DELO ŽIVLJENJE glasilo delavcev delovne organizacije alpina iiri_ letnik 20 Številka 6 junij 1983 Prisluhniti tržišču Ob 30-letnici obstoja naše maloprodajne mreže V decembru leta 1953 je bila odprta prva Al-pinina prodajalna v Sarajevu, kar pomeni rojstvo naše prodajne organizacije, ki je omogočila prodajo pri nas izdelane obutve v prodaji na drobno. Vse od ustanovitve Alpine, zlasti pa potem, ko ni bila več administrativno določena prodaja, so bile težave uskladiti program proizvodnje s prodajo in tržiščem. V času plansko administrativnega gospodarjenja je bilo določeno, kaj bo kdo delal in prodaja je tekla preko trgovske mreže TRIGLAV, na katero mi nismo imeli velikega vpliva. Ta prodajna mreža je bila pozneje priključena PEKU, mi pa smo dobesedno ostali brez možnosti stalne rasti prodaje. V tej krizi, v kateri je prišlo celo do odpuščanja delavcev, je bilo nujno tako napraviti. Takratno vodstvo tovarne se je odločilo in začeli so iskati prostore za prodajalne in tudi denar za vlaganje, ker ga doma ni bilo na razpolago. Ta prizadevanja so bila tako uspešna, da je bila prva prodajalna odprta, kot že rečeno, decembra 1953. V letu 1954 pa so odprli kar 13 novih prodajaln. Vsako naslednje leto pa je bilo na novo odprtih od 2 do 6 prodajaln. Ob praznovanju 20-letnice samoupravljanja smo imeli že 45 prodajaln, danes pa jih imamo že 66. Medtem, ko je v obdobju po letu 1959, ko ni bilo dovolj naročil, prišlo celo do odpuščanja delavcev, čeprav je po drugi strani obutve na tržišču zelo primanjkovalo, potem moramo priznati, da je bila takratna odločitev za osnovanje lastne prodajne organizacije zelo preudarna in edino pravilna. Tudi kasneje so se še pojavljale krize, vendar za Alpino niso bile usodne. Z ustanovitvijo MPM se ni izboljšala le plačilna sposobnost Alpine, temveč je Alpina dobila pravi stik s tržiščem in prilagajala svojo proizvodnjo tem potrebam. Ugotovili smo, da je nemogoče izdelovati vse vrste obutve, ki jih zahteva tržišče, zato smo na eni strani začeli do-kupovati obutev, ki je sami nismo izdelovali, na drugi strani pa smo začeli izvažati in prodajati na debelo. Vse to je dvignilo proizvodnjo Alpine na tako raven, da je lahko držala korak z drugimi konkurenčnimi proizvajalci. Skozi vsa ta leta je bilo vedno dovolj naročil. Nihanja so bila samo v tem, da je bilo včasih več, včasih manj prodaje na domačem tržišču. Res je MPM po ustanovitvi rasla postopoma, saj po prvem letu ni bilo dovolj finančnih sredstev, da bi lahko hitreje razširjali MPM. Vodja maloprodajne mreže Ivan Capuder Tudi danes, ko se primerjamo z našimi konkurenti ugotavljamo, da smo še vedno majhni po obsegu, po uspehih in rezultatih pa se lahko primerjamo z vsemi in smo med boljšimi, saj danes v MPM prodamo že za 1.450.000.000 din, leta 1954 pa smo prodali komaj za 2 milijardi din. Rekli smo, da se je z ustanovitvijo MPM v Alpini marsikaj spremenilo in obrnilo na bolje. Pravijo, da v lastni MPM, če že ne teče, pa kaplja. Vedeti moramo, da nam vsakodnevni pritok denarja za uspešno poslovanje veliko pomeni. S tem ne mislim podcenjevati izvoza ali grosi-stične prodaje, saj vemo, da ima zlasti izvoz, že zaradi naše lastne proizvodnje in možnosti razvoja, ob tem ko v zadnjih letih poleg deviz prinaša celo nekaj (Nadaljevanje na 2. strani) dobro delo tržišče Se nagrajuje V petih mesecih letošnjega leta je prodaja v prodajalnah pohvalna. V primerjavi z lanskim letom, kakor tudi v primerjavi s planom, je povečana parovna in vrednostna prodaja. Rezultati dobre prodaje nam kažejo, da je bila pripravljena dobra kolekcija naših pomladnih čevljev in sandal, da je bila obutev pravočasno izdelana in da smo od naših dobaviteljev kupili tako obutev, ki jo potrošniki zahtevajo. Pravočasno izdelana obutev je eden glavnih dejavnikov dobre prodaje, zato kaže pohvaliti našo proizvodnjo. Z dokppom obutve pri drugih proizvajalcih smo imeli precej težav. Ker so to v večini manjše delovne organizacije, ki nimajo dovolj izvoza, imajo pri nabavi materialov še večje težave. Tako smo tiste artikle, ki nam jih neka delovna organizacija ni mogla izdelati, morali iskati pri drugih izdelovalcih, da bi bile prodajalne kar najbolje založene z vsemi vrstami obutve. Na splošno na jugoslovanskem tržišču ni dovolj nekaterih vrst obutve, predvsem trim obutve, planinske obutve, telovadnih copat in dekliške obutve. Torej, še enkrat osnovna ugotovitev; kljub padcu kupne moči smo uspeli s pravočasno izdelano, dobro kolekcijo in konkurenčnimi cenami, prodati več obutve, kot je bilo načrtovano. Silva PIVK dogovarjamo se - dogowrilt smo se Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti so v začetku maja obravnavali spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo ter predlog sprememb samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev in delno spremenjene predlagali v sprejem na referendum, ki je bil 12. 5. 1983. Poleg tega pa so še razpisali javno razpravo pravilnika o ugotavljanju z delom pridobljene delovne zmožnosti, obravnavali predloge ko- misije za letovanja. Glede na to, da je kapacitet za letovanje v tako velikem kolektivu kot je Alpina, še vedno premalo, je imela komisija zelo težko delo, veliko prosilcev je bilo negativno rešenih. Delavski svet delovne organizacije, ki je dokončno potrdil pripravljeni predlog je ugotovil, da bi kakršnekoli spremembe povzročile le še več slabe volje in to ne bi rešilo problema; za delo za naprej pa je sprejel sklepe: — čimprej naj se izdela poslovnik o delu komisije za letovanje in komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe; (Nadaljevanje s 1. strani) dobička, najpomembnejšo vlogo v prodaji. Vemo tudi, da je danes izvoz tudi pogoj celo da lahko delamo za domače tržišče. Skozi ves ta čas so se in smo se trudili kolikor je bilo le mogoče, da smo MPM pripeljali na sedanjo raven. Veliko sredstev smo morali vložiti v obstoječe prodajalne, saj jih je treba stalno obnavljati. Poleg tega smo v tem času, zaradi različnih vzrokov, zaprli nekaj prodajaln, v istem času pa smo na novo odprli 14 prodajaln, kar pomeni veliko dodatno breme za razvoj MPM, oz. toliko več denarja. V tem času smo tudi posodobili našo MPM. Danes ima že večina naših prodajaln samopostrežni izbor blaga, evidenca o poslovanju pa je prirejena tako, da se vsi podatki obdelujejo preko računalnika. Kontrola poslovanja je mogoča ob vsakem času na osnovi obdelanih podatkov. Naročanje blaga za posamezne prodajalne poteka na osnovi napovedi prodaje z upoštevanjem zalog. Prav tako se je izboljšalo sodelovanje s tehničnim sektorjem in ostalimi službami v DO, da dosežemo čim boljše poslovne uspehe. Organizacija dela je od leta 1977 prilagojena razmeram v MPM in poslovanje je natančno določeno z organizacijskimi predpisi, kar še povečuje učinkovitost MPM, hkrati pa je s tem zagotovljen ustrezen status maloprodajne mreže v de-lvni organizaciji. V planu prodaje za leto 1983 bo MPM ustvarila skoraj 52% od celotne vrednosti prodaje Alpine. Po rezultatih v prvih petih mesecih pa se bo ta odstotek povečal v prid MPM močno nad 60%. Ob 30-letnem jubileju MPM velja zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da se danes lahko s ponosom oziramo na prehojeno pot. Če bomo tudi v bodoče imeli tak odnos do tržišča in prisluhnili potrebam MPM, potem je naš nadaljnji razvoj zagotovljen. Ivan CAPUDER Prizor iz šivalnice — predlaga se, da je komisija za letovanje v bodoče prvostopenjski organ, ki je pristojen samostojno odločati na ravni delovne organizacije in ne le kot izvršilni organ delavskega sveta DO, ki pa naj bi bil drugostopenjski organ, ki bo odločal po enotnih merilih za celotno delovno organizacijo, brez predhodnega obravnavanja na delavskih svetih TOŽD in DSSS; — v bodoče je potrebno še učinkoviteje delati na tem, da se pridobijo dodatne kapacitete za letovanje in pripraviti'predloge za pridobitev dodatnih finančnih sredstev. Poleg tega je delavski svet delovne organizacije sprejel še sklep o povišanju pavšalne odškodnine za trajno in popolno izgubo delovne sposobnosti oz. za trajno 100% telesno okvaro, ki jo določata 8. in 0. člen Pravilnika o odškodninski odgovornosti,ki naj se uskladi s porastom OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za leto 1981 in 1982. DS TOZD Proizvodnja je sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za medsebojno poslovno in plansko sodelovanje med Alpino Žiri TOZD Proizvodnja in DO »Tatjana Marinič« iz Novega Marofa, ki bo za nas izdelovala zgornje dele, do leta 1985. Delavski sveti so sprejeli še Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje infrastrukturnih objektov v industrijski coni Ziri in glavnega direktorja pooblastili za podpis tega sporazuma. Ob rob sklepov Delavski sveti pa so na sejah konec maja razglasili rezultate referenduma z dne 12. 5. 1983, potrdili predlog regulacije norm v izdeloval-nicah zgornjih delov za 8 % v montažah pa za 16 % in povišali urne postavke za 20 %. S tem je bil tudi dosežen namen zmanjšati razliko med zgornjimi in spodnjimi deli, ki bo' odslej znašala le še povprečno 10 % Sprejeta pa je bila tudi sprememba koeficienta uspešnosti DO od 1,00 na 1,10. Sprejete so bile še stimulacije za prevožen kilometer in ugotovljena višina indeksa uspešnosti poslovodnih delavcev, ki znaša 103,35; s tem pa se osebni dohodek poslovodnih delavcev, na podlagi ugotovljenega indeksa, poveča za 8 %. Delavski svet TOZD Proizvodnja je največ časa namenil rebalansu (spremembi) plana investicij za leto 1983. S tem se nekatere investicije prenesejo v naslednje leto (adaptacija kuhinje), odobri pa se nabava opreme za proizvodnjo in s tem izkoristi možnost najetja kredita IFC. Za zagotovitev potrebnih strojev za čevljarsko industrijo se pristopi tudi k so-vlaganju v IKOS Kranj, ki te stroje izdeluje. Zaradi zaokroževanja in boljšega izkoriščanja proiz- dogovarjamo se - dogovoriti smo se Pričakujemo, da bodo mladi delavci dostojno zamenjali odhajajoče V Alpini se že nekaj časa srečujemo z resnim pomanjkanjem delavcev. Smo v obdobju, ko precejšnje število delavcev izpolnjuje oz. bo izpolnilo pogoje za upokojitev (v letu 1983 predvidevamo okrog 50 starostnih upokojitev). Pomanjkanje delavcev se najbolj kaže v proizvodnih oddelkih, kar seveda še povečuje težave pri doseganju plana proizvodnje obutve. Zato v letošnjem letu neprestano in pospešeno poizkušamo pridobiti nove delavce. Povezali smo se s skupnostmi za zaposlovanje občin Škofja Loka, Logatec in Idrija, hkrati pa naše potrebe tudi objavljali in pri tem imeli tudi nekaj uspeha. Tako je število delavcev v Alpini konec aprila kljub odhodom v pokoj in delni fluk-tuaciji porastlo na 1790 (v marcu 1785 konec leta 1982 tudi 1785). Poizkušali smo tudi z dogovori za začasno prerazporeditev delavcev iz druge delovne organizacije v našo, vendar se je izkazalo, da v delovnih organizacijah naše občine trenutno ni viška delavcev. vodnih kapacitet pa se zagotovijo tudi sredstva za odkup zemljišča za gradnjo nove proizvodne hale, poleg sedanje hale montaže. Prične se tudi z izgradnjo skladišča vnetljivih snovi in najame kredit pri TBG Kranj PE Škofja Loka (iz intervencijskih sredstev). Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o izgradnji ceste v industrijski coni. Kljub temu, da je delež Alpine (35 %), dokaj visok, glede na to da Alpina v prvi fazi skoraj ne bo uporabljala teh cest, so delegati menili, da je skupno reševanje infrastrukture v industrijski coni edini pogoj za realizacijo začrtanih nalog. Poleg tega pa so delavski sveti potrdili še več raznih sklepov, ki si jih lahko ogledate v zapisnikih DS na oglasnih deskah. Mišo Ceplak, vodja kadrovske službe Postavlja se vprašanje, kakšne so možnosti nadomeščanja manjkajočih delavcev za naprej. Računamo, da bomo z objavami potreb po delavcih pridobili nekaj novih ljudi, deloma tudi zato, ker se bliža konec šolskega leta. Vedeti pa je potrebno, da gre pri tem predvsem za zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, kar neugodno vpliva na kvalifikacijsko strukturo v Alpini. Prav tako pričakujemo, da bo sredi leta končalo šolanje in nastopilo delovno razmerje 11 naših štipendistov obutvene smeri, kar bo vsekakor pomembna pridobitev za delovno organizacijo. V kasnejših letih bo doliv štipendistov še večji in bo precej pripomogel k nadomeščanju delavcev, ki odhajajo v pokoj oz. na kak drug način prekinjajo delovno razmerje z našo delovno organizacijo. V poletnih mesecih bomo, kot običajno, imeli v Alpini precejšnje število mladih. Večinoma bodo to naši štipendisti, ki bodo opravljali obvezno tritedensko počitniško prakso, seveda pa bomo za delo med počitnicami sprejeli tudi nekaj dijakov oz. študentov. Letošnje poletje bo obve-. zno počitniško prakso v Alpini opravljalo kar 65 dijakov Iz sekalnice v 2ireh oz. študentov, od katerih je 63 naših štipendistov. Počitniško prakso bodo opravljali v glavnem v dveh skupinah, v prvi od konca junija do sredine julija in v drugi od sredine julija do kolektivnega dopusta in še prvi teden po kolektivnem dopustu. Da bi proizvodnja tekla nemoteno pa bomo tudi letos zaposlili večje število delavcev za delo med počitnicami, seveda v skladu s potrebami po delavcih v posameznih oddelkih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki bodo pripravljeni delati dalj časa. Od vseh pa seveda pričakujemo, da bodo delo opravljali vestno, disciplinirano in s polno odgovornostjo, saj bodo le na ta način lahko učinkovito prispevali k poslovnemu rezultatu delovne organizacij- Mišo CEPLAK Nekaj zanimivosti za varčevalce Posojila, ki jih lahko dobite v Ljubljanski banki na osnovi PRODAJE DEVIZ GOTOVINSKI KREDIT S prodajo deviz Ljubljanski banki si zagotovite poleg dinarske protivrednosti po veljavnem tečaju gotovinsko posojilo v enakem znesku. Višina posojila je odvisna od vaše kreditne sposobnosti, najdaljša doba vračanja posojila pa je 5 let, kar je tudi odvisno od kreditne sposobnosti. Obrestna mera je le 18 %, ne glede na rok vračanja posojila. S prodajo deviz banki si lahko zagotovite tudi naslednja: NAMENSKA POSOJILA posojilo za nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, posojilo za plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše, STANOVANJSKO POSOJILO NA OSNOVI PRODAJE DEVIZ BANKI Višina posojila od dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz je odvisna od vaše kreditne sposobnosti in čakalne dobe. Če želite, da vam banka odobri posojilo po treh mesecih od prodaje konvertibilnih deviz, vam pripada 100 odstotkov posojila, če pa na posojilo lahko počakate šest mesecev, vam pripada 150 odstotkov posojila. Doba vračanja posojila je od 5 do 15 let in je odvisna od namena posojila. S prodajo deviz banki si lahko zagotovite naslednja posojila: ■— posojilo za pridobitev ali nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš ter posojilo za graditev stanovanjskih hiš in prenovo starih stanovanj in stanovanjskih hiš, če prenavljate podstreho in klet v stanovanjske prostore ali uvajate bolj varčen in smotrnejši način ogrevanja, — posojilo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, — posojilo za plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše. Kako ustvarjamo Mlada skupina z novimi močmi Razvojno-pripravljalna služba orodjarn, ki jo pravzaprav vodi vodja orodjarn, ing. Jože Stucin je maloštevilna, poleg tega pa še zelo mlada ekipa. Poleg Jožeta Stucina so tu še Mirko Mrovlje, Marija Mohorič, Marko Kavčič in Stojan Žakelj. Toda kljub mladosti se lotevajo izredno zahtevnih in tudi izvirnih nalog in postopkov. Namenili smo se, da pokukamo v njihove prostore in delo. O nalogi RPS orodjarn nam je najprej spregovoril Jože Stucin: Vloga RPS je priprava od načrtov do izpeljave tehnologije, študij in uvajanje novih postopkov, raziskave in podobno. Sodobna tehnologija terja stalno spremljanje razvojnih teženj v svetu, ob tem pa še nadomeščanje tistega, kar zaradi znanih omejitev ne moremo uvoziti, z domačim znanjem in izvii-nimi postopki. obdelavo postopkov na erozi-matu. Sledi področje kemijske tehnologije, zlasti galva-ne, ki se tesno povezuje z drugimi postopki. Pet ljudi, toda nekaj uspehov je že za njimi, kot kaže, jih bo kmalu še več. Kaj pa menijo še drugi sodelavci? Marko Kavčič: Do sedaj sem se večino časa ukvarjal s tehnologijo, od zamisli, grobe skice, risbe, spremljanje dela v proizvodnji, do končne izdelave izdelkov. Sedaj sem se začel ukvarjati z novimi postopki in poizkusi, za katere upam, da jih bomo lahko začeli uvajati čez nekaj mesecev, saj moramo upravičiti tudi nakup stroja, ki je stal 16 milijonov din. To delo se zelo povezuje z delom kemijskega tehnologa. Pri delu je potrebna izredna natančnost, ob upoštevanju vseh pojavov, ki si sledijo v tehnološki verigi, da dosežemo tisto, kar je načrtovano. Zanesljivo je, da brez teamskega dela ne gre. Skupina delavcev RPS plastika: Jože Štucin, Marija Mohorič in Marko Kavčič Med načrti bi omenila le to, da bi uspelo to, kar smo si zastavili. Namenoma nismo govorili o zahtevni tehnologiji in postopkih, načrtih te skupine, ki že dobivajo določnejše, uporabnejše oblike, ki bodo prinesle Alpini nadaljnjo rast tudi v tem pogledu in upamo, tudi dohodek. Zanesljivo pa bo potrebno poskrbeti, da bo ta skupina dobila ustrezne delovne in zdrave prostore, da bodo lahko naredili še več. N. P. Delo mi je všeč in upam, da bomo še napredovali. Stojan Žakelj: Po osnutkih, ki jih drugi moji sodelavci izdelajo, rišem skice, načrte, delavni-ške risbe. Pri tem moram upoštevati na katerem stroju bodo izdelovali izdelek, ustrezno toleranco, skrčke. Moji delovni pogoji so kar v redu in rad delam to. vrednostni in devizni prihranek gre. Mislim, da bodo tudi novi postopki z elektroero-zijo velik napredek. Mirko Mrovlje: O pravem planiranju je pri nas težko govoriti. Gre za bolj organizacijsko delo, pomoč mojstru v orodjarni, poskrbeti moram za materiale in orodja, med moja opravila pa sodi še nekaj normiranja, spremljanja in vodenja podatkov za obračun. Če ocenjujem delo te skupine, lahko rečem, da je naredila že veliko, da pa to delo še ni prav ocenjeno. Če pomislimo samo na to, da danes delamo v Alpini nova orodja, prej pa smo jih uvažali in še ta so bila nepopolna, lahko ocenimo za kakšen Marija Mohorič: Ukyarjam se s pripravo dela za niklanje, kontrolo postopkov in meritvami. Večina stvari lahko opravim sama, so pa tudi dela, ki ji lažje opravijo moji kolegi v skupini ali orodjarni. Sicer pa tu delam v slabih delovnih razmerah, v hlapih, ki sčasoma škodujejo organizmu. Tudi laboratorij še ni ustrezno opremljen. Mirko Mrovlje Razvoj no-pripravlj alna služba je pri nas organizirana tako, da ima vsak delavec svoje področje dela, hkrati pa, da si lahko med seboj pomagamo, oz. da zagotovimo neobhodno potrebno team-sko delo. Tu so področja planiranja, normiranja, obračuna, naročanja orodja in materialov, potem izdelava načrtov, konstrukcij orodij, izdelava osnovnih sestavnih risb z de-tajliranjem, kar omogoča delo po načrtih. V to področje se vključuje po novem tudi priprava tehnologije za elektroerozijsko Stojan Zakelj Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo Uvajalni seminar — poduk iz varstva pri delu se je končal s pisanjem testa Kaj sta proizvodno delo oz. delovna praksa Proizvodno delo oz. delovna praksa sta obliki usposabljanja z delom, ki ju izvajamo neposredno v delovnem procesu v OZD. Proizvodno delo (PD) je delo v tistih delovnih procesih, ki imajo proizvodni značaj, delovna praksa (PD) pa je delo, ki se opravlja v delovnih procesih in nima proizvodnega značaja. Pogoji za zagotovitev izvajanja PD oz. DP Pri zagotavljanju pogojev za izvedbo proizvodnega dela oz. proizvodne prakse, moramo v OZD upoštevati: program, cilje, vsebino, ter zagotoviti: inštruktorje, materialna sredstva, finančna sredstva za nagrajevanje učencev, ki opravljajo PD oz. DP, oblikovanje in postopek spremljanja programa. Kaj želimo doseči s tem? V 1. letniku je proizvodno delo v funkciji usmeritve, v 2. in naslednjih letnikih pa v funkciji smeri. Nekaj učnih smotrov, ki naj jih dosežemo v PD oz. DP: — povezovanje teorije in prakse ter izobraževanja in dela; — neposredno spoznavanje proizvodnih procesov; organiziranje dela in vloge udeležencev v tem procesu; — razvijanje ročnih spretnosti ter usposabljanje za pravilno uporabo orodij, delovnih sredstev in naprav; — spoznavanje in uporabljanje pravil varstva pri delu in osebnih zaščitnih sredstev. Pomembni so tudi vzgoj-noizobraževalni cilji: — razvijanje pozitivnega odnosa do dela — razvijanje ustvarjalnosti pri delu — uporaba znanja v praksi in proizvodnih pogojev — spoznavanje osnovnih načel proizvodnega procesa Usmerjeno izobraževanje Uresničevanje Zakona o usmerjenem izobraževanju terja od organizacij združenega dela med drugim tudi organiziranje in izvajanje proizvodnega dela, oz. proizvodne prakse. Seznam OZD, ki bodo lahko v posamezni gospodarski dejavnosti v posamezni pokrajini sprejemali učence na proizvodno delo, oz. proizvodno prakso, je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, sprejeli pa uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih. Vsaka OZD, ki je vključena v omenjeni seznam, pripravi v sodelovanju s posamezno šolo najprej seznam del in nalog za učence. Za neposredno uresničitev teh del in nalog pa šola skupaj z OZD pripravi »izvedbeni učni načrt za proizvodno delo oz. delovno prakso«. S pogodbo med šolo in OZD se določajo način in pogoji izvajanja proizvodnega dela oz. proizvodne prakse in pravice in dolžnosti učencev med opravljanjem delovne prakse ali proizvodnega dela. izobraževalnem praktično usposabljanje ob delu počitniške praksa SHEMA STRUKTURE VIP Shematični prikaz vloge PD oz. DP v J letnem procesu počitnice letnik Sole: /j. Kovinarji — dobro razložiti, dobro razumeti in narediti so cilji inštruktorja in učencev LEGENDA: VIP - vzgojno izobraževalni program SIZ - splošno izobraževalna znanja STZ - strokovno tehnična znanja DP - delovna praksa PD - proizvodno delo PZ - praktična znanja in tehnologije, — razumevanje delovnih postopkov, organizacije dela, — spoznavanje različnih strojev in osnovne konstrukcijske principe (načela), Za kovinarsko smer: Bojan Bogataj, Silvo Kos in za obutveno smer: Fanči Novak, Zdravko Pišljar, Zofija Voljč, Ivanka Tavčar in Jana Bozovičar. — spoznavanje tipičnih orodij, delovnih sredstev in naprav, — spoznavanje tipičnih delovnih postopkov, — spoznavanje predpisov iz varstva pri delu, navajanje na upoštevanje pravil za varno delo in za uporabo osebnih zaščitnih sredstev, in še drugi. Kaj pa inštruktorji v Alpini Za pridobitev naziva »inštruktor« je potrebno opraviti enotedenski seminar in ga zaključiti z izpitom. Pri nas imajo pooblastilo inštruktorja naslednji: Ker bodo v naslednjem šolskem letu na DP oz. PD 1., 2. in 3. letniki usmerjenega izobraževanja, bomo za inštruktorje usposobili še naslednje: Marjetko Rudolf, Zlato Rupnik, Mileno Krol-nik, Jožeta Novaka, Alojza Burnika in Franca Oblaka — vse za obutveno smer. Ocenjevanje PD oz. DP V 1. in 2. letniku traja opravljanje PD oz. DP 10 dni. Prvi dan je uvajalni seminar, 9 dni pa delajo v proizvodnji. Ob koncu prakse so ocenjeni. Ocenjujeta inštruktor in organizator izo-(Nadalje vanje na 6. strani) Važno je da vemo Važno je da vemo Važno je da vemo (Nadaljevanje s 5. strani) braževanja. Šola oceno PD oz. DP vnese v spričevalo učenca. Ocena je opisna in točkovana. Učenec lahko doseže oceno: — zelo uspešno (ZU) od 27 do 21 točk; — uspešno (U) od 20 do 12 točk; — manj uspešno (MU) od 11 do 3 točke. je OZD posredovala Skupnost izobraževalnih centrov v SR Sloveniji.. Instruktorica FANČI NOVAK PA MENI: Z začetkom usmerjenega izobraževanja so začeli v delovno organizacijo, tako kot predvideva učni program, prihajati na proizvodno delo učenci 1. letnikov. Večina naših štipendistov se šola na obutveni smeri. Zaključek prakse — šoli je treba posredovati uresničitev programa dela, pregledati dnevnik učenca, oceniti učenčevo delo Kriteriji ocenjevanja so: — delovna disciplina in odnos do sodelavcev, — odnos do dela, predmetov dela in delovnih sredstev, — vodenje dnevnika. Fanči Novak — instruktorica pokaže, svetuje in popravi naše napake Učenci, ki so pri nas opravljali PD (DP) v tem šolskem letu, so dosegli naslednje uspehe: 2. letnik: 43 učencev — ZU 12, U 22, MU 0; 1. letnik: 30 učencev — ZU 21, U 8, MU 1. Za opravljeno PD oz. DP dobi učenec tudi denarno nagrado — po predlogu, ki ga Razumljivo je, da ne morejo vsi istočasno opravljati PD oz. DP. Prihajali so v skupinah od 4 — 10. Ker ni vseeno, kako mladega človeka uvedemo v delo, prevzame skrb in odgovornost za učenca inštruktor. Tako sem v šolskem letu 1982/83 prevzela 15 učencev drugega in 12 učencev prvega letnika obutvene smeri. Na videz je to delo enostavno. V svojem bistvu pa zahteva mnogo naporov in individualnega pristopa k vsakemu učencu, saj vemo, da je vsak posameznik osebnost zase, s svojimi sposobnostmi, nagnenji in navadami. Ob koncu DP oz. PD je učenec ocenjen. Vsaka ocena, ki jo daš učencu mora biti utemeljena. Biti mora poštena in zaslužena, pa naj je dobra ali slabša. Zanesljivo je tudi mnogo pomembnejša kot denarna nagrada, ki jo učenec dobi za svoje 9-dne-vno delo. Tako kot smo sicer ljudje različni, so različni tudi učenci, ki bodo letos ali prihodnje leto postali naši sodelavci. Nekateri z majhnimi napori dosegajo lepe uspehe, drugi jih dosegajo s težavo, nekateri pa tako, kot je pač v življenju, jemljejo delo manj resno. Moram pa povedati, da so učenke, ki sem jih uvajala, dosegle vsaj oceno »uspešno«, kar pove, da bodo Prvo srečanje z delom v tovarni ni majhna stvar Milena Potočnik — za šolo je morala napisati nalogo o obveščanju v delovni organizaciji Proizvodno prakso sem opravljala v šivalnici — od 11. do 22. aprila 1983. Opravljala sem veliko različnih del. V začetku lažja, kot je nalepljanje trakov ob robu, potem pa malo zahtevnejša (nalepljanje ojačil na pred-njike, striženje jermenov, striženje podloge ob podkvi-cah, povlačenje in peloplja-nje 8 p. nitk). Največ preglavic nam je delalo striženje, zato smo skoraj vse dobile žulje. Tudi z lepilom sem se srečala, ki pa mi ni delal preglavic. Delale smo na izmenah. Prvi teden smo delale popoldan, ki je bil zelo dolg. Zadnjih nekaj ur sem bila že tako utrujena, da sem komaj še delala. Tudi delavkam se je poznalo, da je popoldansko delo bolj utrudljivo. Nasfeji teden pa smo delale dopoldan. Imela sem že malo prakse, zato sem delala laže. Ure so hitreje minevale kot prejšnji teden. Prvič sem se srečala z notranjostjo tovarne in z osemurnim delom, ki je zelo naporno. Če delaš v šivalnici ali kje drugje, še ni določeno, kje boš po končanem usmerjenem izobraževanju delal. Po prihajali delavci, ki se nam jih ni treba bati. Nasprotno, upamo, da bodo našo šivalnico okrepila sposobna in delovna dekleta. Tatjana Kogovšek — resna in zavzeta pri svojem delu TATJANA KOGOVŠEK -učenka 1. letnika obutvene smeri Obiskujem prvi letnik obutvene šole v Kranju, oddelek č. Poleg mene opravlja proizvodno prakso še 9 sošolk. 3 so v Gorenji vasi, ostalih 6 pa je v Žireh. XV. ZBOR AKTIVISTOV IN BORCEV NOB GORENJSKE V ZNAMENJU 40. OBLETNICE USTANOVITVE PREŠERNO VE BRIGA DE IN IZVOLITVE L NOO NA GORENJSKEM V ŽIREH1983 J J Letošnji petnajsti zbor aktivistov in borcev Gorenjske v Žireh je posvečen 40-letnici pomembnih dogodkov v zgodovini narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem: 40-letnici ustanovitve prve gorenjske partizanske brigade, ki je dobila ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu in 40-letnici izvolitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem, v Žireh 24. oktobra 1943, ob njihovi osvoboditvi. Izbor krajevne skupnosti Žiri za kraj 15. srečanja torej ni naključen. Borcem in aktivistom se bo tako ponudila možnost, da oživimo spomine na vojaško in politično dogajanje na tleh nekdanje »Žirovske republike« pa tudi, da se seznanimo z razvojem in napredkom krajevne skupnosti, ki je, predvsem po zaslugi zavzetega dela krajanov in njihove samouprave, dosegla tako razveseljive uspehe v povojnem času. Seveda bo naše srečanje potekalo tudi v znamenju 40-letnice zgodovinskih dogodkov, pomembnih za ves slovenski narod in za vse narode in narodnosti Jugoslavije. Taka velika dogodka sta zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, na katerem so bili postavljeni temelji slovenske državnosti in suverenosti ter II. zasedanje AVNOJ-a, ki je s svojimi sklepi uzakonilo federativno ureditev Jugoslavije in oznanilo rojstvo nove socialistične republike, države enakopravnih narodov in narodnosti. V tem letu se spominjamo še vrste drugih pomembnih vojaških in političnih dogodkov, ki so se odigrali v letu 1943, prelomnem letu za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. Med njimi so tudi obletnice ustanovitve številnih vojaških enot, brigad, divizij in korpusov. Za Gorenjsko je bila še posebno pomembna ustanovitev Triglavske divizije, ki je med drugimi uspešnimi operacijami pregnala Nemce iz Žirov in ustanovitev devetega korpusa NOV in POJ, ki je imel v svojem sestavu dve diviziji (30. in 31.) in pet odredov, med njimi tri gorenjske. Deveti korpus, ki je s svojimi operacijami bistveno vplival tudi na razvoj dogodkov na Gorenjskem je postal predvsem osnovna vojaška sila za osvoboditev vse Primorske, Istre in Trsta. Gorenjska je še posebno neposredno doživljala boj za osvoboditev in priključitev slovenskega Primorja, ki je bila potrjena s sklepi kočevskega zbora in AVNOJ-a. Partizani in aktivisti OF so dejansko že pred tem odpravili nekdanjo krivično mejo z Italijo in vzpostavili tesno povezanost slovenskega ljudstva, Primorske in Gorenjske v skupnem boju za svobodo. Ob praznovanju vseh teh velikih obletnic se bomo seveda borci in aktivisti tudi na tem svojem petnajstem srečanju ob prijateljskem stisku rok spominjali še marsikaterih drugih dogodkov in ljudi, ki so v njih sodelovali, saj vemo, da je bila naša zmaga stkana iz bojev, naporov in žrtev tisočev znanih in neznanih aktivistov in borcev. To je končno tudi glavni namen takih srečanj, s katerimi nekdanji udeleženci osvobodilnega boja obnavljamo svoje prijateljstvo, pa tudi ohranjamo spomin na veliko zgodovinsko dogajanje, o katerem želimo zapustiti mladim generacijam čimbolj popolno in zvesto pričevanje. Zato je eno od vprašanj, ki jih redno obravnavamo na naših zborih prav stanje na področju ohranjanja in razvijanja tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Čeprav je to naloga in potreba vse družbe, se borci in aktivisti čutimo še posebej zavezane, da po svojih močeh ne le s spomini in pričevanji, ampak tudi z drugimi oblikami delovanja prispevamo k prenašanju revolucionarnih vrednot v zavest mlade generacije. Od prvega zbora aktivistov v Železnikih, 7. 9.1969, od koder je prapor zbora aktivistov krenil po vsej Gorenj- ski, lahko v tem pogledu ugotovimo že velik napredek. Skoraj vse vojaške enote imajo svoje monografije, tudi nekatera nekdanja okrožja oziroma posamezni kraji. Na delu je že več novih avtorjev, ki zbirajo in obdelujejo zgodovinsko gradivo. Zato lahko upamo, da bo iz vseh teh naporov naše zgodovinopisje končno prišlo tudi do zaokrožene, celovite zgodovine Gorenjske v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji. Tako delo bi bilo izrednega pomena za zavest bodočih rodov, ki bodo živeli v tem delu Slovenije, ki ga je Hitler proglasil za del svojega rajha in ga z nečloveškim nasiljem poskušal popolnoma ponemčiti. Mnogo dokumentov o tem boju hranijo in razgrinjajo pred sodobnega obiskovalca tudi že delujoči muzeji. Znano je, da se je na naših srečanjih porodila tudi zamisel o ustanovitvi muzeja revolucije, ki bi celovito zajel vso podobo revolucionarnega in narodnoosvobodilnega boja v tej slovenski pokrajini. Dokler te zamisli ne bo mogoče uresničiti zaradi materialnih težav, pa ne bi smeli odlašati s pripravo vsebine in zbiranjem materiala za tako osrednjo muzejsko zbirko. Prav borci in aktivisti hranimo morda še zanimive dokumente, materiale, pisma, predmete in druge rekvizite, ki spadajo v tak muzej. Mudi se tudi z zbiranjem in urejanjem osebnih pričevanj in spominov, saj se naše vrste vse hitreje krčijo. Seveda naša srečanja niso obrnjena samo v preteklost. Borci in aktivisti smo še vedno močno udeleženi v družbenem dogajanju. Zato ima vsak zbor aktivistov tudi svoj aktualni politični pomen, saj se na njem opredeljujemo do poglavitnih družbenih vpašanj in sprejemamo nove naloge, ki jih uresničujemo skupaj z novimi, mladimi močmi sedanjih aktivistov našega samoupravnega razvoja. Tudi letošnje, petnajsto srečanje bo imelo tak aktualen, političnomobilizacijski značaj. V nemirnem svetu, v katerem živimo in sredi težav boja za stabilizacijo in nadaljnji razvoj naše družbe, želimo borci in aktivisti ponovno potrditi svoje mesto v prvih vrstah boja za uresničevanje novih družbenih odnosov, za uspešen razvoj socialističnega samoupravljanja in napredek naše družbe, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, za varnost naše dežele, za uresničevanje njene politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih in za ohranitev miru v svetu! Bogdan Osolnik Odbor za praznovanje 40-letnice ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem je imel kar odgovorno nalogo Takole izgleda prireditveni prostor, kjer bo 26. junija 15. zbor aktivistov in borcev Gorenjske. V ozadju del Žirov. NEKAJ MISLI IN MOJIH SPOMINOV Na Žirovskem vrhu je jugoslovanska vojska razpadla že 8. aprila 1941. Dokončno pa so vojsko kot oboroženo silo, ki naj brani državo pred sovražnikom, pokopali šele 17. aprila, ko so izdajalski generali in ministri podpisali brezpogojno kapitulacijo. S tem podpisom je Kraljevina Jugoslavija kot suverena država de facto nehala obstajati. Zato so fašistični okupatorji z lahkoto zagospodarili na zasedenih ozemljih razkosane Slovenije in Jugoslavije; vse pravice, ki smo jih kot ljudstvo imeli, so nam bile na barbarski način odvzete. Začeli so z načrtnim uničevanjem Slovencev; območja ob razmejitveni črti so hoteli v celoti iztrebiti. V ta namen je začela okupatorska policija z zapiranjem in izseljevanjem. Za obstoj slovenskega naroda je tedaj nastopila izredno trda doba, čas brezpravnosti in velike nevarnosti, da bomo kot narod do kraja uničeni. Toda že 26. aprila, to je komaj devet dni po podpisani kapitulaciji, je nastala na pobudo KP Slovenije Protiimperialistična fronta, po napadu na SZ pa Osvobodilna fronta. OF slovenskega naroda je s svojim širokim demokratičnim programom pozivala v enoten nastop v boju proti okupatorjem vse svobodoželjne ljudske množice. Ustanovitev OF je pravzaprav že pravi začetek organiziranega upora proti vsem sovražnikom slovenskega naroda. Tudi mi, komunisti v Poljanski dolini smo že junija ustanovili na pobudo Komunistične partije Slovenjje svojo organizacijo za Poljansko dolino in hkrati za Zirovsko kotlino. Ustanovni člani te organizacije smo bili takrat Pavel Oblak, vojni invalid, star komunist, Rudolf Robnik, delavec, Vinko Oblak, domačin iz Žirov in jaz. Že po nekaj ted- . xv mm aktivistov in borcev nob gorenjske zlri ivu Žirovska četa fotografirana junija ali julija 1943 nih smo organizacijo okrepili še s štirimi novimi člani. To so bili: Maks Kalan, Franc Galičič, Anton Oblak in Valentin Rihtaršič. Vsi so domačini iz poljanskega okoliša. Med te organizirane komuniste je bilo že tedaj razdeljeno organizacijsko politično delo na tak način, da je zanesljivo vodilo v vstajo. Vinko Oblak je bil kot organiziran komunist in domačin iz Žirov zadolžen, da organizira in pripravlja vstajo v svojem domačem kraju, v Zireh. Ta osemčlanski idejni štab komunistov je bil takrat postavljen pred izredno odgovorno in težko nalogo: organizirati in pripraviti je moral vstajo kot protiukrep nacističnemu nasilju in izselitvam, ki so jih nacisti množično izvajali. Dne 27. julija smo imeli komunisti z loškega območja posvetovanje pri Sv. Lenartu v Selški dolini. Med važnimi dogovori in sklepi je bil ta, da je treba OF hitreje organizirati, in pa sklep, da se ustanovi poljanska četa, katere bojno območje je obmejni pas, območje Črnega vrha. V Poljanah je bil v tem času ustanovljen odbor OF, takoj za tem so se organizirali odbori OF še v Gorenji vasi, Žireh in v vaseh v okolici. Pripravam na vstajo pa je gorenjsko pokrajinsko vodstvo posvečalo veliko skrb in pozornost. Za boljši pregled nad dejanskim stanjem, so večkrat sklicevali manjše krajevne posvete. V ta namen je tovariš, ki je bil odgovoren pri gorenjskem pokrajinskem vodstvu za kranjsko območje, pripravil tak posvet tudi na mojem domu. Sestali smo se v mojem čebelnjaku. Osnovna tema tega posveta je bila krepitev OF, okrepljeno novačenje prostovoljcev in priprava vojaških akcij, ki so se v zgornjem delu Gorenjske že razmahovale. * * * Čas je hitro mineval. Gorenjsko politično vodstvo je pripravljalo vstajo, s katero je hotelo prekrižati okupatorjeve načrte o selitvi in priključitvi k rajhu. Zimska vstaja naj bi se po možnosti začela hkrati po vsej Gorenjski. Zato smo imeli komunisti z loškega območja v Škofji Loki pri Tončku dne 19. novembra posvet o novačenju prostovoljcev za en bataljon borcev. Na posvetu je bila prisotna Mira Kebe-Svetinova. Sklenili smo, da izberemo po terenu v Selški ter Poljanski dolini in v loškem okolišu po eno četo borcev ter tako dobimo bataljon. Po 20. novembru so bila dana še posebna navodila za izvedbo nalog pred vstajo; navodila, s katerimi so bili postavljeni pod poseb- no nadzorstvo zagrizeni nemčurji in izdajalci. 1. decembra pa je bilo treba najbolj zagrizene tudi usmrtiti. S tem so bili nakazani tudi že prvi začetki decembrske vstaje. Med 5. in 6. decembrom se je iz Ljubljane vrnil na Gorenjsko Stane Žagar. S seboj je prinesel direktive Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da je treba po vsej Gorenjski okrepiti akcije, po možnosti pa začeti z vstajo. Med tem naj bi izborili v Poljanski, Selški in Bohinjski dolini svobodno ozemlje, kjer naj bi bilo potem tudi osrednje mesto za vodstvo upora. O takem načrtu smo razpravljali 8. decembra 1941 pri Kocjanovih v Selški dolini. Gorenjski bataljon je 12. decembra na poti iz Selške v Poljansko dolino v Rovtah uničil 52 mož močan policijski vod. Ta enota je bataljon zasledovala z namenom, da ga izsledi in po možnosti tudi napade. Uspeh Gorenjskega bataljona je vzpodbudil po vsej Gorenjski pripravljajo-čo se vstajo. Poljanska vstaja pa ga je neposredno vojaško okrepila. Razvil se je v približno 500 borcev močno enoto — Cankarjev bataljon z več kot 300 puškami in 28 strojnicami. Okrepljene čete Cankarjevega bataljona so lahko začele močno pritiskati na sovražnika. Dne 25. decembra je 2. četa Cankarjevega bataljona bila vse dan težke boje okrog Poljan z nacisti, 1. četa pa se je na Črnem vrhu spopadla s policijskimi enotami, ki so hotele udariti v hrbet 2. četi v Poljanah. Tako so imeli nacisti ta dan 40 mrtvih in 72 ranjenih. Velik uspeh pa si je Cankarjev bataljon izboril na Črnem vrhu 27. decembra, ko je po štiriurni srditi bitki prisilil sovražnika k umiku. Spretno se je izvil iz sovražnikovih klešč in si pri tem ohranil udarno sposobnost za nove boje v Dražgošah. V tej bitki je bilo ubitih 80 okupatorskih vojakov. Vsi naši uspehi so porazno vplivali na okupatorja, medtem ko se je naše ljudstvo dobro zavedalo tega, da je na pravi poti. Zato se je kljub strašnemu okupatorjevemu nasilju še močneje oklenilo OF. Čeprav v letu 1941 nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev, smo vendarle sovražniku prizadejali hude izgube. Osvobojenega ozemlja res še nismo imeli, a od 12. do 26. decembra smo imeli v Polhograjskih dolomitih in loškem pogorju 13 vasi, v katerih smo se počutili že kar svobodne. Cankarjev bataljon se je tako v moštvu kot orožju močno okrepljen in v bojih s policijo okrog Poljan prekaljen, vračal nazaj na Mohor v Selško dolino, oziroma prav tja, od koder je pred mesecem začel pohod v Poljansko dolino. Vračal se je z velikimi zmagami nad okupatorji, z bogatimi izkušnjami, ovenčan s slavo. Bil je resnično pravi zarodek slovenske narodnoosvobodilne vojske, ki je Slovenijo dokončno osvobodila. Bataljon je imel v spopadih s sovražnikom vse dotlej izredno bogate uspehe zato, ker je vedno znal sovražniku vsiliti kraj, čas in tudi način boja, kot mu je najbolj ustrezal. Vse do Dražgoš, 9. januarja 1942, je bilo prav takšno taktično manevriranje značilno za batajon, in čeprav je bil sovražnik v veliki premoči, bataljonu ni mogel do živega. Naraščajočo partizansko dejavnost so nacisti še vedno hoteli krotiti le z malimi policijskimi enotami. Ker pa je partizanska dejavnost zaradi stalnega razvijanja vstaje tudi naraščala, so bile takšne policijske patrulje večkrat uničene ali razbite. Okupator je bil prisiljen, da se še dalje umika ali pa da okrepi svoje policijske sile tako močno, da zajezi naše napredovanje. Vse to je privedlo do tega, da policijske sile na Gorenjskem niso bile sposobne napraviti red. V začetku decembra je bil na Gorenjskem samo 181. rezervni policijski bataljon. Zgodilo se je, da je bil ravno 12. decembra uničen njegov, 52 mož močan, vod. Takrat je moral poseči vmes sam Himmler s svojimi izkušenimi generali in inšpektorji. Že 15. decembra je bil na poti na Gorenjsko v Mariboru general Schreyer, generalni inšpektor nemške policije, z nalogo, da na Bledu, v Grand hotelu, osnuje policijski štab za uničevanje partizanske vstaje na Gorenjskem. V ta namen so za njim prihajale na Gorenjsko nove policijske enote z vseh vetrov Nemčije. Že do večera se je naselil v Škofji Loki 93. rezervni bataljon, v Kranju 171. rezervni policijski bataljon, v Radovljico je prišel 44. rezervni policijski bataljon; iz Krakowa je bil poslan na Gorenjsko 325. policijski bataljon, iz Leipziga 64. rezervni policijski bataljon, v Šenčur pa je prišel 10. rezervni policijski bataljon. Iz policijskih enot so izbrali po-liciste-smučarje za poseben smučarski bataljon, ki so ga sestavili na Bledu. Za boj s partizani so prišle na Gorenjsko enote protitankovskih topov in nekaj tankov, 15 motornih koles s prikolicami in okrog 160 koles in več kot 30 Borci Poljanske in Žirovske čete, tedaj aktivisti Osvobodilne fronte v rajonu Poljane. Fotografirani so bili julija 1943 v Žirovskem vrhu. Fotografiral: Janko Jurca, Pivkov s Kladja. Z leve stoji: Rafael Buh-Ježev, aktivist OF odbora v rajonu Poljane; Milan Žakelj-Žirovnik, sekretar komiteja KPS in odbora OF v rajonu Poljane; Stane Fortuna-Simon, aktivist OF in mladine v rajonu Poljane. Adolf Kalan-Muki, aktivist OF v rajonu Poljane; z leve sedi: Jože Mrovlje-Jurček, kurir rajonskega odbora OF Poljane; Janez Kokalj-Vitko, sekretar mladine v rajonu Poljane. velikih tovornjakov, ena velika radijska postaja ter 10 manjših prenosnih; za pomoč je bilo poslano še malo letalo iz Krakowa ter druga vojaška oprema, (dr. Tone Fe-renc, Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941, Listi, Jesenice, 25. februarja 1982). Vse to nam danes dovolj prepričljivo dokazuje, s kakšnim strahom je bataljon navdal celo najvišje poglavarje nacistične Nemčije. Dosežek skrbno pripravljene akcije zoper poljansko vstajo (boji na Črnem vrhu, Pasji ravni, 27. decembra 1941) je bil presenetljivo porazen; namesto velike zmage nad partizani so okupatorji doživeli veliko razočaranje, saj so namesto ubitih in ujetih partizanov morali vlačiti v dolino svoje številne mrliče. Žal pa je precej novincev zaradi pomanjkanja orožja zapustilo bataljon in se vrnilo domov. Bataljon se je 1. januarja 1942 naselil v Dražgošah z namenom, da tu ostane nekaj dni. Sovražnik je bil o tem obveščen, vendar ni šel takoj v napad. Napadli so šele čez 9 dni, 9. januarja, ko so zbrali vse podatke o moči bataljona. Potem ko so vedeli, koliko oboroženih branilcev stoji pod Dražgoško goro proti njim, so z veliko previdnostjo začeli napadati. Napade so stalno stopnjevali z moštvom, ki ga je začela podpirati tudi artilerija. Povsem razumljivo je, da je tu moral popustiti bataljon in se umakniti. To trdovratno, večdnevno odbijanje sovražnika je bilo dobrodošlo okupatorjevim napadalcem. Štab Cankarjevega bataljona je uporabljal od novembra pa do 9. januarja zelo dobro taktiko s tem, da je sovražnika pričakal tam, kjer je bilo to ugodno zanj, iznenada udaril in se hitro umaknil na nov položaj. Sovražnik je prestajal hude čase, dokler je bataljon tako manevriral, saj nikdar ni mogel vedeti, od kod in s katere strani bodo padli po njem novi udarci. Bataljon je bil takorekoč neuničljiv. Gorenjski štab je v dneh dražgoških bojev sprejel dve napačni odločitvi. Pr- Člani POOF za Gorenjsko: V prvi vrsti sede z leve: Franc Perovšek, Jaka Stucin-Cvetko, Maks Krmelj-Matija, neiden-tificiran, Bogdan Osolnik, v drugi vrsti stoje z leve: Ivan Koncilja-Jan, Anton Hafner-Robnik, Ivan Bertoncelj-Januš, Angelca Mahnič, Mavricij Borec-Šimen, neidentificiran. Fotografirano leta 1944 v Davči na sedežu odbora. vo, da ni preselil bataljona iz Dražgoš že prvi večer, kot je bilo po načrtu predvideno. Drugo, še mnogo hujšo napako pa, ko je po umiku iz Dražgoš na Jelovico sicer organizirano dekoncentriral bataljon na majhne skupine. Tridnevno vztrajanje bataljona na položajih je bataljon izčrpalo, zato so ga naposled lahko tudi pregnali iz utrjenih položajev na Jelovico. Bataljon se je junaško boril, odbijal sovražnika, dokler je to bilo v njegovi moči. Ko je bataljon prišel na Jelovico, je bil organizirano razdeljen v manjše skupine, krenil v razne smeri po Gorenjski. Te skupine pa so druga za drugo postajale plen malih, a izredno urnih policijskih patrulj, ki so jih neusmiljeno uničevale. Za partizanstvo na Gorenjskem je bilo to hudo, če ne najhujše obdobje. .k( t:v sob goremjske /jriivij ri prikazovali Kristusovo trpljenje, je Katoliško prosvetno društvo uprizorilo Hofmansthalovega Slehernika in tako z vprašanjem smrti preusmerjala pozornost od živih vprašanj sodobnosti, k metafiziki. Po velikem tekstilnem štraj-ku so — tako kot nekoč po kmečkih puntih — v Škofji Loki 1936 uprizorili pasijonsko procesijo 0. Romualda — Loški pasijon. Zgodilo pa se je v tem času tudi tole. Vinko Gantar — mizarski delavec iz Žirov — je v kulturnem domu kranjske delavske Vzajemnosti gledal v sezoni 1936/1937 Mojškričevo socialno borbeno dramo Rdeče rože in o tem z navdušenjem pripovedoval žirovskim igralcem-krš-čanskim socialistom. Prosili so ga, naj jim prinese besedilo, kar je tudi storil. Delo mu je posredoval sobni tovariš — komunist. Igro je F.Giaccomelli dal odboru, odbor pa župniku I. Pečniku, ki je prevzel režijo. In tako so na sv. Jožefa, 19. marca 1937, v Prosvetnem domu na Dobra-čevi igrali revolucionarno delo komunista, ki je bilo za Žiri nekaj povsem novega. Ironija pa je v tem, da je ravno ta dan Pij XI. objavil okrožnico Divini Redemptoris- Bilo je natanko mesec dni pred kongresom KP Slovenije na Čebinah. Žiri so se tako na tak nenavaden način vendarle do neke mere vključile v »predkongresne priprave«. * * * Čeprav Manifesta Ustanovnega kongresa KP Slovenije na Čebinah verjetno nihče od mojih rojakov vse do objave po vojni ni poznal, je bilo posredno vendarle povsod tudi pri nas čutiti njegove učinke. V sokolskem društvu so pod vplivom nastajajočega demokratičnega krila v ljubljanskem vodstvu začeli z obrambno vzgojo. V prosvetnem društvu so začeli močneje poudarjati dragocenost skupne domovine Jugoslavije, medtem ko so dotlej — zlasti v času punktacij — poudarjali zahtevo po avtonomiji, republiki in federalizmu. Vloge so se sedaj zamenjale. Zdaj je KP Slovenija poudarjala samobitnost slovenskega naroda in potrebo po preoblikovanju Jugoslavije v federativno demokratično skupnost. Oba »meščanska« tabora se tudi na lokalni ravni začenjata medsebojno manj izključujoče ponašati. Na predvečer vojne je prišlo v sokolskem društvu do delitve duhov. Mladina je odpovedala pokorščino starinam. Pravi vzrok pomiritve v meščanskem taboru je iskati v tem, da je drugod po deželi delavstvo že postajalo zgodovinski duh. Krščanski socialisti niso voljni razpečavati brošure Ukrajina joka. Ozračje je nabito s protikomunistično propagando. Vsi se čudimo zakaj, ko pa v Žireh ni nobenega organiziranega komunista. Govori se, da je dr. Ernest Demšar komunist zato, »ker ne hodi k maši«. Toda dr. Ernest Demšar je bil plemenit človek. Tam, kjer nimajo nič, namesto računa za pregled potisne pod blazino še dvesto djnarjev za hrano in zdravila. Že v letu 1937 je vojska začela graditi utrdbe Rupni-kove linije. Žiri pretresajo najrazličnejše govorice o vohunstvu in vnaprejšnji izdaji te linije Italijanom. Delavci, ki se vračajo iz Nemčije, zastrupljajo druge s primerjavami o kupni moči tamkajšnje in tukajšnje mezde. Mladi, ki smo po končani osnovni šoli šli delat k močilnikarjem smo povsem zbegani, ko moramo poslušati starejše delavce, kako se vesele padca Pariza, maja in junija 1940. Še bolj smo prizadeti, da mnogi med graditelji obrambne linije razširjajo enake nazore. Cemu pa nam bo potem ta linija, če ljudje nimajo nobenega odnosa do države, ki naj bi jo le-ta varovala. Še veliko težje pa nam je bilo razumeti, zakaj so Poljaki vzeli Čehom del države, kasneje pa so jim v hrbet skočili Rusi in tako se ruši naš panslavizem. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj je tako velika dežela kot je Rusija — napadla Finsko — vrhu vsega pa je ne more premagati. Medtem pa fantje hodijo na orožne vaje in ko se vračajo domov govore, da niso nič vadili, marveč zgolj brezciljno poležavali naokrog in kradli čas državi in ljudem. Tudi Žiri so polne rezervistov. Otroci opažamo, da njih morala ni najbolj visoka. Župnik Pečnik organizira prireditve za te zdolgočasene vojake. V Prosvetnem domu upelje Anton Žakelj ml. branje Srbske trilogije izpod peresa Stevana Jakovljeviča, da bi fante opogumil po vzgledu srbskega junaštva za obrambo dežele. Mladina še vedno zaupa in čaka, kdaj bodo Rupnikovo linijo zasedle »naše hrabre in nepremagljive čete«. Toda teh čet ni od nikoder. Namesto njih vohamo na daleč s povojnimi malverzacijami nakupljene francoske in po naftalinu smrdeče plašče. Podpis pakta pa se neogibno bliža. Vlada, ki se ne more nasloniti na ljudstvo, se mora kot protiljudska ukloniti Hitlerju. Takrat so nam govorili, »da je za domovino pač lepo umreti, še lepše pa je zanjo živeti.« Ko pa je dva pozneje pakt zrušen, smo vsi veseli in ponosni, da se je to zgodilo, kar se pač je. Beremo kraljev proglas, ki ni kraljev. »Mojim dragim narodom, Srbom, Hrvatom in Slovencem!« Odkod sedaj naenkrat narodi. Komaj štiri leta nazaj so v šoli krepelili otroke, če so v gumbnici nosili slovensko zastavico. V Žireh pa še vedno čakamo na čete, ki jih od nikoder ni. Vsakokrat, ko pripelje velika Škoda, mislimo, zdaj pridejo. Pa niso. Mislili smo, da bodo prišli potem, ko se neizogibno začne vojna. Vojna se je res začela — na cvetno nedeljo. Toda zdaj Škoda še manjkrat pripelje. Mislimo, prišel bo cel konvoj. Toda tudi te Škode že v sredo 9. aprila, ko smo odšli, kot begunci proti Dobrovi, nisem več videl. In potem se je zgodilo, kar vsi dobro vemo. Na veliko soboto, ko smo se vračali iz tridnevnega begunstva, smo v Podlescu srečali prvo Italijansko motorizirano predhodnico, ki nas je vprašala: »Ima Srba? Srb, kudič!« »Ima«, ima, smo rekli, »ima puno!« In peljali mimo njih svoje vozičke. Na enem izmed njih se je zavit v odejo razpadle jugoslovanske vojske vozil tudi tisti mitraijez, ki ga je Franc Giacomelli prinesel žirovski skupini, dne 22. XII. 1941 okrog sedme ure zvečer iz Zalešja, kjer je bil dotlej skrit. Italijanske okupacije sploh nismo jemali zares, ker naše ljudstvo, ki je v zgodovini vendarle zmagovalo — čeprav v okviru tuje države proti vsiljivcem z Zahoda nikoli ni izgubilo samozavesti. Zato smo kljub prepovedi in pretnjam že prvi teden po njihovem prihodu odšli v Žirovski vrh — skoraj vsi starovaški mladinci — pobirat orožje in ga skrili, dokler ga niso starejši odnesli na varnejša mesta. Toda Žirovcem tak zanikrn okupator, kot so bili Lahi, ni zadoščal, zato so šli na Trebijo in prosili boljšega, da jih osreči. Govori se, da so šli tja petokolonaši. Morda. V resnici je šel tja žirovski čevljarski kapital, ki v konkurenci z italijansko čevljarsko industrijo ni videl prave bodočnosti zase in žirovske čevljarje. Ponižujočo vlogo pa so opravili zmešani žirovski socialdemokratje, ki so nacizem enačili v ozračju pakta Ribentrop- Molotov s socializmom. Italijani so zato že 20. aprila odšli iz Žirov. Nato pa so prišli Nemci in začelo se je, kar ni še nikoli bilo in naj nikoli več ne bo. V ozračju popolne negotovosti prihajajo v Žiri najrazličnejše vesti. Nekega dne izvemo, da so Vinka Kopača, najboljšega orodnega telovadca daleč naokoli, ubili četniki nekje pri Litiji. To nas je vse globoko potrlo. Potrlo nas je tudi dejstvo, da so na hrvaškem ustanovili separatistično fašistično državo. Ideja Jugoslavije kot celote se je v nas podirala. Začenjali smo se zavedati, da smo sami. V začetku ali že sredi maja pa je prišel iz Ljubljane glas o ustanovitvi OF. Toda medtem se na Žirovskem dogajajo čudne reči. Venomer moramo hoditi k nekim popisom. Ugotavljajo, če smo prave rase. Pa kaj, ko bi bilo samo to. Danes za-pro župnika I. Pečnika, jutri pridejo po upravitelja šole, potem nekega dne začenjajo z izseljevanjem. Sredi junija pride v Žiri Vinko Oblak in začenja postavljati prvo zaup-niško strukturo OF, in spet odide. Tako pride med junijem in novembrom vsaj petkrat in se zmeraj bolj svetlo smeje. Pri oblikovanju organizacije OF se opira na sokole in krščanske socialiste. Na komuniste se ne more, ker nikogar ni. Zato je v OF premalo ekrazita. Čas pa teče in Nemci počenjajo vsak dan bolj strašne reči. Potem pa se začno pojavljati plakati o ustreljenih talcih v Kamniku, na Jesenicah, v Kranju. Pri nas je zaenkrat še vse v zatišju. Vem, da se nekaj plete. Ko nosim v Podlipo nahrbtnike z obleko in potrebščinami za žirovske izgnance, dobim pri Vrtnarju škrnicelj z rižem. Iz njega potegne brat, ko pridem domov, Slovenski poročevalec. Tako rad bi ga bral. Pa mi ne da. Drago Škorjanc, ki sem ga vodil čez mejo, ker ga je v Preboldu na Štajerskem preganjal gestapo, pa se je zatekel k svojemu šolskemu tovarišu Viliju Zirkel-bachu v Kranj, mi govori, ko grem proti Gričarju: »Boš videl, fant, zdaj se bo pa začelo!« In nekega dne se je res začelo. Bilo je na koncu jeseni in na oko je bila že povsod zima, ko se razleže po deželi glas: Partizani so nekje na Poljanskem ali Selškem pokončali celo nemško kolono — čez petdeset Nemcev. Ni lepo želeti človeku smrt — toda ta dan sem bil kot prerojen. Tudi naši fantje so lahko tako hrabri kot Srbi. Zdaj tisti Italijan, ki sem ga srečal v Podlescu, ne bi več govoril: »Ima Srba?« Zdaj smo tudi mi — tisoč in več let zatirani in ponižani dvignili glavo. Vstaja v letu 1941, ki je najprej vzklila na Kamniškem in skoraj istočasno na Jeseniškem, avgusta na Kranjskem se je znova razplamtela potem, ko se je pozno jeseni pojavil v loškem pogorju Cankarjev bataljon. Medtem je bilo slovensko in hrvaško vodstvo (glede na de-sežke in razplet vstaje v Srbiji v Stolicah) kritizirano (26. sept. 1941), da zapostavlja »vojaške vidike vstaje« (R. Čolakovič: Zapiski itd.) zato je po vrnitvi odposlancev v Slovenijo pospešilo priprave za zimsko vstajo, ki naj bi zajela predvsem Gorenjsko. Zato gorenjsko vojaško-poli-tično vodstvo oktobra in novembra okrepi priprave na vstajo, ki jo danes poznamo pod nazivom decembrska poljanska, gorenjesavska ter bohinjska vstaja, oziroma gorenjska vstaja. Uspeh Cankarjevcev na Rovtu (oba organizatorja vstaje Vinko Oblak in Vinko Žakelj pa sta odšla že med 8. in 12. decembrom v Cankarjev bataljon) je zlasti na Poljanskem od poletja sem pripravljajočo se vstajo najbolj razvnel in okrepil z njo Cankarjev bataljon. Tedaj, (22. XII. 1941 je odšla k partizanom prva partizanska sku- pina iz Žirov. Skupino so sestavljali: Milan Brus, Dušan Jan ter Janez in Milan Žakelj. Že 24. decembra je na Brdih skupino zapustil Milan Brus — ostali trije pa so se skupaj z Vinkom Oblakom in Vinkom Žakljem udeleževali bojev Cankarjevega bataljona v decembru in januarju. Bataljon je dosegel v bojih okrog Poljan, zlasti pa okrog Črnega vrha, na Pasji ravni zavidljive uspehe. Po teden dni trajajočih bojih pa je bataljon odšel nazaj na Mohorja oziroma v Dražgoše na Selškem, kjer je bfl svojo — zoper naravo partizanske strategije in taktike naravnano — junaško bitko; se tretji dan bojev umaknil na Jelovico in tam razdelil, odtam so skupine krenile v razne smeri. Bataljon — prekaljena enota s potencialnimi lastnostmi partizanske brigade je prenehal obstajati. Skupine bataljona so druga za drugo postajale plen zasledovalcev, ki so bili v taktični premoči (smuči). Vstaja na Gorenjskem je prešla v defenzivo — na terenu pa je spričo strahotnega nasilja zavladala depresija. Z eno poljanskih skupin se je nazaj na Žirovsko vrnila konec januarja tudi prva žirovska partizanska skupina pod vodstvom Vinka Oblaka, organizatorja vstaje na Žirovskem. Skupino je delno vključil v obnovljeno poljansko četo Maks Krmelj okrog 27. marca. Dušan Jan pa je ostal na terenu, kar je v skrajni posledici določilo njegovo usodo. Iz ostankov Cankarjevega bataljona in novih borcev Skupina borcev 3. bataljona Prešernove brigade. V sredini spredaj: komandant bataljona Srečko Tušar. Padli Nemci v Rovtu so se v letu 1942 oblikovali bataljoni I. Grupe odredov, oziroma poznejši Gorenjski odred. Boji so se v letu 1942 razvneli zlasti potem, ko je Glavno poveljstvo dodelilo Gorenjski pomoč v borcih iz Ljubljane; še bolj pa potem, ko je čez Gorenjsko poslalo na Štajersko II. Grupo odredov. V bojih, ki jih je II. Grupa odredov vojevala pod Blegošem, se je vsa teža nemške ofenzive znesla prav nad Poljansko četo. Žiri so izgubile v teh bojih prvoborca Janeza Žaklja, brata Vinka Žaklja, ki je padel prvi dan bitke kot mitraljezec v Dražgošah, ter Vinka Oblaka, prvoborca in komisarja Poljanske čete. Pri zbiranju borcev razbitih enot pa je na Zlatem vrhu blizu Zadobja padel sredi avgusta Pavel Žakelj, politični delegat v Poljanski četi. V pomoč terenu, je septembra 1942 odšlo iz vojske več borcev na politično delo s ciljem, da obnove omajano organizacijo OF (v poljanski rajon sta bila poslana Milan Žakelj — edini preživeli borec iz prve žirovske partizanske skupine in Tone Peternelj). Nastajanje novih odborov OF, zlasti pa preteča nemška mobilizacija, sta med novembrom in julijem 1943 močno okrepili partizanske enote. Tako je iz žirovskih prostovoljcev v zadnji tretjini marca 1943 nastala tudi Žirovska četa. Borisu Kidriču, ki je Gorenjski obljubil v pomoč brigado, besede ni bilo več treba držati, saj je lahko pred bližajočo se kapitulacijo Italije zaukazal ustanoviti Gorenjsko brigado, ki je morala v času koncentracije slovenske partizanske vojske takoj na pot v smeri proti Dolenj- Pavle Ingolič-Bar požiga most čez Soro na cesti proti Logatcu (Jesen 1943) ski, v središče italijanske okupacijske cone, da bo sodelovala pri razoroževanju italijanskih divižij in uničevanju protirevolucionarnih gnezd. Iz Gorenjskega odreda, čigar politični komisar je bil naš rojak Anton Kržišnik-Ljubo pa ni nastala le Prešernova brigada, marveč tudi novi Gorenjski odred. Brigada je doživela hude čase med 1. in 4. avgustom, ko se je še neizkušena in z veliko neoboroženimi borci nenadoma znašla v obroču. In namesto, da bi takoj krenila naprej, je baje čakala na nekakšno pomoč v čevljih in orožju, ki naj bi ga posredoval po zvezah s predstavniki osvobodilnega gibanja blejski šef gestapa — Rosumek. Klub tej zamudi se je večina I. bataljona že v noči med 2. in 3. avgustom prebila iz obroča na sever pri Todražu. Šele naslednjo noč pa se je potem, ko je od žirovskih ilegalcev dobila obveščevalne podatke, prebila glavna skupina 2. in 3. bataljona. Podatke je na kraju preboja zbral Franc Grošelj, p. d. Krtar, partizanom pa jih je posredovala pogumna mladinka Joža Pivkova iz Kladij. Skupino sta k mestu preboja vodila obveščevalca, domačina Polde Kavčič in Leander Mlinar mlajši kot izvidnika. Nato pa je vsa skupina v naskoku, kot plaz zdrvela preko ceste v smeri Groblovc in Mrzlega vrha ter Vrsnika. Onstran razmejitvene črte ponovno zbrana brigada je potem krenila na Dolenjsko, kamor jo je poklical Glavni štab pred bližajočo se kapitulacijo fašistične Italije, kjer je v sestavu 14. divizije zavzela Turjak in s tem glavnino slovenske bele garde, ki se je tam po razpadu Italije zabarikadirala. Prešernova brigada se je v oktobru spet pojavila na svojem matičnem terenu in pomagala osvoboditi Žiri, s tem, ko je izganjala okupatorja iz postojank v Leskovici, Javorjah, Sovodnju, je Triglavska divizija posredno izgnala okupatorja tudi iz Žirovske kotline in Trebije ter tako povezala (s primorsko vstajo septembra 1943 nastalo, oktobra pa zožano osvobojeno ozemlje na Primorskem) z osvobojenim ozemljem na Gorenjskem, ki je obsegalo dve celi in manjše dele vsaj petih, če ne več, občin predvojnega logaškega in loškega okraja. V Žireh so se tedaj razvile institucije ljudske oblasti. Ob NOO je delovala še gospodarska komisija in partizansko šolstvo. Kraj je dobil najprej komando mesta, (v okviru Idrijskega vojnega področja), nato pa še izpostavo VOS in enoto NZ, poleti 1944 po Komando mesta v okviru Gorenjskega vojnega področja. NOO je razvijal vojno gospodarstvo (usnjarstvo in čevljarstvo za potrebe vojske in kmetijstvo za potrebe prebivalstva in vojske). Organiziran je bil vsak otrok, mladenič, mladenka, žena in starec. »Vsi in vse za partizansko vojsko« je bilo geslo Žirov vse do leta 1945, ko je kraj — v katerega so neprestano vpa-dali zdaj Nemci, zdaj domobranci ali četniki in venomer zagrešili kak zločin nad pripadniki NOB — le od srede marca do konca aprila meseca 1945 znova pod domobranskim terorjem. V noči s 30. aprila na 1. maj pa so domobranci odšli za tistimi, s katerimi so se skupaj borili zoper svojo in vsega ljudstva svobodo. Žrtve narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja, ki jih je darovala Gorenjska za svobodo, so tolikšne, kot bi jih dežela dala, če bi bila vpletena v klasično obrambno vojno. Tudi prispevek Žirov ni bil majhen. Na bojnem polju in v taboriščih je ugasnilo 119 naših rojakov, od skupno 441 borcev in aktivistov (192 aktivistov in 249 borcev). V teh dveh številih pa smo upoštevali le tiste, ki bi bili aktivno v enotah, ali bili vključeni v odborih široko razvejane organizacije OF. Že v prvem letu tik pred začetkom vstaje na Gorenjskem je bilo z Žirovskega izseljenih 20 družin s 75 družinskimi člani. V koncentracijskih in delovnih taboriščih je bilo 27 ljudi, zaprtih in občasno zaprtih zaradi sodelovanja z OF je bilo nad 30 ljudi. Iz krvi naših borcev in aktivistov ter žrtev fašističnega nasilja — iz vsega našega trpljenja je v povojnem razvoju vzrasel bogat sad. Kraj smo ne le obnovili, marveč ga tudi razvili; iz pretežno kmetiško-ruralnega kraja se je razvil v sodoben industrijski kraj. Medtem, ko je bilo pred vojno pri okrog 3.500 prebivalcih izven kmetijstva zaposlenih komaj 250, je danes zaposlenih v industriji in javnih službah približno 2.200 ljudi, kar je skoraj devetkrat več. Če je znašal poprečni narodni odhodek v predvojni Dravski banovini 4.000 dinarjev, znaša danes v Žireh 4.000 dolarjev. Kraj je docela urbaniziran in že kar dobro komunalno opremljen. Povsem se je spremenila tudi socialna struktura. Medtem, ko je pred vojno večini prebivalstva dajala kruh zemlja, danes samo še 250 ljudi živi izključno od kmetijske dejavnosti. Nedvomno pa sta premalo razvita obrt in drobno gospodarstvo, turizem in trgovina. Ena izmed ulic novega dela Žirov Žirovska industrijska cona: Alpina, Etiketa, Kladivar, KGZ Gora: upajmo da se jim bodo v kratkem pridružile tudi delovne hale Mizarskega podjetja in Poliksa Velik napredek je dosežen na področju stanovanjske izgradnje. Po vojni — v zadnjih štiridesetih letih se je stanovanjski fond obogatil; če seštejemo hiše in družbena stanovanja, se je več kot podvojil. Urejena je kanalizacija, ureja se telefonikacija, izboljšana je preskrba z vodo, večina poti in ulic znotraj naselja je asfaltiranih. Vsi otroci so deležni obvezne osemletne splošne izobrazbe, 75 % pa jih nadaljuje šolanje v srednjih strokovnih šolah oziroma šolah usmerjenega izobraževanja. Šolanje na višji in visoki stopnji nadaljuje kar 20 % maturantov. Opazen korak je naredilo tudi zdravstvo. Najbolj značilen je razvoj čevljarstva (oziroma Alpine), ki je v šestdesetih letih obrtniškega, zadružno obrtniškega ter zasebnega industrijskega obdobja v razvoju ustvarilo kakih 40.000 parov obutve letno (1939). Sedanja produkcija pa je ob šestkrat večji zaposlenosti, petdesetkrat večja. Razvile pa so se, zlasti po letu 1960 in 1970 še druge panoge. Dobro se je uveljavila Etiketa, ki s svojimi izdelki zalaga večino jugoslovanskega trga, delno pa tudi izvaža. Zelo obetaven program ima Kladivar, podjetje ži-rovske prihodnosti. Razvija krmilne stroje, avtomatiko in stoji na pragu robotike. Na osnovi mizarsko obrtniške tradicije in organsko iz nje se razvija tudi lesno-industrijsko podjetje Mizarstvo, ki s svojo individualizirano ponudbo opremlja novogradnje in s tem ohranja konkurenčnost. Obetaven pa je tudi novi program Poliksa. Žiri so v povojnem razvoju dosegle velik socialni, gmotno gospodarski in v zadnjem času zopet tudi kulturni razvoj, ki je bil včasih — zaradi ekonomističnih teženj — preveč zapostavljen. Vsi dosežki so plod dela občanov, krajanov, delavcev in delovnih ljudi, ki so se že med NOB navadili na demokratično odločanje, saj je bilo v letih 1943 do 1945 vključenih v samoupravno odločanje največje število ljudi. Na tej tradiciji se gradi tudi politična kultura v povojnem obdobju. Do zastojev je prišlo in prihaja le tedaj, ko in kjer ni dana možnost, da bi se lahko o javnih, skupnih in delovnih vprašanjih demokratično opredeljevali. To ljudsko demokratično težnjo v ljudeh, da so o vsem informirani, vprašani za mnenje, da se večinsko mnenje upošteva kot osnova za odločanje, je treba stalno razvijati vse dotlej, dokler ne bo udejanjen cilj socialistične revolucije — da bo delavec zares delal in odločal kot IT zbor aktivisiuv is borcev sob (mresjskt. Mri m Dela pri osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh, ki jo gradimo z referendumskimi sredstvi, kar dobro napredujejo Vojaki iz vojašnice Staneta Žagarja iz Kranja, ki nadaljujejo tradicije Prešernove brigade, so priskočile na pomoč pri urejevanju Ceste Jurišnega bataljona, ki vodi na prizorišče velike proslave 26. junija na svojem in za svojo stvar, ali drugače povedano, da bo postal nosilec ne le nacionalne, marveč tudi svoje razred-no-delavske samoodločbe. Torej, čas, ko bo vsak človek delavec in vsak delavec človek. Gorenjska v celoti, naša občina in Žiri posebej, so se doslej razvijale predvsem v količinski smeri. Zdaj pa je nastopil čas za kakovosten razvoj. Razvoj, ki bo ob enakem številu zaposlenih povečeval družbeni produkt, hu-maniziral delo in odnose ter zlasti dvigal kakovost življenja. Če smo se doslej borili predvsem za to, da bi živeli, se moramo poslej boriti zato, da bi smiselneje in smotrneje živeli tako kot skupnost proizvajalcev kot tudi skupnost občanov. Na tej sledi pa je prihodnost — komunizem kot pristna človeška skupnost svobodnih, vsestransko razvitih osebnosti. Rado Jan Prvo povojno srečanje borcev Prešernovcev julija 1947 v Železnikih. Na čelu povorke v vrsti z leve: komisar Kirn Viktor, komandanta: Rudolf Hribernik-Svarun in Karel Lesko-vec, namestnika komandanta Albin Drolc-Krtina in Franc Jernejc-Milče. Opomba uredništva: Maks Krmelj nam je zaradi zloma roke namesto rokopisa poslal magnetofonski zapis. Redakcijo zapisa je opravil Rado Jan, avtor pa delno dopolnil in avtoriziral. Zaradi nekaterih novih vidikov v odnosu do gorenjske, zlasti poljanske vstaje in dražgoške bitke, zapis v domala neokrnjeni obliki objavljamo v celoti. Odbor za pripravo XV. zbora aktivistov in borcev NOB Gorenjske ob 40. obletnici ustanovitve Prešernove brigade in izvolitvi 1. Narodnoosvobodilnega odbora v Žireh. Prilogo so uredili člani pripravljalnega in uredniškega odbora: Rado JAN, Tomaž KRŽIŠNIK, Miha NAGLIČ in Nejko PODOBNIK. Natis v nakladi 3600 izvodov je omogočila Alpina, tovarna obutve Žiri, natisnila pa TK Gorenjski tisk Kranj SELO LEDtNICA PRIREDITEV 26.6.83 ob 11. uri NAČRT ULIC V ŽIREH DOBRAČEVA NACXVAR ETIKETA t kavčič ŽIRI muzej j TABOR RO/T ribogojnica nd objekti ■ pomembnejši objekti • spomeniki NOB i cerkev, pokopališče — smeri 7) prireditev parking Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo prvem letniku ti, glede na učni uspeh, odobrijo stopnjo šolanja. Pri opravljanju proizvodne prakse sem dobila veselje za delo. Mislim, da mi bo delo odgovarjalo in da sem se pravilno odločila. ZDRAVKO PIŠLJAR -inštruktor: Na začetku delajo učenci na manj zahtevnih delih, predvsem pa tam, kjer ni nevarnosti poškodb. Spoznavajo materiale s katerimi delajo, stroje in delovne postopke. Pomembno je tudi, da spoznajo delovni utrip v posameznih oddelkih in odnose med delavci. Učenci so v glavnem marljivi in disciplinirani, tako da z njimi ni težav. Poleg dela, ki ga opravljajo, ji zanimajo tudi ostala dela. Mnogi vprašajo, kje in kaj delajo njihovi starši. Proti koncu osemurnega delovnika postanejo utrujeni, vendar to neradi priznajo. Delavci v oddelku so jih lepo sprejeli medse in jim radi svetujejo to in ono stvar. Marsikaj se od njih lahko naučijo, saj imajo predvsem starejši delavci bogate delovne izkušnje. Na učence gledajo kot na svoje bodoče sodelavce, saj je pred leti kazalo, da mladih v neposredno proizvodnjo ne bo več. MARIJA KASTELEC -»VARNOSTNIK«: Kadar govorimo o varstvu pri delu delavcev ali učencev, mislimo na tiste ukrepe, s katerimi preprečujemo vzroke za poškodbe pri delu in poklicna obolenja. Ker učenci, ki prihajajo na proizvodno delo oz. delovno prakso, nimajo delovnih izkušenj, niti ne delovnih navad, je možnost za poškodbe pri delu večja, kot pri redno zaposlenih. Tako šola kot OZD, kjer učenec opravlja delovno prakso ali proizvodno delo, sta odgovorna, da učenca dobro seznanita s škodljivostmi in nevarnostmi, ki nastopajo pri delu, ki ga bo učenec opravljal. Šola mora učencu dati splošne osnove za varno delo, OZD pa učenca pouči o konkretnih nevarnostih in škodljivostih, ki so povezane z delom. Da se ugotovi, če je učenec usposobljen za varno delo, mora opraviti tudi preizkus znanja iz varstva pri delu. Dokler učenec tega preizkusa ne opravi, ne more začeti s proizvodnim delom ali z delovno prakso. Predpogoj za varno opravljanje delovne prakse ali proizvodnega dela pa je: — da učenec izpolnjuje starost 15 let. Učenec, ki še ni star 15 let ne sme samostojno (niti pod inštruktorjevim nadzorstvom ne) opravljati dela. Če izobraževalni program zahteva poznavanje določene delovne operacije preden je učenec star 15 let, potem si učenec to lahko samo ogleda. — Da je šolski zdravnik učenca pregledal pred pričet-kom opravljanja delovne prakse ali proizvodnega dela in ugotovil, da ni zdravstvenih ovir za opravljanje delovne prakse, — da so v OZD za učence izbrana le nenevarna delovna opravila, oz. taka, ki imajo čim manjši rizik za poškodbo oz. poklicno obolenje. Ker je zagotavljanje varnega dela za učence odgovorna naloga, terja tudi odgovoren in usklajen pristop šole, OZD, zdravstvene službe in vseh, ki s svojim delom zago- tavljajo varno delo učencev, ki opravljajo delovno prakso, oz. proizvodno delo. TATJANA OŠTIIt-Sedej organizatorka proizvodnega dela v STOŠ Kranj Kakšne so moje izkušnje s proizvodnim delom? Približujemo s koncu drugega leta usmerjenega izobraževanja. S tem se izteka tudi drugo leto proizvodnega dela učencev v delovnih organizacijah materialne proizvodnje. Novi sistem vzgoje in izobraževanja bolj poudarja po- vezavo šolskega in proizvodnega dela in tako večji stik teorije s prakso. V začetku smo se bali, da delovne organizacije ne bodo zmogle zadovoljivo uresničevati dodatnih obremenitev v zvezi s sprejemanjem učencev v redni proizvodni proces. Vendar so se v večini proizvodnih delovnih organizacij na nove naloge dobro pripravili. Zato se učenci vračajo s proizvodnega dela zelo zadovoljni, saj lahko dobro spoznajo delovne postopke in medsebojne odnose delavcev v proizvodnji. Inštruktorji in organizatorji proizvodnega dela v delovnih organizacijah pa ugotavljajo, da mladi z zanimanjem sprejemajo nove oblike vzgojnoizobraže-valnega dela in si prizadevajo za dober delovni uspeh. Učenci obutvene usmeritve Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj so lani in letos opravljali proizvodno delo tudi v tovarni Alpina v Žireh in njenih obratih v Gorenji vasi in Colu. Sodelovali so pri različnih tehnoloških opravilih, odvisno od smeri njihovega izobraževanja. Delali so pod vodstvom prizadevnih in dobro usposobljenih inštruktorjev. Malo je tovarn, v katerih bi se toliko zavzemali za svoj bodoči kader kot žirovska Alpina. Prepričana sem, da se bo vloženi trud Alpini dobro obrestoval. Za sodelovanje med Alpi-no, njenimi inštruktorji, učenci in šolo je zelo uspešno skrbela Eva Dolenc, organizatorka izobraževanja v tovarni, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Prispevek o usmerjenem izobraževanju pripravila: Eva DOLENC Tudi letos je bilo precej kandidatov za delo med počitnicami Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo Veliko težav pri investicijah v MPM Najprej si oglejmo nekaj številk. Letošnji plan investicij je skupaj 43 milijonov din (4,3 milijarde). Kaj smo napravili do sedaj? Novoodprta prodajalna v Našicah, za katero še niso znani vsi stroški, bo predvidoma stala 4 milijone din, prodajalna v Titogradu, ki smo jo odprli 1. junija je stala 12 milij. din. Adaptacija prodajalne Zagreb, ki naj bi stala 9,5 milij., bo skupaj okoli 12 milijonov. Za prodajalno v Vukova-ru, ki naj bi po planu stala 7,3 milijone, bomo letos pripravili le vse načrte, prodajalno pa bomo odprli naslednje leto. Za Domžale planiramo 3,5 milijona, računamo pa na datnega prostora morali nameniti 2 milj. din. Končna ugotovitev je naslednja: Ker pač ni dovolj denarja, je odločitev takale: — dokončali bomo začete investicije na novih lokacijah — obnovili najnujnejše v naših prodajalnah, s čimer pa bodo sredstva že kar porabljena. Osnovna misel pa je: ko postavljamo plan, vedno predvidimo, kaj je najbolj potrebno ali umestno. Med letom pa se pokaže še marsikaj in nujno moramo odstopati od načrtovanega: marsikdaj moramo vložiti kaj tudi iznenada. Take investicije seveda med letom potrjuje delavski svet. Podobno velja Čevlji po katerih so potrošniki najbolj povpraševali ot\oritev konec julija ali v začetku avgusta. Obnovitev prodajalne v Valjevu smo načrtovali letos in kot kaže, se bomo tega lotili po novem letu in za to namenili 3 milijone din. Za Ljubljano, Kraigherjeva ploščad, smo planirali letos 2,8 milijona, plačati pa bo treba 6 milijonov, toda s tem ta investicija še ne bo zaključena. Računamo, da bomo prodajalno lahko odprli leta 1985. Za Slavonsko Požego smo sicer planirali 5 milijonov din, toda iz tega zneska ne bo nič, ker ni pravih pogojev za investicijo. Podobno je s Krapino, kjer so težave z lokacijo. V Zadru, kjer bo prav tako le obnovitev, oziroma razširitev smo samo za dokup do- prihranimo pri tem, da nam inšpekcije ne zavračajo projektov in prodajalne lahko prej začnejo z rednim poslovanjem in s tem ustvarjajo dohodek. Vemo tudi, da imajo gradbene in druge organizacije sedaj manj dela, tako da tudi bolj pazijo na vsako pomanjkljivost. Prej je naša grupa za adaptacijo opravljala gradbena in instalacijska dela in vgrajevala opremo. Sedaj gradbena dela praviloma prepuščamo lokalnim gradbenim organizacijam, naša skupina pa prodajalne le opremlja. Že s tem je veliko dela, pa še pri tem uporabljajo del elementov Alpre-ma iz Kamnika. Več tudi sami ne bi smeli delati, ker nismo registrirani za tako dejavnost in lahko sami opravljamo posege, ki stanejo do 25 starih milijonov, kar pa vemo, da je zelo malo. Toda to priliko vendar moramo izkoristiti, da pohvalim našo skupino za adaptacije, ki dela opravi zelo hitro in kakovostno. Pri investicijah v prodajalnah nastopa še en problem, to so dolgi roki od priprave adaptacije do odprtja prodajalne. Lahko rečem, da to traja okrog enega leta, med tem časom pa se že marsikaj spremeni. Povedati je treba še, kako so nagrajeni prodajalci med adaptacijo. Med obnavljanjem prejemajo 80 % osebne dohodke, če pa je mogoče, so razporejeni v druge prodajalne, kjer so prav tako nagr-jeni po učinku, to je po prometu. Morda se kdo vpraša, ali se investicija izplača. Naše izkušnje kažejo, da se vlaganje izplača skoraj v vseh primerih, če že ne v povečanem prometu, vsaj zaradi izboljšanih delovnih razmer, kar je tudi pomembno in velja za nekatere obnovitve. Za nove prodajalne pa lahko trdim, da v večini primerov prinašajo dober dohodek. To velja na primer tudi za prodajalno v Našicah. Deloma je to tudi zato, ker imamo še vedno razmeroma malo prodajaln, kot delovna organizacija pa smo dovolj znani in tudi izdelujemo obutev, ki jo kupci iščejo. Sicer pa je naša želja, da bi odprli še kakšno prodajalno, saj na primer v Makedoniji sedaj sploh še nimamo nobene. Toda težave so z lokacijo ali astronomskimi cenami lokalov. V Skopju na primer, iščemo primeren lokal že 10 let, pa nam ne uspe. Pa tudi cene so v Skopju kar dvakrat višje kot drugje. V zadnjem času poleg prodajaln obutve odpiramo tudi oddelke s športno opremo, kar se je izkazalo kot dobro in uspešno. Ivan CAPUDER Otroški dodatki v letu 1983 za prenos investicij v naslednje polletje ali leto. Pri pripravi investicij v mreži in izvedbi nastopata dva problema in sicer izredno zahtevno in zamudno pridobivanje dokumentacije za gradnjo ter cene, ki tako skokovito naraščajo, da tega ne morejo predvideti še tako resni in previdni načrtovalci. Tudi take stvari obravnavamo na delavskem svetu, saj gre vedno za velike milijone. Kar zadeva samo izvedbo, to je gradnjo, obnovitev ali opremljanje, se je tudi veliko spremenilo. Do sedaj smo sami pridobivali ali celo izdelovali projekte, sedaj pa to poverjamo lokalnim projektivnim organizacijam, ki dobro poznajo razmere. Čeprav je to na videz dražje, Skupščina Skupnosti otroškega varstva Škofja Loka je marca letos sprejela sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1983. Pravico do denarne pomoči (otroškega dodatka) ima otrok delavca v znesku: — 1.350,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 3.900 din na družinskega člana mesečno, — 950,00 din na mesec, če je dohodek družine od 3.901 din do 4.200 din na družinskega člana, — 450,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, od 4.201 din do 4.700 din na družinskega člana mesečno. V dohodek družine, v kateri otrok živi, se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne gle- de iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima, razen dodatka za tujo pomoč in postrežbo. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 10-kratnem znesku katastrskega dohodka. Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: 1. 500,00 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet, 2. 300,00 din na mesec, če ima edinega hranilca. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči se upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine oziroma razloge, zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju. Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo Z njimi je rasla Alpina Lojze Seljak, Vida Kavčič, Marija Jereb in Silva Kolenc na razgovoru pri direktorju TOZD Proizvodnja ob odhodu v pokoj. rnmm Irma Dolenec — referentka za delovna razmerja Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, če na člana družine lastnika posestva katastrski dohodek ne presega 7000 din. Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška starostnika. Jernejka Trček Tudi v mesecu maju je bilo precej fluktuacije delavcev, tako je nastopilo delovno razmerje 12 novih delavcev, z delovnim razmerjem pa je prenehalo 18 delavcev. V TOZD Proizvodnja so nastopili delovno razmerje Vanja Trček, Štefan Novak, Marija Miklavčič, Anton Če-pelnik, Mihaela Vegelj in Irena Mihelič. V TOZD Prodaja v prodajalni Titograd so nastopili delo Milijana Kova-čevič. Zlata Čelebič in Slavi-ca Dukanovič; delo v Delovni skupnosti skupnih služb je nastopil pripravnik Borut Oblak. Z delovnim razmerjem v TOZD Proizvodnja so v tem mesecu prenehali Jelka Ko-kalj, Stanko Žakelj, Silva Kolenc, Alojz Seljak, Vida Kavčič, Sonja Rant, Janez Seljak, Josip Štukelj, Osman Čejvanovič in Ferida Čejva-novič; v obratu Gorenja vas je prenehala delati Frančiška Mohorič, v obratu Col pa Slavica Bizjak in Erika Či-bej. V Delovni skupnosti skupnih služb je prenehal z delom Peter Dolenc, iz TOZD Prodaja so prenehali z delom Marija Jereb iz skladišča, Simona Jelovčan iz prodajalne Kranjska gora, Ana Pavlovič iz prodajalne Varaždin in Fadila Brkovič iz prodajalne Dubrovnik. »Noge me nočejo nositi tako, kot nekdaj,« hitro pove Tone Bogataj, »zato se bolj držim doma«. Toda oči se mu živahno svetijo, tako kot nekdaj in kaj hitro se v mislih »preseliva« v čase pred sedemdesetimi leti, ko je Tone začel svojo poklicno pot. Leta 1913 se je namreč pri Janezu Strliču na Dobrače- vi začel učiti za čevljarja. Prišla je prva svetovna vojna, ki sicer od Toneta ni terjala vojaških naporov, je pa doživel vse tiste čase pomanjkanja; kasneje je delal pri Francu Kristanovem v Stari vasi, pa pri Fricu, Mačku in Zajcu, znanih žirovskih mojstrih. »Nekaj nas je bilo tedaj takih, ki so nas imeli za komuniste, komunist pa je bil med obema vojnama najslabši človek na svetu. Vmes sem odšel za nekaj časa v Polhov Gradec, kjer sem bil samostojni mojster. Med zadnjo vojno sem se prebijal z različnimi zaposlitvami, med drugim smo pri »Arharju« delali čevlje tudi za partizane. Kot vsi ostali žirovski čevljarji, sem se po zadnji vojni takoj vključil v delo. Delal sem v »Sori« še po starem obrtniškem načinu. Po izgradnji nove tovarne s#m nekaj časa delal pri šivanju gojzarjev, kot prikrojevalec, zaradi zdravstvenih razlogov pa sem šel spet »na stol«. Leta 1953, avgusta meseca, sem se upokojil, kar mi je prišlo kar prav, saj z zdravjem ni bilo najbolje, pa še doma je bilo veliko dela, saj smo tudi obnavljali hišo.« Očitno delo na svežem zraku koristi žirovskim čevljarjem; kako tudi ne, saj so bili vse življenje med štirimi stenami. Po upokojitvi se je tudi Tone še lotil žirovske folklore »cerahanje«... Sicer pa ne smemo pozabiti še njegovih drugih dejavnosti, saj je najstarejši žirovski gasilski častnik. Na aktivno delo med dobračevskimi gasilci do leta 1949 ga spominja tudi diploma, priznanje za njegovo štiridesetletno prizadevno gasilsko delo. »Tudi balinal sem rad. Še lani sem zahajal na balinišče, letos pa me noge ne ubogajo, pa tudi prave družbe ne dobim, da bi se kaj pogovorili,« zamežika Tone, ki mu je topla krušna peč dobra prijateljica in zdravnica. Toda kljub starostnim tegobam Tonetu dobre volje ne zmanjka — in upam. da bo še dolgo tako, želimo Tonetu ob njegovi 85-letnici, ki jo je slavil l.ju- \_ OB ODHODU V POKOJ želimo dolgoletnim sodelavcem Stanku Žaklju, Silvi Kolenc, Mariji Jereb, Alojzu Seljaku in Vidi Kavčič še mnogo let trdnega zdraha, sreče, razumevanja in zadovoljstva v domačem krogu, ter prijetne spomine na delovno pot v Alpini. POROČILI SO SE: Sodelavkam Francki Štremfelj in Ivani Nagode iz obrata Gorenja vas, Božani Čeko iz prodajalne Travnik in Ankici Beko iz prodajalne Zagreb II ob vstopu na novo življensko pot iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja, sreče ter čimboljšega razumevanja z zakonci. To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj Kaj bomo letos delali v KS 8. maja smo na zboru krajanov, ki sicer ni bil posebno dobro obiskan, sprejeli razvojni program KS za leto 1983. Ker ste si gradivo lahko ogledali, naj naštejemo le glavne naloge. Znano je, da v preteklem letu nismo dokončali nekaterih investicij in pridejo na vrsto letos; te so: dokončna izgradnja telefonskega omrežja, sanacija starega smetišča ter ureditev odlagališča za trde odpadke. Telefonsko omrežje: Gradnjo telefonskega omrežja bomo v letu 1983 pospešeno nadaljevali. Prvotno je potrebno dokončati še nekatera manjša dela iz I. faze in sicer takoj, ko bo to dopuščalo vreme, istočasno pa se pristopi k izgradnji razvod-nega omrežja. Sprejeta je celotna finančna konstrukcija, katera zagotavlja kritje stro- _____ Upajmo, da bomo Žirovci končno razumeli, da tu ni več smetišča škov vse do dokončane pri-ljučitve 400 planiranih telefonskih priključkov na območju KS. Centralna šola in igrišče: Med planirane investicije srednjeročnega obdobja spa- da tudi dograditev prizidka in športnih igrišč pri osnovni šoli Žiri. Gradnja transformatorskih postaj: Na področju gradenj trafo postaj se v letu 1983 predvi- 7. Planinski pohod na Blegoš VII. PLANINSKI POHOD NA BLEGOS JE KLJUB SLABEMU VREMENU DOBRO USPEL: Ohranjanje tradicij narodnoosvobodilne borbe med mladino je bilo vsa povojna leta skrb članov Združenja borcev narodnoosvobodilne vojne. Pričevanja in oživljanje spominov na težke čase naše ljudske revolucije in borbo za naš narodni obstoj so bila velika odgovorna naloga nekdanjih borcev in aktivistov, da to izročilo prenesejo na najmlajši rod. Kasneje so pobudo prevzela tudi planinska društva in usmerila množične pohode na naše planinske vrhove, kjer so se med NOV zadrževali in borili naši borci. Taki množični planinski pohodi so bili prvotno namenjeni pretežno mladim, kasneje pa vsem planincem. Pohodi na Porezen, Ratitovec, Blegoš, Stol, Snežnik so postali že tradicionalni. Prvi pohod pionirjev na Blegoš v počastitev dneva zmage 9. maj je bil že leta 1966. Počastili so spomin na borbe, ki so jih na tem področju Blegoša vodile enote Prešernove brigade in 31. divizije. Od leta 1977 pa so pohodi vsako leto. Planinsko društvo Sovodenj je k tej akciji pritegnilo še planinski društvi Ziri in Gorenjo vas. Vsak udeleženec je prejel knjižico in žig pohoda. Pri drugem pohodu je vsak po- hodnik poleg žiga prejel tudi bronasto spominsko značko, pri štirikratnem srebrno in za šestkratni pohod zlato spominsko značko. Za desetkratni pohod na Blegoš pa čakajo pohodnike posebne častne plakete. Vsako leto je na teh pohodih več udeležencev iz vse Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in zamejstva. Letos je bil 8. maja že 7. množični pohod. Prejšnji dan, v soboto pa je bil 2. pohod pionirjev občine Škofja Loka. Računajo naj bi prihodnje leto prerasel v pohod pionirjev iz vse Slovenije. Ob nedeljah pa bo še vedno glavni pohod za vse ostale planince. V soboto, 7. maja letos je bilo vreme mladim naklonjeno. Bilo je sicer nekoliko oblačno, vendar toplo. Kar 480 pionirjev, ki jih je vodilo 46 mentorjev, vodnikov planincev, se je povzpelo na vrh Blegoša. V nedeljo pa se je vreme skisalo. Toda kljub dežju in mrzli burji, ki je zavijala na vrhu, je bilo na Blegošu blizu 3.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, od Mežice do Gorice. Prišli so rudarji iz Mežice in planinci iz Zagreba, vojaki iz vojašnice v Skofji Loki pa so bili na vrhu že v soboto. Letošnji pohod je bil tudi v znamenju pomembnih jubilejev, kot je 90-letnica prvega planinskega društva Slovenije ter 40-letnice ustano- vitve Prešernove brigade in 31. divizije. Organizatorji letošnjega pohoda so to pot delili kontrolne lističe prav na vrhu Blegoša, ki je bil z dežjem in ledeno burjo zelo negostolju-ben. Na Črnem Kalu in v Le-skovici so potrjevali knjižice in izdajali bronaste, srebne in zlate spominske značke. Naslednje leto naj bi k tej akciji pritegnili še planinsko društvo Železniki in bi potrjevali knjižice in izdajali spominske značke tudi na selški strani v Farjem potoku. Planinsko vodstvo je v to akcijo poleg planinskih vodnikov pritegnilo še ekipo C B radioamaterjev za njihove radiozveze. Tu so sodelovali operaterji »Kobra«, »Rod-žes«, »Brzojavni« in »Bazu-ka«. Tudi kranjski radioamaterji, ki imajo na vrhu Blegoša svojo radioamatersko postajo za radiozveze, so bili na delu. Pridružila se jim je tudi ekipa milice s svojo opremo in dresiranim psom, če bi bilo potrebno. Povečana planinska koča na Blegošu tudi to pot ni mogla ponuditi gostoljubne strehe in zavetja vsem planincem. Toda negostoljubno vreme ni oviralo planincev na njihovem pohodu, saj je zmagovala volja kakor nekdaj pri borcih, ki so zdržali v visokem snegu in nemških obročih. Ivan REVEN deva izgradnja trafo postaje Žiri — Bloki II in Račeva-Šnitovc. Ureditev vodnih virov: Iz planov upravljalca tovrstne komunalne dejavnosti SGP »Tehnika« TOZD Komunala je razvidno, da se na območju naše KS predvidevajo v letu 1983 naslednja dela: — povezava vodovoda od čistilne naprave do črpališča pod Klanom in obnova obstoječega vodovoda v Žireh. Predračunska vrednost navedenih del znaša 6.360.000 din. — Nadalje imajo v planih tudi poizkusno globinsko vrtanje za zajetja novih virov pitne vode in sicer pri Mlinarju v Novi vasi. Gradnja gasilskega doma: Srednjeročni razvojni program 1981—85 predvideva tudi gradnjo gasilskega doma v račevi. V letu 1983 se predvideva pridobitev potrebne dokumentacije. Trenutno so rešene vse zadeve okrog zemljišča, lokacijska dokumentacija pa je v fazi izdelovanja. Sanacija starega smetišča: V zaključni fazi je sanacija starega smetišča, kar že lani ni bilo izvedeno, ker vodovodna skupnost Slovenije ni dala soglasja. Potrebno soglasje smo uspeli pridobiti šele konec leta 1982. Zaradi tega je v osnutku finančnega načrta za leto 1983 predvidenih 200.000,— din. S temi sredstvi bi opravili najnujnejša strojna dela, nabavili cevi ter drenažne cevi za odvod meteornih in ostalih površinskih voda. Preostala de- To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj la pa predvidevamo opraviti s prostovoljnim delom (mladina, turistično društvo). Dogovorjeno je tudi, da potrebno količino zemlje za dokončno ureditev dobimo brezplačno pri gradbišču osnovne šole. KOT VESTE JE NA STARO SMETIŠČE POD ŽIGO-NOVIM GRIČEM PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI IN DRUGIH ODPADKOV. Odlagališče trdih odpadkov in bele tehnike: Prav tako v preteklem letu ni bilo urejeno odlagališče za trde odpadke in belo tehniko. Glavni vzrok, da ni do tega prišlo, je prav gotovo poplavno področje omenjene lokacije. Glede na to smo se dogovorili, da bo to odlagališče urejeno na lokaciji starega kamnoloma v Osojnici. Vsekakor bo to znatno cenejša varianta, saj teren ne zahteva večje ureditve. Most v Brekovicah: Glede na planirano gradnjo mostu v Brekovicah leta 1984 je potrebno pripraviti vso potrebno dokumentacijo in druge priprave. Urbanistični načrti in tehnična dokumentacija: Soseska S-7 (blokovna gradnja) Zazidalni načrt soseske S-7 je izdelan in je v fazi potrditve. Ponovno pa se preverja kategorija zemljišč in sicer na osnovi navodila za kategorizacijo zemljišč. Individualna gradnja: Po zadnjih podatkih je možno pridobiti dokumentacijo le za dograditev obstoječe stanovanjske hiše, adaptacijo ali nadomestno gradnjo. Ostali interesenti gradijo lahko le v primeru, če imajo že pridobljeno lokacijsko dokumentacijo. Industrijska cona: Izdelovalec ZN industrijske cone in ZN centra Žirov je RPC Idrija in sicer za zazidalni načrt in idejno-tehni-čno dokumentacijo. Dela so v teku. V teku so priprave za gradnjo cestišča v industrijski coni in gradnjo skupne kotlarne. Odkup zemljišč z rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnikov: Projekti, katere izdeluje Cestno podjetje v Kranju, so v zaključni fazi. Vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov: Znaten del sredstev se odvaja za tekoče vzdrževanje objektov (mostovi, ceste, zimska služba, javna razsvetljava, itd.) Javna razsvetljava: V letu 1983 predvidevamo, da se obnovi javna razsvetljava na področju starih Žirov. Vzdrževanje cest: Za opravljanje zimske službe je sklenjena pogodba z DO Remont. Za ostala vzdrževanja, tako kategoriziranih, kot nekategoriziranih cest pa so sredstva predvidena po finančnem načrtu za leto 1983. (20% povišanje napram letu 1982). Nadalje se v letu 1983 predvideva tudi asfaltiranje ceste Račeva-Smrečje. Predračunska vrednost znaša cca 11.500.000 din. Delež naše KS pa naj bi znašal 3.500.000 din, kar predstavlja stroške asfaltacije na območju naše KS. Mostovi: Poplave v letu 1982 so napravile znatno škodo tudi na obstoječih mostovih in komunikacijah na območju naše KS. Vsekakor ima prednost gradnja porušenega mostu na C.Jurišnega bataljona. Kanalizacija: Dokončanje in izgradnja nekaterih hišnih priključkov na območju med Račevo in Rakulkom, kot bo ugotavljala posebna komisija. Adaptacija kinodvorane DPD Svoboda: Srednjeročni plan razvoja za obdobje 1981—85 predvideva manjša vlaganja v obnovo kinodvorane že v letu 1983. Glede na letošnje jubilejno leto predvidevamo pričeti z delno preureditvijo dvorane, ureditvijo ogrevalnih naprav, izolacije stropa ter prenovo sanitarij. DPD Svoboda ima že izdelane idejne projekte. Naveden dela sodijo v I. etapo, vendar v skladu s celovito kasnejšo prenovo. Za te namene se v letošnjem letu predvideva 4.000.000,— din. Gradbeni odbor za gradnjo prizidka pri OŠ Žiri, odbor za ohranjanje spominskih obeležij iz NOB, odbor za proslavo 40-letnice osvoboditve Žirov in KO ZZB Žiri enotno podpirajo predlog, da se v prizidku OŠ postavi spo- minsko obeležje v spomin štirim padlim prvoborcem po katerih nosi šola ime. To so glavne letošnje naloge. Predvidoma bo vse to stalo preko tri stare milijarde din, če izvzamemo tiste investicije za katere so drugi viri. (Na primer osnovna šola, itd.) Pretvorniško omrežje vendarle Ni še dolgo tega, ko smo pisali o načrtih za zgraditev pretvorniškega omrežja v TV stolpih na Koprivniku in Lubniku. Kot vemo, izgradnja pretvorniškega omrežja ni predvidena v srednjeročnem programu družbenoekonomskega razvoja naše občine do leta 1985. Krajevne skupnosti Poljanske doline, mesta Škofja I^oka in Žirov pa so spoznali nujnost čim boljšega povezovanja vseh predelov občine, skladnega družbenega delovanja in sprotnega čimbolj neposrednega obveščanja krajanov in sklenile sofinancirati gradnjo tega omrežja. RTV Ljubljana je poslala ločeni izvedbeni pogodbi za ustrezno dograditev studia v Žireh oz. ločeno za postavitev UKV pretvornikov na Koprivniku in Lubniku. Medtem ko so prvi del, to je ustrezno ureditev studia, pokrile s svojimi sredstvi krajevne skupnosti Žiri, Poljane in Sovo-denj (pričakujemo pa, da bodo sredstva prišla tudi iz Gorenje vasi). To skupaj znaša 480.000.— din, medtem ko bo stroške pretvornika na Koprivniku in Lubniku krila nekdanja KS Škofja Loka (sedaj 4), kar znaša 590.000.- din. Dogovorili smo se, da naj bi bili deleži sorazmerni s številom prebivalcev na posameznih področjih, kar pomeni, da bi Žiri in KS Poljanske doline krile približno tretjino investicije. Tako bodo seveda morale KS mesta Škofja Ixika sofinancirati še kasneje, ko bodo na vrsti še druge investicije, da bo delo LRP občine Škofja I.oka, s študijem v Žireh, lahko normalno steklo. Na RTV Ljubljana obljubljajo, da bodo vgradili vse potrebne aparature takoj, ko jih bodo dobili iz Elrada, dobavni rok pa je približno pol leta. Upamo, da bo to torej že letos, zelo lepo pa bi bilo, če bi to uspeli že do krajevnega praznika. Sicer je v teku tudi legalizacija LRP. Trenutno večje DO in KS ter DPO in druge določajo delegate v programski svet radia, kar je eden zadnjih pogojev za pridobitev vseh ustreznih dovoljenj za Obratovanje. Po parih letih neprestanega prizadevanja, bi res kazalo, da se to letos uredi. N. P. Počitniške hišice že čakajo dopustnike SGP TEHNIK USPEŠNO UJEL ROK Še pred kratkim smo pisali o dvomesečni zamudi pri realizaciji dograditve osnovne šole Padlih prvoborcev Žiri, koncem maja pa ugotavljamo, da je SGP Tehnik zamujeno nadoknadil in skoraj popolnoma ujel rok, ki je bil postavljen s terminskim planom gradnje. Z deli so pričeli tudi izvajalci inštalacij in obrtniških del. Ce se bodo tudi ti potrudili in se držali rokov, potem res lahko z zanesljivostjo pričakuje- mo, da bomo 23. oktobra odprli dokončno dograjeno šolo in igrišča. V zvezi s postavitvijo obeležja padlim prvobor-cem, po katerih nosi šola ime, še vedno ni vse dogovorjeno. Osnovno vprašanje je, kje dobiti sredstva. Upajmo, da nam bo obeležje uspelo postaviti, saj bo to eno redkih obeležij, ki bo spominjalo na 40. obletnico osvoboditve našega kraja. Slobodan POLJANŠEK To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj tyofusujk »DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi: TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Rado Kavčič, Anton Eniko, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Silva Klemenčič, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2100 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj NE POZABIMO Program praznovanja 26. junija bo v Zireh, kot že veste, 15. zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske, združen s praznovanjem 40-letnice izvolitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem in 40. obletnice ustanovitve Prešernove brigade. Slavje se bo začelo že v soboto dopoldne, to je 25. junija, ko se bodo ob 10. uri v Alpini zbrali aktivisti Osvobodilne fronte Gorenjske, prvoborci škofjeloške občine in nekateri člani združenja borcev Žiri. Ogledali si bodo žirovske delovne organizacije, obiskali osnovno šolo ter si ogledali muzej NOB v stari šoli. Po kosilu pa bo na vrsti razgovor, v katerem bodo osvetlili delovanje Osvobodilne fronte in sploh narodnoosvobodilnega gibanja na Zirovskem, oz. opozorili na tiste dogodke, o katerih sedaj še premalo vemo. Zvečer bo v Družbenem domu Partizan ob 19. uri otvoritev razstave ročnih del, ki jo pripravlja Turistično društvo Žiri. Prav tako bo organiziran promenadni koncert, nato pa bodo po žirovskih hribih zagoreli kresovi. V nedeljo, 26. junija nas bo že navsezgodaj prebudila pihalna godba z budnico, nato pa bo program potekal po naslednjem razporedu: — ob 8.00 bo generalka z vsemi nastopajočimi na osrednji prireditvi — ob 9.00 — zbor Prešernove brigade in podelitev spominskih plaket borcem in starešinam — ob 11.00 začetek osrednje prireditve 15. zbora borcev in aktivistov NOB Gorenjske. Po prireditvi bo kosilo za borce in nastopajoče udeležence, kot tudi za vse, ki bi želeli poizkusiti pristen vojaški golaž oz. pasulj. V ta namen bo možno kupiti posebne sklede in žlice z napisom prireditve. M. C. 12. maja smo v Žireh sprejeli zvezno štafeto mladosti Množični shod v Žireh. Sporočite nam, kje je to bilo in kdaj, pa tudi imena posameznikov, če jih poznate.