha ne bo več v Beli hiši, zveni kot velika farsa, s katero želi ameriški predsednik rešiti svoje odnose z velikimi industrijskimi onesnaževalci okolja, kočljivo izbiro pa prepušča svojemu nasledniku ali naslednici, kdorkoli pač bo. Tudi Bushevo vztrajanje, da sedaj ne govorijo o količinah omejevanja izpuhov v okolje, kaže na figo v žepu: ZDA so načelno za omejitev segrevanja atmosfere, dlje od načelnosti pa ne naredijo niti najmanjšega koraka. Sedaj je torej jasno, da bo treba čakati še dve leti do naslednje odločitve. Niti pritisk Angele Merkel in Nicolasa Sarkozyja, evropskih li-derjev, ki sta politično Bushu nedvomno zelo blizu, ni omajal ameriškega predsednika. Če pomislimo, da so se ZDA ob koncu Clintonove-ga,mandata nagibale k podpisu ki-otskega sporazuma, so najbolj nazorno obrazložili, kako velik korak nazaj je naredila washingtonska oblast. Zamudili smo torej osem let. Podatki o segrevanju zemlje postajajo čedalje bolj alarmantni. Knjiga o tej temi, ki jo je napisal bivši Bus-hev tekmec Al Gore, je postala uspešnica; tudi v ZDA so ljudje občutljivi za to vprašanje. Vendar je vse to zaman. Tudi tokrat je prevladal zgolj ameriški interes; zmagal je denar, kot vedno. rostock - Prvi dan vrha G-8 v nemškem Heligendammu Odjuga med Rusijo in ZDA Kompromis o varstvu okolja ZN hvalijo dogovor o izpustih, za okoljevarstvenike pa je odločno premalo ROSTOCK - Voditelji najbolj razvitih držav in Rusije so na vrhu G-8 v nemškem Heilingendammu proti pričakovanju uskladili stališča o boju proti podnebnim spremembam in našli kompromisno rešitev. Hkrati z manj konfliktnim odnosom do zaščite okolja pa je prišlo tudi do precejšnje otoplitve v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Po včerajšnjem dvostranskem pogovoru sta George Bush in Vladimir Putin povsem spremenila tone, ruski predsednik je predlagal drugačno lokacijo za protiraketni ščit. Po oceni nemške kanclerke Angele Merkel, ki predseduje skupini G-8 je bil včerajšnji dogovor najboljši možni kompromis. Države so se obvezale, da bodo do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov spravile na polovico. To je seveda veliko manj od predloga EU, da bi isti cilj dosegli že leta 2020, kora-kec v pravo smer pa najbrž j e, čeprav j e leto 2050 zelo oddaljeno in kompromis nedorečen. Dogovor je pohvalil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, medtem ko je bila okoljevarstvena organizacija Greenpeace razočarana, saj je poudarila, daje »absolutno premalo«. Včerajšnje dvostransko srečanje med predsednikoma Rusije in ZDA je po dolgih mesecih naraščajoče napetosti med državama, pomenilo začetek odjuge. »Delimo mišljenje o skupnih grožnjah, a imamo različen pogled na način in sredstva, kako odvrniti te grožnje,« je dejal Putin, kije presenetil s predlogom, da bi bil protiraketni ščit v Azerbaj-džanu ZDA predloga niso zavrnile, ampak ga b odo dale v ptres strokovnjakom. Bush je povedal, da mu je ruski predsednik predstavil nekaj zanimivih predlogov, o katerem bosta razpravljala na dvodnevnem srečanju v začetku julija na ranču ameriškega predsednika v zvezni državi Maine. Vrh G-8 so tudi včeraj spremljale demonstracije protestnikov, vendar brez nasilja. Na 18. strani Po dolgih mesecih stopnjevanja napetosti predvsem zaradi ameriškega projekta o protiraketnem ščitu, je po včerajšnjem dvostranskem srečanju med Georgeom Bushem in Vladimirjem Putinom v odnosih med Moskvo in Washington začela odjuga ansa trst - V Peterlinovi dvorani SKGZ in SSO počastili Pahorja Ob nedavnem sprejemu v Red Legije časti TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta včeraj v Peterlinovi dvorani v Trstu priredili sprejem v čast pisatelju Borisu Pahorju, ki je pred nedavnim prejel najvišje francosko odlikovanje, saj je bil sprejet v Red Legije časti. Ob tej priložnosti je Pahor opozoril predvsem na pomen narodne identitete, ki je temelj, na katerem je treba graditi enotnost. Legija časti pa je zanj priznanje za vse tiste proti-fašiste in pripadnike odporniškega gibanja, ki se niso vrnili iz nacističnih taborišč. Včerajšnji dogodek je bil pomemben tudi zato, ker je ob tej priložnosti SKGZ izrekla Pahorju priznanje tudi za krivice, ki jih je utrpel s strani nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega komunističnega režima ter za razhajanje s to krovno organizacijo. Na 12. strani V kratkem srečanje za določitev čezmejne trase petega koridorja Na 5. strani Bubničeva nagrada: priznanje 3. razredu klasičnega liceja F. Prešerna za raziskavo o kitajski kulturi Na 6. strani Obisk v Sežani za Trst ponižujoč Na 8. strani Na Opčinah imajo zdravstvenega tutorja Na 9. strani 2 Petek, 8. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE / ZARISCE Saint-Simonova Evropska unija Adrijan Pahor Govoriti o evropskih integracijskih procesih po nedavnih predsedniških volitvah v Franciji in obletnici Rimske pogodbe leta 1957 je morda danes še bolj aktualno kot kdaj koli prej. Ne samo zaradi pričakovanega zasuka v samem pristopu k omenjeni problematiki, ki ga je napovedal Nicolas Sarkozy, ampak tudi zaradi širitvenega procesa same ga, ki mu še ni so začrtali ne ke končne meje ali cilja. V svojem prvem govornem nastopu v Strasbou-rgu je Sarkozy poudaril vodilno vlogo Francije v uniji, od sprejemanja (poenostavljene) ustave, do možne bodoče širitve na nove države, o kateri razmišlja francoski predsednik nekoliko drugače kot njegovi predhodniki. Sarkozy se zaradi vloge, ki jo ima kot predsed nik Fran ci -je, postavlja ob bok skupini pomembnih francoskih politikov, filozofov, pisateljev, predhodnikov in sooblikovalcev evropskih združitvenih procesov oziroma unije same. Naj omenim samo nekatere: Pierre Dubois, Maximilien de Sully, Saint-Pierre, Saint-Simone, Aristide Bri-and, Robert Schuman. To so nedvomno zve ne ča ime na tis tih ide a lis tov ali vizionarjev, ki so v stoletjih izoblikovali idejo o t.i. združenih državah Evrope. Še najbolj zanimivi so v tem smislu misleci francoskega racionalizma in razsvetljenstva, med njimi nedvomno izstopata zaradi izrazito kozmopolitskega duha in ideje o skupni državi, ki jo sestavljajo številne province, Saint-Pierre in Jean Jacques Rousseau, kasneje pa filozof Claude Henri de Saint-Simon, ki ga pozna mo predvsem kot uto -pičnega socialista, udeleženca francoske revolucije. In če je Saint-Pierre postavil idejne temelje za oblikovanje Lige narodov, predhodnice Združenih narodov, potem je Saint-Simonova zasluga ta, da velja za prvega pomembnejšega ustvarjalca zdru že ne Evrope. Glavna Saint-Si -monova ideja je bil institucionalni federalizem in postopno poenotenje Evrope v evrop sko skup nost, kar postane kasneje temeljni kamen funkcionalističnega pristopa. Saint-Si mon je bil mne nja, da mo ra fede -racija, ki bi (bo) poenotila Evropo, temeljiti na družbenih spremembah, ki sta jih povzroči li fran cos ka in in -dustrijska revolucija. Prepričan je bil, da je združitev Evrope (ki bi po njegovem mnenju morala postati enotna država, ki bi ji vladal en vladar in en parlament) mogoče samo s pomočjo poenotenja političnih in družbenih sistemov držav članic. Zato je Saint-Simon vse svoje evropske upe stavil na razvoj parlamentarizma v evrop skih dr žavah, ki bi v končni fazi omogočil oblikovanje skupnega parlamenta. Bistvo skupnega parlamenta (evropskega) je bilo po Saint-Simonu v tem, da mora ta skupen organ temeljiti na vrednotah, ki so po meri ljudi in nikakor ne na nacionalnih interesih držav. Saint-Simon je zasnoval oblikovanje evropskega parlamenta, ki bi ga sestavljali člani nacionalnih parlamentov. Ker bi lahko skupno evropsko državo oblikovale le najmočnejše sile, je Saint-Simon zago- Saint-Simon je bil mnenja, da mora federacija, ki bi (bo) poenotila Evropo, temeljiti na družbenih spremembah, ki sta jih povzročili francoska in industrijska revolucija. Prepričan je bil, da je združitev Evrope mogoča samo s pomočjo poenotenja političnih in družbenih sistemov držav članic. varjal oblikovanje osi Anglija -Francija, ki bi bila temeljni kamen združenih držav Evrope; kasneje bi se tema dr žavama pri dru žila še Nemčija. Te tri države bi predstavljale jedro združene Evrope. Saint-Simon je s svojim načrtom vplival predvsem na sodobnike in kasnejše mislece, npr. na Pierra Leurouxa, Proudhona, Comta, Hu-goja in Mazzinija. Današnja realnost ni daleč od njegove zamisli. Zal je do politične uresničitve projekta prišlo šele po drugi svetovni vojni, pospeši li pa so ga na nek na čin prav totalitarizmi in reakcija nanje in na zakoreninjeni nacionalizem. Najprej se je začel proces gospodarske integracije z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo, danes imamo politično realnost sedemindvaj-seterice evropskih držav..... sežana - Seja odbora Združenja književnikov Primorske Pozornost posvečena pripravam na premsko srečanje in glasilu Beseda Primorski književniki se bodo 24. junija zbrali na gradu na Premu SEZANA - V sredo, 6. junija 2007, je bila v Kosovelovem domu v Sežani druga letošnja seja izvršnega odbora Združenja književnikov Primorske. Seje so se udeležili Sergej Verč, Jolka Milič, Marjan Tomšič, Stojan Ržek in Boris Pangerc. Vodil jo je predsednik Edelman Jurinčič, prisoten pa je bil tudi predstavnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti Občine Ilirska Bistrica Igor Štemberger. Večidel seje je bil namreč posvečen 21. Premskemu srečanju, ki bo tudi letos potekalo na gradu na Premu pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica in s podporo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srečanje bo 24. junija in bo vsebinsko razčlenjeno na tri sklope. Ob 13.30 bo v grajski dvorani Občni zbor Združenja književnikov Primorske, ki predvideva korenite spremembe v vodstvu; uro kasneje bo sledila javna razprava na temo »Radijska igra ali, kako v kratkem času povedati svet«; zamisel za tovrstno tematsko obravnavo je dal tržaški pisatelj in dramatik Sergej Verč, ki bo razpravo tudi vo dil, izho diščne posege pa bodo imeli Maja Lapornik, Nataša Sosič Fabjan in dramaturg Marko Bratuž. Javni razpravi bo sledila predstavitev pesniške zbirke lanske premske nagrajenke Magdalene Svetina (pesnico in knjigo bo predstavil urednik revije Poetikum Ivan Dobnik), nakar bo sledila razglasitev letoš- njega nagrajenca ter literarni nastop primorskih književnikov z obeh strani meje. Zaključek Premskega srečanja bo v znamenju petja; v večernih urah bo namreč na grajskem dvorišču potekala 3. revija pevskih zborov iz Ilirske Bistrice. Na seji v Sežani so razpravljali tudi o ponovnem izidu »Besede« glasila ZKP, ki bo po dvoletnem premoru spet na voljo članom v vsebinsko bogati in tematsko razčlenjeni preobleki pod vestnim uredniškim vodstvom Maje Razboršek. Urednica je glasilu dala novega zagona in mu izvrstno popestrila življenje. Nova številka »Besede« bo izšla prav na dan 21. Premskega srečanja. Združenje književnikov Primorske bo tudi oblikovalo poseben glasbeno (pevsko) literarni večer v okviru prireditev ob literarni nagradi Vilenica 2007. Večer bo potekal v Pliskovici, v torek, 4. septembra letos. Živahna debata pod točko »razno« o nekaterih založniških načrtih Združenja je potrdila, daje organizacija književnikov na Primorskem spet polno zaživela in da ponovno razgibava kulturno življenje primorskega prostora. Člani upravnega odbora delujejo polni novega navdušenja in z mnogimi načrti za bodoče delovanje. Vzdušje na sejah je ustvarjalno, zamisli pa se počasi, a vztrajno izpolnjujejo. Lahko zatrdimo, da doživlja Združenje književnikov Primorske pravi preporod. PISMA UREDNIŠTVU Še o podeljevanju Cankarjevih priznanj Spoštovani dr. Miran Košuta! Ker sem prebrala bodisi članek profesorja Pahorja kakor Vašega, se z Vašimi izjavami sploh ne strinjam, saj sem bila na prireditvi in sem skupaj z ostalimi udeleženci svoje šole posredovala prof. Pahorju pričevanje o obupni organizaciji podelitve priznanj. Poleg mene so se podelitve udeležile tudi prijateljice, ki pa niso smele na oder, ker so bile dobitnice »samo« srebrnega priznanja. Prejele so ga v zakotni veži pred »vhodom« v »veliko dvorano«. Poleg srebrnih priznanj sem opazila mizo z bronastimi priznanji. Nasploh sem imela občutek, da sem na tržnici, ko delijo loterijske nagrade. Nagrada, slikovna enciklopedija, ki bi lahko kvečjemu služila osnovnošolcem, pa ni vredna Cankarjevega tekmovanja. Tudi iz tega je razvidno, koliko truda ste vložili v organizacijo prireditve. Glede programa sklepam, da verjetno napovedovalki nista prebrali teksta, preden sta stopili na oder drugače se jima ne bi tolikokrat zatikalo in se jima ne bi vrivale stalno »neljube napake«. Poleg tega je veliko gledalcev imelo vtis, da jim govori grm, ki se je bohotil sredi odra, ne pa napovedovalka, ki se je skrivala za njim. O napaki, ki se je »prikradla v esej-ski del četrte stopnje«, menim, da je sramotna, nanjo so opozorili šele proti koncu časa namenjenega pisnemu delu Cankarjevega priznanja; ko pa sem slišala o menjavi kriterija po uradni objavi rezultatov, sem se zgrozila, saj so udeleženki, ki so ji že sporočili, da je prejela zlato priznanje, kar tako na lepem črtali rezultat in ji pustili le bronasto! Temu Vi pravite »neljuba napaka«? Od kdaj pa se pravila igre menjujejo med igro samo? Dejali ste, da so na platnu bila računalniško predvajana imena dobitnikov zlatih in srebrnih priznanj, kaj pa bronasta? Ste jih slučajno izgubili po poti? Saj res! Kako, da nisem prej pomislila na to! Tudi na olimpiadah podeljujejo samo zlate kolajne zaradi prevelikega števila nagrajencev! Poleg tega ni res, da so bila vsa imena napisana z velikimi tiskanimi črkami, to čast so imeli le privilegirani dijaki, po katerem ključu pa mi ni uspelo razumeti! Srebrne pa sploh! Čisto na majhno, da si jih le s težavo razbral. Redno pa je moje težko razbiranje imen motila reklama spletne strani slavističnega društva. Bronastih dobitnikov seveda nisem mogla prebrati, ker jih seveda ni bilo, na- slednjič, prosim, izberite boljšega tehnika, ki mu bo uspelo odstraniti reklamo in dodati imena bronastih dobitnikov! Naslednjič, če je že nujno predvajati glasbo, naj bo kaj bolj dostojnega kot pojoča klaviatura s spremstvom brez-posluhnega pevca, skušajte tudi najeti točnega komika (čakali so ga več kot pol ure in na koncu bili še nagrajeni s tem, da so ostali brez »pizzette«, ki ste nam jo namenili za zakusko) in organizirati podelitev priznanj tako, da ne nastaja prometni zastoj na odru. Pa to bi dodala: garali smo, da bi se lahko povzpeli visoko na lestvico pa nas je Desa Muck skozi cel svoj govor prepričevala, da je učenje prava bedarija, profesorji nesposobni in da se »prave zgube« v življenju čudovito izkažejo! Spoštovani dr. Miran Košuta, še zadnje vprašanje. Z ostalimi udeleženci nagrajevanja sem se mučila, da bi razumela, po katerem konceptu ste priredili tako podelitev: klaviatura, »neljube napake« napovedovalk, priložnostni govori, Vaš pozdrav z opravičilom za »neljubo napako« in čestitke, prepričevanje ge. Dese Muck, da tudi zgube v življenju odlično uspejo, mrzlično podeljevanje priznanj, veliko bolj sproščeno podeljevanje keramičnih skodelic kave za nagrajence najboljših scenarijev, več kot polurno čakanje na komika ob zagnani Nlfi spremljavi klaviature, komik pa nasvi-denje prihodnje leto! Edino, kar nam je uspelo dognati, je, da je tako ravnanje izraz nespoštovanja do tistih, ki smo se trudili, da bi bogatili svojo slovensko kulturo! Kdo mislite, da se bo ob takem ravnanju prihodnje leto udeležil nagrajevanja? Verjetno le tisti, ki se istoveti z napisom na priznanju: »Hlapec« Jernej. V Vašem pismu ste profesorju Pahorju dejali, naj se spomni Prešernovega soneta o Kopitarju, jaz se pa spominjam reka: »Laž ima kratke noge»! In ne recite mi, naj se bolje pozanimam o proslavi, saj ste se prav Vi rokovali z mano in me vprašali, da ne bi pomotoma dodelili mojega priznanja komu drugemu, ki se je že prerival na odru: »Si ti, Nina?«. Nina Pavletič, 1. razred Znanstveno-tehnološkega liceja »S. Gregorčič« pariz Prva punk opera Emira Kusturice PARIZ - Emir Kusturica v pariški operi Bastille prvič dela punk opero. Triurna predstava nosi naslov Čas Ciganov in se naslanja na njegov film Dom za obešanje, za katerega je leta 1989 v Cannesu prejel nagrado za režijo. "Mislim, da bom pustil film in režiral le še opere. Delo v operi je bilo zelo zabavno," je izjavo 52-letnega Kusturice na novinarski konferenci v torek zvečer v Parizu povzela nemška tiskovna agencija dpa. Premiera opere bo 26. junija. Predstava pripoveduje zgodbo o mla dem Ci ganu Per -ha nu, v njej bodo kot glas bena spremljava nastopili njegova osemčlanska cigansko rockov-ska sku pi na " No Smo king Or -chestra" in Garbage Serbian Philharmonia. "Glasba bo presenetljiva mešanica balkanskega folka in klasičnih motivov," je pojas nil. Pove dal je še, da ga je bilo malo strah delati v tako veliki operni hiši, vendar so bili delovni pogoji "sijajni". Pri delu je imel povsem proste roke, piše dpa. Srbska tiskovna agencija Tanjug pa je iz Pariza poročala, da Kus turica ni izklju čil mož -nosti, da svojo prvo opero predstavi tudi Moskovčanom, kjer je že več krat nas topil s svo jim bandom. Glede vpliva filma na opero je dejal, da je film vsekakor imel svoj vpliv, vendar opera ni njegova popolna kopija. "Za raz li ko od fil ma, kjer je v ve li ki meri mogoče izraziti abstrakcijo, v glasbeni postavitvi to ni povsem možno. V tem je tudi zapletenost gledališke predstave, ki pa ven dar le ponuja mož -nost, da se na najboljši način pre ne se umet niš ka in glas bena energija dela," je menil Kusturi-ca. O razlogih za ukvarjanje s tem umet niš kim žan rom, ki je vse bolj mo de ren, pa je režiser me nil, da nje go va ope ra "ni kakor ni povezana" z nedavnimi režijami uglednih ruskih režiserjev, Aleksandra Sokurova (Boris Godunov) ali Andreja Konča-lovskega (Vojna in mir). (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 8. junija 2007 3 avstrija - Po napovedi kanclerja Alfreda Gusenbauerja o dvojezični topografiji Začelo se je strankarsko barantanje o številu tabel Kancler za 173 tabel brez razširitvene klavzule, OVP za 141 in Haider za 91 tabel DUNAJ - Po napovedi avstrijskega zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, da bo še ta mesec predstavil osnutek rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel in da naj bil o njej sklepal avstrijski parlament še pred poletnimi počitnicami, seje spet začelo barantanje med strankami o številu krajev, ki naj bi dobili dvojezičen krajevni napis. Medtem ko je prišlo v javnost, da hoče Gusenbauer slediti predlogu slovenskih organizacij (173 krajev, toda brez t.i. razširitvene klavzule!), sta predsednik ljudske stranke (ÖVP) na Koroškem Josef Martinz in koroški deželni glavar Jörg Haider že izjavila, da to število za niju ne pride v po-štev. Čeprav je Gusenbauer napovedal, da bo dal svoj osnutek v parlamentarno razpravo šele po »širšem posvetu«, na katerega bo povabil še ta mesec, je koroški deželni glavar Haider v včerajšnji izdaji dnevnika »Österreich« že zahteval, da se število krajev z dvojezičnimi napisi napram zakonu iz leta 1976 ne sme povečati. Če se bi to stanje, torej samo 91 tabel (!), zagotovilo z ustavnim zakonom, potem tudi prešetevanje manjšine ne bi bilo potrebno, je dejal Haider. Koroški Slovenci pa naj bi za pristanek na takšno rešitev prejeli več finančnih podpor na področju kulture, tako Jörg Haider v novem avstrijskem časniku »Österreich«. Predsednik koroške Ö VP Josef Martinz pa je obnovil zahtevo stranke po kompromisu s 141 dvojezičnimi napisi. Predlog kanclerja Alfreda Gusenbauerja (SPÖ), ki domnevno vsebuje 173 dvojezičnih tabel, je »daleč« od konsenzualne rešitve iz lanskega leta, je menil Martinz. Pristavil je še, da koroška ljudska stranka vztraja pri ustavnopravni rešitvi brez t.i. razširitvene klavzule. Koroška FPÖ pa je včeraj vztrajala pri zahtevi po preštevanju slovenske manjšine, za Haiderjev BZÖ pa je poslju-joči predsednik Stefan Petzner še dodal, da so predstave kanclerja Gusenbauerja »za Koroško nesprejemljive«. Socialdemokratska poslanka v državnem zboru, Korošica Melitta Trunk pa je napoved zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, da hoče vprašanje dvojezične topografiji rešitvi še pred poletjem in da bo pred parlamentarno obravnavo povabil na širši posvet, pozdravila kot novo obliko odprtega dialoga in odprt pristop zveznega kanclerja. Tudi njegova izvajanja o razširit- Na Koroškem se je že začela »vojna« o tem, koliko dvojezičnih napisov bi bilo še »spodobnih« za to deželo veni klavzuli so razveseljiva, posebej pa Trunkovo veseli, da je kancler jasno povedal, da nihče - torej tudi koroški deželni glavar Haider - nima pravice do veta. S strani slovenske manjšine so najnovejšo napoved avstrijskega kanclerja, da odstopa od razširitvene klavzule, doslej komentirali samo pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS). Podpredsednik Rudi Vouk je v izjavi za javnost poudaril, da NSKS ostaja pri zahtevi po rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov z razširitveno klavzulo - razen če bi vlada takoj in docela uresničila razsodbe ustavnega sodišča, kar pomeni okoli 300 krajev z dvojezičnimi topografskimi napisi (in to v restriktivni varianti). »Vsaka druga rešitev bi pomenila, da velika koalicija zlorablja ustavno večino za to, da se izničijo manjšinsko-zaščit-na določila iz državne pogodbe.« Ob koncu NSKS še poudarja, da se bo moral zvezni kancler odločiti, »ali si hoče prizadevati za rešitev skupno s slovensko narodno skupnostjo, ali pa za rešitev proti njej.« V zadnjem primeru je samoumevno, da se bo vprašanje dvojezičnih napisov še dolgo obravnavalo na mednarodni ravni. Ivan Lukan Danes sestanek slovensko-hrvaške zgodovinske komisije LJUBLJANA - Na gradu Strmol se bo danes sestala mešana slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, ki se ji izteka dvoletni mandat, ki sta ji ga dali vladi v Ljubljani in Zagrebu za pripravo poročila o zgodovini odnosov med narodoma od sredine 19. stoletja do osamosvojitve 25. junija 1991. Poročilo naj bi osvetlilo zgodovinska dejstva o celoti odnosov, tudi o poteku meje, s tem pa pripomoglo k lažjemu reševanju odprtih vprašanj med državama, med katerimi je prav vprašanje meje eno najbolj spornih. Komisijo sta slovenska in hrvaška vladi ustanovili v skladu z dogovorom premierov Janeza Janše in Iva Sana-derja na pobudo slovenske strani in po vzoru tistih, ki jih je imela Slovenija že z Italijo in Avstrijo. Da bi se izognili težavam, ki sta jih imeli ti komisiji, je slovensko-hrvaška komisija v poslovniku določila, da bodo slovenski in hrvaški zgodovinarji pripravili vsak svoje poročilo, saj med njimi, tudi zaradi različne tipologije, obstaja razlika v pogledu na zgodovino. Nato naj bi poročilo objavili skupaj. Kot je povedal predsednik slovenskega dela slovensko-hrvaške komisije Janko Prunk, je slovenski del komisije svoje poročilo pripravil in obsega okoli sto strani, hrvaški del komisije pa svojega poročila verjetno še ni končal. bruselj - Na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropski parlament podprl širitev schengenskega območja BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj v Bruslju na plenarnem zasedanju z veliko večino glasoval za razširitev schengenskega območja na devet novih članic Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija. Poročilo parlamenta podpira predlog Sveta EU o uporabi kopije portugalskega nacionalnega schengenskega informacijskega sistema (SIS) v novih čla ni cah, da bi ta ko pre mosti li pre -hodno obdobje pred uvedbo schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II). Evropski parlament je tako podprl predlog, da se devetim novim članicam EU razen Cipru, Bolgariji in Romuniji omogoči dostop do SIS, kar je predpogoj za odpravo nadzora na notranjih mejah in širitev schengen- skega območja, so včeraj sporočili v evropskem parlamentu. Gre za sistem SIS I za vse (SISone4ALL), ki je dejansko kopija portugalskega nacionalnega informacijskega omrežja, z njim pa se bodo nove članice lahko vključi le v cen tral ni sis tem SIS ( C-SIS) do decembra 2007. SIS deluje kot skupni informacijski sistem, ki pristojnim organom v državah članicah omogoča, da med seboj sodelujejo in izmenjujejo potrebne podatke o osebah in predmetih. S sis te mom SIS II naj bi do se gli večjo varnost in učinkovitejšo rabo podatkov ter vanj vključili tudi nove države članice, saj so zmogljivosti sistema prve generacije omejene na največ 18 držav. Kot ciljni datum za predajo SIS II je bil določen marec 2007, vendar je bil zaradi številnih zamud prestavljen na december 2008. V prehodnem obdobju do omenjenega decembra prihodnjega leta bodo nove članice lahko uporabljale brezplačne kopije por tu gal ske ga sis te ma, sa me pa bo -do morale vložiti sredstva za nabavo naprav, kijih bodo lahko pozneje, ko bo seveda pripravljen, uporabile za SIS II. Do širitve schengenskega območja na novinke v Evropski uniji naj bi prišlo konec decembra letos, vendar pa bo takrat dejansko odpravljen le nad zor na ko pen skih in mor skih mejah, medtem ko bo nadzor na zračnih mejah odpravljen ob spre-mem bi le tal skih voz nih re dov 29. marca 2008. (STA) deželna politika - Pogovor z deželno svetnico SIK Bruno Zorzini Spetič »Politika mora prisluhniti ljudem« »S svojo morebitno kandidaturo si ne belim las, itak imamo v stranki kar nekaj mladih Slovencev« TRST - Na naša vprašanja o nedavnih volitvah v Gorici in Devinu-Nabrežini, perspektivah IUyjeve koalicije in možnosti oblikovanja nove levičarske stranke danes odgovarja Bruna Zorzini Spetič, deželna svetnica Stranke italijanskih komunistov. Kako ocenjujete izid nedavnih občinskih volitev v Gorici? Pred petimi leti smo zmagali za peščico glasov. Vittorio Brancati je bil dober župan, z njim bi najbrž imeli več možnosti za zmago. Kdo ni želel več Brancatija za županskega kandidata? Žal so zmerni sredinci zahtevali njegovo glavo, nato pa v bratomorni bitki požgali cel niz kandidatov. Tako so odprli vrata desnici. Do zadnjega smo upali na balotažo, kar pa nam ni uspelo, kljub dobri uveljavitvi skupnega kandidata levice in civilne družbe Andrea Bellativeja. Sedaj se mora leva sredina strniti in pet let delati za alternativo. Obenem bomo morali braniti dosežke prejšnje uprave. Kaj pa Devin-Nabrežina, kjer je - kot kažejo podatki - del Slovencev volil za Giorgia Reta in njegovo desno sredino? Podrobnejše analize ne kažejo, da Bruna Zorzini Spetič kroma bi bil ta pojav zelo močan. Pa kaj bi se čudili: navsezadnje ima tudi Slovenija, vključno z Obalo, desnico na oblasti. Mislim, da je razlogov za poraz več. Kakšni so ti razlogi? Prebivalstvo občine raste s priseljevanjem, tudi v naše vasi, kjer je Ret nastavil urbanistične limanice. Predstavlja se kot prijazna oseba, zamerim pa mu tesno zavezništvo s postfašisti. Sile, ki smo se združile okoli Massima Veroneseja, čaka sedaj trdo delo v opoziciji, da nam prihodnjič uspe. Po ločitvah v preteklosti je vzdušje sedaj pozitivno in solidarno. Mislite, da bo ne ravno spodbuden volilni trend za levo sredino pogojeval priprave na deželne volitve prihodnje leto? Da, posebno še, če se v Demokratičnem zavezništvu nadaljuje sprenevedanje, češ da se ni zgodilo nič posebnega. Na zadnjem sestanku z Illy-jem smo sklenili, da bo pred poletjem preverjanje in poskus razčiščenja v večini, nato pa naj bi se jeseni pričelo snovanje novega programa. Kaj ne gre? Mi mislimo, da moramo razčistiti predvsem vprašanje demokratične participacije ljudstva, oziroma dialog in iskanje soglasja za velika javna dela, kot so peti železniški koridor, avtoceste, kamnolomi, elektrovodi in uplinjevalniki. Če bodo te načrte, ki vzbujajo skrb v javnosti, vsilili z vrha, nam poraz ne uide. Illy in njegova uprava morata tudi držati besedo in uresničiti nekatere obljube, kot so zakoni o manjšinah in obnova Kraške gorske skupnosti. Predsednik Riccardo Illy naj bi šele januarja sporočil, če bo kandidiral ali ne. Menite, da je to prepozno ali pa se vam zdi prav, da si je Illy vzel toliko časa za razmislek? Problem je, ali bomo našli skupen jezik za novi program. Predsedniška kandidatura potem pride sama od sebe. Priznam, da nisem povsem mirna, ker slutim tudi težnje po spremembi političnih ravnotežji z osamitvijo levice in novimi partnerji na sredini. Kaj pa vaša morebitna kandidatura. Mogoče že razmišljate o tem? O bodočih kandidaturah še nismo govorili. Tudi sama si s tem problemom ne belim las, saj je pred menoj še dobro leto trdnega dela. Nisem se še odločila, kljub prigovarjanjem. Navsezadnje imamo tudi nove mlade sile, predvsem med Slovenci. Vaša stranka se poteguje za enotnost levice in tudi za oblikovanje skupne levičarske stranke. Mislite, da je ta projekt realističen? Dokaj protislovno združevanje zmernih reformističnih sil na sredini pod znakoma Oljke in Demokratske stranke spremlja tudi vzporeden proces zbliževanja in združevanja levice, se pravi prenovljenih in italijanskih komunistov, demokratične levice Fabia Mussija, zelenih in morda tudi socialistov. Bo to nova leva stranka? Večkrat smo poudarili, da ne snujemo nove stranke, pač pa zvezo levih sil, kjer bo vsak ohranil svojo iden- titeto, čeprav bo sodeloval v skupnih pobudah in na volitvah. Naši voditelji so te dni na rimskem srečanju poudarili, da upajo na skupne liste že prihodnje leto. Medtem pa načrtujemo že skupne pobude, od dežele do pokrajin in občin. Na našem zadnjem kongresu smo predlagali dogovor o akcijski enotnosti do konca deželne zakonodajne dobe in dogovor o programskih smernicah, ki jih bomo skupaj predlagali na pogovorih z ostalimi partnerji leve sredine, se pravi demokratom in drugim sredincem. Politika in politiki ne preživljajo ravno dobri časov, prej nasprotno. Kako naj politika pridobi v marsičem izgubljeno verodostojnost? Politika, pravijo, je najplemeni-tejša človeška dejavnost. Zato se mora odpovedati oholosti, samopašnosti in vsaki obliki odtujevanja do ljudi, ki cenijo skromnost, poštenost, doslednost in spoštovanje danih obljub. Kaj narediti torej? Predvsem moramo znati prisluhniti ljudem, njihovim skrbem, stiskam in pričakovanjem. Zato so stranke nenadomestljivo sredstvo dela med ljudmi in se ne smejo izroditi zgolj v volilne odbore. (st) 4 Petek, 8. junija 2007 GOSPODARSTVO / gostinska sekcija sdgz - Pogovor s predsednikom Nikom Tenzejem »Avtohtona in tipična ponudba privablja nove goste« Gostinci bodo imeli v ponedeljek občni zbor in izvolili nov odbor Avtohtonost in tipičnost živil sta danes prava priložnost, ki v gostinskem sektorju privablja novo strukturo gostov. To je pred ponedeljkovim občnim zborom sekcije SDGZ za gostinstvo povedal njen predsednik Niko Tenze, ki v prihodnje računa na nudenje atraktivnejših možnosti za udejstvovanje mladih ljudi v gostinskem sektorju. Z novim odborom se bodo lotili novih projektov, ki predvidevajo tudi zanimivo čezmejno sodelovanje. Gostinstvo predstavlja pomemben del gospodarskega sektorja. Kakšen je trenutni položaj v tržaškem gostinskem sektorju? Kot za vse druge gospodarske dejavnosti tudi za našo velja, da nekoliko stagnira. V zadnjem času smo sicer zaznali pozitivne signale, ki ugodno vplivajo na gostinsko dejavnost, vendar pa je treba poudariti, da so bila zadnja tri leta prava preizkušnja za marsikaterega gostinca. Kaj je po vašem mnenju botrovalo tej krizi? Naš sektor je prvi, ki občuti gospodarske krize. V gostilne zahajajo ljudje takrat, ko se želijo sprostiti in brezskrbno uživati ob dobrem kosilu ali večerji in ne takrat, ko so napeti in pod pritiskom. Prehod na evro je bil vsekakor prvi udarec za naše goste, krizo gostin- Niko Tenze stva pa so delno poglobili tudi nekateri zakoni, ki so poostrili nadzor nad gostinsko dejavnostjo. Zapleten italijanski birokratski aparat otežuje poslovanje številnih gostincev, izpostavil pa bi tudi omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, ki je sprva nekoliko zmanjšalo naše posle, a kaj kmalu se je izkazalo, da je ljudem protikadilski zakon po godu. Torej strah, da bo gostinski sektor zaradi teh omejitev zelo prizadet, se je k sreči izkazal za neutemeljenega. Opažate v zadnjem času morda porast ali upad števila gostinskih obratov? Upada ne beležimo, vendar pa šte- vilne gostilne spreminjajo svojo ponudbo. Klasičen tip restavracij počasi izginja, uveljavlja se specializiran oziroma tematski tip gostiln, ki ponujajo avtohtone in tipične jedi. Nekatere gostilne pa so se preobrazile v bare in "pube", ki ponujajo enostavne in hitre jedi, kar cenijo predvsem mladi in nezahtevni gostje. Pub s hitro hrano ostaja današnji gostinski trend. So potemtakem danes v boljšem položaju gostilne, ki ponujajo kakovostne in predvsem lokalne jedi ali tiste, ki ponujajo sendviče? Avtohtonost, tipičnost in kakovost živil so vsekakor elementi, ki privabljajo novo strukturo gostov. Gostje postajajo zahtevnejši, želijo okušati lokalne jedi, ki jih doma nihče več ne pripravlja. Tradicionalni recepti so zahtevni in zamudni, današnji življenjski slog pa ne omogoča veliko prostega časa, v okviru katerega bi lahko pripravljali zapletene in zamudne jedilnike. Dober odziv s strani gostov na naše tipične krožnike je najboljša nagrada za naše delo, zato menim, da je treba še naprej delati v tej smeri in se posvečati predvsem visoko kakovostni ponudbi. So mladi ljudje motivirani za delo v gostinstvu? Plače v tej dejavnosti so bržkone izziv za mlade gostince? V našem sektorju kronično pri- manjkuje delovne sile. Delo sploh ni slabo plačano, gre pa za službo, ki vzame celega človeka. Delovni čas gostinca je namreč zelo naporen, saj mi delamo takrat, ko drugi počivajo, uživajo, se zabavajo. Delo ob praznikih in vikendih prav gotovo ni prava vaba za mlad kader. Turizem in gostinstvo gresta ponavadi z roko v roki. Koliko turistov obišče naše gostilne? Moram reči, da v naših gostilnah opažamo porast števila turistov. Zal Trst še nima tistih kapacitet, s katerimi bi lahko goste zadržal v mestu za dlje časa. Je pa opaziti porast števila turistov, ki prihajajo na kratke, enodnevne izlete v Trst in z zadovoljstvom obiščejo tudi naše gostilne. Veliko ljudi prihaja iz bližnjega Gradeža, vedno več pa je tudi gostov iz Slovenije. Katere akcije ima sekcija v teku in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Letos bomo našo popularno pobudo Okusi Krasa obogatili z nekaterimi novostmi. Sodelovati bomo začeli z Obrtno zbornico iz Sežane, ki nam bo pomagala, da bi to kulinarično prireditev izpeljali na obeh straneh meje. Na ta način bi združili Kras in njegove karakteristike. Na obzorju pa so še druge pobude, s katerimi želimo ovrednotiti našo tipično ponudbo. Sodelujemo denimo s parkom Za zelo uspelo pobudo Okusi Krasa pri gostinski sekciji SDGZ pripravljajo nekatere novosti Carsiana, ki turistom in lokalnim obiskovalcem priporoča obisk gostiln, ki ponujajo jedi, pripravljene iz zelišč, ki rastejo v tem parku. To je vsekakor simpatična pobuda, ki je zanimiva za marsikaterega turista. Naša ciljna skupina pa so tudi dijaki na šolskih izletih, ki radi okušajo tipične kulinarične dobrote. Za konec morda še vprašanje o novem odboru. Boste v ponedeljek izvolili novo vodstvo ali bo to ostalo nespremenjeno? Odbor bo ostal večinoma nespremenjen. V odbor bomo sicer sprejeli kakega novega mladega člana, ki bo delovanje odbora obogatil s svojimi idejami in vizijami. V prihodnjem mandatu želimo spodbujati mlade, da bi se množične-je odločali za ta poklic. Med drugim moramo poskrbeti za ustrezen generacijski prehod v nekaterih tradicionalnih gostilnah. Gostilnam, kjer obstaja generacijska vrzel, preži namreč nevarnost, da bi le te opustile dejavnost ali da bi posel predale v tuje roke. To krizo bo treba preprečiti in prebroditi s skupnimi močmi ter motivirati in vzgajati nov kader, ki bo dodal svežo energijo gostinskemu sektorju in ohranjal tradicijo. S tem pa se k sreči ukvarja tudi SDGZ, ki preko različnih projektov spodbuja podjetništvo med različnimi subjekti. (sč) trst - redna letna skupščina krajevne confindustrie Predsednik Antonini podal pozitivno sliko o stanju v tržaški industriji TRST - Na včerajšnji redni letni skupščini tržaških industrijcev je njihov predsednik Corrado Antonini po dal pre cej po zi tiv no sli ko o stanju v tržaški industriji v letu 2006. To še posebej velja za izvoz, ki je lani v primerjavi z letom 2005 narasel za 20 odstotkov. Občutno se je znižala tudi stopnja brezposelnosti. Ob koncu lanskega leta je znašala le 3,3 odstotke, kar je v skladu z de žel no stop njo brez po sel nos -ti, ki znaša 3,5 odstotka, i n precej pod državno (6,8%). Kot je poudaril Antonini, pa tudi prvi podatki za letošnje leto kažejo, da se ugodna gibanja nadaljujejo, čeprav je dina-mi ka ne ko li ko po čas nej ša. »Toda ob tem je treba tudi dodati,« je dejal Antonini, »da imajo za slu ge za ta ko ugod ne po dat ke predvsem velika industrijska podjetja, medtem ko se mala in srednja podjetja srečujejo z določenimi težavami«. Zato si je treba po njego- vem mnenju še odločneje prizadevati za ustanovitev proizvodnih grozdov na področju kavne industrije in ladjedelništva, da bi ta podjetja dobila tudi večji obseg in težo na trgu. Predsednik EZIT-a Mauro Az-zarita pa je opozoril tudi na težave v krajevni gospodarski stvarnosti, ker na območju tržaške industrijske cone še niso opravili potrebnih bonifikacij. S tem v zvezi je Antonini dejal, da so s tem problemom že seznanili pristojno ministrstvo in krajevne ustanove, da je treba ta prob lem re ši ti v naj kraj šem ča su, tudi ob doslednem upoštevanju načela, da »kdor onesnažuje, naj tudi plača«. Kar za de va pri sta ni šče, pa je Antonini poudaril pomen dogovora med Občino in Pristaniško oblastjo v zvezi s Starim pristaniščem. Po njegovem mnenju lahko to da nov zagon gospodarskim dejav- CORRADO Antonini nostim na območju samega Starega pristanišča in tudi dejavnostim, ki bi bi le s tem po ve za ne. Prenova tega območja bi spre-me ni la tu di vi dez mes ta, po An to -ninijevem mnenju pa je treba ob tem raz mis li ti tu di o mož ni »kon -ku renč ni pred nos ti, ki bi jo lah ko na pri mer po me ni la mo re bit na prostocarinska območja«. Predsednik tržaške Confindustrie je spregovoril tudi o plinskih terminalih in dejal, da so industrij- ci od nekdaj zagovarjali tezo, da si je tre ba za go to vi ti raz lič ne vi re energije. Prav zato so tudi podprli grad njo upli nje val ni ka » na kop -nem«, ki naj bi ga postavil Gas Na-tu ral. Med stra teš ki mi iz bi ra mi je Antonini omenil tudi turistični razvoj, kateremu je od začetka svojega mandata posvetil precejšnjo pozornost. Zato je tudi prepričan, da je od Confindustrie že dobil soglasje za pripravo Drugega državne ga dne tu riz ma v Trstu. Ta do go -dek bi Trst postavil v ospredje zanimanja na državni ravni, je prepričan An to ni ni. Ven dar pa je tre ba glede tega po njegovem mnenju čim prej najti dogovor med Fundacijo CRTrieste in Nadzorništvo za kulturne dobrine, ki bi olajšal izbiro pro sto ra za no vo kon gres no pa -lačo, pri čemer se sam zavzema za funkcionalno povezavo med Ri-bar ni co in Skla di ščem za vina. Evropska centralna banka 7. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 7.06 6.06 ameriški dolar 1,3470 1,3513 japonski jen 163,43 163,67 kitajski yua 10,3028 10,3183 ruski rubel 34,8460 34,8990 danska krona 7,4466 7,4467 britanski funt 0,67900 0,67830 švedska krona 9,3205 9,3400 norveška krona 8,0820 8,0800 češka krona 28,412 28,4333 švicarski frank 1,6477 1,6452 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 253,15 252,99 poljski zlot 3,8355 3,8315 kanadski dolar 1,4267 1,4341 avstralski dolar 1,5926 1,6053 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2679 3,2668 slovaška krona 34,268 34,215 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6964 0,6964 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,64 84,53 turška lira 1,7883 1,7850 hrvaška kuna 7,3534 7,3430 adružna Kraška banka 7. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36755 1,33947 britanski funt 0,68748 0,67166 švicarski frank 1,67411 1,63333 japonski jen 169,707 159,424 švedska krona 9,56371 9,10629 avstralski dolar 1,64352 1,57418 kanadski dolar 1,46765 1,41178 danska krona 7,60119 7,31481 norveška krona 8,27015 7,89985 madžarski florint 303,588 237,811 češka krona 32,698 25,5897 slovaška krona 39,3473 30,7935 hrvaška kuna 7,86435 7,01257 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 7. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3710 0,6879 7,559 ,4500 166,33 ,6696 8,199 9,468 ,6199 7,57 1,3372 0,6709 7,373 1,4143 162,23 1,6285 7,997 9,235 1,5800 7,03 Banca di Cividale BANCAGHICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 7. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,82 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,76 -1,34 ATLANTIA 24,14 -1,19 BANCA ITALEASE 26,52 +0,00 BMPS 4,8725 -1,05 BPI 11,19 -1,97 BPM 10,64 -2,17 BPVN 21,24 -2,25 CAPITALIA 7,475 -1,48 ENEL 8,34 -1,10 ENI 26,31 +0,30 FIAT 20,25 +0,35 FINMECCANICA 22,76 -0,39 GENERALI 29,75 -1,36 IFIL 7,74 -0,86 INTESA 5,525 -1,22 LOTTOMATICA 31,03 -1,05 LUXOTTICA 25,5 -1,01 MEDIASET 7,83 -0,68 MEDIOBANCA 16,56 -0,67 MEDIOLANUM 6,29 -0,40 PARMALAT 3,12 -2,47 PIRELLI 0,873 -0,89 SAIPEM 22,71 -0,74 SNAM 4,3525 -1,79 STMICROELEC 13,99 +0,20 TELECOM ITA 2,0825 -0,93 TENARIS 17,58 -1,02 TERNA 2,72 -1,09 UBI BANCA 20,55 -1,15 UNICREDITO 6,765 -1,61 Podružnica Trst IÔ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Petek, 8. junija 2007 5 prevozi - Odbornik Sonego pričakuje večje prizadevanje Rfi Slovenija in Italija skupaj za peti koridor V kratkem skupna odločitev glede čezmejne povezave in prošnja za financiranje EU TRST - Predstavniki slovenske in italijanske vlade ter Dežele FJK se bodo v prihodnjih dneh sestali, da bi skupaj določili stičišče med železniškima progama Benetke-Trst in Trst-Divača v okviru petega transportnega koridorja in vložili skupno prošnjo po evropskem financiranju. To je napovedal deželni odbornik za prevoze Lodovico Sonego na sklepnem delu tridnevnega 48. mednarodnega tečaja, ki ga je priredil Inštitut za študije o transportu v okviru ekonomske evropske integracije Istiee in ki se je zaključil včeraj na tržaški univerzi. Sonego je ob tej priložnosti obenem obtožil koncern državnih železnic, češ da je doslej »podcenjeval« železniško traso od Benetk do Trsta in se glede visoke hitrosti oziroma visoke zmogljivosti v bistvu osredotočil na osi Milan-Neapelj ter Tu-rin-Benetke. In to kljub temu da je v deželi FJK vse potekalo v sodelovanju s krajevnimi upravami in ob uspešnem dogovarjanju na mednarodni ravni med Deželo FJK in slovensko vlado. Vodja komercialnega oddelka družbe državnih železnic RFI Franco Marzioli, ki je sedel ob njem, je odvrnil, da ni šlo za podcenjevanje, ker da je bila visoka hitrost tako ali drugače predvidena na t. i. oseh v obliki črke T, se pravi Turin-Benetke in Mi-lan-Neapelj. Tako Sonego kot Marzioli sta govorila na dopoldanskem srečanju, kije bilo v glavni dvorani ekonomske fakultete. Spomnimo naj, daje tečaj inštituta Istiee posvečen razvijanju visoke hitrosti oz. visoke zmogljivosti v Italiji v sklopu evropskega železniškega omrežja. Tečaj se je začel v torek v Narodnem domu in se je v sredo in včeraj nadaljeval na tržaški univerzi. Tečaj je razdeljen na dva tridnevna dela, od katerih bo drugi potekal sredi septembra. Če je bil tokrat govor o perspektivah za visoko hitrost/zmogljivost v Italiji, bosta jeseni pod drobnogledom varnost in zaščita okolja pri cestnih prevozih. Zadnji del tečaja je bil včeraj namenjen razvojnim perspektivam za storitve in sploh trg v okviru visoke hitrosti/zmogljivosti s posebnim poudarkom na obnovi železniške infrastrukture in na vpliv na deželni transport. V popoldanskem delu so bila na vrsti kul-turno-zgodovinska poročila o nastanku in razvijanju železniških povezav med Avstrijo in Trstom oz. Jadranom. Prošnjo po financiranju Evropske unije za čezmejno povezavo med Italijo in Slovenijo je treba vložiti najkasneje do 20. julija, je poudaril Sonego, ki je imel sklepni poseg na dopoldanskem zasedanju. Napovedano srečanje med predstavniki Italije, Slovenije in Dežele FJK sodi v sklop načrtovanja čezmejnih povezav petega transportnega koridorja, sicer uradno poznanega kot prioritetni projekt št. 6. EU je v ta namen nakazala Italiji milijardo evrov od skupno 8 milijard evrov, ki jih bo deležen ta projekt. Slovenija je zadevo močno pospešila, medtem ko je Italija v zamudi. Zato bo po Sonegovem mnenju skorajšnje dvostransko srečanje dodaten korak, ki bo nedvomno vplival na obnašanje tistih, za katere projekt ni prioriteten. Čezmejna povezava leta 2003 za Slovenijo ni bila prioritetna, je dodal deželni odbornik, toda zdaj je tveganje, da bo Slovenija dokončala progo Koper-Divača še preden bo Italija končala del, ki je v njeni pristojnosti. Stvari nedvomno ni pospešilo, če že ni celo upočasnilo zadržanje družbe RFI. Že res, da je navpična os Milan-Neapelj hrbtenica države in predstavlja na državni ravni prioriteto iz ekonomskega in družbenega vidika, je naglasil Sonego. Toda os vzhod-zahod daje možnost Italiji, da ostane povezana z Evropo. RFI se je v bistvu po mnenju odbornika osredotočil na navpično os, zato je vodoravna v preveliki zamudi. Relacija vzhod-zahod je skratka ambiciozen projekt, do katerega pa je RFI imel vselej defetističen pristop. Nasprotno, nujen je pozitiven pristop, ki so ga že nakazala prizadevanja deželne uprave za izboljšanje oz. kre- Železniške povezave med Italijo in Slovenijo potrebujejo popolno prenovo pitev deželnega železniškega omrežja, za sodelovanje s prizadetim prebivalstvom in sploh za načrtovanje petega koridorja na tem območju. Deželna vlada se je na evropski ravni v prvi vrsti zavzela za ponovno načrtovanje proge Benetke-Trst-Koper-Divača, kije sprva predvidevala prekinitev železniške proge v Trstu in njeno nadaljevanje od Kopra dalje, je še spomnil Sonego. Po novem je predvidena povezava Benetke-Ronke-Trst-Divača-Koper-Divača-Lj ublj ana. Slovenija, Italija in Dežela FJK bodo torej v kratkem, kot rečeno, določile čezmejno povezavo, slovenska in italijanska vlada pa bosta skupaj vložili prošnjo po evropskem sofinanciranju te povezave. Svoj delež mora zato nuditi tudi družba RFI, ki mora dati konkretna zagotovila v zvezi z gradnjo proge Trst-Divača. Če je namreč os Milan-Neapelj nedvomno pomembna, je os vzhod-zahod poglavitna za mednarodno vlogo Italije in za razvoj severovzhoda, je v sklepnem poročilu povedal predsednik inštituta Istiee Giacomo Borruso. Nujno je zato pospešiti dela, da se bo os vzhod-zahod, ki pelje prek dežele FJK in jo povezuje s srednjo in vzhodno Evropo kmalu začela razvijati. Drugače bo dežela FJK izgubila svojo vlogo in ves potencial. Pristanišča severnega Jadrana, in še zlasti tržaško, pa bodo ob nov promet, ki bo nastal še posebno z Daljnim vzhodom. Aljoša Gašperlin Letališče Brnik odslej Letališče Jožeta Pučnika LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela sklep o preimenovanju letališča Brnik v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Vlada je sklenila, da dobi letališče ob svoji prenovi tudi primerno ime. Zelo pomembno je, da se ime Jožeta Pučnika zaradi njegove izredne zgodovinske vloge ohrani v državljanskem in nacionalnem spominu tudi tako, da se po njem imenuje pomemben objekt državnega pomena, je zapisano v gradivih vlade. Ustavno sodišče o pritožbi Brede Pečan LJUBLJANA - Ustavno sodišče (US) je včeraj obravnavalo pritožbo nekdanje izolske županje in kandidatke na zadnjih lokalnih volitvah Brede Pečan (SD) glede županskih volitev v Izoli, so sporočili s sodišča. Odločitev sodišča bo znana v ponedeljek. Pečanova na ustavnem sodišču izpodbija izid drugega kroga lanskih županskih volitev v občini Izola. Na ustavno sodišče se je Pečanova obrnila po tem, ko je upravno sodišče razveljavilo glasovnice, prejete po pošti, ki so bile brez žiga z datumom. Po razveljavitvi teh glasovnic pa je zmago prisodilo Klokočovniku. S tem, ko je upravno sodišče razveljavilo omenjene glasovnice, so bile po mnenju Pečanove kršene pravice stanovalcev doma upokojencev, katerih glasovnice so bile razveljavljene. (STA) koper - Obisk poslanca FI pri koprskem županu Popoviča in Tonda družijo podobna stališča in tudi cilji Renzo Tondo (levo) in Boris Popovič imata o mnogih stvareh podobna stališča fpa primožič sežana - Obisk slovenskega ministra za kmetijstvo Jarcu predstavili težave živilske industrije SEŽANA - Slovenija je majhna, zato domača živilsko-predelovalna industrija potrebuje in pričakuje pomoč ter posluh države, je direktor družbe Kras Edvard Fonda včeraj opozoril ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca. Ta se je mudil na Krasu, kjer mu je Fonda skupaj z direktorjem zadruge Vinakras Marjanom Coljo ter sežanskim županom Davorinom Terčonom predstavil težave tamkajšnje mesne industrije in vinarstva. Slovenska živilsko-predelovalna industrija je imela ob vstopu Slovenije v EU precej težav, a rezultati analiz kažejo, da se je negativni trend ustavil in lahko optimistično govorimo o prihodnosti, je poudaril Jarc. Pri tem je izpostavil tudi vlogo družbe Kras, ki letos praznuje 30-letnico, in drugih podjetij z visokokakovostnimi proizvodi. Kraški pršut bo kmalu zaščiten tudi na ravni EU, je napovedal kmetijski minister in pojasnil, da se je proizvodnja pršutov v zadnjih letih podvojila. Samo v Šepuljah lahko po končani šest milijonov evrov vredni investicije letno proizvedejo 350.000 pršutov, je dodal Fonda. Direktor šepuljske pršutarne od kmetijskega ministra pričakuje, da bo imel več posluha za živilsko-predelovalno industrijo. Jarc mu je odgovoril, da si bo ministrstvo še naprej prizadevalo za zaščito ti- pičnih kakovostnih izdelkov, pomagalo pri promociji ter nastopu na tujih trgih, omenil pa je tudi septembrski razpis za soinvestiranje naložb v živilski industriji. Ob tem je Jarc pozdravil tudi skorajšnje oblikovanje regijske blagovne znamke Krasa, kjer bi bili združeni kraški pršut, teran, med in drugi tipični izdelki. Colja je izpostavil, da kakovostna slovenska vina zaradi "poplave" cenenih tujih vin težko pridejo na police trgovin, pri čemer pričakuje pomoč države. Lokalna skupnost je zainteresirana, da bodo domača podjetja uspešno delovala, je povedal Ter-čon, ki je ministra opozoril na vse večjo zaraščenost Krasa. V Vinakras, ki vino prodaja predvsem na slovenskem trgu ter v zamejstvu, bodo namreč v prihodnjih dveh letih za investicije namenili 800.000 evrov. Med drugim bodo postavili novo polnilno linijo, kupili stroje, s katerimi bodo izboljšali kakovost mošta in posledično tudi vina, in obnovili skladišče, je pojasnil Colja. Po njegovih besedah zadruga trenutno letno proizvede milijon litrov vina, v prihodnji petih letih pa naj bi se ta številka povečala za polovico. (STA) KOPER - Koprskega župana Borisa Popoviča je včeraj obiskal poslanec stranke Forza Italia in nekdanji predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo. Po sestanku sta povedala, da si kljub različnim funkcijam pogosto izmenjujeta informacije o dogajanju na obmejnem območju. Tokrat sta se med drugim pogovarjala o politični klimi, o možnostih za naložbe čez mejo, o petem koridorju in o plinskih terminalih. Slednjim oba nasprotujeta. Furlanski gostje povedal, da njegovi razlogi za nasprotovanje niso ideološki, ampak je prepričan, da veliki industrijski objekti ob morju (kot na primer tudi cementarna) ne ustrezajo modelu razvoja, ki temelji na turizmu in inovacijah. Pri tem ni mogel zagotoviti, da bo projektu nasprotovala tudi njegova stranka. Popoviču je izročil tudi vabilo v Rim, na sejo komisije italijanske poslanske zbornice za evropske zadeve, da bi tudi tam predstavil svoje poglede na čezmejno problematiko. Oba sta poudarjala predvsem go spo dar ske na čr te in sta se iz re kla pro ti iz ko ri šča -nju zgodovinskih tem v politične namene. Tondo je sicer ob tem dodal, da so lahko tudi razlike element združevanja. Popoviča in Tonda poleg osebnega prijateljstva, dejstva, da sta oba podjetnika, in podobnih političnih pogledov družijo tudi podobni cilji. Tondo si želi, da bi ga desna sredina junija prihodnje leto ponovno kandidirala za predsednika Furlanije Julijske krajine, potem ko je pred štirimi leti izbrala drugega kandidata oz. kandidatko in izgubila volitve proti Riccardu Illyju. Popovič je gostu zaželel zma go, saj me ni, da bi bi lo so de lo va nje z njim bolj še, kot z Illyjem. Ob tem je potrdil ugibanja, da se bo po ustanovitvi Primorske pokrajine verjetno tudi sam potegoval za predsedniški položaj. Zagotovil je še, da se bo stranka »Slovenija je naša« udeležila prihodnjih parlamentarnih volitev. Zanikal pa je, da bi bilo gibanje Forza Italia njegov po li tič ni vzor. ( B. K.) 6 Petek, 8. junija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it licej franceta prešerna - Priznanje za sodelovanje na 6. natečaju Albina Bubniča Raziskava o kitajski kulturi in prisotnosti v našem mestu Dijakom tretjega razreda klasičnega liceja in mentorici so nagrado izročili včeraj »Ne vrag, le sosed bo mejak!« Ta verz Prešernove Zdravljice je bil naslov 6. natečaja za nagrado Albina Bubniča, ki jo Primorski dnevnik že vrsto let razpisuje zlasti za študirajočo mladino. Resnici na ljubo se pobuda tokrat ni ob ne sla, kakor bi bi lo tre ba in kakor bi si zaslu žila, saj je uredniš tvo pre -jelo samo dva prispevka. Eden je prišel od otrok kriške osnovne šole Alberta Sirka, ki so pod vodstvom nadvse prizadevnih učiteljic zbrali, napisali in likovno opremili pričevanja o narodnostnem sožitju v rodni vasi in v zamejstvu sploh, tako v mrkih časih fašistične vladavine, ko se v šolah ni smelo spregovoriti v materinem jeziku, kakor tudi v no vem povoj nem vzdušju, ki pa se ni žal še povsem prečistilo predsodkov in ostankov narodnostne mržnje. Čeprav se spričo samo enega osnovnošolskega prispevka tekmovanje ni moglo izvršiti, sta Primorski dnev nik in Sklad Al bi na Bub ni ča že le la izkazati kriš kim otro kom pri -zna nje za nji hov trud tudi v de nar ni ob li ki, kar je potekalo prav ob dne vu slovenske kulture, v počastitev Prešerna, katerega verz so se sposodili za ome nje ni na tečaj. Drugi udeleženec natečaja je bil tretji razred klasičnega liceja Franceta Pre šer na, ki je pod men tor stvom prof. Marte Ivašič pripravil zelo tehtno in izčrpno študijo o kitajski kulturi, s poseb nim poudar kom na kitaj ski prisotnosti v Trstu. Nastal je neke vrste vodnik, ki nam približa stvarnost te daljne dežele. Tako so dijakinje in dijaki pripravili poleg mnenj o Kitajcih v našem mestu antologijo kitajske književnosti ter zanimiv leksikon bolj pogostih kitajskih izrazov. Celotno de lo so opre mi li z ze lo bogatim sli kov -nim gradivom ter se odpravili celo v muzej orientalske umetnosti v Trstu, da bi se pobliže seznanili s kitajsko kulturo in umetnostjo. Proizvod, ki je nastal iz vse te priprave in poglabljanja problemov kitajskih priseljencev in bo tudi objavljen v Primorskem dnevniku, je vse kakor pre cej šnje vrednos ti in gre zato avtorjem in mentorici vsa pohvala. Na natečaj se je odzvalo devet dijakinj in dijakov, in sicer Lara De-vetak, Martina Ferra Casagrande, Ma- Nagrajeno delo bomo v dnevniku objavili kroma ruška Guštin, Tomaž Legiša, Veronika Pegan, Marko Tuta, Ingrid Umari, Sara Zupančič in Jasmina Znidarec. Težko je reči, ali bi si študija klasikov zaslužila prvo nagrado Bubničevega natečaja. Drugih prispevkov višješol-cev, s katerimi bi se njihovo delo lahko merilo, žal ni bilo in je zato tudi tekmovanje odpadlo. Priznanje pa so si kljub temu nadvse upravičeno zaslužili. Ob prisotnosti prof. Marte Ivaše-vičeve in razredničarke Nade Gerze-ljeve sta ga izrekla odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar in predstavnik Sklada A. Bubniča Dušan Kalc, ki je dijakom izročil tudi denar ni pri spe vek. Kratko srečanje je bilo tudi priložnost za voščila dijakom in dijakinjam, ki zaključujejo šolsko leto in so z mislimi že pri naslednji zahtevni študijski in življenjski preizkušnji - maturi. Uspeha jim je zaže lel tako odgo vor - ni urednik Bre zigar, ki je med dru gim na kratko spre go vo ril o časopi su, nje -govem pomenu in njegovi novi obli-kov ni podo bi, kot tudi predstavnik Sklada, kije poudaril pomen Bubničevega natečaja za povezovanje časopisa s šolsko stvarnostjo ter hkrati pozval maturante kot bodoče univerzitet-nike k nadaljnjemu sodelovanju na natečaju. Ob tej priložnosti je bilo tudi napovedano, da bo v kratkem objavljen sed mi raz pis na tečaja, ki bo posve čen obletnici smrti Albina Bubniča. Dne 23. junija prihodnjega leta bo namreč poteklo 30 let, odkar nas je zapustil novinar, ki je dobršen del svojega življenja posvetil zlasti raziskavam o grozo tah Rižar ne, skrbi za slo ven sko šolo ter dragocenemu poročanju o življenju in problemih naših krajev. Prireditelji natečaja si seveda nadejajo, da bo tokrat ude lež ba zlasti šol ske mla - GRADBENO PODJETJE gradnja In prenova < Hi«int< i dine veliko bolj številna. Tokrat bo tema spet posvečena razkrivanju naše pre teklosti, kaj ti čas mi ne va in sta rej -ših ljudi, ki nam lahko posredujejo ustno izroči lo, je na žalost ved no manj, zato je vsak, naj bo še tako dro ben spo -min, zapis, pa tudi star do ku ment ali predmet dragocen prispevek k ohranjevanju naše zgodovinske dediščine. Naslov bo tokrat » Kaj sem na šel na podstrešju« in ga lahko vzamemo tudi dobesedno. Veliko je namreč bogastva, ki se pra ši po podstrešjih ali kle -teh naših hiš in marsikdaj ne znamo pravilno ocenjevati njegove vrednosti in vrednotiti njegovega pomena. Prihod nji na tečaj bo pri lož nost, da to sto -rimo, da pobr ska mo po sta rih pre da -lih in skrinjah in prav go tovo bo pri -šlo na dan marsikaj zanimivega, o čemer se bo dalo tudi marsikaj napisati ter opremiti s spomini starejših ljudi, ki nam ve do še kaj pove da ti. občina trst V Lonjerju in na Krasu ne bo novih gradenj Tržaški občinski odbor je razveljavil že sprejete urbanistične sklepe za Lonjer, Bazovico in Trebče. To je naredil na predlog odbor ni ka Mau rizia Buccija, ki je pretekle sklepe ozna čil kot pre ti ra ne. V teh treh vaseh ne bo na pove da nih no vih gra denj, tem več le ome -jeni ur banis tič ni posegi, » ki bodo ohranili značilnosti in sedanje razsežnosti treh krajev«. Mestna uprava župana Roberta Dipiazze je s tem pravzaprav sprejela stališča Trebencev, Lo-njercev in Bazovcev, ki so upravičeno nasprotovali novim zazidljivim površinam. Proti tem ukrepom se je opre de lil tudi vzhodnokraški rajonski svet. Občinski odbor je na včerajšnji seji tudi odobril urbanis-tič ni ukrep za sta ro pri sta ni šče. Na tej osnovi bo pristaniška oblast del tega območja lahko namenila gospodarskim in ladje-delniškim dejavnostim. Sprememba regulacijskega načrta v pri sta ni šču bo pol no moč na, ko bo včerajšnji sklep potrdila mestna skupščina. To naj bi naredila na ponedeljkovi seji. Župan Roberto Dipiazza je sklep odbora označil kot velik do sežek in kot da rilo Ob či ne mestni skupnosti. Vse sklepe v zvezi s pristaniščem je že odobrilo spomeniško varstvo Furla-nije-Julijske krajine. Di pi azza je tudi do dal, da je Občina vse sklepe sprejela v popolnem soglasju z deželno upravo, posebno z njenim predsednikom Riccardom Illyjem. Župan soglaša z Illyjem, ki se zavzema za radikalno urbanistično preosnovo starega pristanišča, nad katero ni najbolj navdušen predsed nik pri sta ni ške ob -las ti Clau dio Boni ci ol li. Di pi az-za je tudi izrazil upanje, da bo območje starega pristanišča prej ali slej v služ bi mes ta, čeprav ostaja še ved no ne rešeno last nin -sko vprašanje. bivša ribarnica - Od danes do nedelje, 17. junija Razstava »resnično in lažno« Pobudo za razstavo je dalo poveljstvo finančne straže iz naše dežele - Prisotnih tudi okrog 30 podjetij - Okrogli mizi in delavnice Razstavo so orisali (z desne) polkovnik Giorgio Pani, brigadni general Fabrizio Lisi in tržaški občinski odbornik Massimo Greco kroma »Resnično in lažno«: tako so poimenovali razstavo, na kateri bodo na ogled pravi in ponarejeni izdelki, predvidene pa so tudi delavnice, zasedanja, na katerih bodo širši javnosti orisali temeljno vlogo finančne straže pri odkrivanju in zatiranju tega pojava. Obenem bodo potrošnike skušali osveščati nevarnosti, ki jih predstavlja, in tudi njegove razširjenosti. Razstava, za katero so dali pobudo deželno poveljstvo finančne straže v sodelovanju s tržaškim občinskim od-borništvom za kulturo ter pod visokim pokroviteljstvom predsedstva države in pokroviteljstvom dežele FJK, tržaške pokrajine in družbe Dante Alighieri iz Rima, bo v »dvorani čudes« v bivši ribarnici, in sicer od danes do 17. junija, od 10. do 20. ure. Program so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili deželni poveljnik finančne straže, brigadni general Fabrizio Lisi, pokrajinski poveljnik finančne straže iz Trsta, polkovnik Giorgio Pani, in pa tržaški občinski odbornik za kul- turo Massimo Greco. K pobudi je pristopilo okrog trideset italijanskih podjetij, s čimer želijo ovrednotiti in nekako tudi vzgajati k zaščiti italijanskih proizvodov, pa naj bodo risba, kip, glasbena kompozicija ali pa torbica, očala. Obenem hočejo občinstvu prikazati, koliko ponosa in zadoščenja nudijo stvaritve današnjih italijanskih obrtnikov. Razstava je razdeljena na dva velika tematska dela: prvi prikazuje pravcati »excursus« v zgodovino umetnosti, v njene najvažnejše etape. Drugi pa analizira današnji pojav ponarejanja. Na ogled bodo »ponarejeni« izdelki (temno sive barve), ki jih bodo primerjali z avtentičnimi (svetlo zlate barve). Začetek je z umetnostjo, od antike do današnjih dni, preko mode in dizajna, blagovnih znamkam, patentov (zaščita industrijske lastnine, javne blaginje, izvora proizvodov) in vse do avtorskih pravic ter informatike. Predvideni sta tudi dve zasedanji, prvo bo že danes, po otvoritveni slovesnosti, drugo v petek, 15. junija ob 9.30. Vstop je prost. / TRST Četrtek, 7. junija 2007 7 pogogovor - Kardinal Franc Rode včeraj v Pastoralnem središču Pavla VI. v Trstu Slovenski narod je v svojem jedru še krščanski - kot sploh vsa Evropa Visoki cerkveni dostojansvenik je predaval o izzivih za evangelizacijo v slovenski družbi in kulturi »V čast mi je in hkrati v veliko veselje, da v naši sredi spet pozdravim kardinala Franca Rodeta. K nam je namreč že nekajkrat prišel v letih, ko je bil ljubljanski nadškof in metropolit. Iz tistega časa ohranjam dva nauka, ki nam ju je dal: lekcijo jasnosti in in lekcijo bratstva. Ta druga je za nas še posebno pomembna, saj si prizadevamo, da bi narodnostno in kulturno raznolikost živeli kot medsebojno obogatitev.« Tako je povedal tržaški škof Evgen Ravignani, ko je sinoči v Pastoralnem središču Pavla VI. v Trstu izrazil dobrodošlico kardinalu Rodetu, prefektu kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Ugledni gost je prišel v naše mesto, da bi predaval na temo »Izzivi za evangelizacijo v slovenski družbi in kulturi«. Predavanje je priredilo katoliško kulturno društvo Studium fidei. Kot je pojasnil njegov predsednik, župnik in bogoslovni profesor Ettore Malnati, je šlo za sklepno iz niza srečanj pod skupnim naslovom »Izzivi za evangelizaci-jo«, ki so se zvrstila v zadnjih dveh letih. »Želeli smo skleniti s pogledom v Slovenijo, saj naša sosednja država v tem letu postaja z vseh vidikov polnopravna članica Evropske unije. Ta zgodovinski dogodek predstavlja tudi za kristjane veliko priložnost. Vse bolj se moramo zavedati, da je onkraj slehernih vrat brat, kateremu moramo služiti, in da za kristjana obstaja pravzaprav ena sama meja, tista, ki jo zarisuje greh,« je dejal. Sicer pa je večer vodil prof. Paolo Pittaro. Udeležilo se ga je kar številno občinstvo. Navzočih je bilo več Slovencev s škofovim vikarjem Francem Vončino na čelu. Ob robu predavanja smo predavatelju postavili nekaj vprašanj. Kardinal Rode, prišli ste v Trst, da bi predavali o izzivih za evangelizacijo v slovenski družbi in kulturi. Koliko so po Vašem krščanske vrednote danes doma na Slovenskem? Slovenski narod je v svojem jedru še večinsko veren narod. Tako pravijo tudi statistike. Krščanske vrednote zavestno in odgovorno živi približno 30% vseh prebivalcev. Približno toliko je tudi tistih, katerim so te vrednote sicer nekoliko oddaljene, a še vedno vir življenjske modrosti, vsaj v podzavesti. Le kakih 10% do 15% Slovencev krščanskih vrednot ne sprejema in jih celo odprto zavrača. Lahko torej ugotovimo, da pol stoletja ateistične in celo antiteistične vladavine le ni izbrisalo krščanstva iz slovenske kulturne identitete. Se po Vašem slovenska stvarnost s tega vidika bistveno razlikuje od širše evropske? Ne bi rekel. Pri nas so danes navzoči podobni pojavi kot drugod v Evropi, zlasti zahodni. Posebno bi omenil sekularizacijo. Tudi na Slovenskem poznamo poskuse nekaterih intelektualnih in političnih krogov, da bi Cerkev potisnili ob rob in da bi vera postala zgolj zasebna zadeva. Prav tako poznamo antiklerikalne oziroma antikrščanske težnje in izbruhe. Vse to prihaja krepko do izraza v vodilnih sredstvih javnega obveščanja. A kot rečeno, vse to ni še osvojilo jedra slovenskega naroda, kot tudi Evropa ostaja še vedno v svojem bistvu krščanska. Zakaj je po Vašem važno, da bi evropska ustava - če jo bomo res kdaj doživeli - izrecno omenjala krščanske korenine Stare celine? Dosedanji osnutek evropske ustavne pogodbe, ki ga je sprejelo lepo število članic povezave, se v svojem uvodnem delu sklicuje na nekatere temeljne vrednote evropske družbe, ki so dejansko krščanske. To, da bi se morale v ustavi izrecno omenjati krščanske korenine Evrope, je po mojem Kardinal Franc Rode med včerajšnjim predavanjem v Trstu kroma mnenju predvsem stvar intelektualne in zgodovinske poštenosti. Sicer pa se krščanstvo obrača na vse človeštvo. Kje se po Vašem konča evangelizacija in kje začne medverski dialog? Se to dvoje pravzaprav izključuje? Nikakor ne! Med enim in drugim obstaja kontinuiteta. Že to, da se kristjani predstavijo v dialogu s pripadniki drugih verstev, je oblika evangelizaci-je. Ob tem namreč predstavijo tudi resnico, v katero verjamejo, kajpak brez vsiljevanja. Pavlin Oglejski je rad poudarjal, da bi kvečjemu lahko vsilili krst, a nikakor ne vere. Seveda pa je v dialogu treba iskati skupne točke, in teh je vselej veliko. Skratka, evangelizaci-ja in medverski dialog se globoko prepletata. Kako čutite utrip Cerkve z vrha kongregacije, ki jo vodite? Po 2. vatikanskem koncilu je tradicionalne redovne skupnosti zajela kar huda kriza. Nekateri redovi so izgubili velik del svojega članstva. Jezuitov je npr. leta 1965 bilo okrog 36 tisoč, danes pa jih je komaj 20 tisoč. Podobne pojave je mogoče zabeležiti pri benediktincih, lazaristih, frančiškanih in drugih. Toda v zadnjem času je mogoče opaziti, da se je to usihanje zaustavilo. Mnogi ugotavljajo, da je povzročilo veliko škode nekritično sprejemanje vala sekularizacije in da se je treba vrniti h karizmi ustanoviteljev. A mimo tega je mogoče na tem področju opaziti res veliko novega. V Cerkvi se danes rojeva kopica novih redovnih skupnosti. Pred dvema tednoma sem bil s papežem v Braziliji in tam sem srečal izredno žive redovne skupnosti, kot so Evangeljski glasniki, Kristusovi legionarji in Asiška jama. Te skupnosti živijo evangeljske vrednote zelo radikalno in žanjejo veliko poklicev. Nekoč duhovniški poklic ni bil nujno vezan na celibat. Mislite, da bo kdaj v Katoliški cerkvi spet tako? V resnici se je celibat že zelo zgodaj pojavil v Latinski cerkvi. Drugače je bilo v Vzhodni. In dejansko Katoliška cerkev spoštuje katoličane vzhodnega obreda ter njihovo tradicijo, ki dopušča, da se duhovniki poročajo. A v Latinski cerkvi je drugače. Če smem povedati svojo intuicijo, Latinska cerkev se ne bo nikoli odpovedala celiba- tu duhovnikov. Tudi slovensko in italijansko javnost so v zadnjih časih vznemirili pojavi pedofilije, v katerih so vpletene posvečene osebe. Kaj sodite o tem? Pedofilijo je vsekakor treba absolutno in jasno obsoditi. Nevredna je duhovnika in kogar koli. Sicer pa mislim, da je v zvezi s tem kar veliko manipulacije. Vzemimo Slovenijo. Tu je znan primer enega duhovnika, ki je tudi že bil obsojen, vsaj v prvi stopnji. A gre vendarle za en primer, medtem ko je v Sloveniji približno 1.100 duhovnikov. Mediji so naredili veliko hrupa, tako da je že vsak duhovnik skorajda osumljen, da je tudi on pedofil. To je manipulacija, ki dela krivico. Pravični moramo biti do vseh ljudi in v vseh ozi-rih. Kako se kot pripadnik manjšega naroda počutite na vrhu vesoljne Cerkve? Kot Slovenec ne morem računati na avreolo, kakršno imajo pripadniki večjih narodov, ali vsaj mislijo, da jo imajo. Slovenci smo skromen narod, marsikdo sploh ne ve za nas. Zato moram večkrat tudi razlagati, kaj Slovenci smo. To je poslanstvo, ki ga rad opravljam tudi v svoji sedanji vlogi. Po drugi strani pa moram reči, da je biti Slovenec včasih prednost. Kot pripadniki majhnega naroda smo se morali vedno odpirati drugim in razvili smo sposobnost razumevanja drugih, kakršne pripadniki večjih narodov večkrat ne poznajo. Slovenci nismo tako obremenjeni s svojimi nacionalnimi predsodki kot drugi in smo s tega vidika tako rekoč svobodnejši. To drugi tudi čutijo in na to so me pripadniki drugih narodov že nekajkrat opozorili. Martin Brecelj železarna - Onesnaževanje Kocijančič (Skp) dvomi v namere grupe Še vedno ni načrta o investicijah za zmanjšanje onesnaževanja Potem je na predvčerajšnji avdiciji pred dvema komisijama v deželnem svetu Maurizio Fogar, pred-sed nik krož ka Mi a ni, v ime nu kra -jevnega prebivalstva zahteval zaprtje ške denj ske že le zar ne, pri če mer se je skliceval na podatke, ki jih je zbralo ministrstvo za okolje in ki naj bi kazali, da je onesnaženost daleč presegla najvišjo mejo, se je oglasilo vodstvo tovarne, ki pa pravi, da so pričeli z načrtom za odpravo sedanjih težav. Oglasil se je tudi pokrajinski tajnik Skp Igor Kocijančič, ki je izrazil bojazen, da bi zahteva po državnem omizju za soočanje o železarstvu pomenila samo dodatno izgubo časa, škedenjskega obrata pa ne bi rešila, kvečjemu bi povečala stisko in socialno konfliktualnost na tamkajšnjem področju. Kocijančič je ob tem spomnil, da lastništvo grupe Severstal-Luc-chini za Škedenj ni še predstavilo in- du strij ske ga na čr ta, ki bi bil vre den tega imena, in v katerem bi bile predvidene precejšnje investicije za zmanjšanja vpliva na okolje, za varnost pri de lu in red no ter iz red no vzdrževanje naprav. Nadalje ni investicij v zvezi s samimi proizvodi, medtem ko bi samo nekaj takega kazalo na dejansko voljo lastništva, da misli na prihodnost obrata. Kocijančič opozarja, da v uradnih doku-men tih gru pe ne za sle di mo ime na Škedenj, ko je govor o investicijah. Ob tem se sprašuje, kako torej lahko raz ume mo, da gru pa res na me -rava vlagati tudi v Trstu. Po njegovem mnenju bi nekaj takega lahko le spodbujalo nevarne iluzije pri delavcih železarne in med krajani, ki so že vsega naveličani ter ogorčeni. Na enak način spodbujajo lažne iluzije tisti, ki trdijo, da bi uplinjeval-nik lahko zaposlili delavce železarne in ustvaril nove možnosti zaposlovanja. poseg ssk Izkaznice: še težave s slovensko abecedo Deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan in tržaški tajnik stranke Peter Močnik sta se srečala z deželnim ravnateljem Agencije za prihodke Francom Latti v zvezi s vprašanjem zdravstvenih izkaznic, ki nosijo napačno napisana slovenska imena in priimke oziroma napačne podatke o kraju rojstva, glede na to, da niso niti v dvojezični obliki. Direktor Latti je povedal, da ga je v ponedeljek obiskal deželni odbornik Pecol Comi-not to, da bi se z njim do go vo ril, ka ko re ši ti ta prob lem. Omenjenega odbornika je Mirko Špacapan pred kratkim po nov no opo zo ril o ne re še ne mu vprašanju.Rešitev bi lahko bila v tem, da bi Dežela FJK tiskala izkaznice, saj ima njen računalniški program že vgrajene slovenske črke. Agencija za prihodke bi se s tem tudi strinjala, piše v sporočilu SSk, potrebno je le deloma spremeniti program tiskanja osrednjega računalnika finančne uprave, ki izdaja davčne kodekse. Franco Latti je pa obenem povedal, da osrednji sistem, od katerega črpajo podatke tudi za vozniška dovoljenja, za elektronske osebne izkaznice, za potne liste, in dru ge urad ne do ku men te ne bo v kratkem usposobljen za pisanje slovenskih črk, saj je treba zamenjati ves program, kar stane veliko denarja. Govoril je o strošku za več stotin milijonov ev rov. Do dal je pa tu di, da je ta program še iz leta 1972 in da j e zato zastarel ter potreben prenove. Zato je finančno ministrstvo že naročilo družbi SOGE-I naj izdela osnutek novega pro-gra ma, v ka te re ga bi vnes li tu di črke drugih abeced, ki jih danes ni. Pred stav ni ka SSk sta mu izročila spomenico, v kateri je rečeno, da s svojim ravnanjem državna služba krši večje število državnih in mednarodnih zakonov, med temi gotovo zaščitni zakon za slo ven sko manj ši no iz le -ta 2001, kar ni prav. SSk bo za to še na prej sle di -la zadevi, da se v kratkem razplete. Zdravstvene izkaznice bodo pa iz ro če ne De že li, ko bo tis ka la nove. Če bi jih kdo nujno potreboval, se lahko obrne na sedež stranke v Trstu, Ulica Gallina 5, ob uradnih urah. RAI je ostal brez TV ekipe Uslužbenci sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino protestirajo, ker je Rim ukinil snemalno televizijsko ekipo (Esterna due), ki je 25 let snemala velike dogodke v naših krajih in drugod po državi. Ekipo je sestavljalo deset uslužbencev, ki so med drugim posneli pomembna športna dogajanja, sodelovali pa so tudi pri izvedbi mnogih oddaj v slovenskem jeziku. Proti ukinitvi snemalne ekipe je svojčas nastopil tudi predsednik Dežele Riccardo Illy, njegovo pismo predsedniku RAI Claudiu Petruccioliju pa je ostal brez odziva. Illy je v pismu izpostavil tudi dragoceno delo, ki ga je danes ukinjena TV ekipa opravila na področju zaščite jezikovnih in narodnih manjšin. Novinarji RAI bodo zaradi številnih odprtih problemov stavkali 13. junija. 8 8 Četrtek, 7. junija 2007 TRST / tržaški občinski svet - Desnica zavrnila predlog o obisku komisije za gospodarstvo Kam pa hoče Trst, če še do Sežane ne zmore? Predsednik občinske komisije Gianfranco Trebbi (Dipiazzova lista) odstopil Odpiranje Trsta bližnjemu zaledju je za nekatere občinske svetnike desnice še vedno nesprejemljivo. Tako je mogoče sklepati s poteka včerajšnje seje občinske komisije za gospodarstvo, tr go vi no in tu ri zem. Predsednik komisije Gianfranco Trebbi je svetnikom predlagal, naj bi se komisija srečala s sorodnim organom sežanske občine. Sam je že stopil v stik s predstavniki sosednje občine, dogovorjen je bil tudi okvirni datum srečanja, 28. junij. Za Trebbija, predstavnika Dipiaz-zove liste, to je liste župana, ki se je v zadnjih tednih kar nekajkrat izrekel za plodno sodelovanje s slovenskim zaledjem, je bilo na dlani, da bodo pobudo podprli svetniki levosredinske opozicije, pa tudi zastopniki liste, ki ji sam pripada. A se je zmotil. Načelnik Dipiazzove liste v občinskem svetu Maurizio Ferrara je iznesel nekaj pomislekov nad predlogom. Menil j e, da bi se moral Trst kot glavno mesto dežele, prej soočiti z Ljubljano, glavnim mestom sosednje države, kot pa z majhno Sežano. Svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar je ocenil, da so stiki z Ljubljano pomembni, da pa bi morali tržaški mestni možje prej pogledati k bližnjim sosedom, v Sežano in tudi v Koper, kar sta za njim potrdila tudi svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab in svetnik Marjetice Luciano Kakovic. Načelnica svetniške skupine Nacionalnega zavezništva Alessia Rosolen je pridala svoj lonček: ironično je predlagala, da bi morali še prej kot v Sežano »romati« v bližnje Milje, Re-pentabor, Dolino, pa tudi v Videm. Skratka: povsod, le čez mejo ne, v brk skupni evropski danosti Italije in Slovenije, Trsta in Sežane. Des na sre di na se je pri oce ni predloga predsednika Trebbija dejansko razbila. Nekdanji svetnik Nacionalnega zavezništva (in sedanji svetnik Krščanske demokracije za avtonomijo) Salvatore Porro je potegnil s Trebbijem, prav tako svetnik Forze Italia Claudio Frommel. Trebbi je vztrajal pri svojem, a ga je Ferrara spet ustavil: predlagal je, naj bi zadevo »zamrznili« do januarja 2008, ko naj bi padla še zadnja, schen-genska meja. Komisija ni bila soglasna, vprašanje je bilo zato umaknjeno z dnevnega reda za nedoločen čas. Po seji je Trebbi takoj napisal pismo, v ka te rem je pred sed ni ku ob čin -skega sveta Sergiu Pacorju sporočil, da odstopa z mesta občinske predsednika komisije za gospodarstvo, trgovino in turizem. Vzrok je zelo jasen: v komisiji ne izraža več mnenja desnosre-dinske večine, ki ga je izvolila na to mes to. Kakovič, Ukmar in Švab so izdali po seji skupno tiskovno sporočilo, v ka te rem so za pi sa li, da je bil pred la ga -ni obisk občinske komisije v Sežani preložen »izključno iz političnih razlogov«. Spoznavno srečanje z občinskimi kolegi iz Sežane bi lahko bilo uvod v čezmejno sodelovanje med obema ob či na ma na go spo dar ski in druž be ni ravni, pobudo pa bi lahko nato razširili tudi na koprsko in ljubljansko občino, so ocenili. »Sklep o zamrznitvi predloga vzbuja kar precejšnje dvome, saj je tržaški župan Dipiazza pobudo popolnoma podprl. Smatramo, da gre izvor za odločitev iskati v anahronistični oceni se da nje ga spre me nje ne ga evrop -skega okvira,« so zapisali trije svetniki levosredinske opozicije v mestni skupščini, in takole zaključili: »Vse se spreminja, na žalost pa v delu tržaške občinske uprave obstajajo še politične sile, ki se trmasto sklicujejo na preteklost in ne morejo izkoristiti v tem zgodovinskem obdobju ponujene priložnosti. S to odločitvijo smo izgubili nadaljnjo priložnost za obojestransko spoznavanje med skupnostmi, ki ju ne ločijo več meja in ideologije.« sv. ivan - Projekt Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda Spoznavanje Slovenije preko medšolskih stikov V aprilu so svetoivanski nižješolci gostili turistični krožek Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke Na državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda poteka že tretje leto po-rojekt Spoznavajmo Slovenijo.Učenci naše šole naj bi v teku triletnega šolanja prišli v stik s sovrstniki iz šol v Sloveniji, spoznali njihovo šolsko okolje in različne sisteme izobraževanja. Izbrano šolo predhodno uokvirimo v določeno slovensko pokrajino, kar nam bo kasneje v pomoč pri spoznavanju okolja, v katerem se šola nahaja. Smatramo namreč, da je spoznavanje kraja veliko bolj smiselno, če ga lahko učenci povežejo s srečanjem s svojimi sovrstniki iz šole tamkajšnjega okolja. V veliko primerih nam je lahko prav tamkajšnja šola v pomoč pri spoznavanju okolja. Ne smemo pozabiti, da naši učenci imajo premalo stikov s slovenskimi sovrstniki in premalo poznajo Slovenijo. Ravno zaradi tega je naš cilj, da v triletnem šolanju ponudimo svojim učencem vsaj tri različne realnosti iz matične domovine. Vsekakor smo skušali navezati stike s šolo takega okolja, ki nudi učencem smiselno povezavo z učnimi programi. V skladu s tem projektom naša šo- la že več let uspešno sodeluje z Osnovno šolo Oskarja Kovačiča s Škofij. Skoraj tradicionalno je že sodelovanje našega šolskega zbora in naših glasbenikov na njihovi proslavi ob dnevu kulture. Letos pa sta se dva prva razreda udeležila naravoslovnega dne skupaj z učenci dveh 8. razredov. V mesecu maju so nam učenci OŠ O. Kovačiča vrnili obisk. Skupno z njihovimi devetošol-ci so si naši tretješolci od Sv. Ivana ogledali Rižarno, spomenik bazoviškim junakom in spomenik talcem na open-skem strelišču. Plodno je tudi sodelovanje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke. Na tej šoli deluje turistični krožek, ki ga vodi prof. Branka Svoljšak. Zelo rada nas sprejme in s svojimi vodiči raz-kaže lepote in zanimivosti srednjeveškega mesteca. Letos smo to mestece obiskali že drugič. V mesecu aprilu pa smo gostili turistični krožek v Trstu in jim organizirali vodeni obisk po mestu. Učenci so si pod strokovnim vodstvom prof. Sama Pahorja ogledali stari del mesta in Miramarski grad. S tretješolci pa smo se letos odpra- vili v Sežano, obiskali tamkajšnjo OŠ Srečka Kosovela in skupaj z njihovimi učenci prehodili Kosovelovo pot do To-maja. Nazajgrede pa smo si ogledali še biser Krasa - Štanjel. Ker je naša želja, da bi naši učenci spoznali več šol iz različnih pokrajin, smo navezali tudi stike z OŠ Grm iz Novega mesta in OŠ iz Mosta na Soči. Ti dve šoli smo obiskali lani oz. predlanskim. Naši učenci so se vsakokrat vrnili domov navdušeni in presenečeni nad slovenskimi šolami, posebno zaradi moderno opremljenih učilnic, programov, lepih telovadnic, sodobno opremljenih računalniških sob, kuhinje in se marsičesa, kar pri nas pogrešamo. Seveda pa vsega tega ne bi bilo mogoče izvesti, če nam ne bi pri tem pomagala naša pedagoška svetovalka prof. Andreja Duhovnik-Antoni. Do našega projekta je pokazala veliko zanimanje in razumevanje, saj nam je priskočila na pomoč pri organizaciji ekskurzij. Prof. Eva Fičur Leva sredina o javnem zdravstvu V dvorani Tessitori deželnega sveta (Trg Oberdan-nekdanja palača SIP) bo danes ob 17.30 javni posvet o zdravstvu, ki ga prirejajo svetniški skupini LD in Marjetice ter sekretariat Demokokrat-ske stranke. Na srečanju, ki ga bo vodil Bruno Zvech, bosta govorila prof. Ne-rina Dirindin in deželni odbornik Ezio Beltrame. Salucci (Marjetica) vabi v Samatorco Pokrajinski svetnik Marjetice Paolo Salucci iz Devina-Nabrežine bo danes v kmečkem turizmu Žbogar-Gruden v Samatorci poročal o svojem delu na pokrajini. Začetek ob 19. uri. Od jutri pri Sv.Sergiju praznik SIK V Ljudskem domu pri Sv. Sergiju bo jutri in v nedeljo praznik Stranke italijanskih komunistov, ki bo posvečen preporodu levice. Jutri ob 19. uri bo za ples igrala skupina Arcobaleno band, v nedeljo zvečer pa Blue night band. Požar na trajektu Trajekt Grecia, ki pluje pod malteško zastavo, je šele zapustil pristanišče, ko se je sprožil alarm zaradi požara. S pristaniškega poveljstva so se nemudoma obrnili do gasilske centrale v Ul. D'Al-viano. Proti trajektu je odplul čoln pristaniškega poveljstva, kateremu sta se pridružila gasilska čolna z vso opremo in s potapljači. Poleg tega so v staro pristanišče poslali okrepitev, saj so odredili, da se trajekt, na katerem je bilo tudi okrog 50 potnikov in je bil namenjen v Albanijo, vrne k pomolu. Ob prihodu gasilcev pa je bil požar že pod kontrolo, pravočasno je poseglo osebje na trajektu, ki je last nekega grškega brodarja. Ugotovili so, da so plameni izbruhnili v kabini nekega starega tovornjaka. Poleg gasilcev so prišli še karabinjerji in osebje službe 118. Gasilci na cerkvi na Vejni Na cerkev na Vejni so se včeraj povzpeli gasilci posebne enote SAF (za posege v jamah, v gorah in na rekah) ter pregledali, kakšne so razmere, potem ko so v nedeljo popustile še plošče na drugem zgornjem delu svetišča. Pod vodstvom načelnika oddelka Franca Belsi-ja so šli po stopnicah vse do vrha in se zatem zavarovali ter spustili po tistem delu strehe, kjer so plošče še pritrjene, na površini približno 300 kvadratnih metrov. Ugotovili so, da bi bilo treba čimprej poseči in jih odstraniti, kar pa ni enostavno, saj so prav pod vrhom. Čakanje pa bi lahko povzročilo še večjo škodo: če popadajo, lahko prebijejo šipe in zgrmijo v spodnji prostor. tržaška pokrajina - Priznanja ob tednu kulturnih dobrin Tudi Mija med kulturnimi vodniki Ob dijakinji liceja Prešerna prejelo priznanje še 44 dijakinj in dijakov višjih srednjih šol Tržaška pokrajina »premore« 45 mladih »kulturnih vodnikov«. Gre za dijake višjih srednjih šol, ki so sodelovali pri pobudi v okviru 9. tedna kulture, ki sta jo skupno priredili tržaška pokrajina in organizacija Fai scuola. Med včerajšnjo podelitvijo priznanj je predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat poudarila, daje hotela pobuda približati številne dijake svetu umetnosti, da bi jo po bli že spo zna li. Pri tem so iz ko ris ti li pri lož -nost, ki jim jo je ponudil teden kulturnih dobrin, za katerega je dalo pobudo ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti. Dijaki so si ogledali rimsko gledališče in paleokristjansko baziliko. Pri pobudi so sodelivali dijaki in dijakinje petih tržaških višjih srednjih šol: liceja Franceta Prešerna, klasičnega liceja Dante Alighieri, znanstvenega liceja Galileo Galilei, trgovskega tehničnega zavoda Leonardo Da Vinci in učiteljišča Giosue Car duc ci. Med 45 dijaki je priznanje prejela tudi dijakinja liceja Franceta Prešerna Mija Slavec. Predsednica pokrajine Bassa Poropat je udeležencem in udeleženkam podelila potrdilo o sodelovanju na tednu kulturnih dobrin, obenem pa še vabilo za premiero festivala Gledališča v gledališču, ki bo na sporedu v sredo, 13. junija. Nagrajena Mija Slavec (desno) s predsednico tržaške pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat kroma / TRST Četrtek, 7. junija 2007 9 opčine - Nova figura v okviru zdravstvenega okraja Zdravstveni tutor za pomoč kraškemu prebivalstvu Včeraj predstavitev na sedežu rajonskega sveta za vzhodni Kras Na Opčinah že nekaj dni deluje tako imenovani »zdravstveni tutor«, nova zdravstvena figura v okviru kraškega zdravstvenega okraja. Sedež ima v sicer dotrajanjem poslopju zdravstvenega okraja na Proseški ulici, ali bolje rečeno v »zdravstveni točki«, kot ji pravijo v pričakovanju novega pravega sedeža okraja. Zdravstveni tutor bo kril potrebe po informiranju o zdravstvenih zadevah na širšem kraškem območju vzhodnega in zahodnega Krasa, pa tudi repen-tabrske in zgoniške občine. Služba deluje od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. To vlogo je prevzela priznana izvedenka dr. Gabriella Toso. Ljudem bo posredovala vse potrebne informacije o zdravstvenih uslugah in drugih sanitarnih zadevah, ljudje, predvsem ostareli, pa bodo lahko vzpostavili z njo človeški stik, ki je v sedanjem svetu anonimnih telefonskih sporočil še kako dobro-do šel. Novo službo so predstavili včeraj na sedežu vzhodnokraškega rajonskega sveta. Predsednik sosveta Marko Milko-vič je uvodoma podčrtal, da se zdravt-svene strukture na Opčinah poslužuje širše zaledje, zato jo gre okrepiti. Nakazal pa je tudi možnost čezmejnega zdravstvenega sodelovanja po padcu schengenske meje. Obenem je spomnil na težave krajevnega prebivalstva zaradi skromnih zdravstvenih struktur na tem območju. Direktor zdravstvenega podjetja Franco Rotelli je izpostavil zdravstveno pomoč na domovih, ki je že zelo razpredena, poudaril pa je potrebo po večjemu pretoku informacij o zdravstveih uslugah, kar bo zapolnil prav zdravstveni tutor. Direktor kraškega zdravstvenega okraja Paolo Da Col je omenil delo zdravstvenega podjetja na ozemlju in predstavil dr. Gabriello Toso ter poudaril, da bo posvetila največjo pozornost ljudem v težavah. Po nekaj mesecih naj bi njeno delo preverili, da bi izvedeli, kolikšen del prebivalstva se resnično nahaja v težavah. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in pokrajinski svetnik Slovenske skupnosti Zoran Sosič sta se zavzela za okrepitev avtobusnih povezav in za primernejši sedež zdravstvenega okraja, Rupel pa je še posebej omenil skorajšnje zaprtje doma za ostarele Don Marzari, in iznesel željo, naj bi poslopje še naprej služilo v socialne namene. Predstavitev zdravstvenega tutorja na sedežu rajonskega sveta na Opčinah kroma zgonik - Jutri in v nedeljo Nadaljuje se vinska razstava Zaradi slabega vremena ob koncu prejšnjega tedna se »ljudski glas« ni mogel polno izraziti Razstava vin v Zgoniku se bo nadaljevala tudi jutri, v soboto, 9. in v nedeljo, 10. junija. Uprava Občine Zgonik se je namreč odločila, da prenese tradicionalno nagrajevanje vinogradnikov na nedeljo, 10. junija ob 18.30, saj sta slabo vreme in dež prejš nje ga pet ka in so bo te pre pre či -la številnim obiskovalcem prijetno druženje na odprtem in uspešno ljudsko ocenjevanje vin. Strokovna žirija je že opravila svoje delo, ljudska žirija pa ima možnost se izraziti še jutri (9. junija), od 19.30 do 23. ure. Uradno se je praznik začel v petek, 1. junija in bi se moral zaključiti v nedeljo, 3. junija, vendar sonce se je prikazalo šele v nedeljo. Pred- videni program pa je bil vseeno izpeljan, saj je letošnja, 43. izvedba Razstave vin uokvirjala tudi več kulturnih programov, razstav in posvetov, ki so, kljub dežju, privabili kar nekaj obiskovalcev. Osrednji namen Razstave vin se kaže v primerno načrtovani in kakovostni promociji kmetijske, vinogradniške, živilske in turistične panoge v spoštovanju kraškega naravnega okolja. Jutri bodo kioski začeli delovati ob 18. uri. Za ljudsko ocenjevanje vin pa bo treba počakati do 19.30. Ob 20. uri bo vzdušje popestril ansambel Venera Barrique. V nedeljo je odprtje kioskov predvideno ob 17. uri. Nagrajevanje enajstih kmetovalcev, ki razstavljajo različne vrste vina (vi- tovsko, malvazijo, teran ter namizno belo in/ali črno vino), bo potekalo ob 18.30. Od 19. ure daije bo na oder stopil ansambel Trije prašički. Tako jutri kot v nedeljo bosta od 18. do 21. ure odprti dve razstavi: v Vinoteki v Zgoniku, kjer razstavljajo umetniki Kraškega okraja, in na županstvu, kjer otroci iz vrtca v Gabrovcu ter osnovnih šol iz Saleža in Zgonika razstavljajo svoje fotografije narave, doma čih živa li in kraš kih hiš. Po leg te -ga si bo mogoče ogledati na dvorišču šole 1. maj 1945 tudi razstavo kmetijske opreme in orodja, ob razsta-viščnem prostoru pa živinorejsko razstavo, kjer bodo otroci lahko uživa li v kraj šem vo de nem spre ho du na konju. (js) prosek - Pomembna socialna struktura na zahodnem Krasu Zadnji utrip doma Don Marzari Več kot sto otrok se je razigralo na dvorišču strukture, ki bo prihodnji teden zaprla vrata Otroci so se (še zadnjič) razživeli na dvorišču doma Don Marzari kroma Pisani balončki, velikanski milni mehurčki, risbe vseh barv in predvsem prešeren otroški živžav so včeraj zagospodarili na dvorišču doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario. Igrajmo skupaj na dvorišču je vabil naslov prireditve, ki so jo drugič, in verjetno tudi zadnjič, organizirali na tem dvorišču. Kajti: prihodnji teden se bo začel dom prazniti. V nekaj dneh ga bo zapustilo vseh sedemdeset gostov: prepeljali jih bodo v obnovljen dom Gregoretti pri Sv. Ivanu. Včerajšnja prireditev z več kot sto učenci osnovnih šol Avgusta Černigoja in Felice Venezian s Pro-seka je bila dejansko pozdrav domu in njegovim gostom. Nekaj se jih je na dvorišču pridružilo mladini, da so se tudi sami za nekaj let pomladili v tako žu-borečem, mladostnem popoldnevu. Srečanja, ki so ga - ob obeh šolah - priredile številne organizacije, sta se udeležila tudi tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli in predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. V prejšnjih dneh sta si kar nekajkrat pisala. Tema dopisov je bila usoda poslopja. Domačini bi hoteli, da bi ostala v občinski lasti in da bi jo občina namenila za socialne potrebe kraškega ozemlja. Grilli je zagotovil, da se bo o zadevi pozanimal, zadnjo besedo pa bo izrekel občinski odbor. Štiriperesna pevska deteljica jutri na Proseku Bilo je leta 1972, ko so se štirje pevski zbori, dva iz Slovenije, ki ni bila takrat še samostojna, in dva iz zamejstva, Italije in Avstrije, odločili, da bodo skupaj zapeli. Štiriperesna deteljica, so dali pevskemu srečanju naslov, v upanju, da jim bo prinesel srečo, kot pravimo. Takrat so se domenili, da bodo prijateljska srečanja potekala vsako leto, in vsako leto jih bo gostil drug zbor. Tako so se srečanja vrstila drugo za drugim, brez prestanka, brez odmora, brez najmanjše prekinitve, in zvrstilo se jih je do lani 34. Petintrideseto bo na vrsti jutri, tu, pri nas v zamejstvu, na Pro-seku. Pevce iz štirih slovenskih pevskih vetrov bo gostil pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. Ob domačem zboru bodo na Proseku zapeli še mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple iz avstrijske Koroške (vodi ga Barbara Paulič), mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Stražišča pri Kranju (pod vodstvom Nade Kranjčan) in mešani pevski zbor KUD Brežice iz Brežic (ki ga vodi pevovodski driužin-ski par Elizabeta in Dragutin Križanič). Gostje bodo prispeli na Prosek popoldne. Najprej se bodo okrepčali v centru Ervatti pri Briščikih, zatem si bodo ogledali Briško jamo, zvečer, ob 19. uri pa bo v dvorani centra Ervatti koncert štirih pevskih zborov. Vsak zbor bo - po domačem zboru, ki ga vodi Miran Žitko - zapel niz pesmi, ob koncu pa bo skoraj 120 pevcev in pevk skupno zapelo še štiri pesmi, med katerimi bo tudi Bratje zapojmo, ki jo je skladatelj Radovan Gobec priredil prav za to srečanje štiriperesne pevske deteljice. Gume v prodajo namesto v odpad Okrog 250 gozdnih straž skupaj s finančnimi stražniki je bilo včeraj zaposlenih v naši deželi, v Emiliji-Romagni, Venetu in na Siciliji v okviru preiskave, ki jo je odredilo tukajšnje državno tožilstvo v zvezi z velikimi količinami avtomobilskih plaščev, ki so namesto v odpad šli v prodajo. Preiskava se je pričela že pred tremi leti in so vanjo vpleteni številni trgovci s tega področja kot tudi prevozniki, delavnice, zasebniki, avtoodpadi, družbe za sposojan-je vozil. Ko so pregledovali delavnice nekaterih tukajšnjih prodajalcev avtomobilskih plaščev, so namreč ugotovili, da so jih redno obiskovale nekatere osebe z območja Catanie, ki že izrabljene plašč namesto v odpad odpeljali proti jugu. Prodajali naj bi jih po 2-3 evre, seveda brez nobene garancije o kvaliteti in še zlasti varnosti. Tovor, od 7 do 10 tisoč stotov na mesec, so skladiščili v bližini neke železniške postaje. O dokumentaciji ni bilo nobenega sledu. Končni cilj je bila Sicilija, kamor so avtomobilske plašče vozili po dvakrat na mesec, v zadnjem času pa tudi po štirikrat. Preiskovalci domnevajo, da je bil posel zelo donosen, zaslužek naj bi segal v milijone evrov. Med včerajšnjimi pregledi so zaplenili precej dokumentacije ter na tisoče gum, prevoznih sredstev, železniških vagonov in drugo. Fantoni še naprej na čelu šole Sissa Stefano Fantoni je bil drugič izvoljen za ravnatelja visoke šole Sissa in bo tako to ustanovo vodil še za nadaljna tri leta, do leta 2010 (vodi jo od leta 2004). Tako so odločili docenti ter predstavništvo študentov, raziskovalcev in upravnega osebja. Med cilji, ki si jih je zadal Fantoni, so ohranitev doseženih kakovostnih standardov raziskovalnih in didaktičnih dejavnosti, dalje dokončanje preselitve v prostore bivše bolnišnice Santorio, okrepitev tehnoloških transferjev za ovrednotenje znanstvenih inovacij ter podpiranje soočanja z vsedržavnim in mednarodnim družbeno-gospodarskim kontekstom. Fantoni se zavzema tudi za interdisciplinarnost šole, za preustroj postopka usposabljanja ter za uskladitev didaktike z zahtevami italijanske reforme doktorata in za dodatno prilagajanje mednarodnim standardom. 1 G Petek, 8. junija 2007 TRST / Včeraj danes Danes, PETEK, 8. junija 2007 MEDARD Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - luna vzide ob 1.21 in zatone ob 12.50. Jutri, SOBOTA, 9. junija 2007 PRIMOŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,2 stopinje C, zračni tlak 1013 mb raste, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Bernini 4 (040-309114), Ul. Fellu-ga 46 (040-390280), Lungomare Ve-nezia 3 - Milje (040-274998), Proseška ul. 3 - Opčine (040-422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Pia-ve 2, Lungomare Venezia 3 - Milje, Proseška ul. 3 - Opčine (040-422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (040-361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. uk Kino ALCIONE - 16.00, 18.30 »La Vie en Rose«; 21.00 »Mio fratello e figlio uni-co«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. ARISTON - v okviru niza filmov posvečenega Fassbinderju: 20.00 »Il Loterija 7. junija 2007 Bari 66 7B B6 4G 3B Cagliari 59 1B 44 69 62 Firence 59 65 69 B7 B9 Genova B3 22 12 B6 63 Milan 72 B7 71 12 BG Neapelj 69 B9 45 2G 71 Palermo 73 26 19 52 22 Rim BG 9G 35 73 54 Turino 22 7 9G 7B 3 Benetke 23 49 B2 43 21 Nazionale 53 67 B1 32 7G Super Enalotto Št. 68 59 66 69 72 73 80 jolly 23 Nagradni sklad 3.034.998,83 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 4.320.084,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 40.466,65 € 1.259 dobitnikov s 4 točkami 482,13 € 43.955 dobitnikov s 3 točkami 13,80€ Superstar 53 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 5 dobitnikov s 4 točkami 4B.212,GG C 151 dobitnikov s 3 točkami UBG/JGC 2.256 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 15.826 dobitnikov z 1 točko 1G,GGC 35.993 dobitnikov z 0 točkami 5,GG£ viaggio in cielo di mamma Kuster«; 22.15 »La libertà di Brema«. CINECITY - 16.00, 16.50, 18.30, 19.10, 21.30, 22.00 »Ocean's thirteen«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 16.30, 19.50, 22.00 »Grindhouse-a prova di morte«; 16.05, 22.00 «Turistas«; 15.40, 18.00, 18.50, 21.20, 22.00 »I pirati dei carai-bi: Ai confini del mondo«; 18.50 »Zodiac«; 16.10 »Spider-man 3«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuia«; 17.00, 22.00 »Breakfast on Pluto«. EXCELSIOR AZZURRA -20.00 »Quattro minuti (Vier minuten)«. FELLINI - 17.40, 19.55, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La cit-tà proibita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.20, 22.20, »Il destino del nome«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Moja slavna indijska nevesta«; 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Ka-ribov: Na robu sveta«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Shrek Tretji« (sin-hroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I Robinson«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15 »Terapia Roo-sevelt«; 22.00 »Zodiac«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.20 »I Robinson: una famiglia spa-ziale«; 22.10 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il destino del nome«; dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.15 »Grindhouse: a prova di morte«. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča datume odprtih vrat družinam otrok, ki so vpisani v š.l.2007/08 v prvi letnik vrtca: 4.6. od 11.30 do 12.30 vrtec Prosek, 5.6. od 10.00 do 11.30 vrtec A. Fakin na Co-lu, 5.6. od 9.30 do 11.00 vrtec E. Kralj v Trebčah, 11.6. od 10.00 do 11.30 vrtec J. Košuta v Križu, 12. in 13.6. od 10.00 do 11.30 vrtec U. Vrabec v Bazovici, septembra vrtec A. Čok na Opčinah. DIJAKI PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA vludno vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, 8. junija, ob 18. uri v šolski telovadnici. SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 12, prireja danes, 8. junija 2007, ob 20. uri, zaključno šolsko prireditev. Prisrčno vabljeni vsi starši in prijatelji. JUTRI, 9. JUNIJA 2007 ob 11. uri v Marijinem domu pri Sv.Ivanu bodo učenci nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda uprizorili izvirni muzikal »Artakademija« - »Vsak v sebi nosi spretnost, samo tvoja je odločitev: mar boš sam'ga sebe izkazal, al bo v meglo vse zavito?«. PRAZNIK KRUHA V ŠKEDNJU -malčki otroških vrtcev Škednja in Jakoba Ukmarja ter učenci osnovnih šol Ivan Grbec in M. G. Stepančič vabijo na razstavo »Biserčki preteklosti v današnjem življenju« s spletom iger, pesmi in plesov »Iz krušne peči« v domu Jakoba Ukmarja. Urnik razstave: jutri, 9. junija, od 17.00 do 19.00, v nedeljo, 10. junija, od 11.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.00. DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE bivši IRRE, vabi na predstavitev publikacije »Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih Furlanije Julijske krajine«, ki bo v torek, 19. junija, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ob 10. uri. Posegli bodo: Vida Medved Udovič, Barbara Baloh, Andreja Duhovnik in Tomaž Ogris. M Izleti SPDT vabi v nedeljo, 10. junija 2007, v dolino reke Reka, od koder se bodo povzpeli na Kozlek. Izlet ni zah- teven. Predvidevajo se štiri ure zmerne hoje. Zbirališče v Bazovici ob 8. uri. Izlet vodi Slavko Slavec. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v Nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija 2007, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, povratek pa naslednji dan. Cena 20,00 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do 16. junija 2007 na tel. 333-9353134. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040362941. SPDT vabi v nedeljo, 17. junija, na planinski izlet v Benečijo, kjer se bomo srečali s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Predvidena sta ogled Lan-derske jame in planinski pohod. Izlet je avtobusni. Člane prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 040220155 (Livio). KROŽEK KRUT sporoča, da je nekaj prostih mest za Mali Lošinj. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). Prireditve TK GALERIJA do 12. junija razstavlja Evgen Pancrazi »Utrinki Krasa«. Urnik kot Tržaška knjigarna. SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 8. junija, ob 21. uri na koncert MoPZ Valentina Vodnika. Zbor vodi Anastazija Purič. Med odmorom bo kabaretni nastop Ingrid Verk in Petra Terčona. Nastop se bo odvijal pri Blažonovih v Dolini 221. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na zanimiv večer s predvajanjem video filmov, ki sta jih posnela Sergio Zoch - Čok - Naša Katinara, Ključ in Pino Rudež - Kamen. Predvajanje bo jutri, 9. junija, ob 20.30. MOPZ VASILIJ MIRK s Proseka in Kontovela v sodelovanju z ZSKD, prireja 35. srečanje Štiriperesna deteljica, ki združuje pobratene zbore s štirih koncev slovenskega narodnega prostora, ki bo jutri, 9. junija, ob 19. uri v športnem centru Ervat-ti pri Briščikih. Toplo ste vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji zborovskega petja. MOŠKI PEVKSI ZBOR TABOR z Opčin vabi jutri, 9. junija, ob 20.30 v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na letni koncert. Zborovodja Mikela Šimac. OBČINA ZGONIK vabi na 43. razstavo vin jutri, 9. junija: ob 18. uri odprtje kioskov, od 19.30 do 23. ure ljudsko ocenjevanje vin, ob 20. uri ples z ansamblom Venera Barrique; v nedeljo, 10. junija: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nagrajevanje vinogradnikov, od 19. ure dalje ples z ansamblom Trije prasički. v Vinoteki razstavljajo umetniki Kraškega okraja, na Županstvu pa otroci iz vrtca v Gabrovcu ter osnovnih šol iz Saleža in Zgonika. Urnik: od 18. do 21. ure. Na dvorišču šole »1. maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja, ob razstaviščnem prostoru pa živinorejska razstava. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA bo v v soboto 9. in nedeljo 10. junija ljudskem domu pri sv. Sergiju (Ul. Peco). Čakajo Vas rdeče zastave in ples, kioski z jedmi na žaru in drugimi domačimi dobrotami. SKD IGO GRUDEN prireja zaključni koncert nabrežinskih zborov. Nastopajo: OPZ O.Š. Virgila Ščeka (vodi Mirko Ferlan, pri klavirju Beatrice Zonta), DPZ Kraški Slavček (vodi Mirko Ferlan), MePZ Igo Gruden (vodi Goran Ruzzier). Jutri, 9. junija, ob 20.30, Kulturni dom Igo Gruden, Nabrežina. SOMPD VESELA POMLAD vabi na prireditev »Poj, pleši, igraj,...«, ki bo jutri, 9. junija, ob 20. uri v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah. Večer bodo oblikovali Otroški pevski zbor in Mlajša mladinska pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan ter plesna skupina društva MOSP, ki jo vodi Raf-faella Petronio. Gost večera bo Harmonikarski orkester šole GM iz Špetra, ki ga vodi prof. Aleksander Ipavec. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja ob obletnici postavitve Marijinega doma prireditev, na kateri bo nastopila otroška folklorna skupina Stu ledi pod vodstvom Moni-ke Sulli, otroška igralska skupina Tamara Petaros z Opčin s šaljivo igrico »Torta za mamo« pod vodstvom Lučke Susič ter Plesna skupina MO-SPa pod vodstvom Rafaele Petronio. Prireditev bo v nedeljo, 10. junija, ob 18.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Vabljeni. GLASBENA MATICA IN KD I. GRUDEN iz Nabrežine vabita v ponedeljek, 11. junija, ob 20.30 v društveno dvorano na koncert klavirskega dua Beatrice Zonta-Vesna Zuppin. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na šolsko dvorišče v Šempolaju na junijske večere 2007: ponedeljek, 11. junija 2007, ob 20.30 zaključni večer sezone 2006-2007, z nastopom otroške pevske in plesne skupine Vigred, gojencev Zorana Lupinca in Aljoše Saksida, ansambla Mladih kraških muzikantov in pevskega zbora združenja staršev iz Romjana. V torek, 12. junija ob 21. uri gostovanje dramske skupine KD Slavec iz Ricmanj z veselo igro »Kratek stik«, priredba in režija Ingrid Verk. Četrtek, 14. junija ob 21. uri koncert doberdobske skupine Blek Panters. S Mali oglasi LESNO PODJETJE V GORICI išče vajenca starosti do 23 let, po možnosti z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Tel. 333-5247553, 0481-521197. ti F KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI Domjo prireja 8., 9., 10. in 11. junija šagro na cJ(rmenki DANES, g. JUNIJA ob 18. uri odprje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Happy Day JUTRI, 9. JUNIJA ob 17. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Witz Orchestra NEDELJA, 10. JUNIJA ob 17. uri odprtje kioskov ob 18. uri Kulturni program: • folklorna skupina in tamburaški ansambel iz Predgrada pri Kočevju • otroški pevski zbor F. Venturini od 20. do 24. ure ples z ansamblom Ml PONEDELJEK, 11. JUNIJA ob 18.uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Sonce DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bo v soboto, 9. junija, živo in veselo! Dj Pink bo poskrbel za prijetno vzdušje, zapeljive kelnerce pa za suha grla. Med večerom bo žrebanje dveh listkov za Heineken Jammin' Festival v Benetkah. Toplo vabljeni! GOSTILNA NA KRASU išče izkušenega kuharja. Nudimo dobre delovne pogoje. Tel. 320-1922872. 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Rep-nom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel. 347-6145807. IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za eno stanovanjsko hišo v Barkovljah, Kontovelu ali na Furlanski cesti. Tel. 347-7334742. OBIETTIVO LUCE zaposli izkušenega električarja. Tel. 335-6024673. PODARIM krasne psičke ljubiteljem živali. Tel. 335-5981232. PODARIM simpatičnega mačka, starega približno 2 meseca. Tel. št. 3287355004. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM avto renault megane ko-ach, letnik 1996, 1600 cc, ugodna cena. Kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. 328-9215764. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 2002 (december), prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim 4 zimske gume. Tel. na št. 335-387517. PRODAM enosobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, 40 kv. m, v bližini ljudskega vrta, v popolnoma obnovljenem poslopju. Tel. 3356002920. PRODAM mobilni telefon nokia 6600 v zelo dobrem stanju. Gre za priročni smartphone z vgrajeno digi- talno fotokamero. Prilagam spominsko kartico 32Mb, polnilec in baterijo (zdrži 3-4 dni). Dodam novo nadomestno ohišje v črno-sre-brni barvi. Prodam še bluetooth brezžično slušalko znamke nokia HDW-3, skoraj nič rabljeno. Po možnosti oboje skupaj (150 evrov). Za več informacij kliči na 3470191587. PRODAM motor cagiva sst 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 3486001728. PRODAM motor honda dominator 650, letnik 90, dobro vzdrževan, cena po dogovoru. Tel. 329-8012528. PRODAM obračalnik št. 10. Tel. 3332331049. PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na št. 347-6145807. PRODAM VW polo CL best seller, 1043 kubični, bencin, letnik 93, temno plave barve, elektično zapiranje oken, avtoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 348-6001728. PRODAMO KMEČKO DOMAČIJO v Novelu pri Kostanjevici (7 km od meje). Domačija ima 180 kv. metrov stanovanjske površine, dve štali, podzemno kantino, vrt, vodnjak in 600 kv. metrov dvorišča. Tel. 0038641739346. V GORICI oddam novo stanovanje. Tel. 348-3832030. V PREČNIKU prodam malo hišo, komaj prenovljeno, kuhinja, 2 sobi, kopalnica in malo dvorišče. Zainteresirani naj kličejo na tel. št. 0409220098. V SREDIŠČU MESTA ,v Trstu (Foro Ulpiano), oddam garažo. Tel. 3495252201. Z DOLGOLETNO PRAKSO iščem delo za oskrbo starejše osebe. Tel.329-9289310. H1 Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040299450. Toplo vabljeni! DARJO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. KOCIJANČIČI smo v Prebenegu osprli osmico. Nudimo domač prigrizek in prej kot ga spijemo prej bo mir v hiši. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu. OSMICO so odprli Coljevi v Samatorci 53. Tel. 040-229586. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166. PRI REPI na Kontovelu sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Vabljeni! V SLIVNEM sta odprla osmico Ivo in Andrej Kralj. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293. / SKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert, ki ga bosta izoblikouala Mešani pevski zbor Primorec in Mešani pevski zbor Skala-Slovan, Gropada-Padriče Danes, 8. junija 2007 ob 20.30 Ljudski dom, Trebče. MoPZ Vasilij Mirki^H s Proseka in Kontovela v sodelovanju z ZSKD prireja 35. srečanje pobratenih pevskih zborov Štiriperesna deteljica Koncert bo v centru Ervatti pri Briščikih jutri, 9.junija ob 19.uri Toplo vabljeni! Obvestila V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 11. junija predavala dr. Marija Stanonik. Govorila bo o narečnem pesništvu in bo v tem okviru predstavila zbirko Aleksandra Furlana »An popodan«, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. Večer v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, bo uvedla plesna skupina Raffaelle Petronio. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 335-8186940. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA Ubal-da Vrabca in učenci osnovne šole Ka-juha Trubarja iz Bazovice, vabijo na ogled razstave likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v Bazovskem domu s sledečim urnikom: danes, 8. junija 2007 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure; jutri, 9. junija 2007 od 10. do 12. ure; v nedeljo, 10. junija 2007 od 10. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST jusov srenj v tržaški pokrajini, vabi na srečanje o skupni lastnini »upravljanje naravnih parkov in zaščitena območja po Evropskih direktivah (SIC in ZPS) v okviru evropskega omrežja Natura 2000«. Srečanje bo danes, 8. junija 2007, ob 10. uri v konferenčni razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14. Predavali bodo: Marco Leghissa (predsednik Agrarne skupnosti), Michele Da Poz-zo (direktor Naravnega parka Dolomiti d'Ampezzo), Stefano Lorenzi (tajnik Regole d'Ampezzo in Naravnega parka Dolomiti d'Ampezzo), Rolando Della Vedova (direktor Službe za varstvo naravnega okolja in favne Fuurlanija Julijska Krajina), Irena Kodela Krašna (predstavnica Zavoda za varstvo naravne dediščine Slovenije), Peter Močnik ( odv. v Trstu, izvedenec za jusarske pravice in srenje). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje in občinsko knjižnico, vabi na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem danes, 8. junija, ob 17. uri v kulturnem centru »G. Millo« v Miljah, Trg Republike 4. Književnika bo m m SKD V. VODNIK vabi na koncert MoPZ Valentina Vodnika - J) - Zbor vodi Anastazija Purič Med odmorom bo kabaretni nastop Ingrid Werk in Petra Terčona Danes, 8. junija ob 21. uri na domačiji pri Blažonovih, v Dolini 221 predstavila dr. Tatjana Rojc. Toplo vabljeni, vstop prost. KD FRAN VENTURINI DOMJO vabi na tradicionalno šagro na Krmenki, ki bo 8., 9., 10. in 11. junija na Krmenki. Spored: danes, 8. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy day. Jutri, 9. junija, od 20. ure dalje, ples z ansamblom Witz orchestra. V nedeljo, 10. junija ob 18. uri kulturni program, sodelujejo folklorna skupina in tamburaški ansambel iz Predgrada ter OPZ Fran Venturini, sledi ples z ansamblom Mi in v ponedeljek, 11. junija, od 20. ure dalje ples z ansamblom Sonce. Delovalo bodo dobro založeni kioski z mesnimi in ribjimi specialitetami na žaru. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 11. do 29. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Vadba bo potekala v bazenu na Alturi ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-51377 ali 334-1384216 (ob delavnikih, razen ob sredah, od 18. do 20. ure). Lahko se vpišete še danes, 8. junija. SKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert, ki ga bosta izoblikovala Mešani pevski zbor Primorec in Mešani pevski zbor Skala-Slovan, Gropada-Padriče danes, 8. junija 2007, ob 20.30, v Ljudski dom v Trebče. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane, sorodnike in prijatelje na zaključno srečanje, ki bo jutri, 9. junija od 17. ure dalje v Ljudskem domu v Trebčah. Starše prosimo, da poskrbijo za prigrizek. DEKLIŠKA BOLJUNEC vabi na tradicionalni ex-tempore za otroke vrtca in osnovne šole jutri, 9. junija, od 15. do 17. ure v občinskem gledališču v Boljuncu. Toplo vabljeni mladi umetniki iz Brega in okolice! KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne jutri, 9. junija s pričet-kom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno še do 9., 16. in 23. junija. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV F-JK DOBERDOB IN SD SVOBODA vabita slovenske strelce in lovce na strelsko tekmovanje za Pokal Primorske, ki bo v nedeljo, 10. junija, s pričetkom ob 8. uri na strelišču v Ka-zljah pri Štorjah (Slovenija). MLADINSKI KROŽEK PROSEK -KONTOVEL IN NOGOMETNI KLUB PRIMORJE priredita v nedeljo, 10. junija 2007, tradicionalno nogometno tekmo stari - mladi, s pričetkom ob 16. uri na travnatem igrišču v športnem centru Ervatti (pri Briščkih). Sledili bosta povorka z vozom in družabnost na B'lancu. Sodelovali bosta tudi godbeno društvo Prosek in navijaška skupina Cheerdance Millenium. V primeru slabega vremena bo tekma prenesena na nedeljo, 17. junija 2007. Toplo vabljeni! NK FC KRAS pod pokroviteljstvom OBČINE REPENTABOR vabi na NOGOMETNI KAMP za dečke in deklice letnikov 1996 - 2000 od ponedeljka 11. junija 2007 do sobote 16. junija 2007 na nogometnem igrišču v Repnu. Informacije: Maurizio 3289518440, Roberta 333-2939977. OPZ LADJICA vabi na zaključni nastop ob 20. letnici delovanja. Na sporedu bo tudi glasbena pravljica »Rdeča kapica«, na sedežu zborov v Devinu, v nedeljo, 10. junija 2007 ob 17. uri. TRST V NEDELJO, 10. JUNIJA 2007 bo v Trebčah procesija svetega Rešnjega Telesa. Toplo vabljeni vsi župljani tudi na veselo druženje o končanem virskem obredu. Sodelovala bo vaška godba Viktor Parma. Vsem bo lepo, če dosti nas bo! ŽPS Trebče. ŠKTD ZVEZA OCIZLA vabi v nedeljo, 10. junija na 7. pohod po tigrovski spominski krožni poti. Začetek ob 9. uri pred komunsko hišo v Ocizli. GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete se bo začel v ponedeljek, 11. junija. Vpisovanje od 8.30 dalje v Finžgarjevem domu na Opčinah. Otroci naj prinesejo s seboj malico, za kosilo pa je poskrbljeno. Zaključek tečaja vsak dan ob 16. uri. NK ZARJA GAJA 1997 vabi vse najmlajše ljubitelje nogometa (letnike 97, 98, 99 in 2000) na enotedenski nogometni kamp, ki se bo začel 11. junija v novem športnem objektu Zarje v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 040-226608 (Vojko) ali 3407286859 (Walter). NORDIJSKA HOJA - POPOLDANSKI TEČAJ se bo začel v torek, 12. junija ob 17.30. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. UMETNIKI KRAŠKEGA OKRAJA predstavljajo razstavo v vinoteki v Zgoniku. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljkov) od 18. do 21. ure do 12. junija 2007. Razstavljajo: Nadja Bencic in Franka Kovačič An-dolšek za Občino Devin Nabrežina, Bogdan Butkovič za Občino Sovod-nje ob Soči, Milan Bizjak in Štefan Pahor za Občino Repentabor, Paolo Hrovatin in Gianfranco Volk za Občino Zgonik, Tatjana Tavčar in Domine Doctor (Marko Vodopivec) za Občino Dolina, Mirjam Kocjan za Občino Sežana, Božica Mihalič za Občino Hrpelje/Kozina, Mojca Se-negačnik in Damjan Švara za Občino Komen, Milovan Valič - Milo za Občino Miren - Kostanjevica. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. ŠRD VAŠKA SKUPNST PRAPROT organizira 16. in 17. julija, 33. Šagro v Praprotu. V soboto, 16. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mladino do 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora; ob 20.30 ples z ansamblom Trije prašički. V nedeljo, 17. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 10. memorial Radovan Doljak; ob 14. uri odprtje kioskov; ob 18.30 tekma v košnji; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine SKD Vi-gred in mladinske plesne skupine AŠKD Kremenjak; ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Praznik se bo nadaljeval tudi 23. in 24. junija. SKD IGO GRUDEN prireja POLETNE DELAVNICE za mladostnike in odrasle (oblikovanje naravnega usnja) v dneh 18. in 19. ter 25. in 26. junija 2007 od 20. do 22. ure. Nadaljevalne delavnice po dogovoru 2. in 3. ter 9. in 10. julija 2007. Za vpis in pojasnila tel. na št. 333-8980166 -Erika Kojanec ali 040- 200620 - Mi-leva.Za otroke v dneh 9. 10 in 11. ter 16. 17. in 18. julija 2007 od 9.30 do 11.30 (šivanje bleščic). Za vpis in informacije tel. 338-8475906 Sandra Poljšak. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Ker so še razpoložljiva mesta se vpisovanje nadaljuje do 20. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. KRUT vabi vse tiste, ki so zainteresirani za počitnice v zdravilišču v Strunjanu v juniju, juliju in avgustu, da se čimprej prijavijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpi-si: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Kati-nara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lon-jer-Katinara. KRUT vabi na 7-dnevno počitniko-vanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. av- Četrtek, 7. junija 2007 gusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze slovenskih kulturnih društev bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. Prispevki Ob 20. obletnici smrti dragega Bogomira Sirka se ga spominja žena Marica in daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Maria Ušaja daruje žena Vera 200,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Fanike Kranjc daruje Pavla Stopar 15,00 eurov za cerkev v Bazovici. V spomin na Silvano Grgič daruje Marija Grgič (Zelcetova) 15,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob poroki Elene in Davida darujejo starši 100,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob krstu Ursule darujejo starši 100,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na dragega Ladija Miliča darujejo Gigi, Livio, Damjan, Igor in Egon 60,00 evrov za AŠK Kras in 60,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Ladija Miliča darujeta Peter in Majda 25,00 evrov za Oktet Odmevi. Za nakup harmonija komaj obnovljene cerkve Sv. Trojice v Krogljah so vaščani pri »ofru« in z drugimi prispevki darovali 847,00 evrov. V spomin na drago Irene Pegan por. Gruden darujeta družini Pangos in Bembi 50,00 evrov za AŠD Sokol. Starši Osnovne šole P. Voranc - Dolina darujejo 100,00 evrov za Slovenski dijaški dom S. Kosovel. V spomin na Draga Bukovca darujeta Eda in Vittorio Metelko 10,00 evrov za SKD Primorec. ^ Zapustil nas je Danilo Starec Žalostno vest sporočajo žena Nada, sinova Robi in Paolo z družinama ter ostalo sorodstvo. Datum pogreba bomo naknadno sporočili. Boljunec, 8. junija 2007 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Čau nono! Erik, Matjaž, Jan ^ Zapustil nas je naš dragi Nestore Pertot (Nesti) Žalostno vest sporočajo žena Marica, sin Livio, Vali in ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 11. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v barkovljansko cerkev. Barkovlje, 8. junija 2007 Pogrebno podjetja Alabarda Opčine Ob izgubi dragega očeta Nestorja se žalovanju Liviota Pertota in družine pridružuje Marino Kokorovec s sodelavci Studia Clak Ob boleči izgubi očeta in moža Nestorja Pertota izrekamo našemu predsedniku Liviju in njegovi mami občuteno sožalje odborniki in člani TPK SIRENA 1 2 Petek, 8. junija 2007 KULTURA / skgz in sso - V Peterlinovi dvorani sprejem v čast Borisu Pahorju ob podelitvi Reda Legije časti Temelj enotnosti mora biti narodna identiteta Legija časti priznanje protifašistom, ki niso preživeli taborišč - SKGZ o krivicah, ki jih je Pahor doživel Doseči je treba enotnost na narodni podlagi, njen prvi člen mora biti narodna identiteta, saj so brez tega predpogoja vse ostale rešitve neučinkovite. Samo človek, ki bo ostal zvest iden ti te ti, bo lah ko npr. re še -val tu di je zik. To je osred nje spo ro -čilo sprejema, ki sta ga včeraj pozno popoldne v Peterlinovi dvorani v Trstu Slo ven ska kul tur no-go spo dar -ska zveza in Svet slovenskih organizacij priredili v čast pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil pred nedavnim sprejet v skupnost tistih, ki so prejeli najvišje francosko odlikovanje, sloviti Red Legije časti. Enotnost na pod la gi na rod ne iden ti te te je pred - stavljala namreč rdečo nit včerajšnjega dogajanja, ki pa bo med drugim ostalo zapisano v zgodovini Slovencev v Italiji tudi zato, ker je Pahor v bistvu prejel opravičilo za pretekla nerazumevanja (in tudi krivice) s strani leve krovne organizacije slovenske manjšine, se pravi SKGZ. S tem se je tudi formalno zaključilo neko določeno zgodovinsko poglavje. V Peterlinovi dvorani se je zbralo več predstavnikov obeh krovnih organizacij, pa tudi zamejskih politikov in predstavnikov Republike Slovenije. Prisotne je najprej nagovoril predsednik SSO Drago Štoka, ki je opozoril, kako SKGZ in SSO nis- Ob Pahorju sta sedela predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič kroma ta mo gli iti kar ta ko mi mo po de lit -ve takega priznanja tržaškemu slovenskemu književniku, pri čemer je omenil Pahorjevo trpljenje v taborišču, njegove knjige in prevode ter vse, kar je Pahor kot Slovenec naredil za svo jo na rod no skup nost oz. za to, da bi Evropa ne pozabila na vprašanje narodnih manjšin. Prav je, da pomislimo, kaj o Evropi piše Pahor, je dejal Štoka, ki je opozoril na pisateljevo misel, da če se bodo težave reše-va le v du hu hu ma niz ma lah ko manj -šine pričakujejo pozitiven razplet, če pa bo prevladal le ekonomski ključ, pa tega ni mogoče pričakovati. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v svojem posegu poskrbel za zgodovinsko priznanje te organizacije Borisu Pahorju, ki je po Pavšičevih besedah markantna osebnost ne samo zaradi visokih priznanj, ampak predvsem zato, ker je v Evropi opo-zo ril na brez mej no zlo dru ge sve tov -ne vojne, in zato, ker se je opredeljeval za demokracijo proti totalitarizmom vseh vrst, vključ no z re ži mom v bivši Jugoslaviji. Zaradi premočrtne drže, je še dejal Pavšič, je bil Pahor deležen krivic tudi s strani nekdanje Jugoslavije in takratne socialistične Slovenije. Predsednik SKGZ se ni izognil omembi razhajanj, do katerih je prišlo med Pahorjem in to organizacijo ob priložnosti Kocbekove afere (gre za dogajanje v letu 1975, ko je Edvard Kocbek prav v intervjuju z Borisom Pahorjem in Alojzom Rebulo prvič spregovoril o povojnem poboju domobrancev): danes vodi Pavšič SKGZ v drugačnih časih, kjer so tu di po le mi ke in te lek tu al ni pri -spevek manjšini in celotni človeški druž bi. Kot že rečeno, je bila glavna misel, ki jo je Pahor razvil v svojem pose gu, na rod na iden ti te ta, ki bi mo -rala po njegovih besedah biti prvi člen enotnosti: to je temelj vsega, saj so vse ostale rešitve neučinkovite, če ne temeljijo na identiteti. Mi, je dejal slavljenec, smo še danes sad skupnosti Slovencev, ki so v preteklosti začeli na podlagi svoje identitete šolati ljudi, ki so potem postali zdravniki in odvetniki, ki so vodili boj proti italijanskemu iredentiz-mu. Pahorja ne navdušuje niti bližnji padec meje med Slovenijo in Italijo, saj bo po njegovem mnenju potrebno takrat misliti, kako reševati tudi tisti del meje, ki se bo nahajal v Sloveniji. Glede podelitve Reda Legije časti je Pahor mnenja, da ga je prejel, ker je predvsem z romanom Ne-kropola Francozom vzbudil zavest o po me nu na cis tič ne ga ta bo ri šča Natz wei ler, kjer je bil med voj no in -terniran. Ta knjiga jim je manjkala, ker ni delo o holokavstu, ampak spada v sklop knjig o življenju in smrti tis tih, ki so se v na cis tič nih ta bo riš -čih znašli zaradi svojega protifašiz-ma, protinacizma in sodelovanja v odporniškem gibanju. To nagrado, je dejal Pahor, so pravzaprav dobili vsi tisti, ki se iz taborišča niso vrnili. Novemu vitezu Reda legije časti je čestital tudi državni sekretar in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po sve tu pri vla di Re pub li ke Slo -venije Zorko Pelikan, ki je dejal, da se vsi skupaj lahko zgledujemo po Borisu Pahorju in jemljemo njegov način življenja kot zgled, da prispevamo za boljše tega človeštva. Sloven ski ge ne ral ni kon zul v Trstu Jo -že Šušmelj, za katerega je Legija časti priznanje celotnemu slovenskemu narodu, slovenski literaturi ter našemu odporništvu in trpljenju, se je ob tem tudi spomnil Pahorjeve revije Zaliv in knjige Odisej ob jamboru, ki jo je Udba v obdobju jugoslovanskega ko mu nis tič ne ga re ži ma kar čez noč odnesla iz knjižnice novogoriš-ke gimnazije. Ob tem je Šušmelj tudi po uda ril po men do se ga enot nos -ti in sodelovanja v manjšini s skupnim nastopom v bran slovenskega jezika. Pahorjevemu pozivu, naj enotnost temelji na narodni identiteti, je v svojem posegu pozdravil tudi deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, za katerega je to izredno sporočilo, kije vedno bolj ak tu al no. Kot se za te pri lož nos ti spo do -bi, sta krovni organizaciji na koncu večera tudi poskrbeli, daje slavljenec prejel tudi darilo: šlo je za lep dar, ikono, vendar so prisotni v dvorani iz Pahorjevih ust še enkrat slišali bese do, ki bi zanj po me ni la naj lep še da -ri lo - enot nost. Ivan Žerjal založništvo tržaškega tiska - Ace Mermolja in Marij Čuk oz. To ni zame in Zibelka neba in dna Dve pesniški zbirki za en večer Poseben dogodek na turistični kmetiji v Zagradcu: na skupni predstavitvi o novih verzih, poeziji danes, odnosih med avtorjema, razlikah in stičnih točkah med njima V pristnem kraškem okolju turistične kmetije Milič v Zagradcu se je predsinočnjim zgodila predstavitev dvoje novih pesniških zbirk Aceta Mermolje in Marija Čuka. Knjigi »dvojčici«, ki nosita naslov To ni zame in Zibelka neba in dna, sta pred nedavnim izšli pri Založništvu tržaškega tiska. Da je šlo res za poseben dogodek, smo lahko opazili že ob samem prihodu na prizorišče. Ob vhodu na dvorišče turistične kmetije so namreč štirje mladi recitatorji (Nicole Starc, Vesna Hrovatin, Jernej Bufon in Jan Sossi) prihajajočim gostom postregli s pesmimi iz obeh zbirk. Ace Mermolja in Marij Čuk imata na svoji pesniški poti marsikaj skupnega. To je bila istočnica, s katero je pesnica in literarna zgodovinarka Ines Cergol začela sredin predstavitveni večer. Pri obeh gre namreč za močno refleksivno poezijo, ki je podprta z resignaci-jo, ki pa zaenkrat še ne prerašča v obup. Prav tako je pri obeh prisoten močan vitalizem. Gotovo je med obema veliko skupnih točk, a realnost vsak upesnjuje po svoje. Čuk bivanjska stanja opisuje z nekakšno trpkostjo. V njegovih pesmih sta poudarjeni tako časovna kot krajevna dimenzija. Pri Mermolji pa gre za re-istično, torej opredmeteno poezijo, ki se odpira v presežno. V njej se zrcali bivanjsko-ref-leksivna razsežnost. Če se ozremo v pretelost, lahko rečemo, da se je pesniška pot obeh pesnikov začela skorajda sočasno. Oba pesnika namreč pripadata isti generaciji. Samo leto dni loči izid njunih Pesniških listov (Mermolja 1972, Čuk 1973) v sozaložništvu ZTT in koprske založbe Lipa. Leta 1984 sta pesnika izdala skupno zbirko z naslovom Igra v matu. Njuni poti sta torej marsikje . Mermolja, Ines Cergol in M. Čuk na predstavitvi vzporedni, saj se oba poklicno ukvarjata tudi s časnikarstvom. Vprašamo se lahko, ali je to zgolj naključje ali igra pri tem pomembno vlogo tudi želja po sodelovanju. Kdo bi na to vprašanje lah- kroma ko bolje odgovoril kot oba pesnika? Mermolja pravi, da je do srečanja s Čukom, ki sovpada z literarnimi začetki obeh ustvarjalcev, prišlo v Ljubljani, in sicer v stiku s t.i. avantgardo, ki so jo tedaj predstavljali Tomaž Šalamun, Milan Je-sih in drugi. Stik s tem okoljem je seveda še kako vplival na formacijo obeh mladih ustvarjalec, ki so zamejski pesniški produkciji dali novega zagona. Čuk pa je mnenja, da sta šli njegova in Mermoljeva pot zelo dolgo časa vzporedno, a brez kake večje interakcije. Kako gledata pesnika drug na drugega? Za Mermoljo je Marij Čuk gotovo večplastna osebnost. Resničnost in igra se v njem prepletata. Zagotovo je med obema veliko skupnih točk. Čuku pa je o Mermolji težko govoriti. Pozna ga sicer zelo dobro, a mu je njegova osebnost v marsičem še vedno skrivnostna. Zatekanje v poezijo lahko tu pa tam postane skorajda »laž« oziroma nekaj, česar v vsakdanjem življenju ni mogoče izraziti. Mermolja s svojo poezijo prav gotovo prenaša danost izkustvenega sveta in se predaja njegovi bolečini, ki je mestoma podana zelo radoživo. Pri tem se večkrat zateka v mit. O svoji najnovejši pesniški zbirki je Čuk povedal, da gre res za resignacijo, ki pa tu in tam sprošča tudi utrinke in pike svetlobe. Težko je najti prostor za pravo pesništvo in to še posebej dandanes, ko življenje od človeka zahteva nenehno tekanje sem ter tja. Mermolja pa v svoji zbirki ne vidi pretiranega vitalizma v klasičnem po me nu be se de. Po nje go vem gre za laič -no razmišljanje o Bogu. Sredina predstavitev obeh pesniških zbirk se umešča v niz večerov v priredbi Založništva tržaškega tiska, ki nosi ime Vračanje besede. Niz se bo nadaljeval prihodnji torek v Gorici, prihodnji četrtek pa bo v Mavhinjah na sporedu njegov zaključni večer. Primož Sturman / ITALIJA Petek, 8. junija 2007 13 rim - Kljub sredini zmagi leve sredine v senatu Berlusconi napada vlado V Uniji se vode niso povsem umirile Opozicija zahteva preiskovalno komisijo - Fassino: Mnogi ribarijo v kalnem RIM - S sredinim glasovanjem v senatu, kije odobril ravnanje vlade v primeru Visco-Speciale, se vode italijanske politike niso umirile. Tudi zaradi skorajšnjega drugega kroga upravnih volitev je desna sredina nadaljevala s svojo ofenzivo. Bitko je osebno vodil Silvio Berlusconi, ki je govoril o »nedostojnem ukrepanju« in zahteval novo prehodno vlado. Pa tudi v levi sredini je temperatura še vedno visoka. »Ali veste, zakaj sem v teh dneh brez kravate in z odpeto srajco? Ker je s to vlado zavladala huda zatohlost, dihamo z veliko težavo,« je dejal voditelj opozicije. Berlusconi je odločitev vlade, da zamenja poveljnika finančnih stražnikov ožigosal kot »poskus, da se s klevetami prikrije lastno nedostojno ravnanje. Ko bi jaz nastopal kot Visco, bi me že bili poslali v izgnanstvo«. Vlado je obtožil, da ne spoštuje avtonomije vojaških rodov, v isti sapi pa pohvalil generala Specialeja. Dodal je, da ni razumljivo, zakaj so ponudili mesto računskega sodnika častniku, ki ga je minister Tom-maso Padoa Schioppa v svojem nastopu v senatu tako očrnil. Dodal je, da bo opozicija takoj po drugem krogu upravnih volitev stopila na Kvirinal do predsednika republike in ga opozorila »na ogroženost italijanske demokracije«. Po njegovem mnenju so predčasne volitve edina možna pot. Kdo bo Berlusconija spremljal k Napolitanu, pa ni znano. Sredinska UD C se taki potezi upira, po njenem mnenju je treba vlado zrušiti z bitko v parlamentu. Forza Italia je s predsednikom senatorjev Renatom Schifanijem zahtevala parlamentarno preiskovalno komisijo, li-gaš Roberto Calderoli pa je prepričan, da zadeva še ni končana. »Zagrešili so preveč napak, nekdo bo moral za to plačati. To bo zahteval tudi Napolitano,« je prepričan predstavnik Severne lige. Temperatura pa je visoka tudi v levi sredini. Minister Antonio Di Pietro je ravnanje Unije označil za »nelogično« in se je vprašala, zakaj je vlada hotela predlagati gen. Specialeja za računskega sodnika, če je res tako slab človek, kot je bilo prikazano. Obenem pa je nekdanji sodnik zavrnil nastop desne sredine. »Prikazujejo se kot zagovorniki davčne policije tisti, katerih sodelavci so skušali podkupovati finančne stražnike«. Podpredsednik vlade Francesco Ru-telli je ocenil, da »zadeva je končana in ni več aktualna,« sekretar Hrasta Piero Fassino pa je dodal, da je primer Visco-Spe-ciale dokaz, kako se v Italiji stalno skuša ribariti v kalnem, da bi ljudi oddaljili od politike. Sredino glasovanje v senatu ni pomirilo duhov. Desna sredina vztraja v ofenzivi proti vladi zaradi odstavitve generala finančni stražnikov Roberta Specialeja. Ofenzivo je vodil nekdanji premier Silvio Berlusconi benetke - Preiskava o krahu skupine Finmek V priporu furlanski podjetnik Carlo Fulchir in njegova žena BENETKE - Beneški finančni stražniki so včeraj opravili vrsto hišnih preiskav in aretirali osem ljudi v Venetu, Furlaniji - Julijski krajini in Lombar-diji. Med preiskovanimi sta tudi Roberto Tronchetti Provera, brat nekdanjega predsednika družbe Telecom marca, in furlanski podjetnik Carlo Fulchir. Podjetnik iz Buje je bil včeraj aretiran skupaj z ženo Loris Nicoloso. Fulchirja so mediji, tudi po govoricah, ki so pronic-nile iz preiskovalnih krogov, predstavili kot gospodarskega svetovalca ministra Pierluigija Bersanija za časa prve vlade Massima D'Aleme. Bersanijev tiskovni predstavnik pa je okoliščino takoj de-mantiral. Pripore in aretacije je odredila sodnica za preiskovalni postopek Cristina Cavaggion na zahtevo tožilke Paole De Franceschi. Priprti so osumljeni lažnega in kaznivega stečaja, ponarejanja bilančnih podatkov, pranja denarja, goljufije in malverzacij na škodo države. Krah skupine Finmek, ki ga tožilstvo preiskuje že nekaj let, je povzročil zgubo okoli milijarde evrov, 6000 ljudi pa je bilo ob službo. Družbe, ki so bile vple tene v krah, so ime le ob ra te v raz -nih italijanskih deželah (Piemont, Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Ligurija, Abruci, Lombardija, Sardinija in Kampanja). Med najbolj znanimi družbami, ki so propadle, so bile tržaška Telit, bivša Olivetti, Italtel, Magneti Marelli, Ixant in Ixfin. Včerajšnje hišne preiskave in pripori so sad dveh let pre is kav v osmih dr -žavah, zajele so oko li sto podjetij, pre -iskovalci so preučili okoli 11000 zahtevkov upnikov, preverili so 700 bančnih tekočih računov, nabralo pa se je tudi za 18.000 ur telefonskih prisluhov. Aprila pa so finančni stražniki sekvestrirali za okoli 15 milijonov evrov imetja. Finmek je podjetje za inženirstvo v telekomunikacijski elektroniki in ima glavni sedež v Padovi. 12. maja 2004 je bilo proglašeno za insolventno, tako pa se je okoristilo s podporami, ki so bile predvidene v dekretu nekdanjega ministra za industrijo Antonia Marzana. upravne volitve - Vrsta pričanj Repubblica TV o volilnih goljufijah v Palermu RIM - Postaja Repubblica TV je včeraj objavila prispevek, o nedavnih upravnih volitvah v Palermu, na katerih je kandidat desne sredine Diego Cammarata že v prvem krogu z absolutno večino glasov premagal kandidata leve sredine Leoluco Orlanda. Na volitvah naj bi našteli skoraj 50.000 belih in neveljavnih glasovnic. Avtorica prispevka Dina Lauricella je več dni obiskovala palermska okrožja in osrednji volilni urad, pogovorila se je s kandidati obeh navez, ki zagotavljajo, da je tudi njihov glas skrivnostno izginil. Poraženi kandidat Leoluca Orlando je že takoj po proglasitvi izida glasovanja dejal, da je prišlo v Palermu do nesprejemljivih volilnih goljufij. Orlando in 50 parlamentarcev leve sredine pa so vložili interpelacije o goljufijah. Po poročanju Lauricelle so se za proteste, pritožbe in tudi ovadbe odločili kandidati obeh koalicij. »Prišel sem na volišče skupaj z družino. Kljub temu pa na tistem volišču ni bilo niti enega samega glasu zame, niti tistega, ki sem ga oddal jaz sam,« je povedal Pietro Garofalo, kandidat liste Viz-zini per Palermo, ki sodi v desnosredinsko povezavo. Kam je lahko zginil njegov glas? Tudi Cristina Matranga, ki je kandidirala na listi Orlanda, pravi, da na volišču, na katerem je glasovala, ji niso priznali niti njenega glasa. »Poleg tega v desetinah zapisnikov je bilo moje ime zapisano zgrešeno, v nekaterih primerih so me spremenili v moškega,« je povedala. Nekateri glasovi so izginili kot kafra, nekaterim volivcem pa ni bilo omogočeno, da bi oddali svoj glas. V dokumentarnem filmu volivec Michele, ki bi moral glasovati na volišču št. 395, pravi, da ga je na volišču čakalo grenko presenečenje: »Nekdo je že glasoval namesto mene. Rekli so mi, da sem že glasoval in da ni mogoče narediti ničesar, razen morda odkriti morebitnega dvojnika.« Poleg tega so ugotovili, da je najmanj 200 glasovnic izpolnila ista roka. Ker je težko verjeti, da bi 200 ljudi imelo na las enako pisavo, se marsikdo vprašuje, ali je kdo prej izpolnil glasovnice in jin nato zaupal volivcem, da so jih že izpolnjene dali v žaro. moskva - Strateška naložba Aeroflot se zanima za Alitalio in Jat MOSKVA - Največji ruski letalski prevoznik Aeroflot je potrdil zanimanje za italijansko družbo Alitalia, ki je v finančnih težavah. Aeroflot želi stopiti na evropski trg letalskih prevozov in s tem postati četrti največji letalski prevoznik v Evropi za družbami British Airways, Air France-KLM in Lufthansa, je za včerajšnjo izdajo moskovskega časnika Kommer-sant dejal prvi mož Aeroflota Vale rij Oku lov. Potrdil je tudi zanimanje za srbskega državnega letalskega prevoznika Jat Airways. Aeroflot se za Alitalio poteguje skupaj z italijansko banko UniCredit. Drugi ponudnik je družba AP Holding, h kateri sodi med drugim tudi italijanska letalska družba Air One. Tretji ponudnik, konzorcij okoli družbe Texas Pacific in banke Matlin Patterson Mediobanca, se je konec maja umak- nil iz boja za italijanskega prevoznika. Okulov v pogovoru za moskovski časnik izraža tudi zanimanje svojega podjetja za srbski Jat Airways. »Vendar je to odvisno predvsem od srbske vlade. Če se bo odločila za privatizacijo, bomo med ponudniki,« je dejal. Z Jatom bi Aeroflot na Balkanu vzpostavil veliko prometno vozlišče. Ruska tiskovna agencija Interfax pa je včeraj poročala, da namerava Aeroflot kupiti 22 letal tipa boeing 787 dreamliner. Pogodbo naj bi konec tedna podpisali v okviru gospodarskega foruma v St. Peterburgu. Rusi te novice niso želeli komentirati. Konec letošnjega mar ca so iz Air bu sa spo roči li, da so se z Aeroflo tom do go vo rili o do -bavi 22 letal tipa A350XWB. Letala, ki jih še razvijajo, naj bi ruski družbi dobavili med letoma 2014 in 2017. (STA) Spor med OECD in Italijo zaradi pokojnin RIM - Udejanjanje pokojninske reforme je v Italiji prepočasno, zakon, ki je bil sprejet leta 1995, bo vplival na pokojnine tistih, ki se bodo upokojili leta 2017. Tako je v svojem poročilu o pokojninskih sistemih v Evropi poudarilo vodstvo Organizacije za sodelovanje in razvoj OECD. V poročilu je sicer zabeleženo, da Italija s tako analizo ne soglaša in dvomi v korektnost podatkov in torej v njihovo primerljivost. Podatki o starosti prve zaposlitve in o delovnem obdobju so po oceni Rima različni od tistih, ki veljajo na italijanskem trgu dela. Zaradi tega je Rim prepričan, da so zaključki OECD zavajajoči. Po izvedencih OECD v Italiji poprečna pokojnina znaša 67,7 odstotka poprečnega osebnega dohodka (poprečje OECD je 57,7 odstotka), italijanski državljani se upokojijo prezgodaj, ločevanje med upokojitveno starostjo moških in žensk je nesmiselno. Potenza: preiskave na domu sodnikov in politikov Skupina, ki ji je takrat predsedoval Roberto Tronchetti Provera (zaradi tega je na seznamu preiskovanih), je kupovala in prodajala podjetja, na ta način pa razpršila sredstva, kar je povzročilo stečaj družbe. Po oceni tožilstva so upravitelji tudi s takimi potezami spremenili v odpaden papir zadolžnice za okoli 150 milijonov evrov, ki jih je Finmek izdala leta 2001. Tožilstvo je takrat začelo preiskavo o 14 upraviteljih, med katerimi je tudi Fulchir. Finančni stražniki so ugotovili, da je skupina prevzela veliko družb, prevzem pa naj bi imel kot cilj ambiciozen podjetniški projekt. Pri tem je seveda skupina dobila tudi znatna državna sredstva, ne da bi sanirala prevzetih podjetij, ki so preživljala krizo. Ta mreža podjetij v Italiji in na tujem pa naj bi imela kot cilj dobesedno izprazniti prevze ta podjetja in povzroči ti ste čaj skupine. Finmeku so bili priznani prispevki in olajšave za sanacijo velikih podjetij, ki so preživljala krizo in ki so jih odobrili ob krahu Parmalata. POTENZA - V okviru preiskave, ki jo vodi tožilec iz Catanzara Luigi De Magistris, so finančni stražniki opravili vrsto hišnih preiskav na domu podsekretarja za gospodarski razvoj Filippa Bubbica (LD), šefa tožilstva v Po-tenzi Vincenza Tufana, odvetnika Giuseppeja Labriole in voditeljice letečega oddelka kvesture v Potenzi Luise Fasano, žene parlamentarca Oljke. Preiskovani so osumljeni raznih kaznivih dejanj od zlorabe pristojnosti do korupcije sodnikov in goljufije v obremenilnih okoliščinah, da bi pridobili javne podpore. Bubbica je branil sekretar LD Piero Fassino, po katerem je podsekretar doslej vzorno opravljaj svojo nalogo upravitelja. Kruto pretepal novorojenega sina BRIXEN - Na ukaz tožilstva v Bocnu je bil v Brixnu aretiran mlad oče, ki je pretepal komaj rojenega sina. Dokaze so zbrali karabinjerji, ki so na domu osumljenca namestili kopico prisluškovalnih naprav. Karabin-jerje so opozorili zdravniki pediatrične bolnišnice, potem ko je bil otrok, ki je star dva meseca, dvakrat na zdravljenju: prvič, ko je bil star en mesec, so mu ugotovili potpludbe, ki niso bile posledice padca, kot so trdili starši, drugič pa je imelo dete na-lomljena rebra, roko in nogo. Aretirali domnevne islamske skrajneže MILAN - Italijanska policija je včeraj aretirala okoli deset ljudi, ki so osumljeni, da so finančno in logistično podpirali skrajno alžirsko islamsko skupino Sala-fistična skupina za molitev in boj (GSPC). Nalog za prijetje je izdal milanski sodnik, pristojen za boj proti terorizmu, preiskovalci pa so sporočili, da operacija še poteka. Aretirani naj bi bili povezani s terorističnimi dejavnostmi januarja letos v Tuniziji in aprila letos v Alžiriji. Eden od prijetih je Tunizijec Esid Sami Ben Hemais, ki je bil že obtožen na šest in pol let zapora.Narod-nost ostalih še niso razkrili. GSPC, ki je sicer stalna tarča alžirskih varnostnih sil, je letos ponovno izrazila privrženost mednarodni teroristični mreži Al Kaida. V Italiji so sicer že julija lani aretirali pet Alžircev zaradi finančne podpore GSPC. (STA) 1 4 Petek, 8. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it VRAČANJE BESEDE Poezija in glasba pod milim nebom 12. junija ob 20.30 v Gorici gorica - Pokrajinska uprava in zavod INPS sta včeraj podpisala dogovor Podjetja bodo spodbujali k zaposlovanju prizadetih * ' r čez meio Gherghetta napovedal, da bodo objavili seznam teh, ki ne spoštujejo zakonskih predpisov v^fc 11 i^jv gorica - Odbor Romoli danes občinski svet Waltritsch: »Megazabavišče izziv za upravo« Občinski svetnik Foruma Aleš Waltritsch je na novega župana Et-toreja Romolija naslovil prvo svetniško vprašanje. »V torek predstavljeni turistično-zabaviščni center je investicija, ki bo močno vplivala na celotno ozemlje: je priložnost za razvoj, istočasno tudi preizkusni kamen za upravitelje. Bral sem, da pričakujete, da vas bodo iz podjetij, ki stojijo za megazabaviščem, obiskali in seznanili s pobudo. Seveda vas bodo, vendar menim - tako Waltritsch -, da bi se morali vi najprej sestati s kolegoma iz Nove Gorice in Šempetra ter z njima razmisliti o načrtu. Branca-tijeva uprava je v zadnjih petih letih nadgradila in pospešila že dobre sosedske odnose. Leva sredina se je izkazala za pripravljenega in korektnega sogovornika, postavila je temelje za stalno in odprto soočanje, o katerem sem prepričan, da ga boste v svojem županovanju nadaljeval.« Wal-tritsch v nadaljevanju opozarja, da kot svetnik pričakuje s strani župana stalno informiranje, zato ga vabi, naj se čimprej sestane s kolegoma onstran danes še obstoječe meje in morebiti tudi s predtavniki investitorjev. Izraža pa predvsem pričakovanje, da bo o tem poročal vsem Goričanom in odprl razpravo v občinskem svetu še pred poletnim dopustom. »Priložnost je edinstvena, a se je moramo lotiti složno in pozorno. Kot sem v občinskem svetu že povedal lani, bo ta investicija lahko imela pozitivne učinke tudi za Gorico. Zelo me veseli - navaja Waltritsch -, da je predsednik HIT-ove uprave Niko Trošt izrecno potrdil, kar sem svojčas že nakazal. Naložba bo potrebovala pripravljeno in kvalificirano osebje, ki bo prišlo tudi z bližnjega italijanskega območja. Najmanj 500 neposrednih delovnih mest, morda več, in še razvoj spremnih dejavnosti. Pripraviti se moramo z iskanjem enotnosti in sinergij, pospeševati moramo medsebojne odnose. Mislim, da se tudi vi, gospod župan, strinjate z menoj - zaključuje Wal-tritsch -, ko pravim, daje koristno in skoraj prepotrebno, da občina podpre in po politični plati spodbudi tečaje slovenskega (pa tudi angleškega) jezika v italijanskih šolah in institucijah v Gorici, tako da bodo lahko vsi občani pripravljeni na sprejem novih zaposlitvenih izzivov.« gorica - Občina Opozicija: »Odbor krepko visi na desno« Novi odbor je bolj desničarski kot desnosredinski, opozicija v občinskem svetu pa si bo kljub temu prizadevala za konstruktivno delo. Marsikateri levosredinski svetnik ceni posamezne člane Romolijeve ekipe in je pripravljen na sodelovanje, prepričani pa so, da vsi ne bodo kos nalogam, za katere so pristojni. »Romanova, Pettarin in Baresi so dovolj izurjeni. Kar zadeva podžupana Gentileja, sem radoveden, kako mu bo šlo delo od rok. Cosma ni primeren za čezmejno soočanje, Deve-taga pa sem kljub različnim pogledom cenil kot odbornika Valentijeve uprave. Upam pa, da ne bo ravnal kot v zadnjih letih,« je povedal svetnik Foruma Andrea Bellavite in dodal: »Bolj me skrbi odločitev, da bo Romoli obdržal resor za čezmejno sodelovanje in javna dela. Gre za področji, ki jih bo težko upravljal vzporedno z župansko vlogo.« Svetnik Oljke Giulio Mosetti je še bolj zaskrbljen nad funkcijami, ki bodo zaupane Severni ligi oz. odborniku Ceretti. »Varnost sploh ni v pristojnosti občine, pač pa države! Poleg tega poznamo togost Severne lige glede tega vprašanja. Še bolj absurdno se mi zdi, da so Severni ligi zaupali zaščito lokalnih identitet. Upam, da se bo Romoli premislil, saj vidim v tem novem odboru več zaprtosti kot odprtosti,« je poudaril Mosetti. Svetnik Foruma Marko Marinčič je ocenil, da je pri delitvi odborništev prevladala logika predvolilnega dogovarjanja. »Dobili smo napovedani črni triumvirat Romoli-Cosma-Gentile. Sposobnosti odbornikov bomo ocenjevali po dejanjih, žal pa nam že prva stališča dajejo misliti, da nova uprava ne bo kos potrebam mesta. Manjka ji razvojna vizija,« je povedal Marinčič in nadaljeval: »Vzemimo primer odborništva za okolje. Del Sordije do tematike pozoren, njegovi pogledi pa so žal pogojeni. Pred Livarno bi se moral lotiti hujših problemov.« Upanje, da se bodo stališča predstavnikov nove uprave spremenila v primerjavi s tistimi, ki so jih zagovarjali v opoziciji, je izrazil predstavnik SSk Božidar Tabaj. »Upam, da imaj o jasne pojme o čez-mejnem sodelovanju in potrebi po soočanju glede tematik, kot je na primer megazabavišče. Drugače se mi zdi, da bo delo opozicije izredno težavno, predvsem za nas Slovence. Treba bo strniti vrste,« pravi Tabaj. (Ale) Omejevanje brezposelnosti prizadetih oseb in zagotavljanje spoštovanja predpisov o zaposlovanju invalidov sta cilja protokola, ki sta ga včeraj podpisala predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in direktor goriškega urada zavoda INPS Valdi Ronco. Sporazum bo namreč omogočal pokrajinskemu uradu za zaposlovanje in predvsem službi za prizadete osebe uporabo podatkovnih baz zavoda INPS, iz katerih izhajata število zaposlenih v vseh podjetjih na Goriškem in njihova kva-lificiranost. »S stalnim vplogledom v podatkovne baze zavoda INPS bo služba za prizadete z večjo hitrostjo in lahkoto predlagala delodajalcem zaposlovanje oseb iz svojih seznamov, ki so na podlagi kompetenc primernejše za opravljanje določenih funkcij v podjetju,« je pojasnil pokrajinski odbornik za delo Marino Visintin. Dodal je, da so podjetja po zakonu dolžna zaposliti določeno število prizadetih oseb. »Če je uslužbencev manj kot petnajst, podjetje ni pri-morano zaposlovati invalidov. Družbe, ki štejejo med petnajst in 30 zaposlenih, morajo zaposliti eno prizadeto osebo, dva invalida pa morata biti prisotna v podjetjih, v katerih dela do 50 uslužbencev. V večjih tvrdkah mora odstotek prizadetih med zaposlenimi dosegati sedem odstotkov,« je še povedal Visintin. Gherghettov odbornik je opozoril, daje Med včerajšnjim podpisovanjem protokola na goriški pokrajini bumbaca danes v seznamu službe za prizadete zabeleženih 712 brezposelnih. Vsako leto jih uspejo zaposliti med 100 in 120, cilji pokrajinske uprave pa so ambicioz-nej ši. »Razpolaganje s podatki zavoda INPS bo omogočalo večji nadzor nad podjetji. Pripravljamo seznam, ki ga bomo objavili na spletni strani pokrajine. Vseboval bo vsa imena podjetij, ki ne spoštujejo norm o zaposlovanju invalidov. Le-teh je tu di na Go riš kem kar ne -kaj,« je opozoril Gherghetta. Predstavnica službe za zaposlovanje invalidov Antonia Barillari je pri tem dodala, da je razpolaganje s svežimi podatki o številu uslužbencev podjetij izredno pomembno. Večina podjetij na Goriškem šteje namreč manj kot 15 uslužbencev, kar pomeni, da nimajo dolžnosti zaposlovati invalidov. »V trenutku, ko to število presežejo, morajo podjetja zaposliti prizadeto osebo. Večkrat se zgodi, da delodajalci tega ne naredijo, ker ne poznajo zakonov. Vpogled v podatke zavoda INPS nam omogoča, da jih pravočasno obvestimo,« je povedala Barilla-rijeva. »Nas cilj ni kaznovanje podjetij, ki ne spoštujejo zakonodaje, pač pa spodbujanje k pravilnemu ravnanju in nudenje pomoči. Skrb za socialo ne sme sloneti izključno na ramenih javnih uprav. Vsa družba, vključno z zasebniki, mora biti v tem angažirana.« Aleksija Ambrosi Upravna organiziranost goriške občine in možnosti razvoja bodo v središču današnjega prvega zasedanja občinskega odbora Ettoreja Romolija, ki bo potekal na županstvu z začetkom ob 12.30. Osmim odbornikom, ki so bili včeraj tudi uradno imenovani s podpisom sklepa, bo ob tej priložnosti župan predstavil občinskega tajnika in generalnega direktorja Andreo Ravagnanija, s katerim se bodo novi upravitelji poglobili v delovanje in mehanizme občine. Obširnejši je dnevni red, ki ga bo občinski svet obravnaval na prvem zasedanju 18. junija ob 18. uri. Ob zaprisegi župana bodo preverjali, ali izvoljeni v občinski svet izplonjujejo pogoje za izvolitev, nato pa bo na vrsti poročilo odbornikov. Po izvolitvi članov volilne komisije bo odbor orisal smernice, ki jim namerava slediti pri vodenju mesta. Medtem ko so se novi odborniki vselili v pisarne občinske palače in so nastopili na prvih institucionalnih srečanjih, je Romoli včeraj obiskal nadškofa Dina De Antonija. Tudi danes ga čaka dokaj gost program, v katerem izstopa udeležba na Prazniku češenj na gradu Dobrovo. Slavnostne seje briškega občinskega sveta se bodo udeležili vsi goriški župani ter župani pobratenih in prijateljskih občin, s katerimi želi Romoli navezati stike za stvarno sodelovanje na turističnem področju in še predvsem pri ovrednotenju goriških enogastro-nomskih dobrot, so včeraj povedali na goriški občini. To pa bo obenem prva priložnost, da se bo novi župan predstavil kolegom čez mejo. Prve institucionalne obveznosti čakajo tudi Romolijeve sodelavce in predvsem odbornico za socialo in šolstvo Silvano Romano, ki se bo danes ob 18.30 v štandreški telovadnici udeležila slavnostne akademije ob 150-letnici slovenske osnovne šole Fran Erjavec. Novopečeni odbornik za šport Sergio Cosma pa bo prisoten na odprtju prvega turnirja v odbojki na mivki Borderland, ki ga OK Mist prireja na trgu Evrope pred Severno postajo. (Ale) gorica - Na dvorišču otroškega vrtca v ulici Brolo Ringaraja za nova igrala Priskrbelo jih je Združenje staršev s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice S kratko, a prisrčno slovesnostjo so včeraj v jutranjih urah na dvorišču otroškega vrtca v ulici Brolo uradno predali namenu nova igrala, ki jih je priskrbelo Združenje staršev otrok s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Igralo in tepih pod gugalnicami, ki odgovarja zakonskim določilom o varnosti, je postavil občinski urad za vzdrževanje, pri čemer so starši hvaležni zlasti Paolu For-nasiereju iz tega urada in Robertu Crisciti-ellu iz urada za šolstvo. V imenu Združenja staršev se je Silvana Brandolin zahvalila predstavniku Fundacije Sergiu Orzanu za prispevek. Tudi ravnateljica Mirka Braini je povedala, da je omenjena dobrotnica vedno velikodušna in pozorna do potreb slovenske šo- le. Orzan je prinesel pozdrav predsednika Franca Obizzija in poudaril, da Fundacija namenja več kot polovico prispevkov prav mladinskim in rekreativnim pobudam. »Tu predstavljam Fundacijo, sem pa tudi oče otroka, ki obiskuje ta vrtec,« je povedal Orzan. Otroci so se z glasnim »hvala« prisrčno zahvalili gostu in veselo zapeli Ringaraja. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. junija 2007 15 štandrež - Današnja jubilejna akademija bo vrhunec obeleževanja 150-letnice Knjiga je trajni spomenik poti, ki jo je šola že prehodila Še do nedelje je na ogled razstava šolskih predmetov, ki so priče vaškega življenja Obeleževanje 150. obletnice osnovne šole Fran Erjavec bo danes doseglo vrhunec na jubilejni prireditvi, ki bo z začetkom ob 18.30 potekala v štandreški občinski telovadnici in jo bodo oblikovali otroci. Še pred tem bodo od 17.30 dalje v risal-nici šole na ogled njihovi likovni izdelki. Proslavljanje jubileja pa je stopilo v živo med torkovim večerom v župnijski dvorani, kjer so predstavili zbornik, ki ga je 150-letnici slovenske osnovne šole v Štandre-žu posvetil vsestranski prosvetni delavec Damjan Paulin. Domačini in otroci so napolnili dvorano, med občinstvom pa sta med drugimi izstopala slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in ravnateljica šole Mirka Braini. »Kakor novorojeni otrok osreči starše in sorodnike, tako nova knjiga s svojimi izidom poplača avtorja za vloženi trud. Njen izid namreč pomeni nov duhovni doprinos za skupnost, kateri je namenjena.« S temi besedami je bivša štandreška učiteljica Nevica Budal uvedla v predstavitev Paulinove publikacije in pristavila: »Izid knjige je vsekakor ena najbolj trajnih in prodornih oblik proslavljanja pomembnega dogodka. Knjiga namreč nima časovnih pregrad, lahko se je okoristimo v vsakem trenutku, saj so dogodki oziroma osebe v njej zapečateni in ne gredo več v pozabo.« Nekaj več kot sto strani obsegajoča publikacija odpira bralcu vpogled v zgodovino vaške šole od njene ustanovitve do fašističnega poitalijančevanja in partizanske osvoboditve. Podrobneje so obravnavana tudi pretekla in sodobna družbena vprašanja, kot sta uvajanje ljudskih šol pod Avstrijo in uzakonitev slovenskega šolstva v italijanski republiki. Zbornik prinaša prikaz vpisov v šolo od leta 1945 do danes, posebno pozornost pa namenja učnemu osebju, saj objavlja seznam ravnateljev, učiteljev in veroučiteljev. Paulin se je zahvalil sovašča-nom, ki so prispevali bogato fotografsko in dokumentarno gradivo, dalje lektorici knjige Ivi Koršič, pokroviteljem - med njimi vpredvsem Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in svetu - ter štandreškemu rajonskemu svetu. Vsebino knjige dopolnjuje dokumentarna razstava, ki so jo ravno tako v torek odprli v spodnji dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič. Prikazani dokumenti in šolski predmeti so zgovorne priče življenja za šolskimi klopmi nekoč in danes, obenem nam pripovedujejo o vaški skupnosti, ki se sicer spreminja, a vztrajno ohranja svojo slovensko pripadnost. Razstava bo na ogled še danes med 20. in 22. uro, jutri in v nedeljo pa med 10. in 12. uro. _ Vanja Sossou bumbaca Občinstvo v štandreški dvorani in (spodaj) Damjan Paulin med predstavitvijo knjige o domači osnovni šoli Kotacija ladjedelnice Ladjedelniška družba Fincantieri bo na borzi kotirana predvidoma še pred pomladjo 2008. Tako je povedal pod-tajnik na ministrstvu za ekonomijo Massimo Tononi med včerajšnjo avdicijo v poslanski komisiji za prevoze. Dodal je prepričanje, da je kotacija najboljša rešitev za družbo in za delavce, pripomnil pa je, da niso izključene spremembe, ki jih utegne narekovati tržišče. Po njegovem navajanju bo prišlo do 250 novih zaposlitev, delež države nikakor ne bo šel pod prag 51 odstotkov, da pa bodo omogočili družbi naložbe, zato da bo še naprej lider na tržišču. Takšno prepričanje utemeljujejo izkušnje sorodnih družb, ki so po kotaciji tudi za štirikrat povečale dobiček. Podtajnik je še povedal, da bodo investirali v posodabljanje struktur in zagotavljanje varnosti. Pri sindikatu Fiom-CGIL so včeraj potrdili nasprotovanje kotaciji, o kateri pravijo, da je skok v prazno, in napovedali državno mobilizacijo 15. junija, h kateri bo pristopilo 800 delavcev iz ladjedelnic v Tržiču, Trstu in Margeri. Danes ob 19. uri pa je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta sklical župane, zato da izrazijo zaskrbljenost nad privatizacijo tržiške ladjedelnice. Slavnostna seja v Brdih Občina Brda bo obeležila danes občinski praznik s slavnostno sejo občinskega sveta; potekala bo v viteški dvorani gradu Dobrovo z začetkom ob 18. uri. Na njej bodo podelili občinska priznanja in nagrade, udeležili pa se je bodo vsi goriški župani ter župani pobratenih in prijateljskih občin. Svojo prisotnost je napovedal tudi novi župan občine Gorica Ettore Ro-moli. Letošnja seja bo še posebno slovesna, ker bosta župana Brd in Pliberka podpisala listino o pobratenju. Odbojka na trgu Evrope Začenja se prvi turnir v odbojki na mivki Borderland, ki bo danes in jutri potekal na trgu Evrope pred Severno postajo. Ob 15. uri bo spregovoril novogoriški župan Mirko Brulc; tekme se bodo začele ob 16.30, odbojkarski asi bodo na potezi ob 20.30 uri, pol ure kasneje bo sledil koncert Mirana Rudana. Jutri bo prva polfi-nalna tekma ob 16. uri, ženski finale ob 20.30, moški pa ob 21.15; po nagrajevanju ob 22. uri bo »beach party« v hotelu Transalpina. Štandrež nor na nogomet Jutri bo na nogometnem igrišču v Štan-drežu potekal peti turnir 12 ur nogometa. Nastopilo bo deset moških in šest ženskih ekip; ženske bodo igrale v ekipah Štandrež, Doberdob, Sovodnje, Rupa-Peč, Timava in Bum Bum Lady, v moškem turnirju pa se bodo pomerili Štandrež, Ko-piba-Timava, Sovodnje, Rupa-Peč, Bum Bum Man, Semo amici, Rubentus (Trenerji Juventine), Quelli.... (bivši igralci Ju-ventine), Van gal in Free booteers. Napovedana je tudi tekma predcicibanov športne šole Juventina, od 21. ure dalje pa bo za dobro voljo skrbel dj. 60-letnica orkestra Kras Pihalni orkester Kras iz Doberdoba prireja nocoj ob 20.30 v doberdobski župnijski dvorani koncert, s katerim bo proslavil 60-letnico delovanja. Butkovičevi dnevi Nocoj ob 20. uri se v sovodenjskem Kulturnem domu zaključujejo Butkovičevi dnevi. Prireditev bodo sooblikovali učenci osnovne šole Petra Butkoviča Domna in otroci zadnjega letnika vrtca; glasbeno kuliso bodo ponudila Sovodenjska dekleta. Knjiga Nad Logem V okviru pobude »VoLiamo la Pace« bodo danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici (korzo Italia 55) predstavili publikacijo Mitje Jurna z naslovom Nad Logem. Natečaj Celso Macor V avditoriju v Romansu bo nocoj ob 20.30 nagrajevanje najboljših literarnih del, ki so bila prijavljena na tretjni natečaj Celso Ma-cor. nova gorica - Zaradi suše Pretoka vode ne bodo povečali V Novi Gorici je v sredo potekal tehnični sestanek Stalne mešane slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, ki je vzela v pretres predlog italijanske strani o spremembi minimalnega pretoka na reki Soči v času izrednih razmer. Sestanka so se med drugimi udeležili predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Slovenski strokovnjaki menijo, da intenzivna kmetijska raba z namakanjem na italijanski strani presega razpoložljive naravne vodne vire v skupnem porečju, zato bo treba nadaljevati s preučevanjem vseh možnih ukrepov za povečanje vodnih količin na italijanski strani. »Morali bomo poglobljeno in celovito preučiti tehnične in okoljske vidike rabe vodnih virov v mednarodnem porečju,« so sporočili s slovenskega ministrstva za okolje in prostor. Ugotovitve tehnične podkomisije bodo predstavljene in obravnavane na naslednjem zasedanju komisije za vodno gospodarstvo. Na zasedanju stalne mešane slovenske-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, ki je potekalo 14. in 15. maja v Gorici, se je slovenska delegacija seznanila s težavami italijanske strani zaradi pomanjkanja vode v poletnih mesecih. Italijanska delegacija je predlagala spremembo minimalnega pretoka na reki Soči, predvidoma v mesecu juliju in avgustu, s sedaj določenih 12,5 m3/s na 17m3/s. Predala je tudi tehnični dokument, vezan na ukrepe za soočenje s sušnimi razmerami na reki Soči na italijanskem ozemlju. nova gorica - Kriminalisti Prijeli tatove kovin in tovornih vozil Novogoriški kriminalisti so prišli na sled tatovom, ki so v noči med 26. in 27. majem na območju mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba ukradli dve tovorni vozili, vdrli v skladišče bližnjega podjetja in odpeljali osem ton različnih barvnih kovin v vrednosti 33 tisoč evrov. Ker je bila na enem izmed obeh ukradenih tovornih vozil naložena večja količina tekstilnih predmetov, so del tovora odvrgli, del kartonastih škatel s tekstilnimi predmeti pa zadržali; s tem so povzročili za okoli 44 tisoč evrov premoženjske škode. Policisti so v torek, 29. maja, na območju Kamnika našli ukradeni tovorni vozili, ki pa sta bili prazni. V ponedeljek pa so bili obveščeni, da so policisti iz Celja v Savinjski dolini ustavili tovorno vozilo v lasti 19-letnega osumljenca; upravljal ga je 50-letnik iz okolice Črnomlja. Policisti so med kontrolo ugotovili, da osumljenec s tovornim avtomobilom prevaža barvne kovine, za katere ni imel potrebnih dokumentov, in ni znal pojasniti izvora in lastništva predmetov, ki jih je prevažal. Zaradi suma, daje posedoval ukradene predmete, so mu odvzeli prostost. Po ugotovitvi, daje bil tovor ukraden na območju vrtojbenskega mejnega prehoda, so aretirali tudi lastnika tovornega vozila in 32-letne-ga osumljenca iz okolice Jesenic, ki je sodeloval pri prevozu. Pri vseh treh osumljencih so policisti opravili hišne preiskave, pri čemer so našli in zasegli večino ukradenih barvnih kovin in tekstilnih predmetov, ki so jih vrnili lastnikom. gorica - Sodni epilog družinske tragedije Obsojen na zapor 75-letni Pintar je 69-letni ženi zadal smrt s kuhinjskim nožem 75-letni Vittorio Pintar je bil včeraj obsojen na deset let in osem mesecev zapora zaradi namernega umora obolele žene Ludmille Succi. Tako je razsodil goriški sodnik Massimo Vicinanza, pred katerim je včeraj potekala še zadnja obravnava po hitrem postopku zoper goriškega upokojenca, ki je lanskega 21. julija na smrt zabodel 69-letno ženo. Med včerajšnjo dopoldansko obravnavo je državni tožilec Marco Panzeri zahteval štirinajst let zaporne kazni. Sodnik Vicinanza pa je pri razsodbi upošteval psihiatrovo oceno, da Pintar ni bil povsem razsoden, in mu je zato priznal olajševalne okoliščine. Tako je delno privolil v zahteve obtoženčevega odvetnika Danieleja Compagnoneja, kije sicer predlagal Pintarjevo oprostitev; ob Com-pagnoneju je upokojenca branil odvetnik Gi-ulio Mosetti. Tragedija se je zgodila 21. julija lani okrog šeste uri, ko j e Pintar na domu v ulici Grossi s 25-centimetrslam kuhinjskim nožem zabodel ženo v grlo. Bila je pri priči mrtva. Po usodnem zamahu noža je zapustil stanovanje v prvem nadstropju in se ves zbegan odpravil do sosednje gasilske kasarne, kjer je iz- Vittorio Pintar bumbaca javil: »Ubil sem ženo.« Gasilci so sprožili alarm. Ob prihodu osebja službe 118 je Suc-cijeva brez življenja ležala sredi krvi na postelji v dnevni sobi, kjer je v zadnjih časih pre-ležala večino svojega časa. Ob njej so našli kuhinjski nož, s katerim ji je mož zadal smrt. Bila sta poročena štirideset let. Po začetnem šoku se je Pintar zavedel svojega dejanja in se zgrozil nad mislijo, da je bolečino povzročil sinu Giovanniju, ki je z ženo živel v pritličnem stanovanju. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bili prepiri med zakoncema pogosti, za Pin-tarja pa je obup zaradi ženinih duševnih motenj postal nazadnje neznosen. 16 Petek, 8. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Zaključna šolska prireditev in podelitev priznanj Trinkovci ponosni na dosežene rezultate Ravnateljica Elizabeta Kovic staršem: »Sodelujmo pri vzgoji« Nižja srednja šola Ivan Trinko je v sredo priredila tradicionalno zaključno prireditev, ki je spet pokazala, da je najlepša prireditev tista, ki jo oblikujejo šolarji sami. Trinkovci, kot sebe imenujejo, so namreč v Kulturnem domu pokazali veliko. Uro in tričetrt dolgi program je z nagovorom odprla ravnateljica Elizabeta Kovic. Poudarila je najprej, daje »delo, ki smo ga opravili v teh devetih mesecih, znamenje, da smo skupaj na dobri poti in da zaupamo drug drugemu«. Zaključna prireditev pa je tudi priložnost za pogled nazaj, je nadaljevala: »Mladost je obdobje silne energije, pričakovanj, vznemirjenosti pred novim in še ne doživetim. Mladost je tudi obdobje preizkusov, vprašanj, izzivov, stisk, strahov, nezaupanja vase in druge. Zato mladi v tem obdobju potrebujejo ob sebi dobre starše in učitelje, ki jim pomagajo in jih spodbujajo, da se laže znajdejo v obilici informacij okrog sebe. Družina in šola odigravata tu zelo pomembno vlogo.« Opozorila je na dejstvo, da »se s krizo vzgoje v sodobni šoli spoprijema cela Evropa. Šola ni in ne more biti imuna pred vplivi razdvojenosti življenja predvsem v razvitem, globalizira-nem svetu. Vzgoja bi morala temeljiti na evropski civilizacijski in kulturni dediščini, na njenih družbenih vrednotah in moralnih načelih, iz katerih izhajajo tudi splošne človekove pravice in dolžnosti. Ali je res tako?« seje vprašala ravnateljica in povedala, da so »eno visoko doneča načela o vzgoji mladih, drugo pa vpliv družbenega okolja na vzgo- gorica - Danes Reforma odpravnin V sejni dvorani goriške pokrajine (korzo Italia 55) bo danes z začetkom ob 9.30 potekal javni posvet na temo reforme namembnosti odpravnin (it. TFR) odvisnih delavcev in komplementarnega skrbstva. Kot znano, se morajo odvisni delavci do 30. junija (ali v roku šestih mesecev od zaposlitve) opredeliti, kam ali komu nameniti dozorelo odpravnino. Ker je povpraševanja po informacijah in natančnejših pojasnilih veliko, je goriški odbor ustanove EBITER (Ente bilaterale del com-mercio, turismo e servizi del F VG) priredil posvet, ki je vsem odprt. Uvodoma bodo spregovorili predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinski odbornik Marino Visintin in predsednik ustanove EBITER iz FJK Giuseppe Bor-tolussi, sledili pa bodo posegi izvedencev Alessandra Vecchiettija, Franca Russa in Luigija Menghini-ja; zaključek bo ob 13. uri. jo mladih v družini in v šoli. Naloga družine in šole pa je, da seznanja mlade o vrednotah, za katere se zavzema družbena skupnost, v kateri živijo; kako naj se samostojno in dejavno, brez manipulacij, opredeljujejo in oblikujejo svoja stališča. Naloga nas vseh, družine in šole je, da mlade naučimo prevzemati odgovornost za svoja dejanja; da se ne ustrašijo izzivov, temveč se z njimi spopadajo; da ob teh težavah ne obupajo in se znajo pobrati, ko padejo; da verjamejo in zaupajo vase«. Misel je namenila staršem: »Žal smo vedno bolj priča starševski nemoči. Vedno bolj pogosto opažamo, da starši ne zaznavajo odklonov, ki jih preživljajo njihovi otroci, ali se sanje ne odzovejo ustrezno. Zamujene priložnosti se ne vrnejo. Napake pa je težko popravljati. Tudi ni jamstva, da se bo dobra vzgoja obrestovala, saj na svoji poti otroci dobivajo različna sporočila, kakšni bi morali biti. Šola pomaga družini pri vzgoji, a je ne more nadomestiti: družina ostaja najpomembnejša. Družina je otroku prvi zgled. Odnose med ljudmi ustvarjamo sami, s svojimi mislimi, lastnostmi in dejanji. Spoštovanje in sprejemanje sebe in drugih v različnih okoliščinah je zlati kluč, ki odpira vsaka vrata. Šola tega ne zmore sama: naredimo to skupaj!« Nadaljnji program je odprl šolski pevski zbor pod vodstvom Štefana Joba; ravnateljica je na oder poklicala vse, ki so se izkazali: športnike, plesalke aerobike, atletinje in atlete, odbojkarje, smučarje, telovadce, odličnjake iz angleškega jezika in matema- w m m Vas prisrčno vabi na predstavitev knjige Zdenka Vogriča DROBTINICE IZ GORIŠKIH ŠEG IN NAVAD Spregovorila bosta Duško Udovič in Erika Jazbar ponedeljek, 11. junija 2007, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino Na odru med prikazom priučenega znanja bumbaca tike. Pedagoška svetovalka Republike Slovenije Andreja Duhovnik je podelila Cankarjeva priznanja za znanje slovenskega jezika, šolarji pa so prejeli tudi Vegova priznanja za znanje matematike. Duhovnikova je ponovno zatrdila, da matični domovini ni vseeno, kakšno znanje materinščine zmoremo v zamejstvu ter obljubila strokovno in drugo pomoč. Prof. Aleksander Kodrič je s svojo filmsko delavnico pripravil dva kratka filma, priljubljena režiserka Vesna Tom-sič je pripravila z dramsko skupino prijetno svež nastop in še bi lahko naštevali. Ne moremo seveda mimo skupnega nastopa dijakov šole Trinko in prijateljske italijanske šole Locchi, s katerim so poželi uspeh na prireditvi Šport za špas: lep nastop telovadcev in plesalk ter napis o prijateljstvu med šolami sta zgovoren dokaz, da se zmore narediti veliko med različnimi, ki se spoštujejo. »Trinkovci ste upravičeno lahko ponosni, saj ste v Dolini na regijskem tekmovanju odnesli največ Vegovih nagrad!« je poudarila Duhovnikova ter nagradila in posebej čestitala Gaji Tomsič, ker je vse matematične naloge na vseh ravneh tekmovanja opravila z odliko in bo za nagrado odšla s slovenskimi kolegi na Dunaj. Jožko Prinčič pa je v imenu Sindikata slovenske šole podelil posebno priznanje za znanje slovenskega jezika, kije poimenovano po pokojnem prof. Ivanu Sirku, mladi Sari Komjanc. In zato ni nič čudnega, če so ob koncu prireditve prešerno zapeli: »Mi smo šampioni!« GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Breakfast on Pluto«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Grin-dhouse - A prova di morte«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 -22.30 »Ocean's 13«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quattro minuti«. Rumena dvorana: 18.45 - 21.15 »Ocea-n's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.20 »I Robinsons - Una famiglia spaziale«; 22.10 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il destino nel nome«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Grin-dhouse - A prova di morte«. NOVA GORICA: 19.00 »Norbit«; 21.00 »Spider Man 3«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da potekajo brezplačne poskusne lekcije za razna glasbila. Prijave sprejemajo na tajništvu v Gorici na tel. 0481-531508. MLADINSKI DOM sprejema do 15. junija vpise za novo šolsko leto s 25% popustom pri vpisnini; prireja od 11. do 15. junija pripravo na izpite male mature; od 3. do 7. septembra pa pripravo na vstop na srednjo šolo namenjeno petošolcem; za vpise in informacije Mladinski dom Gorica, ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. S Izleti BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, povratek naslednji dan. Cena 20 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival gorica - Natečaja za dijake nižjih in višjih srednjih šol | I V • V I • • V g Uspesni v soli in športu Nagrado prejeli 3.A razred šole Trinko, dijak liceja Trubar Alber Vončina in dijak zavoda Vega Kevin Sedevcic Dobri dijaki so lahko tudi uspešni športniki. Dokaz so nagrajenci natečajev Šport in šola ter Uspeh - šport, med katerimi so tudi predstavniki slovenskih šol. Nagrajevanje prvega natečaja, ki je namenjen višjim srednjim šolam, je potekalo na goriški pokrajini ob udeležbi odbornika Maurizia Salomoni-ja. Med »športnimi odličnjaki« sta bila tudi predstavnika Jadranovih mladinskih vrst Kevin Sedevcic (prvi razred šole Vega) in Albert Vončina (prvi razred klasičnega liceja Trubar), ki sta »obenem odlična dijaka ter navdušena in neutrudna košarkarja«. Na goriškem sejm-skem razstavišču pa je včeraj potekalo nagrajevanje natečaja za nižje srednje šole Uspeh - šport, ki ga s podporo Fundacije Goriške hranilnice in zadruge Minerva razpisujejo društvo Atletica Gorizia, banka Friulcassa, odbora Fidal in CONI ter krajevni svet za mestno središče. Barve šole Trinko je branil 3.A razred (na sliki); dijake je profesorski zbor označil kot »olikane, delovne in uspešne v šoli, pa tudi motivirane pri gojenju različnih športnih disciplin.« Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do 16. junija na tel. 333-9353134. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 048178000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). SPDG vabi v nedeljo, 10. junija, na planinski izlet v Krnsko pogorje, z vzponom na Vrh nad Peski. Hoje približno 6 ur. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije na tel. 882079 (Vlado). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA organizira v nedeljo, 17. junija, izlet na Gorenjsko z ogledom Kranja; odhod z avtobusom iz Doberdoba (trg sv. Martina) ob 7.30; informacije in vpisovanje do 12. junija v trgovini jestvin La-vrenčič (pri Žurinkah) v Doberdobu. Ü3 Obvestila GLASBENA MATICA GORICA vabi otroke od 6. do 11. leta starosti na poletno delavnico, ki bo od 27. do 31. avgusta v dopoldanskih urah v prostorih Osnovne šole v Doberdobu. Delavnico vodi Jana Drasič. Zabavali se bodo z izvedbo glasbene pravljice, petjem, plesom itd. Prijave sprejemamo do 15. junija (tel. 0481/531508). GLASBENA MATICA GORICA vabi starše in člane na zaključne nastope učencev: Sovodnje, 11. junija, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA organizira za italijanske osnovnošolce in dijake tečaj slovenskega jezika (90 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica). Tečaj je v celoti brezplačen; prijave preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3333020. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2007 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 27. julija od 8. do 13. ure. Informacije in vpisi do 15. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah ali 335-5952551 (Damiana) od ponedeljka do petka med 9. in 11. ter med 19. in 20. uro. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dal-je.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. 0 Prireditve 150 - LETNICA SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE V ŠTANDREŽU: petek, 8. junija, ob 18.30 slavnostna jubilejna prireditev v občinski telovadnici v Štandrežu; šolska maša v štandreški cerkvi pri kateri se bodo spomnili pokojnih učiteljev in drugih, ki so poučevali in vodili štandreško šolo. V šolskih prostorih bo likovna razstava. PIHALNI ORKESTER KRAS vabi v župnijsko dvorano v Doberdobu drevi ob 20.30 na koncert ob 60-letnici obnovitve društva. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 11. junija, ob 18. uri v okviru tradicionalnih srečanj z avtorji 2007 predstavitev knjige Zdenka Vogriča Drobtinice iz goriških šeg in navad. Ob prisotnosti avtorja bosta knjigo predstavila Erika Jazbar in Dušan Udovič. VRAČANJE BESEDE 2007 - Založništvo tržaškega tiska, Zveza slovenskih kulturnih društev in knjižnica Damir Feigel vabijo v torek, 12. junija, ob 20.30 na predstavitev najnovejših pesniških zbirk Aceta Mermolje To ni zame in Marija Čuka Zibelka neba in dna. Prireditev bo na dvorišču KB centra v Gorici. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Giuseppe Princic v cerkvi in na pokopališču. /— GLEDALIŠČE PRIREDITVE Petek, 8. junija 2007 17 Dirigent Gérard Korsten bo v Verdijevem gledališču v Trstu vodil zadnjo sezonsko Donizettijevo opero »Don Pasquale« ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI V torek, 12. junija od 11.00 do 21.30, Gledališče Miela / »Felix hora - happy hour glasbe in poezije«. V sredo, 13. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Nemogoči razgovori«, produkcija Stalno gledališče FJk za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. V petek, 15. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Proces proti Gaju Juliju Cezarju«, produkcija Teatro Stabile del-la Sardegna. V nedeljo, 17. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Helena«, produkcija La Contrada, Tržaško «Stalno gledališče za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Cristallo - La Contrada A. Schnitzler: »Anatol«. / Projekt in režija: Francesco Macedonio. Nastopajo učenci gledališke akademije »Cit-tà di Trieste«. Urniki: danes, 8. in jutri, 9. junija ob 20.30 ter v nedeljo, 10. junija ob 16.30. DOLINA Na K'luži V Petek, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V torek, 12. junija ob 20.30 / Gledališka predstava izven abonmaja. Špas Teater: »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. / Režija: Janusz Kica. Urniki: v četrtek, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. junija ob 20.30. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 8. junija ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V kopro-dukciji s Salzburger Festspiele. Jutri, 9. junija ob 19.30 / Samuel Beckett: »Čakajoč Godota«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 13. junija ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Razred«. V četrtek, 14. junija ob 19.30 / Arthur Schnitzler: »Prostrana dežela«. V petek, 15. junija ob 19.30 / Lev Ni-kolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. Eugène Labiche, Botho Strauss / »Špa-rovček«. Mala drama Danes, 8. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Jutri, 9. junija ob 20.00 / Ferdinand Bruckner: »Bolezen mladosti«. V ponedeljek, 11. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V torek, 12. junija ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V sredo, 13. junija ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V četrtek, 14. in v petek, 15. junija ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Skopuh - najbolj skopa izvedba«. Gostuje Andrej Rozman Roza. V soboto, 16. junija ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8. junija ob 20.00 / A. L. Webber, T. Rice: »Jožef in njegov čudoviti pisani plašč«. Jutri, 9. junija ob 20.00 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V nedeljo, 10. junija ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V ponedeljek, 11. junija ob 20.00 / Jean-Marie Chevret: »V drugo gre rado«. V torek, 12. maja ob 20.00 / Kim Kom-ljanec: »Škart«. V sredo, 13. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V četrtek, 14. junija ob 19.00 / M. A. Bulgakov, M. Javornik: »Mojster in Margareta/Margareta in Mojster«. V petek,15. in v torek, 19. junija ob 20.00 / Kim Komljanec: »Škart«. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Mala scena MGL V ponedeljek, 11. in v sredo, 13. juni- ja ob 20.00 / Mara Zalite: »Zemljiški davek«. V ponedeljek, 18. junija ob 20.00 / »Hagada«, avtorski projekt Gregorja Čušina. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 11. junija ob 18.00 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzi-kal, režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 15. ob 19.30, v soboto, 16. in v petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. GLASBA ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 12. junija ob 20.00 / Tina Goj-kovič - rog, Hermina Hudnik - klavir in Bor Zuljan - kitara. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj-diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir. Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. ■ 9. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE Lipica - Poročna dvorana, ob 20.30 V torek, 12. junija / Timi Krajnc (Slovenija), Marco De Biasi (Italija). V sredo, 13. junija / Gaelle Solal (Francija). V četrtek, 14. junija / Jure Zdovc, Sanja Plohl (Slovenija). V petek, 15. junija / Jelica Mijanovic (Črna gora), Vera Ogrizovic (Srbija). V soboto, 16. junija / Robert Sharpe, Duo Spiritoso (ZDA - Kanada). V nedeljo, 17. junija / Duo McCleery -Stachowiak (Škotska - Belgija), Duo D'Antonio - Montanari (Italija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. / V okviru operne in baletne sezone 2006/07. Urnik: jutri, 9. junija ob 20.30, v nedeljo, 10. junija ob 16.00, v torek, 12., v sredo, 13., v četrtek, 14. in v petek, 15. ob 20.30 ter v soboto, 16. junija ob 17.00. DOLINA Na dvorišču »Pri Blažonovih« Danes, 8. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop MoPZ V.Vodnik. Na K'luži V petek, 15. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop skupine The Robles. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V nedeljo, 10. junija ob 19.45 / TV Slovenija: »Spet doma«. Zaključna prireditev oddaje z Mariem Galuničem. Gostje: Omar, Saša Lendero, Natalija Verboten, Helena Blagne, Eva Černe, Kingston, Nuša Derenda, Atomik Harmonik, Rebeka Dremelj, Sebastjan, Ylenia, Eroika, Žana, Tanja Žagar, Faraoni, Peter Grašo ter seveda Zvezde, ki plešejo. TOLMIN Knjižnica Ciril Kosmač - atrij Jutri, 9. junija ob 20.30 / Nastopila bosta Moški pevski zbor Poljubinj in koroški moški pevski zbor Vres iz Prevalj. Vstop prost. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. junija ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solist: Louis Lortie - klavir. V ponedeljek, 11. junija ob 20.00, Gallusova dvorana / Mednarodni večer šansonov - »La vie en rose«. V četrtek, 14. in v petek, 15. junija ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium mu-sicum. Dirigent: George Pehlivanian. Solisti: Oksana Dyka - sopran, Mirjam Kalin - alt, Branko Robinšak - tenor, Luciano Batinic - bariton. Šentjakobsko gledališče V soboto, 16. junija ob 20.00 / Večer Flamenka - prireditev v organizaciji plesnega društva Flamenko. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - 10. junij - Cerkev sv. Lovrenca ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - 15. junij - Grad Štanjel Grafike - 15. junij - december 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - 15. junij - 15. oktober - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij - 15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Občinska razstavna dvorana: do 12. junija razstavlja Tullio Valente pod naslovom »Con gli occhi di cuore - Viag-gio tra immagini e parole«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Galerija Ugo Cara: do 22. junija razstavlja Giovanni Pulze »Angeli Metro-politani«. Odprto od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. DOLINA Torkla: "Junijski večeri 2007" - od 15. do 22. junija bo razstavljal Piero Conestabo. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Galerija Kraška hiša: do nedelje, 10. ju- nija bo na ogled razstava Leona Mah-niča »Kras in kamen«. Urnik: jutri, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka: do 12. junija od 18.00 do 21.00 (razen ob ponedeljkih), razstavljajo umetniki kraškega okraja in sicer: Nadia Bencic in Franka Kovačič An-dolšek za Občino Devin - Nabrežina, Bogdan Butkovič za Občino Sovodnje ob Soči, Milan Bizjak in Štefan Pahor za občino Repentabor, Paolo Hrovatin in Gianfranco Volk za Občino Zgonik, Tatjana Tavčar in Domine Doctor (Marko Vodopivec) za Občino Dolina, Mirjam Kocjan za Občino Hrpelje/Ko-zina, Mojca Senegačnik in Damjan Šva-ra za Občino Komen, Milovan Valič -Milko za Občino Miren - Kostanjevica. GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gori-zia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. ČEDAD Cerkev S. Maria dei Battuti: do 17. junija je na ogled fotografska razstava Riccarda Toffolettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava kipov Milenka Kočevarja. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Avla hotela Sabotin: / na ogled je fotografska razstava sprejetih in nagrajenih del 8. fotografskega natečaja Fotohit Sabotin z naslovom Podobe okusnega. NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Goriška knjižnica Franceta Bevka, gostuje razstavo Pol stoletja, ki obeležuje lansko petdesetletnico delovanja Centra za konserviranje in re-stavriranje gradiv, ki deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije. Avtor razstave je vodja Centra za konservi-ranje in restavriranje dr. Jedert Vodo-pivec. Razstava bo na ogled do 20. junija. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: na ogled je razstava »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (4.6. 2007) Vodoravno: spravilo, arza, Trinidad, Rora, rivalitete, Er, ameba, Orzan, Nero, amnezija, ral, no, Nolan, Ingrid, N. A., Kalan, Rui, pivovarna, oje, oniks, rac, senat; na sliki: Ingrid Kalan. 18 Petek, 8. junija 2007 SVET / rostock - Čeprav je kazalo, da EU in ZDA ne bodo uspele uskladiti stališč o toplogrednih izpustih Kompromis o podnebju Otoplitev med Bushem in Putinom Zmanjšanje toplogrednih izpustov na polovico do leta 2050 - Tudi včeraj demonstracije protestnikov ROSTOCK - V ospredju prvega uradnega dneva vrha osmih najrazvitejših držav na svetu (G-8) v nemškem letovišču Heiligendamm so bile podnebne spremembe in napetosti med ZDA in Rusijo glede ameriškega protiraketnega ščita. Voditelji G-8 so dosegli kompromis o boju proti podnebnim spremembam, ruski predsednik Vladimir Putin pa je presenetil s predlogom, da bi bil protiraketni ščit v Azerbajdžanu. Ob vrhu so tudi v četrtek potekali številni protesti.Voditelji G-8 so dosegli kompromis o vprašanju podnebnih sprememb, čeprav je pred vrhom le malokdo verjel, da se bo to zgodilo. Kot je dejala nemška kan-clerka Angela Merkel, so se dogovorili za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za polovico do leta 2050. Merklova, gostiteljica vrhunskega srečanja v nemškem letovišču ob Baltskem morju, je v izjavi za medije dogovor označila za »zelo uspešen«. Po njenih besedah je dogovor »jasna zaveza za nadaljevanje procesa pogajanj o podnebnih spremembah v okviru ZN«. »Številne države so se premaknile glede tega vprašanja,« je dejala kanclerka in poudarila, da bo dogovor spodbuda za pogajanja o sporazumu, ki bo nasledil Kjotski protokol po njegovem izteku leta 2012. Pogajanja naj bi se začela decembra na indonezijskem otoku Bali, v skladu z dogovorom pa naj bi se končala leta 2009, je povedala Merklova. Nemčija, ki letos predseduje G-8, se je zavzemala, da bi na vrhu sprejeli zavezo, da bi do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za polovico v primerjavi z letom 1990. Zaenkrat ni znano, katero leto bo v četrtkovem dogovoru upoštevano kot referenčno. »Dosegli smo največ, kar se je dalo doseči,« je dejala Merklova. Dogovor je zanjo velik uspeh, saj so bile možnosti za dosego dogovora pred vrhom zelo majhne, predvsem zaradi zavračanja ZDA. Medtem ko so se delegacije pogajale o besedilu dogovora, je ameriški predsednik George Bush zavzel bolj spravno stališče. Dejal je, da so ZDA pripravljene prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, da pa se morata boju pridružiti tudi Kitajska in Indija. »ZDA bodo aktivno sodelovale, če ne bodo celo prevzele vodenja po izteku Kjota,« je dejal Bush po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom ob robu vrha v Heilegendammu. Bush je sicer minuli teden presenetil s svojo pobudo za boj proti podnebnim spremembam, v skladu s katero naj bi 15 najpomembnejših industrijskih držav do konca leta 2008 doseglo dogovor o globalnih ciljih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ob robu vrha v Heiligendammu so potekala številna dvostranska srečanja, največ pozornosti pa je bilo namenjeno sestanku ruskega in ameriškega predsednika. Putin je presenetil s predlogom, da bi bil protiraketni ščit v Azerbajdžanu. Ameriška stran je Putinov predlog označila za »zanimiv«. »Delimo mišljenje o skupnih grožnjah, a imamo različen pogled na način in sredstva, kako odvrniti te grožnje,« je dejal Putin. »Natančno smo preučili ameriški predlog. Mi imamo svoje ideje, ki sem jih podrobno predstavil ameriškemu predsedniku,« je dodal. »Ena od zamisli je, da bi skupaj uporabljali radar v Azerbajdžanu, ki ga imamo v najemu. O tem sem včeraj (v sredo) govoril z azerbajdžanskim predsednikom in veljavni sporazumi nam to omogočajo,« je dejal Putin. Bushev svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley je dejal, da gre za »zanimiv predlog«. »Naj ga pregledajo naši strokovnjaki,« je dodal. Bush je sicer na srečanju s Putinom de- Voditelji najbolj razvitih držav in Rusije so na vrhu G-8 b Nemčiji dosegli kompromis o varstvu okolja ansa jal, da mu je ruski predsednik predstavil nekaj zanimivih predlogov, o katerih bosta razpravljala na dvodnevnem srečanju v začetku julija na ranču družine Bush v ameriški zvezni državi Maine. Hadley ni izključil možnosti, da bo končna rešitev mešanica ruskega in ameriškega predloga. »Vprašali smo Ruse, ali bi sodelovali z nami pri protiraketni obrambi. Izrazili so pripravljenost na to,« je dejal Hadley po srečanju ameriškega in ruskega predsednika. Putin je na srečanju postavil več pogojev, če ZDA želijo, da Rusija ne bo več nasprotovala njihovim načrtom. Kot je dejal, morajo ZDA upoštevati ruske pomisleke, vse strani morajo imeti »enakopraven dostop« do sistema, razvoj sistema pa mora biti transparenten. Ob vrhu so tudi v četrtek potekali številni protesti. Aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace so poskušali na prizorišče vrhunskega srečanja v Heiligendammu vdreti z morja, a jih je prestregla policija. Aretirali so 21 aktivistov in zaplenili osem njihovih čolnov, v spektakularnem lovu na morju pa so bili lažje poškodovani dva aktivista in policist. Na koncertu v nemškem Rostocku proti vrhu pa se je zbralo okoli 70.000 ljudi. Na koncertu na prostem so med drugim nastopili pevec irske skupine U2 Bono, irski pevec Bob Geldof in nemški zvezdnik Herbert Groenemeyer. Bono je v nagovoru navdušene množice pomoč Afriki primerjal z gradnjo hiše, pri čemer je voditelje G-8, zbrane v bližnjem Heiligendammu, pozval, naj naredijo korak naprej. »Temelji so zgrajeni, politiki morajo zdaj postaviti zidove in streho,« je dejal. Bono se je v sredo skupaj z Geldofom srečal z nemško kan-clerko Angelo Merkel in jo poskušal prepričati v znatno povečanje pomoči Afriki. Črna celina je sicer ena glavnih tem vrha, ki se bo zaključil v petek. Jure Kos /STA Pri ZN zadovoljni Greenpeace razočaran NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozdravil dogovor na vrhu G-8 o podnebnih spremembah, mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace pa je izrazila razočaranje. »Generalni sekretar toplo pozdravlja dogovor voditeljev G-8 o odločnem in hitrem boju proti podnebnim spremembam,« so sporočili iz ZN. Ban je navdušen nad zavezanostjo voditeljev multilateralnemu procesu v okviru ZN, so še sporočili. Ban Ki Moon se sicer udeležuje vrha G-8 v Nemčiji. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace pa je razočarana nad dogovorom. »To je absolutno premalo,« je izjavil Joerg Feddern, Greenpea-ceov strokovnjak za podnebne spremembe. »Potrebujemo zavezujoče cilje. Karkoli drugega ne more biti uspeh, temveč je le prelaganje problemov na prihodnost,« je poudaril. (STA) Sarkozy predlaga V f v • sestmesecni premor o Kosovu ROSTOCK - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je G-8 predlagal šestmesečni premor za premislek o prihodnjem statusu Kosova. »Moj predlog je, da ruski predsednik Vladimir Putin najprej spozna, da je neodvisno Kosovo neizogibna perspektiva,« je izjavil Sarkozy.Če Beograd in Priština v šestih mesecih ne bosta prišla do boljše rešitve, bi bil nato uresničen predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaa-rija, ki za Kosovo predlaga nadzorovano neodvisnost. Ahtisaari-jev predlog podpirajo številne zahodne države, Srbija in njena zaveznica Rusija pa ga zavračata. »Zelo težavno bi bilo, če bi v Varnostni svet ZN vložili predlog, hkrati pa bi bili soočeni z ruskim vetom,« je v svojem prvem nastopu na mednarodnem prizorišču dejal novi francoski predsednik. »Menim, da se moramo na vsak način izogniti konfliktu,« je dodal. (STA) luxembourg - Dogovor pristojnih ministrov Evropske unije Po poletnih počitnicah mobilno telefoniranje v tujini cenejše LUXEMBOURG - Ministri Evropske unije, pristojni za telekomunikacije so včeraj v Luk-semburgu dosegli politični dogovor o znižanju cen gostovanja pri tujih operaterjih mobilne telefonije, t. i. roamingu, za tudi do 70 odstotkov. Nova uredba o roamingu naj bi začela veljati 30. junija, kar pomeni, da si lahko Evropejci cenejše mobilno telefoniranje v tujini obetajo že konec poletja oziroma zgodaj jeseni. Nova uredba, ki bo veljala tri leta, predvideva postopno nižanje cen: v prvem letu bodo maloprodajne cene za odhodne klice za minuto pogovora (brez davka na dodano vrednost) največ 49, v drugem 46 in v tretjem 43 centov, za dohodne pa 24, 22 in 19 centov. Operaterji si bodo med seboj zaračunavali najprej največ 30, nato 28 in zadnje leto 26 centov. Operaterji bodo imeli po uveljavitvi uredbe mesec dni časa, da stranke obvestijo o novi evrotarifi. Uporabniki bodo imeli nato dva meseca časa, da se odločijo, ali bodo izbrali evro-tarifo ali katero drugo tarifo za roaming. Če se na ponudbo ne bodo odzvali, bodo avtomatsko preusmerjeni na evropsko tarifo, razen če nimajo z operaterji že sklenjene posebne pogodbe. Izbrana tarifa mora biti v skladu z uredbo aktivirana najpozneje v enem mesecu po uporabnikovi odločitvi. To teoretično pomeni, da če bi vsi uporabniki evrotarifo izbrali po enem mesecu, ki ga imajo na voljo operaterji, torej 30. julija, bi jim ti morali zagotoviti cenejše mobilno telefoniranje v tujini do 30. avgusta. V prizadevanjih za čim boljši pregled nad cenami klicanja v tujini nova uredba predvideva, naj operaterji v treh mesecih po njeni uveljavitvi zagotovijo ustrezno obveščanje. Uporabnik naj bi ob vstopu v tul e omrežle prel el sporočilo z informacijami o cenah klicev, tudi o DDV, in številko, na kateri lahko pridobi dodatna pojasnila. Za primerjavo: sedaj je treba za štiriminut-ni klic iz Francije čez mejo v Nemčijo odšteti štiri evre, čeprav enako dolg klic znotraj Francije na večji razdalji stane le nekaj centov. Maltežan, ki kliče domov iz Latvije, lahko za štiri minute pogovora odšteje tudi okoli enajst evrov. S političnim dogovorom so ministri včeraj potrdili majsko odločitev Evropskega parlamenta. Nova uredba bo predvidoma sprejeta 25. junija in objavljena v Uradnem listu EU 29. ju- nija, kar pomeni, da bi začela veljati dan pozneje. Operaterji jo morajo nato uveljaviti najpozneje v treh mesecih. EU se je s tem dogovorom »približala koncu sedemletne sage dolgega boja institucij EU proti pretiranim cenam mobilnega telefoniranja«, je ob sprejetju dogovora poudarila komi-sarka za telekomunikacije Viviane Reding in operaterje pozvala k čimprejšnji uveljavitvi uredbe. »Težko verjamem«, da bo ta odločitev sprožila dvig cen telefoniranja znotraj držav, saj je konkurenca med mobilnimi operaterji na nacionalnih trgih zelo huda, sicer meni Redingo-va. »Dvig cen na domačem trgu bi pomenil izgon s trga,« je poudarila in dodala, da bodo komisija in nacionalni regulatorji tesno spremljali dogajanja na trgu. Na Hrvaškem, kjer veliko telefonirajo Slovenci, cen roaminga za zdaj ne bodo znižali. Uredba ni obvezujoča za države zunaj EU, kar pomeni, da hrvaškim operaterjem ni treba poceniti storitev za uporabnike iz EU, je konec maja povedala tiskovna predstavnica hrvaškega Tele 2, Valentina Junaci. (STA) madrid - Po prekinitvi premirja Španska opozicija pripravljena na pogovore z Zapaterom o Eti MADRID - Vodja španske opozicije Mariano Rajoy je dan po prekinitvi premirja baskovske separatistične organizacije Eta izrazil pripravljenost na pogovore s španskim premierom Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom o protiterorističnem paktu proti Eti. Rajoy, ki je svojo podporo vladi pogojeval s sprejemom odločnejšega stališča do Ete, se bo po pisanju španskega časnika El Pais v ponedeljek »brez predpogojev« udeležil pogovorov z Zapaterom. »Nikomur ne bom ničesar očital, saj se mora vsak iz te situacije kaj pozitivnega naučiti,« je poudaril Rajoy, predsednik desne Ljudske stranke, in dodal, »da ga skrbi za prihodnost, zato seje potrebno učiti iz napak«. Zapatero je sicer rešitev baskovskega vprašanja postavil med prednostne naloge svoje vlade ob nastopu aprila 2004, čemur je opozicija ostro nasprotovala. Zapatero bi moral po Rajoyjevih besedah jasno reči »ne« pogovorom z Eto, obuditi pa bi morali tudi aktivnosti varnostnih sil. »-Eto lahko premagamo,« je še dodal Rajoy. Zapatero je sicer napovedal, da bo opoziciji ponudil nov paket ukrepov za boj proti napadom Ete, ki je v torek sporočila, da se bo opolnoči končalo premirje, ki ga je enostransko razglasila marca lani. Na prekinitev premirja se je včeraj odzval tudi britanski premier Tony Blair, kije zaradi odločitve Ete izrazil »globoko zaskrbljenost«. »Iz naših izkušenj s Severno Irsko vemo, da je politično odločitev možno doseči le s popolno obsodbo nasilja,« je še poudaril Blair, potem ko sta na Severnem Irskem Sinn Fein in Demokratična uni-onistična stranka po večletnem zastoju maja sestavili severnoirsko vlado. w Četrtek, 7. junija 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Udinese predstavil novega trenerja Pasqualeja Marina »Zadovoljen bi bil že, če bi ekipa ostala ista« A Iaquinta odhaja - Quagliarella je na pol Udinesejev - Pozzo »grozi s Trstom< Pasquale Marino VIDEM - Po eri Luciana Spallettija je šlo Udineseju samo še navzdol. Njegova naslednika Galeone in Malesani sta že pripadala generaciji na pol izpetih trenerjev, 45-letni Pasquale Marino, ki so ga predstavili včeraj v Vidmu, pa naj bi bil človek, ki naj bi s svojimi ambicijami in inovacijami »okužil« v minuli sezoni polenar-jenje igralce. Marino prihaja v Videm s pečatom uspešneža. V A ligi je prvič treniral letos, njegov Catania - vsaj do umora inšpektorja Racitija, pa je bil največje presenečenje v ligi, saj je med drugim predvajal zelo dopadljivo in napadalno igro. »Odločitev Udineseja, da me izbere, me navdaja s ponosom. Lahko pričnemo nov cikel in izboljšamo rezultate zadnjih dveh sezon. Igralska osnova pa je več kot dobra, meni pa so všeč predvsem temperamenti igralci,« je dejal Marino in dodal, da bi bil zadovoljen že s tem, ko bi lahko vodil moštvo z istimi igralci, kot jih je imel doslej Malesani. V resnici je Ganec Mun-tari že odšel, odhaja pa tudi Vincenzo Ia-quinta. Dobro je vedeti, da je igralec Samp-dorie Quagliarella, avtor sredinih golov Italije proti Litv, v solastništvu z Udinesejem, športni direktor Leonardi pa je dejal, da bodo skupaj z genovskim klubom proučili, ali se za fanta zanima kateri od boljših klubov. »Quagliarella bi se lahko tudi vrnil v Videm ali pa bi ga lahko prodali in z izkupičkom najeli drugega napadalca, če pa nam bi Sampdoria ponudila 10 milijonov evrov bi lahko tudi ostal v Genovi,« je pojasnil Leonardi in zanikal, da bi se Udinese zanimal za Marinova varovanca v Catani- i Spinesija in Caserto. Lastnik Udineseja Pozzo je med drugim spet zagrozil, da bi lahko Udinese prihodnje prvenstvo začel v Trstu, če ne bodo usposobili videmski stadion Friuli. Pa še to: novi trener Paler-ma je Stefano Colantuono. tenis - Roland Garros Srbkinja Ana Ivanovič v Parizu po sledeh Monike Seleš 19-letna Beograjčanka vpolfinalu nadigrala razvpito Šarapovo - Srbska premoč PARIZ - Srbkinja Ana Ivanovič in Belgijka Justine Henin sta finalistki odprtega prvenstva Francije v Parizu, drugega letošnjega teniškega turnirja za veliki slam. Ivanovičeva, sedma nosilka turnirja, je v prvem polfinalnem obračunu premagala drugopostavljeno Rusinjo Marijo Šarapovo s 6:2 in 6:1, v drugem pa je Heninova, sicer prva nosilka, ugnala četrtopostavljeno Srbki-njo Jeleno Jankovič s 6:2 in 6:2. Ivanovičeva se je v prvem polfinalu dobesedno poigrala z razvpito rusko tekmico in je druga igralka iz Srbije, ki se je po Moniki Seles uvrstila v veliki finale Roland Garrosa. V švicarskem Baslu živeča igralka se je prvič v svoji karieri uvrstila v veliki finale enega od štirih najbolj prestižnih turnirjev na svetu, pred tem je bila njena najboljša uvrstitev lanski polfinalni nastop na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku. »Prikazala sem naravnost per-fektno igro. Proti tako težki tekmici, kot je Šarapova, sem enostavno morala vseskozi igrati agresivno, kar mi je v celoti uspelo,« je takoj po končanem dvoboju dejala 19-letna Ivanovičeva, ki je za zmago nad sibirsko lepotico potrebovala pičlih 65 minut. V drugem polfinalnem obračunu je Heninova za zmago potrebovala nekoliko več časa, po 79 minutah pa je vendarle strla Jankovičevo. Prva igralka sveta na ženski računalniški lestvici WTA je dosegla že 33. zaporedno zmago na peščenih igriščih Roland Garrosa, v jutrišnjem finalu pa bo imela priložnost tretjič zapored slaviti na tem turnirju, skupno pa že četrtič, saj je zmagala tudi leta 2003. S »hat-tri-ckom« bi se pridružila Seleševi, kije v Parizu trikrat zapored slavila v obdobju od leta 1990 do 1992. Izjemen vzpon srbskega tenisa je Ana Ivanovič, rojena 8. novembra leta 1987 v Beogradu, zaseda 7. mesto na svteovni ženski jakostni lestvici WTA, še boljša od nje pa je njena rojakinja Jelena Jankovič ansa - kot smo že poročali - že v sredo med moškimi potrdil tudi najboljši srbski teniški igralec Novak Djokovič, ki sije prvič v karieri izboril polfinale katerega od štirih največjih turnirjev. Rusa Andrejeva je povsem nadigral in dokazal, da je eden najboljših mladih igralcev na svetu. Če temu dodamo še odlične nastope Nenada Zimonjiča v dvojicah, kjer sije s Francozom Fabriceom Santoro-jem prav tako uvrstil v polfinale moških parov, s Slovenko Katarino Srebot-nikovo pa v finale mešanih dvojic (vv katerem sta s 7:5, 6:3 izgubila proti francosko-izraelski kombinaciji Nathalie Decy - Andy Ram), je Srbija kot dr- žava celo najuspešnejša na letošnjem pariškem tekmovanju. »To je največji uspeh v zgodovini srbskega tenisa,« je takoj po zmagi žarel od veselja Djokovič. Z današnjim polfinalnim dvobojem, kjer se mu bo zoperstavil kralj peščenih igrišč Rafael Nadal, pa srbski tekmovalec ni obre me njen. » Vsi ve do, da je naj bolj ši na pesku, da je zadnja leta nedotakljiv v Roland Garrosu in da je telesno neverjetno pripravljen, toda v Miamiju sem zmagal jaz. Čeprav je bila podloga drugačna, kot je tu, mi je ta zmaga precej dvignila samozavest,« je še dejal 21-let-ni Djokovič. APrimorski ~ dnevnik Buffon obljubil »večno« zvestobo Juventusu TURIN - Vratar Juventusa in reprezentance Gigi Buffon je podaljšal pogodbo s svojim klubom do leta 2012, ko bo star 32 let. »Klub mi je predstavil prepričljiv program, moja izbira pa je dosledna, saj sem že lani dokazal, da sem zelo navezan na klub in navijače,« je povedal Buffon, ki so mu sicer priznali povišek od sedanjih 5,5 milijona evrov letne plače na 6 milijonov. Černica ne bo proti Japonski KOMAKI - Zaradi zvina gležnja bo moral slovenski »azzurro« Matej Čer-nic preskočiti tekmi 2. kola svetovne odbojkarske lige proti Japonski. Naš odbojkar se je poškodoval že na prvem treningu takoj po prihodu na Japonskem, po 24 urah pa ga je moral selektor Montali črtati iz ekipe. Italija bo proti Japonski igrala jutri zjutraj ob osmih po našem času in pojutrišnjem ob 7. uri. V dosedanjih osmih medsebojnih dvobojih svetovne lige je Italija vedno premagala Japonsko, skupno sta se reprezentanci pomerili 40-krat, Italija pa je zmagala 25-krat. Blejci v Ligi prvakov LJUBLJANA - Slovenski državni prvaki v odbojki, odbojkarski klub Autocommerce z Bleda, zmagovalec pokala Tom temas proti Modeni, bo v prihodnji sezoni nastopal v evropski ligi prvakov. Novico je sporočil predsednik Evropske odbojkarske zveze (CEV) Arne Meyer. Kalifornija prvič prvak NHL ANAHEIM - Hokejisti moštva Anaheim Ducks so prvič v zgodovini kluba postali prvaki v severnoameriški hokejski ligi NHL. Moštvo iz Kalifornije je v petem obračunu s kanadsko ekipo Ottawa Senators v Anaheimu slavilo s 6:2 (2:0, 2:2, 2:0) in s skupnim izidom 4:1 v zmagah osvojilo Stanleyjev pokal za sezono 2007. Za najkoristnejšega igralca finala je bil izbran kapetan »kalifornijskih račk« Scott Niedermayer, ki je dosegel tudi odločilni zadetek zadnje tekme, ko je v zadnji tretjini izid povišal na 5:2. Zadnjič doma TRST - Vaterpolisti tržaškega kluba Pallanuoto Trieste bood jutri ob 19. uri v bazenu Bianchi odigrali poslovilno tekmo B lige proti milanskemu CUS. Tržačani bodo na končni lestvici 5. jadranje - Ales Omari in Matjaž Antonac o pokalu Vuitton, porazu Lune Rosse in o zadnjem dejanju v Valencii Tudi v jadranju denar ni vse V finalu izzivalcev Novozelandci bolj izkušeni in spretnejši - Alinghi je tehnološko boljši, za Team New Zealand pa je regata kot za Italijane nogometno SP Matjaž Antonac (zgoraj) in Aleš Omari se bosta od 23. junija do 7. julija v Valencii potegovali bra-nitelj naslova švicarski Alinghi in novozelandski Emirates Team. Tržaški jadralec Aleš Omari in koprski trener (nekdanji jadralec) Matjaž Antonac, ki sta sledila pokalu Vuitton in v finalu navijala prvi za Luno Rosso, drugi pa za Team NZ, napovedujeta izenačen dvoboj. Obema smo postavili nekaj vprašanj: 1. Koliko ste sledili pokalu Louis Vuitton v španski Valencii? 2. Za koga ste navijali? 3. Katere so bile glavne razlike med New Zealandom in Luno Rosso? 4. Kdo pa bo osvojil prestižni Ameriški pokal? 29-letni jadralec Sirene Aleš Omari: 1. Nisem sledil regatam, ker je bil urnik nekoliko neugoden. Nekaj regat pa sem le videl. 2. Za španski Desafio in za italijanske posadke. V finalu za Luno Rosso. 3. Na tej ravni so vsi jadralci zelo iz- kušeni in posadke morajo delovati zelo natančno, saj so jim lahko usodne tudi najmanjše napake. Luna Rossa je bila enakovredna Novozelandcem, toda naredila je preveč napak. Enkrat start, drugič obrat na boji in še bi lahko naštevali. Nekateri pravijo, da je italijanska jadrnica nekoliko širša od novozelandske. Najbrž je tudi to negativno vplivalo na rezultat. Drugače pa ne velja, da je bil Emirates Team hitrejši. ili pa so bolj odločni in nekoliko bolj izkušeni. Za Novozelandce je jadralni Ameriški pokal pravo svetovno prvenstvo. Jadranje je tam skupaj z rugbijem šport številka ena. Kot za Italijane nogomet. 4. To je velika uganka. Na Alinghi-ju ni več Couttsa, a to še ne pomeni, da so slabši od Novozelandcev. Vsekakor moramo Evropejci navijati za švicarski Alin-ghi, tako da bo Ameriški pokal tudi v prihodnje ostal v Evropi. Se pa obeta izenačen dvoboj. 37-letni trener Sirene in Čupe Matjaž Antonac: 1. Nekaj sem že sledil, seveda pa nisem videl vseh dvobojev. 2. Na začetku pokala Vuitton sem navijal za južnoafriško jadrnico Shosho-loza, s katero je jadral tudi moj prijatelj Paolo Cian iz Neaplja. Ko sva bila nekoliko mlajša sva jadrala v istem razredu. V finalu pa sem navijal za Novozelandce. 3. Novozelandci so pravilno stopnjevali formo in so dosegli svoj višek v finalu. Italijani pa so veliko energij pokuri- i v polfinalu z amerškim Oraclom. Tam so dali vse od sebe. Za Luno Rosso je bil že velik uspeh uvrstitev v finale. Prav v finalu pa so nekoliko zatajili oziroma zmanjkal jim je tisti prepotrebni elan. Luna Rossa pa ni bila bistveno počasnejša od New Zealanda. Slednji pa so bili bolj spretni. Res pa je, da so znali zmagovalci izkoristiti »boljši kot v veter«, kot pravimo temu jadralci. Skratka: vsakič so ujeli pravi veter. 4. Vsaka napoved je zelo tvegana. Švicarski Alinghi je tehnološko boljša jadrnica, Novozelandci pa imajo srce. Prav gotovo se mora Alinghi šele uživeti v tekmovalnost, saj so oni doslej v Valencii le trenirali. Na začetku jim bo verjento šlo težje. Z razliko od Novozelandcev pa bodo bolj spočiti. Kljub temu sem gotov, da se bodo borili kot levi in bodo na vse načine poskušali zmagati. Alinghijev patron Bertarelli je prepričan v zmago. V ta projekt je vložil ogromne vsote denarja in pokupil vse najboljše jadralce. Včasih pa denar ni vse. Še bo zanimivo. Jan Grgič 20 Č etrtek, 7. junija 2007 ŠPORT / šah - 1. prvenstvo za slovenske tržaške osnovne šole v priredbi trgovskega zavoda Zois Prvo mesto kriškemu Sirku pred ekipo šole Bevk Nastopilo je 71 otrok iz šestih šol - Imamo lepo število nadarjenih šahistov □ Obvestila V telovadnici osnovne šole Otona Župančiča pri Svetem Ivanu je potekalo prvo ekipno šahovsko prvenstvo za slovenske osnovne šole tržaške občine v organizaciji DTTZ Žige Zoisa (vodilne šole za to panogo) in didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu in s pokroviteljstvom ZSŠDI. Kar 71 otrok s šestih šol, porazdeljenih v 16 ekip, se je celo jutro borilo za čim boljšo uvrstitev. Po petih krogih je zasluženo slavila prva ekipa osnovne šole Alberta Sirka iz Križa. Liam Visentin in Luka Ghira sta bila na koncu neporažena in seveda prva na drugi oz. četrti deski, Rudi Fermo in Jan Košuta pa druga na prvi in tretji. Drugo mesto je na koncu zasedla prva ekipa Bevka, za katero je bil uso den poraz pro ti Kri žanom v drugem krogu. Najbolj sta se izkazala Kilian Babuder (najboljši na tretji des ki) in Jakob Jaz bec (drugi na četr -ti). Na tretjem mestu pa je pristala prva ekipa Finžgarja z odličnim Gabrijelom Žetkom na čelu (prvi na prvi šahovnici). Izmed treh ženskih ekip se je najbolje odrezala osnovna šola »Sirk«, ki je pristala na solidnem osmem mes tu predvsem po zaslu gi Jane Prašelj (druga najboljša na drugi deski). Ob zaključku so si kolajno za drugo mesto med posamezniki zaslužili še Carlo Cerkvenik (Ribičič) na prvi šahovnici, Patrik Racman (Milč-nis ki) na dru gi, Danjel Jan ko vič (Fin -žgar) in Igor Švara (Milčinski) kot druga ex aequo na tretji deski in Alex Bole (Finžgar) na četrti. Vsi nastopajoči in njihovi mentorji pa si zaslužijo pohvalo za prizadevnost in navdušenje. Z vztrajnim delom pa si že v prihodnji sezoni lahko pričakujemo tudi kak odmeven rezultat, saj imamo na naših šolah lepo število nadarjenih šahistov. Postave ekip in izidi posameznikov: Osnovne šole: O.Š. "France Bevk": prva ekipa: Vedran Guštin (3/4), Martin Grusovin (3/4), Andraž De Luisa (2/4), Kiljan Babuder (4/4), Jakob Jazbec (3/4); druga ekipa: Tomaž Daneu (2/4), Tulliach Robert Med posamezniki je Gabrijel Žetko osvojil prvo mesto na 1. deski, Liam Visentin je zmagal na 2., Kilian Babuider na 3., Luka Ghira na 4. deski kroma (1/4), Rickard Košuta (2/4), Peter Speranza (2/4); ženska ekipa: Maja Bole (1/4), Urška Petaros (2/4), Mojca Petaros (2/4), Tina Busan (1,5/3), Ksenija Vremec (1,5/3), Sara Ferfoglia (0,5/2); ^ O.Š. "Fran Saleški Finžgar": Gabrijel Žetko (4,5/5), Ilja Krečič (1/5), Giulio Leo (3/5), Sebastiano Semen (2/5); druga ekipa: Adam Saražin (0/5), Matej Udovič (0,5/5), Andrea De Robbio (3/5), Alex Bole (4/5), tretja ekipa: Max Zuliani (3,5/5), Vanja Zuliani (1/5), Danjel Jankovič (4/5), Alenka Cossutta (1,5/5); O.Š. Fran Milčinski: prva ekipa: Tereza Stavar (2/5), Patrik Racman (4/5), Alessio Caselli (3,5/5), Ivan Galaverna 3/5); druga ekipa: Emil Zubalič (1/5), Filippo Pertot (2,5/5), Igor Švara (4/5), Jaš Mikac (2,5/5); tretja ekipa: Igor Roici (1/5), Francesco Cernivc (2,5/5), Urban Jarc (1,5/5), Tomaž Crismancich (2,5/5); O.Š. Josip Ribičič: Carlo Cerkvenik (4/5), Daniele Quassi (2,5/4), Lorenzo Obersnel (1,5/3), Miloš Pa-vič (1/2), Milan Golubovic (0/2), Denis Cerimovic (1,5/4); O.Š. "Albert Sirk": prva ekipa: Rudi Fermo (4/5), Liam Visentin (5/5), Jan Košuta (4/5), Luka Ghira (5/5); druga ekipa: Devan Štoka (3/5), Luka Nabergoj (2,5/5), Aram Cova-relli (2/5), Andraž Štoka (2/5); ženska ekipa: Ilenja Sedmach (3,5/5), Jana Prašelj (4/5), Dana Tenze (2/5), Ksenija Kosmač (2/4), Maja Chenda (0/1); O.Š. »Oton Župančič«: prva ekipa: Walter Corva (3/5), Marko Pu-rič (3,5/5), Andrea Stagni (0/5), Elia Rizzi (1/5); druge ekipa: Martin De Luisa (o/5), Mitja Olenik (2/5), Giu-lio Crasso (1/5), Alan Antoni (2/5), ženska ekipa: Veronika Pučnik (3,5/5), Tamara Orlich (1,5/5), Sara Corva (1/5), Patrizia Delle Fave (2/5). Mitja Oblak Gajina teniška šola lepo uspeva V torek se je z notranjim turnirjem zaključila vadba teniške šole, v kateri je od oktobra redno vadilo 12 otrok (na sliki) pod vodstvom učiteljev Cirile Devetti in Sandi-ja Groma iz Kopra. Otroci, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini, so pokazali veliko veselje do dela in temu primeren je bil njihov napredek. Odraz dobrega dela so bili tudi dobri rezultati, ki so jih najmlajši do devetega leta starosti dosegli na tekmovanjih, ki jih zveza organizira za tovrstne šole in v katerih ne tekmujejo le v tenisu, ampak se pomerijo tudi v spretnostnih in hitrostnih igrah. V skupini za začetnike so zasedli prvo mesto v skupini pred TC Trie-stinom in TC Zaccarelli iz Gorice. V nedeljo, 16. junija, bodo imeli še sklepna tekmovanja na igriščih TC Triestina. Večina teh otrok pa ne bo še prekinila vadbe, saj se bo udeležila treningov, ki se bodo začeli že v ponedeljek 12. junija v jutranjih urah. Njim se bodo za tri tedne pridružili še drugi otroci, povečini osnovnošolci. Ob koncu poletnih tečajev bo Gaja na svojih igriščih organizirala turnir za otroke do osmega oziroma do desetega leta, na katerega bo po letu premora povabila ne le najmljaše tenisače iz dežele, ampak tudi vrstnike iz Slovenije, ki so v prejšnjih letih z navdušenjem v velikem številu odgovorili na vabilo. Turnir bo tudi prolog v pomembnejše preizkušnje, ki se bodo zvrstile na Gajinih igriščih od 30. junija dalje: gro-pajsko-padriškemu društvu so namreč letos zaupali organizacijo turnirjev, ki bodo veljali kot deželno prvenstvo v kategorijah do 14. in 16. leta. Tudi na teh turnirjih bodo nastopili nekateri gajevci, med katerimi bo po pričakovanjih najbolj v ospredju Carlotta Orlando v kategoriji do 14. leta. (ma.r.) tenis Gaja v moški D2 ligi še nepremagana Deželna ekipna prvenstva so za Gajine tenisače v polnem teku, tako vsak konec tedna mladinci in člani merijo svoje moči v raz-lič nih kon ku ren cah. Članska ekipa, ki nastopa v D2 ligi, je uspešno zaključila prvi del prvenstva in se uvrstila na prvo mesto v skupini. Matej Cigui in tovariši so doslej zmagali vsa srečanja in tako pridobili dober izhodiščni položaj v razpredelnici play-offa za napredovanje v D1 ligo. Srečanja za play offa se bodo nadaljevala komaj konec meseca, potem ko bo deželna zveza opravila žreb. Tudi člani v D3 ligi so krog pred kon cem red ne ga de la na vrhu lestvice, v nedeljo jih čaka odločilno srečanje proti TC Triesti-nu, ki zaseda tre nut no dru go mesto za gajevci. V mladinskih ekipah so ta čas najbolj uspešne deklice do 12. leta: Nicoletta Furlan (kije na deželnem individualnem prvenstvu, ki se je ravnokar zaključilo, zasedla dru go mes to in si tako zago to-vila nastop na državnem prvenstvu) je gotovo najbolj zaslužna za dosedanji dve ekipni zmagi. Njo in Sanjo Valente ter Tamaro Šu-man čaka še sre čanje pro ti TC Cervignanu in nato nastop v pol-finalu. En sam nastop imaj o pred sabo še fantj e do 16. leta: Carlo Venier in Erik Mahnič sta sicer še brez ekipne zmage, Venier pa je dosegel tri osebne uspehe, kar kaže na njegov napredek. Mahnič , ki je sicer mlajši, pa bo moral pridobiti še nekoliko samozavesti, da se bo lah ko bolj ena ko vredno kosal s svojimi vrstniki. Svoje prvenstvo so začela tudi dekleta do 16. leta, ki pa so že v prvem srečanju delno razočarala proti sicer solidnima sestrama Catasso od CT Gemona. Po pričakovani zmagi Orlandove je Ber-talijeva, ki se je vrnila k tekmovanjem po letu premora, izgubila svoje srečanje v tretjem setu, v nadaljevanju pa sta izgubili srečanje dvojic tudi Orlandova in Stefani-a Brai dot ti. ASK KRAS s sodelovanjem ZSŠDI organizira Športni kamp Zgonik 2007 za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno - kulturnem centru v Zgo-niku od 25. do 29. junija od 8.30 do 17. ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Športno - kulturnega centra, tel. 040229477, vsako sredo od 10. do 13. in od 15. do 16. ure. Informacije tudi na tel. 3408331558 (Sonja), 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). AŠD MLADINA sklicuje v petek, 15. junija 2007 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, občni zbor s sledečim dnevnim redom: otvoritev in izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, odobritev poročil in bilance, volitve, razno. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane, sorodnike in prijatelje na zaključno srečanje, ki bo danes, 9. junija od 17. ure dalje v Ljudskem domu v Trebčah. Starše prosimo, da poskrbijo za prigrizek. MO SPDT prireja v ponedeljek, 11. junija ob 19.30 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, informativni sestanek za Planinsko Šolo, ki bo potekala od 27. avgusta do 1. septembra na Planini pri jezeru. Za informacije: 338 5953515 (Katja). NK ZARJA GAJA 1997 - vabi vse najmlajše ljubitelje nogometa (letnike 97, 98, 99, 2000) na enotedenski nogometni kamp, ki se bo začel 11. junija v novem športnem objektu Zarje v Bazovici. Za informacije pokličite: 040226608 (Vojko) ali 3407286859 (Walter). PLAVALNI KLUB BOR organizira od 11. do 29. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. leta do 11. leta starosti. Vadba bo potekala v bazenu na Al-turi ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure. Za informacije in vpis pokličite na 04051377 ali na 3341384216 (ob delavnikih, razen ob sredah, od 18. do 20. ure). Lahko se vpišete še danes. KOŠARKARKI ODSEK IN ŠPORTNA ŠOLA ŠD POLET pod pokroviteljstvom ZSŠDI vabita na košarkarki kamp 2007, ki bo v dveh izmenah: 1. od 18. do 22. in 2. od 25. do 29. junija na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Vpisnina po e-mailu andrej@vre-mec.it ali SMS 338-5889958. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. E-mail info@ccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist za otroke letnikov 1994-2001. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 11. do 23. junija; drugi tečaj od 18. do 29. junija; tretji tečaj od 2. do 13. julija in četrti tečaj od 16. do 27. julija 2007. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara) AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo danes. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. / ŠPORT Petek, 8. junija 2007 2 1 namizni tenis - V Terniju včeraj za naslov prvakinje v 2. ženski kategoriji Pot Miličeve in Carlijeve končana v šestnajstini finala Naslov prvakinje osvojila bivša krasovka Lisa Ridolfi, Ana Bržan med prvih osem Martina MiliC Pot krasovk Martine Milič in Eve Carli na državnem na-miznoteniškem prvenstvu 2. kategorije se je končala v šestnajstini finala. Miličevo je s 3:1 (11:6,11:2, 9:11,11:5) premagala Theresa Pichler (TT Eppan), Carlijevo paje s 3:0 (11:9,11:7, 12:10), a po izenačenem boju, izločila zelo neugodna Chiara Trotti (Alto Sebino). Začetek prvenstva je bil uspešnejši, saj sta krasovki osvojili prvo mesto v svoji izločilni skupini. Martina je po vrsti s 3:1 premagala Tatullijevo (Sandonatese) in s 3:0 Ram-pellovo (TT Caserta), Eva pa s 3:0 Fiorinijevo (TT Arezzo), s 3:2 Turrinijevo (Castelgoffredo) in s 3:1 Tomagrovo (TT Universitaria). »S svojim nastopom sem razočarana, saj sem se na prvenstvo dobro pripravila, žal pa mi proti Pichlerjevi ni šlo od rok. Mislim, da me je izdala prevelika želja,« je povedala Mili- Ana Bržan Lisa Ridolfi Eva Carli čeva, ki si je kot minimalni cilj postavila uvrstitev med prvih osem, po tihem pa je upala na medaljo. »V tej kategoriji lahko premagam ali pa izgubim proti vsaki igralki, zato upanja niso bila nerealna, žal pa mi nu uspelo,« je še povedala krasovka. Poraz v šestnajstini finala je obžalovala tudi Eva Carli. »Trottijevo bi lahko premagala,« je povedala, sicer pa je s tem, da se je prebila iz skupine v glavni del tekmovanja, Eva povsem izpolnila pričakovanja. V naslednjo fazo sta se uvrstili tudi nekdanji krasovki Ana Bržan (Siena) in Lisa Ridolfi (Sandonatese). Bržanova je v če-trtfinalu klonila pred Cavallijevo, nadebudna Lisa pa je celo osvojila naslov državne prvakinje. V finalu je z gladkim 3:0 (11:4,11:9, 11:7) odpravila Soldijevo. Ridolfijeve se je dopoldan dokopala tudi do 2. mesta v me- šanih dvojicah. Naslov je pripadel Marcu Daldossu in Cristini Semenza (Asola), Bržanova je bila tretja. Martina Milič se je v paru z Emanuelejem Delsantejem prebila do osmine finala, tam pa s 3:0 zgubila proti paru Tarocco/Collia. Nastopil je tudi slovenski igralec in trener Tramina Igor Milič. S Chiaro Miani je bil izločen v prvem krogu, med posamezniki pa v 16-tini finala. Za ŠK Kras se je z včerajšnjimi nastopi prvenstvo končalo. Veterani so z zajetno bero kolajn (tri zlate, ena srebrna, ena bronasta) izpolnili pričakovanja, v ostalih kategorijah pa so dosegli celo več, kot so mislili. »Zmaga Tjaše Kralj v 3. kategoriji in drugo mesto Elise in Micheleja Rotelle v mešanih dvojicah 4. kategorije predstavljata prijetno presenečenje,« je ocenila Sonja Milič. (ak) VZS ČUK F. Sreddo v Mariboru prva v •i • Kljub muhastemu vremenu je OŠ Gustav Šilih OVI Maribor odlično pripravil državni atletski miting specialne olimpijade Slovenije, na katerem je nastopilo okoli 240 atletov 37 zavodov iz vse Slovenije. V zelo ostri konkurenci je nastopilo tudi pet gojencev VZS Mitja Čuk, ki so se dobro odrezali, saj je Francesca Sfred-do v metu žogice osvojila zlato kolajno in pri tem tudi izboljšala osebni rekord, ostali pa so do segli dob re uvrstitve. REZULTATI Tek na 50 m: 5. Sandro Scher-gna 17,4. Met žogice, 3. skupina moški: 3. Patrik Rebula 12,83 m; 4. Lorenzo Corbelli 12,38; 4. skupina: 4. Darko Comari 9,34 m. Met žogice, ženske: 1. Francesca Sfreddo 10,18 m. Do konca letošnje uspešne športne sezone čaka gojence VZS Mitja Čuk še zadnji nastop, na balinarski tekmi, ki bo v Ajdovščini, 14. junija. (lako) odbojka - Po zmagi v finalu proti Virtusu Igralke Bora Kinemax tržaške prvakinje med trinajstletnicami r Mlade Borove trinajstletnice so se takole veselile svojega prvega prvenstvenega naslova kroma šah V nedeljo 14. Memorial Filipovič V nedeljo bo v openskem Prosvetnem domu v priredbi tržaškega društva Societa scacchistica Triestina 1904 (med pokro vitelji so tudi ZSŠDI, Kulturno društvo Tabor in ZKB) že tra di ci o nal ni med na rod ni ša hov ski hit ro-potez ni tur nir za 15. me mo rial Filipovič. Na turnirju bo nas topli o do 32 eki pi s po štir -mi igralci. Prve partije bodo na spo redu ob 10. uri, na gra -jevanje pa bo ob 18. uri. Razpis je štirijezičen (italijanščina, slo ven šči na, nem šči na in hrvaščina). Lansko 14. izvedbo je osvojil šahobski klub In-vec iz Ribnice, prvi zmagovalec leta 1993 je bilo ŠD Žuster-na, Triestina pa je turnir osvoji la šti rikrat. Bor Kinemax - Virtus 3:0 (25:22, 25:14, 25:15) BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Gle-ria Sossi, Pučnik, Hauschild, Kneipp, Ra-bak, Steinbach, Visitnini, Žerjal. Trener: Betty Nacinovi. Borove igralke so tudi v drugem finalnem obračunu gladko premagale Virtus in tako osvojile naslov pokrajinskih prvakinj, kar je med drugim prvi slovenski ženski mladinski naslov po dveh letih (zadnjega je leta 2005 osvojil Kontovel v kategoriji under 14). V prvenstvu so bile izjemno uspešne, saj niso izgubile niti ene-seta, tako je bilo tudi v finalnem obračunu proti Virtusu. Velika dvorana na 1. maju je bila včeraj polna gledalcev, za bo-rovke so prišli navijat tudi sošolci bližnje svetoivanske nižje srednje šole Cirila in Metod. Resnici na ljubo, so borovke v prvem setu igrale pod svojimi sposobnostmi, na koncu izenačenega seta pa so vendarle prevladala. Igralke Virtusa (v ekipi igra sicer vidno vlogo predvsem edini fant) so se v obrambi požrtvovalno borile, a bo-rovke so bile kljub vsemu boljše v vseh elementih, kar je prišlo do izraza v naslednjih dveh setih, v katerih so bile odločno boljše. Po tekmi sta bili s končnim rezultatom zadovoljni obe ekipe, borovke pa so zase in za navijače uprizorile pravi zmagovalni šov. Čeprav je kategorija under 13 pač najmlajša, je uspeh mladih borovk še posebej razvesljiv tudi zato, ker je to za Odbojkarsko društvo Bor prvi po približno desetih letih suše. Verjetno res ni naključje, da je podvig - poleg seveda igralkam -uspel trenerki Betty Nacinovi, ki je v '90 vodila znamenito ekipo letnika 1976, s katero je v petih letih osvojila šest deželnih naslovov, kar v zgodovini deželne odbojka ni uspelo nobenemu drugemu. Če bo enako uspešna tudi ta generacija borovk, bomo seveda še videli, zaenkrat lahko zapišemo le, da je ekipa zagotovo perspektivna. 2. ŽENSKA DIVIZIJA OMA B - Kontovel 0:3 (18:25, 8:25, 10:25) KONTOVEL: Luxa, Pernarcich, Cassanelli, Ma. in Mi. Milič, Balzano, An-tognolli, Turco, Ferluga, Forčič (L). Kontovelke so nepremagane sklenile z nastopi v skupini za obstanek, saj jim OMA B tudi drugič ni bila dorasla. Nekaj težav so imele naše igralke samo v prvem nizu, nato so se sprostile, zelo malo grešile in gladko zmagale. Fazo za obstanek so odpravile na najboljši način - s štirimi gladkimi zmagami in pokazalo se je, da je bila konkurenca v njihovi kvalifikacijski skupini močnejša, saj so v drugem dleu do zmag prihajale veliko lažje. šz sloga - Občni zbor Kmalu se bodo lahko vrnili v repensko telovadnico Vojko Miot potrjen za predsednika Če bo šlo vse po sreči, se bo Športno združenje Sloga v prihodnji sezoni spet lahko vselilo v repensko telovadnico. Prenovitvena dela prehajajo v končno fazo, dvorana pa bo popolnoma obnovljena. Nove trubine so že dogradili, v telovadnici pa se že blešči nov parket (na sliki). Niso pa še dokončali nove slačilnice, ki so bile na novo zgrajene zraven telovadnice same. Po novem bo v repenski dvorani več prostora za vadbo, tako da bosta lahko v njej vadile celo dve skupini hkrati. To bo za Slogo, ki telovadnico upravlja, velika pridobitev, če vemo -kot izhaja iz ponedeljkovega občnega zbora, na katerem so za predsednika potrdili Vojka Miota, da je društvo v letošnji sezoni nastopilo v moški in ženski konkurenci v 13 prvenstvih: na državni ravni v moški B2 in Junior league, v moški in ženski D ligi na deželni ravni, prav tako na deželni ravni v mladinskih prvenstvih U18, U16 in U14 na moškem področju, v pokrajinskem merilu pa v moški U16 in v 1. diviziji ter v ženskih mladinskih prvenstvih U18, U16 in U14 ter v 2. diviziji. Od septembra do konca maja so odigrali v raznih prvenstvih, na pokalnih tekmah ter uradnih turnirjih kar 246 tekem, s čimer so tudi izčrpali vsa razpoložljiva sredstva, pri čemer pa so - tako so poudarili - porabili veliko manj kot verjetno za svoje delovanje potrosi ena sama posamična nogometna ekipa v kateremkoli amaterskem prvenstvu. Stroški (in trud tre- nerjev in odbornikov) so bili še toliko večji, če vemo, da so zaradi zaprtja re-penske dvorane in ob siceršnji prostorski stiski vadili letos na štirih različnih lokacijah: na Opčinah, v Lon-jerju, pri Briščikih in celo v Sežani. Kar se tiče minule sezone, med katero so bili tudi še na množičnih pripravah in so že 33. priredili Pokal bazoviških žrtev, 18. pa Memorial Ko-koravec, je prof. Ivan Peterlin v svojem osrednjem poročilu ocenil, da je bila izjemno uspešna. Tudi na tekmovalnem področju, na katerem je ženska ekipa z napredovanjem v C ligo poskrbela za prvovrstno presenečenje, odlično so se z uvrstitvijo v play-off odrezali fantje v D ligi, članska ekipa pa je kljub izpadu iz zahtevne B2 lige izpolnila programske želje. NOVI ODBOR ŠZ SLOGA Predsednik: Vojko Miot; podpredsednik: Danimir Mikolj, Viktor Stopar; tajnik: Ivan Peterlin; blagaj-ničarka: Ingrid Kalan; odborniki: Peter de Walderstein, Marko Kralj, Martin Maver; zdravstvena služba: dr. Claudio Veljak. Odgovorni; ODBOJKA, načelnik: Danimir Mikolj, odborniki: Franko Drasič, Marinko Stopar, Andrej Maver, Matija Rauber; PLANINSTVO, načelnik: Viktor Stolpar; odborniki: Alfredo Kralj, Ivan Grgič, IvanKocjan, Franko Milkovič. Nadzorni odbor: Odo Kalan, Primož Možina, Boris Zerjal. Petek, 8. junija 2007 Št. 22 (37) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Aljoša, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jari, Kaja, Martina, Mateja, Te-reza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it Brez velike domišlije ni velikih ljudi, niti velikih del Čeprav nas je malo, se lahko zamejski Slovenci ponašamo s kar neverjetnim številom več ali manj kvalitetnih glasbenih skupin. Vedno več je tudi mladinskih skupin, ki so od začetnega igranja zgolj zaradi zabave tako izboljšale lastni glasbeni čut in kvaliteto nastopov, da glasbo jemljejo presneto resno in ciljajo na vse večjo profesionalnost. Na zamejskem glasbenem obzorju je skupina Alter Ego še kar mlada. Njeni začetki segajo v leto 2003, ko sta se Peter in Goran začela resno pogovarjati o ustanovitvi skupine. Kmalu so se projektu pridružili še Nikol, Lisa in Aleks, tako da so še istega leta začeli redno vaditi na srednji šoli pri Sv. Ivanu. Skupina pa je začela resno delovati leta 2004, ko se ji je pridružil kitarist Jernej. Kot mnogo znanih ročk skupin je tudi ta začela redno (enotedensko) vaditi v kleti Petrove none. Sproti so si priskrbeli vso akustično in tehnično opremo za vaje in samostojne nastope. Ravno v tej kleti smo se srečali z večino članov skupine, tako da smo jih podrobneje povprašali o članih, ki sestavljajo Alter Ego. Pravzaprav so nas zanimali glasbeni začetki vsakega posameznika in odgovor na vprašanje, od kod želja po igranju v skupini. Prvi je spregovoril Peter, ki je odgovoren za klaviature: »Začel sem igrati klavir v tretjem razredu osnovne, prvi dve leti sem obiskoval Glasbeno matico, kasneje pa sem klavir vadil na srednji šoli pri Sv. Ivanu in v glasbenem centru Scuola di musica 55. Če sem si v prvih letih v glavnem utrdil osnove klasične glas- OGLASNA DESKA Danes ♦ V kriškem Manatabasu bodo nastopili The Night Trippers. Od22.00 ure dalje bo vodka-red-bull party. Jutri ♦ Na borznem trgu se bo odvijal shod znamenitih nemških avtomobilov Porsche. ♦ Ob happy hour-ju v Manatabasu bo DJ Predator vrtel najrazličnejše komade. intervju - Pogovor s predstavniki glasbene skupine Alter ego Eno ime, dve duši be, sem kasneje prešel na študij moderne glasbe. Veliko razliko sem opazil tudi v odnosu do samega študija. Pri moderni se daje večjo pozornost improvizaciji in aran-žiranju pesmi, pa tudi glasbenemu posluhu, pri klasični ima večji pomen perfekt-na predstavitev izbranega avtorja.« Ob klaviaturah se je Peter seznanil še s harmoniko, s katero nastopa ob izvajanju polk. Goran je svoje glasbene izkušnje začel s študijem violine, kar je opustil po treh rock hite, ko pa je skupina postajala vse bolj resna, smo si začrtali pravi glasbeni program in repertoar. Poleg začetnega rocka smo se začeli posvečati lahki in folklorni glasbi. Leta 2004 smo začeli ustvarjati tudi avtorske pesmi.« Od kod pa je ime vaše skupine? Ponovno Goran: »Za ime skupine Alter Ego smo se zmenili tik pred krstnim nastopom maja 2005. Prej smo se večkrat pogovarjali in celo kregali o imenu, nazadnje Nedelja, 10.6. ♦ Na travnatem igrišču v športnem centru Er-vatti bo ob 16.00 odvijala taradicionalna tekma stari-mladi. Tekmi bo sledila družabnost na B'lancu, kjer bodo delovali dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo srečanje pre-nešeno na nedljo 17. junija letih, nato je prešel na trobento in od drugega letnika višje na baterijo pod vodstvom živahnega Hmeljaka. Tudi basist Aleks se je pred svojim inštrumentom seznanil s kitaro na srednji šoli in s klavirjem v centru Scuola di musica 55. Jernej vadi kitaro od 16. leta z Aljošo Saksido. Lisa je svojo pevsko izkušnjo izpopolnjevala z Andrejko Možino, še prej pa jo je učila Martina Feri. Pred kratkim je skupino zapustila Ni-kol, ki je bila druga kitara in drugi glas. Goran, s katerimi cilji je pravzaprav nastala skupina in kam bi sami uvrstili svojo glasbo? »Do prvega nastopa skupina pravzaprav sploh ni imela imena, saj je bil naš cilj in sploh smisel nastanka skupine družabno igranje nam priljubljenih pesmi. Na začetku smo vadili večinoma pa smo se vsi strinjali z imenom Alter Ego, ki najbolje definira dvojno dušo, ki jo ima naša skupina: na eni strani je to pretežno rock skupina, na drugi pa goji tudi lahko in folklorno glasbo. Ime pa nam je tudi dobro zvenelo, saj je recimo lahko izgovor-ljivo in predvsem je primerno za vse možne tipe glasbe.« Kako pa ste začeli? Peter: »Prvič smo nastopili maja 2005 v kriškem lokalu Oxis. Pravzaprav smo nastopali brezplačno, spominjam se, da si nismo zaslužili niti za kozarec piva. Vsekakor smo še prej nastopili na raznih zasebnih feštah ob osemnajstletnici raznih prijateljev. V naslednjih dveh letih pa smo nastopili na raznih šagrah. Dobro se spominjam Majence, ko smo nastopili kot predskupina zasedbe Ne me jugat. Med izvajanjem začetnih pesmi smo bili res nekoliko nervozni, postopoma pa smo se umirili in predvsem vživeli v glasbo, tako da nas celo motenje vinjenih poslušalcev ni preveč oviralo. Za ta nastop smo bili tudi prvič plačani. Kot osrednja skupina pa smo prvič zaigrali na šagri pri Sireni. Pravzaprav smo se že od vsega začetka preusmerili v to, da se poleti osredotočimo na nastope na raznih šagrah, pozimi pa našo pozornost pritegnejo predvsem festivali in nastopi v lokalih s pretežno rock glasbo.« Kakšen pa je vaš repertoar? V našem repertoarju je okoli 70 pesmi, izmed katerih spada večina v skupi- no lahke glasbe, veliko je tudi tako rečenih zimzelenih melodij. Naš repertoar stalno skušamo večati, še posebej pa z avtorskimi skladbami. Po katerih skupinah ali posameznih glasbenikih se vsak izmed vas zgleduje? Jernej: »Kar se tiče naše skupine je težko govoriti o celih skupinah po katerih se vsi zgledujemo, saj imamo v lastnem repertoarju skladbe iz najrazličnejših glasbenih stilov. Sam se zgledujem po skupini Guns and Roses, po kitaristu Marku Knofferju, v zamejstvu pa imam kot vzor Kraške ovčarje.« Goran: »Večinoma sem vedno oboževal skupino Queen.« Kaj pa bi povedali o vaših avtorskih skladbah? Jernej: »Do sedaj smo napisali kar 10 avtorskih skladb. Bodisi tekst kot glasbo sami ustvarjamo. Pesmi so večinoma napisane v angleščini. V glavnem se z pisanjem skladbe novih pesmi bavimo Goran, Petelin jaz. Vsekakor vsak član skupine doda nekaj svojega, predvsem kar se tiče teksta. Ideje in inspiracija za melodijo, ritem in skladbo dobimo izven vaj. Večinoma so sad neke začetne melodije, ki nastane v mislih ali celo iz čiste improvizacije. Najprej se posvetimo glasbi šele nato pa tekstu, ki pa še bolj utrdi zažel-jena čustva, ki nastanejo ob poslušanju melodije pesmi. Tako nastale pesmi pa med vajami izboljšamo, popravimo in modificiramo. Novost pa je ravno v tem, da poleg Lise smo vsi spremni vokal predvsem za chorus. Naše skladbe pa spadajo večinoma v lahko glasbo s kančkom rockovske-ga ritma. Govorijo predvsem o ljubezni.« Peter: »Najraje imam našo pesem Bad girl, vsi ostali člani skupine pa se strinjajo, da je najbolje uspela pesem Destiny, v kateri punca žaluje za fantom, ki jo je zapustil.« Vemo, da ste se udeležili tudi lokalne selekcije za Rock Otočec. Jernej." Ja, lansko leto so se selekcije odvijale v Oxisu za vse zamejske skupine in smo tudi bili prepuščeni na naslednjo stopnjo. Letos pa so se odvijale v Sežani in to za vse lokalne slovenske skupine. Za ta festival pa je potreben tridesetminutni re-pertorij avtorskih pesmi. Kl.O.P odhaja na počitnice Z zaključkom šolskega leta tudi Kl.o.p odhaja na zasluženi poletni odmor. Naša klapa se bo vrnila v septembru z novim zagonom in svežimi temami, do takrat pa vam želimo prijetno in sončno poletje! Uredništvo Kl.O.P-a Kakšne so pa pravzaprav vaše ambicije in vaši cilji kot posamezni člani skupine? Goran: "Sam ciljam na maksimum svojih in skupnih zmogljivosti! Zelo pa uživam, da ljudje plešejo in uživajo ob naših nastopih." Peter:" Ko sem začel igrati v skupini je bil glavni cilj zgolj zabava in uživanje ob igranju. Sedaj pa ima kljub zabavi večjo vlogo želja po osebni realizaciji. Cilj naše glasbe je gotovo to, da pride do nekega odziva v publiki, da ta zaživi, se zabava in nekaj občuti." Jernej: "Menim, da ni nič lepšega kot to. da publika pozna in poje tvoje pesmi, to se ne dogaja samo svetovno znanim skupinam, ampak tudi lokalnim in celo zamejskim. Sam ciljam na razpoznavnost naših avtorskih skladb, ne samo v zamejstvu, temveč v celotnem okolju." Za vse, ki bi radi bolje spoznali skupino Alter Ego je na voljo spletna stran www.bandalterego.com. Za neposreden stik pa je na razpolago elektronska pošta info@bandalterego.com študenti Nagrade inštituta SLORI Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela (diplome prve stopnje, oz. diplome druge stopnje, magisteriji in doktorati). Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI. Višino nagrad določi Upravni odbor SLORI-ja za vsako leto posebej. Z nagradami namerava SLORI obenem stimulirati mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v Italiji, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifičnih raziskovalnih projektih. Na razpis SLORI-ja v letu 2007 za nagrade zaključenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani, ki so v akademskih letih 2004/2005 in 2005/2006 diplomirali, magistrira-li, doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki se prepoznavajo s slovensko skupnostjo v Italiji. Izmed prejetih prijav bo Znanstveni svet SLORI-ja predlagal Upravnemu odboru kandidate. Razglasitev nagrajencev za leto 2007 bo na Dnevu raziskovalcev, 28. septembra 2007 v Gorici. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici (-NŠK) v Trstu (ul. S.Francesco 20/-I), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Corso Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (ul. IX Agosto 8), na sedežu društva Planika v Ukvah (ul. Pontebba 28) in na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040 636663, na mailu trst@slori.it, kjer nudimo tudi dodatne informacije ali na spletni strani www.slori.org. / RADIO IN TV SPORED Petek, B. junija 2007 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Mladinski dom Celovec: Rendez-vous Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik; Prometne informacije 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče 10.25 Tg parlament 10.30 10 minut za oddaje pristopanja 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Duhovnik med nami (i. Massimo Dapporto), 12.35 Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) 14.50 N ad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla) 15.20 TV film: Orgoglio (i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo ferrari, 5. del) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod - Sumljivi požari (i. Bridie Carter) 18.00 Nan.: Komisar Rex 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi Gold (vodi Flavio Insinna 21.10 Film: Hotel Rwanda (dram., Kan.-VB-It., '04, r. Terry George, i. Don Cheadle, Sophie Okonedo) 23.20 Dnevnik 23.25 Aktualno: TV7 0.25 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu 0.45 Nočni dnevnik, Gledališče/Poti- homa 1.55 Rai Educational V^ Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.00 17.50 18.05 18.30 19.00 19.50 20.10 20.30 21.05 23.00 23.10 0.00 0.30 0.40 Dok.: Focus Idealna nevesta Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Tgr - Gore Svet v barvah Dnevnik, vreme/Kino/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice Nan.: Andata e ritorno Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Reality: Idealna nevesta Hum. nan.: Piloti Risanke Dnevnik Nan.: Il capitano - Misija (It., '04, i. Alessandro Preziosi, Gabriella Pes-sion, Massimo Corvo) Dnevnik Aktualno: Soočanja Tg2 Mizar Tg parlament Idealna nevesta Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Donne sole (dram., It., '56, i. E. Rossi Drago) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 14.50 16.15 16.35 17.00 17.45 18.55 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 18.55 19.35 20.10 21.05 23.15 1.35 Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Mladinski dnevnik GT Ragazzi Variete: Melevisione Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Dok.: Enigma - Natascha Kampusch (vodi C. Augias) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Aktualna odd.: Seconda Chance (vodi Riccardo Chartoux) Tg3 Night News Aktualno: Economix > Rete 4 Kapljice zgodovine Nan.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges (i. D. Johnson) Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Balko Film: La legge del Signore (vestern, ZDA, '56, r. W. Wyler, i. Gary Cooper , Dorothy McGuire, A. Perkins) Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nan.: Poirot (i. David Suchet, Hugh Fraser) Film: Caccia mortale (pust., ZDA, '93, r. Vic Armstrong, i. Doplh Lun-dgren, Kristian Alfonso) Film: Travolti da un insolito destino.... (kom., It., '74, i. G. Giannini, Mariangela Melato) Pregled tiska Canale S 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.50 17.00 17.40 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Una mamma invisibile 2 (kom., ZDA, '98, r. Fred Olen Ray, i. Hannes Jaenicke) Tg5 Borza Flash Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere TV film: Identita' rubate (dram., ZDA-Kan., '04, i. Kimberly Williams) Tg5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Film: Prima ti sposo, poi ti rovino (kom., ZDA, '03, r. J. in Ethan Co-en, i. George Clooney, Catherine Zeta-Jones) 23.25 Aktualno: Matrix 1.20 Nočni dnevnik, vreme v Italia 1 6.00 Nan.: Arnold - Willisov rojstni dan (i. Gary Coleman) 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada),10.05 Hazzard (i. John Schneider, Tom Wopat, Catherine Bach) 12.25 14.05 15.00 15.55 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.50 0.45 1.00 Odprti studio, šport Risanke Nan.: Beverlky Hills, 90210 - Novo življenje, novi prijatelji Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love - Zvedznik hockeyja Risanke Nan.: Raven Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Ugly Betty (i. America Ferrera, Alan Dale, Eric Mabius, Sal-ma Hayek) Film: The Hitcher 2 (thriller, ZDA, '03, i. Jake Busey, Kari Wuhrer) Šport studio SP v motociklizmu ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.25 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time v živo 15.15 Nan.: Velika dolina, 16.05 Lassie 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Glasbena oddaja 20.55 Film: Lotta per un cognome (dram., '85, i. Lindsay Wagner) 23.50 Aktualna odd.: Mi državljani (vodi Antonio Lubano) LA 6.00 9.30 11.30 14.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.35 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Nan.: Angelski dotik Louis Vuitton Cup Dok.: Morski lovci Nan.: Star Trek Nan.: JAG - Kozaki in cowboys (i. David James Elliott, C. Bell) Osem in pol Film: She Devil (kom., ZDA, '89, r. Susan Seidelman, i. Meryl Streep) Louis Vuitton Cup Jr Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 9.50 10.05 10.30 11.10 11.55 13.00 13.15 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 23.15 0.30 1.20 2.00 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije (M. Matičetov) Kratki film: Dihaj z mano Nad.: Živalski vrt iz škatlice Enajsta šola Kontaktna odd.: Jasno in glasnno TV kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Ta moja družina Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Pop zvezda Nan.: Patrikov svet (VB, 12. del) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Poslikave v narodnem domu Dok.: V območju smrti Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) Na zdravje! Odmevi, kultura, šport, vreme Oddaja o umetnosti: Ars 360 (voo-di Živa Rogelj) Pogovorna oddaja: Polnočni klub - Shujšajmo skupaj! Dok.: Pokol pri Punta Lobosu Dnevnik Infokanal (T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.40 TV prodaja 9.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 9.55 Kalejdoskop 10.45 Hum. nan.: Frasier 11.05 Žogarija, ko igra se mularija 11.30 Študentska 11.50 Primorski mozaik 12.20 12.55 16.10 16.40 17.25 20.00 20.55 21.50 0.20 1.50 2.15 TV prodaja Tenis: Open Francije (polfinale, M, prenos) Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Lestvica na drugem Odbojka: Slovenija - Češka (Evropska liga, M, prenos) Dok. nan.: Peta dimenzija Aktualno-pogovorna oddaja: Vroči stol (r. Iztok Tory) Film: Koraki v prostost - So weit Fusse tragen (vojna drama, Nem., '01, r. Hardy Martins, i. B. Bettermann, Michael Mendl) Film: Grazijin otok (it.) Dnevnik zamejske TV Infokanal I T I» Koper 14.00 Čezmejna TV 14.20 Euronews 14.30 Dok. oddaja 15.00 Četrtkova športna oddaja 15.30 Istra skozi čas - Beneška republika in Habsburžani (4. del) 17.00 Mladinska odd.: Fanzine 17.30 Vas tedna 18.00 Program v slovenskem jeziku: Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Dnevnik - Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Tenis: Open Francije (polfinale, M) 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Globus 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Četrtkova športna oddaja 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Čezmejna TV Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Spomini borcev 18.00 Miš Maš 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Moj hobi 19.15 Rally magazin 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Zdravnik svetuje 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.20 Vedeževanje z Magdaleno 23.20 Dnevnik, vreme 23.45 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga - Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič Don Kihot iz Manče (r. Jože Babič, 5. del).); 10.30 Etno -World glasba; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2007, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 16.15 Naša pesem 2007; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prirmorski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.05 Nočni pr. (gost so-melje Igor Jakomin) RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Velika sestra; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 10.30 Matura; 11.15 Radi imamo Radio; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Velika sestra; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik: 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica: 9.35 Popevki; 11.00 Let 35; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evrora-dijski festivali; 19.30 Koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Petek, 8. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika AMSTERDAM L0015/21 VARŠAVA O 16/28 O KIJEV -/- C L LIZBONA O 14/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O PARIZ 15/26 OBRUSELJ 17/25 ŽENEVA 16/25 O MILAN 0 17/23 DUNAJ 14/27 O LJUBLJANA -"-i5 16/24 SPLIT A BEOGRAD O 19/24 O SOFIJA 13/26 „„ATENE " ,^0/26 Ci Ciklonsko območje, ki je vplivalo na vreme pri nas se počasi pomika proti jugu. Prehodno se bo okrepil višinski greben. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.52 Dolžina dneva 15.36 r LUNINE MENE Luna vzide ob 1.21 in zatone ob 12.50 Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se nad Alpami, Balkanom ter zahodnim in srednjim Sredozemljem še zadržuje razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, prehodno bodo okrepljeni tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 4.11 najvišje 3 cm, ob 10.51 najnižje -32 cm, ob 17.52 najvišje 41 cm, ob 0.52 najnižje -20 cm. Jutri: ob 6.25 najvišje 5 cm, ob 11.53 najnižje -29 cm, ob 18.35 najvišje 48 cm, ob 19.44 najnižje -27 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje C TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............20 2000 m............9 1000 m...........16 2500 m............6 1500 m...........12 2864 m............4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC M. SOBOTA O 16/26 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo več oblačnosti, čez dan se bo postopno raz- Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Občasno bodo kra-jasnilo. V notranjosti bodo v popoldanskih urah možne kra- jevne padavine, sredi dneva in popoldne tudi krajevne jevne plohe ali nevihte. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. plohe in posamezne nevihte. Čez dan bo predvsem v nižinah občutno topleje. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 19 do 26 stopinj C. M. SOBOTA O 15/28 london - Poročilo Humanitarne organizacije: V skrivnih zaporih Cie še vedno zaprtih 39 ljudi LONDON - V skrivnih zaporih ameriške obveščevalne agencije Cia, za katere ZDA trdijo, da so prazni, naj bi bilo zaprtih še 39 ljudi, trdi včeraj objavljeno poročilo skupine človekoljubnih organizacij z naslovom »Neuradno: Odgovornost ZDA za prisilna izginotja v vojni proti terorizmu«. Seznam skrivnih zapornikov našteva 39 ljudi iz Egipta, Kenije, Libije, Maroka, Pakistana in Španije, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Britanske organizacije Amnesty International (AI), Cageprisoners in Reprieve ter ameriške organizacije Human Rights Watch, Center za ustavne pravice (CCR) in Center za človekove pravice in globalno pravico (CHRGJ) v 21 strani dolgem poročilu izpostavljajo tiste strani skrivnih zaporov, ki so jih ZDA poskušale prikriti, na primer lokacije, kjer bi lahko zadrževali zapornike, slabo ravnanje z njimi in države, ki so v programu sodelovale. Cia naj bi v tajnih zaporih zadrževala tudi družine terorističnih osumljencev, njihove žene in otroke. Poročilo navaja primer domnevnega organizatorja napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kali da Šej ka Mo ha me da, či gar se dem in de vet let na otroka naj bi prijeli septembra 2002. »Po navedbah prič so otroka najmanj štiri mesece zadrževali v zaporu za odrasle, kjer so ju ameriški agenti zasliševali o tem, kje se nahaja njun oče,« navaja poročilo. Kot je povedal direktor raziskav pri AI Claudio Cordone, nihče ne dvomi o dolžnosti držav, da zavarujejo svoje prebivalstvo pred terorizmom. Vendar se pri tem ne smejo posluževati tajnega pridrževanja moških, žensk in otrok na skrivnih lokacijah, kjer so ti prikrajšani za najosnovnejše pravice, je opozoril Cordone. »Ameriška administracija mora enkrat za vselej končati to nezakonito in moralno odvratno prakso,« je dejal. AI, CCR in Mednarodna klinika za človekove pravice newyorške univerze so medtem včeraj sporočile, da so na ameriškem zveznem sodišču vložile tožbo, v kateri zahtevajo razkritje podatkov o taj nih za por ni kih, za ka te re je sku pi na pre -pričana, da še vedno obstajajo. Obstoj tajnih zaporov Cie je leta 2005 razkril Was hing ton Post. Ame riš ki pred sed nik Ge or ge Bush je septembra lani priznal njihov obstoj, vendar njegova administracija vztraja, da po premestitvi 14 zapornikov, osumljenih povezav s tero-ris tič no mre žo Al Kai do, v ame riš ko opo riš če Gu -an ta na mo na Ku bi, Cia ni ma več skriv nih za por -ni kov. ( STA) vreme - Neobičajen pojav na Bližnjem vzhodu Tropski vihar Gonu v Omanu zahteval najmanj 12 žrtev Viharni valovi, ki jih je dvignil vihar Gonu, so na iranske plaže privabili radovedneže ansa london - Kljub protestom sinov Channel 4 predvajala sporni dokumentarec o Diani LONDON - Britanska televizija Channel 4 je v sredo predvajala sporni dokumentarec o avtomobilski nesreči, v kateri je leta 1997 umrla britanska princesa Diana. Televizija ob tem ni sledila pozivu Dianinih sinov, princev Williama in Har-ryja, naj ne objavi fotografij posnetih po nesreči v Parizu, ki kažejo francoskega zdravnika Frederica Maillieza, kako ranjeno princeso oskrbuje s kisikom. Vodstvo televizije je svojo odločitev utemeljilo z »javnim interesom«. William in Harry sta objavo fotografij označila kot izraz »velikega nespoštovanja« do njune matere. Direktor televizije Julian Bellamy je očitke zavrnil. »Nikakor nismo mnenja, da je dokumentarec nespoštljiv do spomina princese Diane,« je dejal. »Tehtali smo pomisleke princev proti upravičenemu interesu javnosti, da zve, kaj se je dejansko zgodilo po nesreči,« so v televiziji zapisali v sporočilu za javnost. Televizija je že prejšnji teden zavrnila očitke, da dokumentarni film »Diana: Priče v predoru« vsebuje fotografije princese Diane, njenega spremljevalca Dodija al Fayeda, voznika Henrija Paula in telesnega stražarja Trevorja Rees-Jonesa. Sporno fotografijo oživljanja princese sta že objavili italijanska revija Chi in britanski tabloid The Sun, doslej je pa še niso kazali na televiziji. Že pred predvajanjem filma so na televiziji prejeli telefonske klice več sto ogorčenih gledalcev, ki so zahtevali umik oddaje. »Treba je upoštevati, da nobeden od teh ljudi ni videl dokumentarca. Vsi klici temeljijo na poročanju časnikov,« je poudaril tiskovni predstavnik Channel 4. (STA) MASKAT, TEHERAN -Tropski vihar Gonu, ki je v sredo divjal po obalnih območjih Omana, je po poročanju tiskovnega pred stavni ka po li ci je Ab du la ha al Hartija zahteval najmanj 12 smrtnih žrtev. Med žrtvami, ki so jih zah te va li mo čan ve ter in na li vi, so bi li tu di pri pad ni ki po li cij skih re -ševalnih enot, ostalih podrobnosti pa Harti ni podal. Na hudo neurje se pripravljajo tudi v Iranu, kjer so si cer za ra di na ras lih vo da, ki jih je povzročil vihar, že umrli trije ljudje, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kot je sporo čil usluž be nec pro met ne ga od -del ka iran ske ga pri sta ni ške ga mesta Bandar e Jask, so trije Iranci vče raj umr li, ko je na ras la re ka pre vr ni la nji ho vo vo zi lo. Gonu je pus to šil po juž ni oba li Ira na že v sre do, vče raj pa se več deset tisoč Irancev, ki so se že v sredo umaknili v zaklonišča v notranjosti države, pripravlja na drugi val neurja. »Pričakujemo, da bo dru gi val ne ur ja do se gel obalna območja v naslednjih nekaj urah,« je dejal vodja odbora za naravne nesreče province Hor-moz gan Jaser Haz ba vi in po zval ljudi, naj ostanejo v zakloniščih in počakajo na nadaljnja obvestila. Kot poročajo iranski državni mediji, gre za najhujši vihar v zadnjih tri de se tih le tih, saj ve tro vi presegajo hitrost 200 kilometrov na uro, zaradi močnega deževja pa naraščajo že tako visoke reke. Je men je v sre do na obal na območja poslal ekipe civilne za-šči te, Zdru že ni arab ski emi ra ti pa so, če prav v svo ji dr ža vi ne pri ča -kujejo hujših posledic viharja, ribičem svetovali, naj še ne odhajajo na morje. V Savdski Arabiji računajo, da neurje ne bo priza-de lo osred njih in vzhod nih pre de -lov države, kjer črpajo nafto. Pre-skr ba s čr nim zla tom naj bi ta ko kljub orkanu ostala nemotena. (STA)