Št. 181. Trst, v sredo 2. julija 1813. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN - jn iKiualj&h tn premikih ub 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. • .* $»t»r. se prodajajo po 3 nv6. {H stot.) v mnogih »«.>-rnH.h v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, f tojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov--i, Dornbe-rgn itd. Zastare!® SteT. po 5 nvč. (10 stot.) GE RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 klicne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ice, zahvale, poslanice, ogla»i denarnih zavodov po -t mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v.^-aka aa-ialjca vrsta K 'J. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-«saj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „JMinosti". — Plačuje se i/.kijučno le upravi „Edinoati". Pi-iijlvo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moi t" NAROČNINA ZNAŠA celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 me-ece 6 K ; na na ročbe brez doposlane naročnine, se nprava no o?ir*~ Vkroonins an nalaljako izdanj« „EDINOSTI * «t»n»: o»lo ltto Kron 5-30, tt pol leta Kron 2 6C. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NVfraek»- ▼ana pisma s« ne aprejemajo in rokopisi so ne vračajs. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na uprav.i lista. UREDNIŠTVO: ultoa Giorgio Galattl 20 (Marotfnl do®) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Fdmoat", vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Tr^tn. ulica fliorejio Gaiatti štov. 20. PoJino-hranllnRnl račun Stev. §41-652. TELEFON It. 11-57. Bratomorni boj se na vsej črti nadaljuje Srbi zavzeli Stip. - Dva bolgarska bataljona pri iji v Solunu. - Bolgari o svojih zmagali. vjeta. Včerajšnji boji ob srbski in grški fronti. Glavna bitka bo na Ovčem polju. — Srb ka skupščina. — Vojna bo kratka. BELGRAD 1. Ob 130 pop. (Srbski tiskovni urad „Edinosti"). Po vesteh iz SkoplJa so Bolgari pripravljali sistematičen napad na celi fronti, kar pa so srbske vojaške ob!a;ti pričakovale po zadnjem zletov-skem napadu. Konstatira se, da fe Srbija najjasneje pokazala miroljubnost, ker ni ves čas, ko so bil? Bolgari "pred Ćataidžo ia so imeli ob meji fe slabe moči, ».jti najmanj napadala, Ker je predlagala demobilizacijo, ki Jo Je Bolgarska odbila, ker so se spopadi začeli s koncentracijo bolgarske vojske ob meji, ker so Bolgari opetovino njoadli Grke, se oomikali nrprej pri Štipu, Balandovem in Zletovem, kjer že prej ni prišlo do spopada zaradi obzirnosti in umikanja Srbov. — Nato so začeli Bolgari pošiljati v boj četnike, ki jih Je podpirala redna vejska in nazadnje je začela vojska sama vdirati v srbsko ozemlje, a končno Je včeraj po noči začela bolgarska vojska prodirati na vsej fronti. Bolgarski po lanik v Belgradu je že včeraj dopoldne cb desetih najavil protestno noto zaradi napadov, ki so se pričeli šele do diugi uri ponoči, kar dokazae, da je b!!a nota pripravljena že dan prej, kajti Bolgari so hoteli Izvršiti napad že predsnoč-njlm, a je ta napad izostal zaradi nepričakovanih zaprek. V Skoplju so vesti o bolgarskem napadu izzvale silno ogorčenje. Obenem pa je ludi zavladalo velikansko navdušenje v po bratimljenju s črnogorskimi četami, ki odhajajo na mejo. Danes ponoči dospele brzojavke javljajo, da se je vršila bitka na vsej črti reke Ztetovske in Bregalnlce v oosebao pa na črti Testemelci, južno od Štipa Trcgarci, kota 650, Tohovo, Nevkazi, Drenovo, Lcsnovo. Retki buki in Carev vrb. Dolgost zračne crte znašr. šestdeset kilometrov. Najhujši naskoki so bl!l v smeri Dragoyo-Gravč»n Retki buki — Carev vrh in Tchovo-Nevkazl. Včeraj dopoldne so se upirali samo srbski prednji deli veliko močnejšim bolgarskim sliam, proti večeru pa so stopile v Jspredje večje srbske mase. Častniki so prednjačili vojakom, ki so pokazali slino odporno meč. Pri GJavgjeliii so trenutno Bolgari pretrgali zvezo med Srbi in Grki In hoteli prestopiti Vardar s celim polkom in artiljerijo, toda odbila sta jih dva srbska bataljona tretjega poziva in zveza z Grki se Je zopet vzpostavita. Gjevgjelija je ostaia v srbskih rokah tudi če nadalje. Na desnem krilu srbske vojske od Kri-volaka do Gumandže na fronti, dolgi 70 kilometrov, so se včeraj vršili buji, toda ne ravno hudi. Danes ponoči so se boji nadaljevali vsb do žestib zjutraj, ko se je boj prekinil. Ob devetih pa sa ja bitka zopet vnela. Napadli so zopet Bolgari. Boj je vihral sedsj zlasti na Južni fronti ob Variarju in okoli Siipa, ki so ga, kakor se glase zasebne vesti iz Skop Ja, Srbi bombardirali in so se Bolgari morali umakniti iz mesta. V tej bitki se ja posebno odlikoval užiški polk. Uaita sta bila dva višja srbska častnika, ranjenih pa je bilo okoli dvajset. Srbska vojska je potisnila Bolgare tamkaj za sedem kilometrov nazaj od njihovih starih pozicij. S stare srbsko-bolgarske meje danes ponoči še ni bilo nikaklh vestih o kakih spopadih, danes dopoldne pa tudi ni bilo iiikak h drugih vesti, kakor da so stbski železniški uradniki z obmejnega Caribroda danes ponoči ubežaii v Srbijo. Na vsej grški fronti traja boje nepretrgoma. Po mnenju srbskega tojnega povelj-ništva Je do danes zjutraj sodelovalo na bolgarski strani stotisoč vojakov. — Na Ovčjem polju, kjer se bo vršila glavna borba, operira armada bolgarskega generala Ratka Oimltri,eva z najboljšo vojsko. V današnji skupščini se je nadaljevala debata o vladni izjavi. Sprejeta je bila s 13 glasovi večine revotacija, da se preide na dnevni red in je bila odobrena vladna izjava s pripombo, da morajo biti zavarovani živinski interesi Srbije, kakor je biio izrečeno v resoluciji ob priliki debate o Paš čem ek-spozeju. Minister notranjih zadev Prctić je izjavil v imenu vlade, da ste bili Srbija in Bolgarska napadeni od Bcigarske, da boji trajajo na celi fronti in da nimajo značaja mimogrećcč'h spopadov, temveč značaj vojne. Srbija je Izdala vojski ukaz, da z vso silo odbije vsak bolgarski napad. Do sedaj, opoldne, ni bilo nikake intervencije od nobene strani. Prestolonaslednik in princ Juri}, ki sta bila včeraj v Belgradu, sta danes ponoči odpotovala v Skop:je. Vojaški krogi so mnenja, da vojna ne bo mogla dolgo trajati, ker so na vsaj črti skoncentrirane kompaktne mase na obeh straneh. Glavna odločitev pa mora pasti na Ovčjem polju. O zadržanem srbskem kurirju še ni nobene vesti. Spalajković, srbski poslanik v Sofiji, se nahaja v Belgradu in se povrne v Sof jo. Bolgarski poslanik Tošev še ni cd-potoval. Veliki vspehi severne srbske armade. Krvavi boji okoli Štipa In Kočane. BELGRAD 1. (Izv.) (Srbski tiskovni urad „Edinosti.) Ob 5 30 popoldan. Mero-dajni krcgl so izdali danes poročilo, v ka terem konstatirajc, da Je 100.0G0 Bolgarov včera] napadlo srbsko vojsko, potem ko *o prešli na več krajih demarkacijsko črto. Že samo dejstvo, da so se boji začeii z defenzivo Srbov in bolgarskim napadom na sib-ske pozicije ob reki Zietovi, Bregaln!ci in Vardarju, torej na srbski btrani, znači, da so Bolgari naprdalci. Ohola Štipa se je vršila krvava bitka. Na obeh straneh so zelo velike izgube. Štlp je padel v srbske roke. Kolikor je dosedaj znano, so Srbi že snočl prodrli do obron kov Plakovičke planine, 10 km od Štlpa. Boj se danes nadaljuje na celi fronti. Srbske čete prodirajo v smeri proti Štipu in Kočanl. Po nekaterih vesteh so Bolgari zgubili tudi že Kočane. S tem je bolgarska vardarska armada popolnoma odrezana od kjustendllske armade. 7u so bili boji najhujši in so na obeh straneh zelo velike iz gube. Samo pri koti 650 so včeraj Bolgari po svojem ponesrečenem napadu pustili na bojišču 1200 mrtvih in ranjenih. Višine pri vasi Drenka je ^zavzela srbska pehota z ba jonetnlm naskokom. Bolgari so na divjem begu ostavili 6 topov in 4 munlcljske vozove. Danes so poskusili Bolgari zavzeti Gornji Irogerod, a Srbi so jih takoj nasko čili z bajonetnlm naskokom in bolgarska četa je bila po hudem boju razorožena. Od več strani prihajajo tudi poročila o bolgarskih dezertacljah. Včerajšnja „Samouprava41 piše: „Kccka je psdla. Bolgari so prekoračil Rubikon in zabredli v okupacijsko vejao, ker nimajo nobenega upanja, da b! bil njih načrt rešen ugodno mirnim potom. Zaupajoč v Boga is pravičnost, Srbija, Grška in Črnagora sprejmejo bojno rokovico in gredo v boj. Obžalujejo, da jim je bil bo| vsiljen in upajo, da izraste iz tega boja boljša in bolj zdrava oodiaga za bodoče politične odnošaje na Balkanu. Krvavi boji pri Krupištu. Dva bolgarska bataljona vjeta. BELGRAD 1. (Kor.) (Oj 2 ponoči.) Po poročilu ia srbskega glavnega stana v Skopljn so danes sveder Srbi po silno krvavem boju za vseli Krap ište. Po .privatnih poročilih so bili boji pri Stipu-Krupiite nenavadno krvavi in obupni. Na obeh straneh so velikanske izgube. Bitko je odloSiia srbska artilerija, ki je učinkovala naravnost grozno. Dva bolgarska bataljona sta bila vjeta. Med bežečimi Bolgari je nastala nepopisna panika. Veliko število Bolgarov se je udalo na begu. Srbi jih zasledujejo. Razoroženje bolgarske posadke v Solunu: ATENE 1. (Izv.) Vsled pričetka sovražnosti, so G. ki pozvali bolgarsko solunsko posadko, naj tekom ene ure izroči orožje in zapusti Solun. Ker se to ni zgodilo, so Grki naskočiti bolgarske vojašnice in Jih v naskoku zavzeli, nakar so bili bolgarski vojaki cb polu 4 razoroženL SOLUN 1. (Kor.) Grki so se morali pri razoroževanju bolgarske posadke poslu že vati najstrožjih sredstev. Že ob 5 popcldre se [e rt zvila pravcata bitfra. Posebno je bil hud boj na Boutevard H.im'dte, kjer je bil večji oddelek bolgarskih vojakov. Bolgari so ss obupno branlU. Boj Je ob 9 prenthal. Izgube niso znane. SOLUN 1. (Izv.) Ko je ponehal boj ra ulici Hagija, se je razvil hud boj z bolgarskimi četami v Varaarskem prt dmestju. Več bomb je eksplodiralo. Na obeh straneh so se borili z vso silo. Ob poli 11 poroči Je bil bol prenehal. Števiio bolgarskih vjet-nikov v Solunu znaša 1308. Grška je napovedala vojno? ATENE 1. (Izv.) Zunanji minister se je izrazil napram tukajšnjemu dopisniku „Neue Frele Presse": Grška nt mogla več prena šatl vedno se ponavljajočih kršitev pogodbe od strani Bolgarske. Grška je bila prisiljena, da odpošlje svoje macedonske polke proti Bolgarom. S tem je Izbruhnila vojna In tozadevna nota odide še tekom današnjega dne v Sofijo. ATENE 1. (Izv.) Grška smatra splošni bolgarski napad ca 8 grških pozicij kot sovražen bolgarski akt, katerega smatra kot začetek vojne brez napovedi. Vojno stanje pa s tem Še ni nastopilo. Venizelosov cdgovor na bolgarski protest v Atenah. ATENE 1. (Kor.) Danes cb polu 10. dopoldne je bolgarski poslanik Nišev po-sttU ministrskega predsednika Veuizelosa, da protestira radi grških korakov proti Bolgarom pri Pangaionu in ElevterI in izjavi, da je Grška odgovorna za te dogodke. Ve-rizelos Je odgovoril Niševu: „Silno se čudim koraku bolgarske vlade, ki hoče za vsako ceno vojno in odklanjam vsako odgovornost za svo nastop v trenotku, ko so bolgarske čete na fronti 100 km pričele z napadom." Grki očitajo Bolgarom sleparsko postopanje. ATENE 1. (Kor.) „Age«ce & Athenes" poroča: Nota grške vlade, ki (e biia izročena včeraj v Sofiji, se glasi: Bolgarska je sklenila z nami sleparsko z7ezo. Prikrila nam |e namreč dogovore, katere Je sklenila z drugimi proti rašim Interesom in je postopala nečastno. Mesto da bi poslala vse svoje sile proti skupnemu sovražniku, Je dirigirala močne oddelke v vzhodno Macedoni|o, kjer ni bilo nobecih sovražnikov in sicer s sleparskim namenom, da v tem trenotku, ko bi se vršila med Grki in Turki bitka, prodro v Solun In ga zasede|o. Bjlgarska Je mesto da bi nadlaje-vala vojno in zlomila turški odpor, hliatla utrujenost in trdovratno ponovno c-dklonila naše predloge, naj odpošlje ojačenja na ča-taidsko črto in zavzame Galipoll, da bi tako grš^u brodovje lahko udrlo v Dardacele in od Turčije izsililo mir. Bnfgsrska je proti naši volji s svojim postopanjem preprečila sklenitev miru ia povzročila podaljšanje vojne. Bolgarska Je ponovno sklenila dogovore s skupnim sovražnikom in poskušala potvoriti grško okupacijo Soluna. Na sleparski način In deloma z nasihtvom so Bo!gari v ozemlju, katero so zajedli Grki, nastavili svoje civilne ia vojaške uradnike. Posebni cdposlaniki bolgarske vlade so šli v Valono, da bi ustanovili albanske bande, ki naj bi napadale naše vojake. Bolgarska armada je ponovno poskusila napad na naše pozicije pri Nigriti, Pangaionu in drugih ftrajih in to kljub bolgarskim obljubam, da se napadi ne bodo vršili, ker so prepovedani. Dočim je Bolgarska kenečno na izzivajoč način odklanjala naša prizadevanja glede raz3odiSč2, smo postopali mi odkritosrčno, pošteno, spravljivo in zmerno, poskusili smo za vsako ceno ohraniti mir In preprečiti bratomorno vojno in smo bili nasproti bolgarskim provokacijam skrajno potrpežljivi. Kdo je povzročil vojno ? Vsi odklanjajo odgovornost. BELGRAD 1. (Uradno.) Na bolgarsko noto, ki Je došla danes ob 3 popoldne, Je srbska vlada cdgovorila, da je bolgarska trditev, da so Srbi ia Grki napadli Bolgare pri Zietovu In Eievteri, neresnična, ker je neovrgljivo dokazano, da so pričele bolgarske čete z napadom in sicer včera| ob 21/, peneči Iz tega je razvidno,- da so Bo'gari že poprej pripravili c*pad in Srbi odkčno od^Iaoiajo vs-f^o odgivornost. D:t srbska ?lnda ni protestirala proti zadijemu b-^lg^-3kemu napadu. Je vzrok to, da Bolgarski na orejšnje proteste radi dogodkov ob Zle-tovc-ki rt ki sploh ni odgovorila. Odgovor srbske v?ade [e b:l izrečen zvečer v obliki verbalne note. Bolgarska poročila o bolgarskih zmagah. SOFIJA 1. (Kor.) Bolgarski generalni štab Je izdal ponoč« sledeča pcročila: I. Bolgarske operacije so bile včeraj že tekom dneva ustavljene, ker Grki niso ponovili napadov. Rezultati včerajšnjega boja so bili za Grke neugodni. Po hudem protinapadu so bili Grki od nalih vojakov popolnoma poraženi. Naše čete so jih zasledovale do bregov dtrlna in Južno do Tahinskega jezera. Naše čete so napravile na novih poiioijah okope. II. Zapadno od Dojrana so naše Čete odbile eno sibsko in eno grško kolono, ki so ju zasledovali. To krvavem boju so naše čete zavzele Gjevgjelijo in napravile tamkaj okope. III. Poziv na naše čete, naj ustavijo boj proti Srbom, je bil danes obnovljen. Pri tej priliki je bil odposlan parlamentar in stavljen Srbom predlog, naj ustavijo svoje ope-raeije. — Za slučaj, če bi Srbi nai predlog odklonili, imajo naše Čete ukaz, naj istotako prodirajo. Včerajšnji dan je bil za Srbe neugoden. Naše četo so Srbe odbile in jih zasledovale. Naše čete so zasedle Udo-vo, Kri volak Šulevo, Tahon, Dobre vo in Emerico. Situacijsko poročilo. DUNAJ 1. (Izv.) Formalno tudi še danes nobena balkanska država ni napovedala vejne, vendar pa so boji v Macedoui|l zavzeli že tako velike dimenzije in postali tako splošni, da se od danes naprej že lahko govori o vojnem stanju. Edino v mednarodnih političnih krog h se p:;uda ja, da še vedno obstoji iskrica upmja, l-er diplomatlčni cdnoŠaii med zavezniki še fbo prekinjeni in da vlada iako v Sofiji, kaher v Belgradu in v Atenah v cdgovo-nih državnih krogih razpoloženje, ki skuš? še v zadnjem momentu onemogočiti nadrljni razvoj bojev. Seveda je veliko vpraš: n|e, če se to posreči. Danes je zaznamovati vtč vr.žnih dogodkov : V Caribrcdu je bil zadržan srbski kurir in gotovo je, da so ga Bolgari usmrtili in orepali diplcmatlčne poŠte. — V Solunu so se višili kr/avi boji s tsmcŠojo bolgarsko posadko, ki se ni hotela udati. Grki so jo radi tega popolnoma obke lili in kakor se zdi, Je bila do zadnjega meža Dobita. Vse kaže dalje, da so se vršili v o.: t m dtlu Soluna, k|er žive Bolgari in v o; ih teritoriiih ckolu Soluna, ki so večjidtl bolgarski," silno žalostni prizori Verjetno je namreč, da je prišlo do velikin iigredov grškega prebivalstva nad Bolgari. — V zvezi s tema dejstvoma Je dejstvo, da sta srbska in grška vlsda naročili svojima a^nicdarna, naj stopita v efenzivo. Iz Bolgarske prihajajo tudi danes s no prevzetna in zmagonosna poročila z beji?^. Vendar pa se nahaja Bolgarska kljub t mu v tako neprijetnem peložaju, kakor ša r k-dar. Obkoljena je kronln^rcg cd casprc r.i-kov, Rumunija se pripravlja, da z vso energijo udari na Bo'garsko. da prepreči n\ro nevarno naraščanje. Bolgari so izgubili tu \ svo|ega ruskega prijateija fn vsled bolg-r skega odpora proti ruskemu razsod šču Je v nevarnosti ruski prestiž, ki pade, č m zmagajo Bolgari. Zdi se, da |e Bolgarska gotovim pr^govarjalcem preveč verjela ir* se daia pre;eč lahkomiSljeno izzvati v nevarm pozicijo, iz katere se bo težko rešUa. Evropska diplomacija je vsled novh dogodco/ na Balkanu silno vznemirjera. Med vfctekabineti se vrši živahna »:men;ava misli in danes se je že pc Javila Ideja o skuDni Intervencij«. Ta ideja pa se za enk;at ne more vresničlti in tako se bodo morale velesile omejiti na intervencijo glede lokalizacije vojne. Londonska veleposlaniška reunija, ki |e zborovala danes, Je Jako živahno r3zpravl| la o novih dogodkih na Balkanu in zatrjuje se, da (e od angleške strani izšel predlog, naj se zavetnikom iztrga preperno jabolko in vstvari avtonomna Macedonija. A tudi ta predlog nima nobenih šans. r: edtn or. - v T^: 2 julija ? Nad vse sigurno je, da se je pričala vojna po krivdi Bolgarov ; ona je pričela z ofenzivo in ona je odgovorna za vse dogodke. PARIZ 1. (Izv.) Zunanji minister Pichon je že izdelal načrt za lokalizacijo vojne. SOFIJA 1. (Kor.) Of cijoznl „Mir" Izjavlja: Z i zadnje krvave dogodke, katere je očividno provocirala srbska vojaška liga sporazumno z grškim generalnim štabom, sta odgovorni srbska in grška vlada, ki sta provzročili nejasen položj. Bolgarska |e storila vse, da ohrani mir, a nihče ne more od nje zahtevati še večje potrpežljivosti. Rum unija opazuje. BUKAREŠT 1. (Kor.) Meroda|nl krogi pazljivo zasledujejo poročila o bojih v Ma-cedonijl, vendar pa so mnenja, da sedanji dogodki še ne pomenijo izbi uha vojne, vsled Česar tudi še niso bile odrejene nobene mobilizačne odredbe. Vsekakor pa je možno, da izide Še danes povelje, da morajo biti vse železnice ia ladje za vsak slučaj vedno pripravljene. Pogajanja med Rumunsko in Bolgarsko. DUNAJ 1. (Izv.) Predsednik romunske zbornice Cantacusene je prispel danes na Dunaj, kjer se bo pogajal z bolgarskima državnikoma Oešovom in Načevičem. Dunajski dlplomatičci krogi se trud!jo, da vstvarijo med Bolgari in Rumuni kompromis na podlagi teritorijalnih kompenzacij. Značilno je, da Bolgarska tem romunskim načrtom ne nasprotuje. Rajše |e pripravljena torej Izročiti lastne rojake In velikost domovine Neslovanoro, kakor pa prepustiti slovanskim bratom v Macedonlji s krvjo pridobljeno ozemlje. Srbija priznala razsodiiče. BELGRAD 1. (Kor.) Skupščina |e sklenila, da naj odide Pašić na konferenco v Petrograd in je obenem priznala carjevo razsodišče. Bolgarski memorandum glede razsodišča. SOFIJA 1. (Kor.) „Agence telegraphfq ie bulgare" porcča: Bolgarska vlada je izročila včeraj ruskemu poslaniku bolgarski memorandum glede carjevega razsodišča v srb-sko-bolgsrskem sporu. Razsodba v procesu proti pulskim ka-morašem razveljavljena. DUNAJ 1. (Kor.) Kasacijsko sodišče je danes pod predsedstvom senatnega pred-sed lika Zoharja ves dan razpravljalo o procesu proti pulskim občinskim nastavljencem, ki so bili pred porotnim sodiščem v Rovinju ooroščeni zločina zlorabe uradne oblasti. Generalni advokat, dvorni svetnik Okretič, le energično zahteval tazveljavljenje rovinjske razsodbe In je opiral ničust na dejstvo, da se Je nahajal med porotniki neki porotnik, ki bi moral biti izključen. Kasacijsko sodišče je rovinjsko razsodbo razveljavilo, ne da bi razpravljalo o nadalj-nih ničnostnih vzrokih In je odredilo novo razpravo proti obtožencem, ki se bo vršila pri celovškem deželnem sodišču. PULA 1. (Izv.) ho so Galante in njegovi tovariši zvedeli za razsodbo kasaclj-skega sodišča, so takoj pobegnili iz Pale. Policiji se je posrečilo aretirati le Flllnlcha in Negrija. _ Rumunlja kokoi ml sovražnik. Pod tem naslovom priobčuje v listu „Zelt* c. in kr. major v p., Jurij Flestarin — rodom Rumun — nastopna izvajanja: Novoustvarjeni položaj na Balkanu je le mejpotna etapa in pomenja novoustvarjeno operacjsko bazo Rusije, od katere naj se po ujedinjenju meči novoorgankiranih slovanskih balkanskih držav izvede odločilni napad proti Avstro-Ogrski. Kraljestvo Rumuni ja, naš dragoceni zaveznik, ki nam Je vsikdar stal zvesto ob strani, ki nam Je s svojim vedenjem tudi v letu 1908 povedom aneksije Bosne in Hercegovine veliko* kori »tli, in je specijalno ob balkanski vojni šel s trozveio črez drn in strn — Je sedaj nezadovoljen in hudo vzlovoljen. Vzrok temu |e — kakor je razvidno iz izvajanj romunskega ministrskega predsednika v zbornici — vedenje Avstrije ob rumun-sko-bolgarskem konfliktu. Le da si pridobi Bolgarsko, le bila monarhija tedaj proti vsaki kompenzaciji Rumuniji v prilog. Vrhu tega pa je k oziovoljenju Rumunije mnogo pripomoglo zatiranje Runu* nov na Ogrskem. In tako moremo sedaj izborno rumunsko vojsko z nje petero zbori črtati iz naših računov, ne da bi dobili za-se ne ene same kompanije bolgarskih vojakov proti Rusiji. Končni rezultat naše vnanje politike je: izguba Rumunije, ki more danes 650 000 mež postaviti na bojno polje. Kako hudo se je s tem poslabšal naš položaj, izhaja iz nastopnega opisa. Pred balkansko vojno smo razpolagali za slučaj konflikta z Rusijo s 16 lastnimi in 5 romunskimi zbori, torej z 21 zbori, s katerim smo mogli svobodno in gotovo razpolagati, ker je bilo naše desno pobočje popolnoma zavarovano po Turčiji. Sedaj stopijo na mesto Turčije balkanske države, velika pomožna armada Rusije, s čemer bo vezanih kakih 5 zborov naše armade. Će se naj nadaljuje dosedanja politika v Hrvatski in Slavoniji, utegnemo doživeti še čudež, da bo razun za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, tudi v deželi Srbo-Hrvatov potreben cel zbor »za vzdrževanje reda", to se pravi: v podporo ogrske politike!! M! moramo torej sedaj, ozir jemaje na Rumunsko, črtati 10 z b o r o v iz našega računa, k čemur se še pridružuje nevarnost, da bo Rusija nadaljevala s svojimi poskusi, da potegne Rumunljo popolnoma na svojo stran. Ako ne bo skoro konec tlačenju Ru-munov na Odrskem, potem utegne Rusija — kakor soglasno piše romunsko novinstvo — tudi doseči svoj cilj. V tem slučaju bi blio vezanih nadaljnlh naših okroglo 5 zborov za odločilni boj proti Rusiji. Nemčija je ve-zaua z svojim hrbtom po približno enako veliki francozki armadi, ne glede na angležko ogroževanje od levega pobočja. Koiiko nam more dostavili Nemčija od svojih 25 zborov ? To so vspeki, našega ministrstva zavnanje stvari pod mad • Jarskim vplivom, kateremu Je bil madjarski interesvišjinego interes drŽave. IH.zletTrž. sokolske župe Kakor smo že rekli, Je pokazala naša Tržaška sokolska župa s svojim zletom, da vidno napreduje od leta do leta, da stremi kar najresnejše po vzvišenih ciljih, ki jih je postavil Sokolstvu veliki Tyrš, oče So-kolstva. Gotovo še ni vse, kakor bi moralo biti; opazili smo n. pr. v sestopih kolikor toliko nepreračunjenosti, tupatam pri vajah kolikortoliko neenotnosti, a to gotovo ne zmanjšuje splošnega uspeha in to temmanj, ker sploh ne gre tu za razkazovanje najvišjega, kar se na doseči, temveč za to, da se pokaže ves razvoj sokol skega dela tekom enega leta, torej vse od prvega začetka vadbe in prvih njenih vplivov in uspehov, pa do tja gor, kjer se uspehi tega dela po neprekinjeni vztrajni vadb bližajo vrhuncu, ki pa se ipak vedno umika, kajti absolutne popolnosti tu ni. Ko zaključujemo, naj priznamo, da še ni bilo sokolskega zleta na Tržaškem, in tudi lahko rečemo, na vsem Slovenskem, ki bi nas bil navdal s takim odkritim zadovoljstvom, kakor nas Je letošnji zlet naše župe. Naj nam zato ne očita nihče samohvale, kajti to so priznali strokovnjaki, ka terih beseda velja v Sokoistvu, a kar je največ: najjasnejšo besedo so govorili uspehi sami, uspehi resnega, smotrenega dela, ki so se tako očitno pokazali v vseh nastopih, od vaj tako številnega naraščaja pa do vzorne vrste. Naša župa Je lahko ponosna na te uspehe In prav tako ponosni smejo biti na nje tisti, katerim gre največja zasluga na njih : pred vsemi neumorno delavni župni načelnik brat Miroslav Ambrožič, ves vaditeljski zbor župnih društev, kjer naj posebej omenimo brate Jezerška in sestro M'clko Perhavčevo, vaditelja naraščaja, ter brate Grudna, Miklavca ia dr. Savnlka, ter končno tudi vse članstvo, ki se je z vso vnemo oprijelo sokolske ideje in jej pripomoglo do tako krasnih uspehov, ki pa naj so vsem le še v pobudo k nadaljnjemu vztrajnemu, vnetemu, požrtvovalnemu, blagoslovljenemu delu za našega milega naroda boljšo bodočnost. V to ime vsem naš najiskrenejši: Na zdar I Po končani telovadbi se |e razvila na obširnem zabavišču nalprljetnsjša neprisiljena domača zabava okrog šotorov, ki sta |ih postavila Tržaška župa in pa Openski Sokcl. Na plesišču so se vrteli mladi pari, a povsod naokreg so se ču!e vesele narodne in umetne popevke. Zabava je potrajala pozno v noč, ko so se šele zletniki vračali v svoje domove, gotovo vsi v zavest!, da so preživeli lep dan, naš dvojni praznik, proslavo naše sijajne zmage na političnem in prav tako sijajnih naših uspehov na sokolskem narodnokulturnem polju. Ob koncu naj le še konstatiramo, da tekom vse prireditve ni prišlo do nikakih dogodkov, ki bi bili motili naše slavje. Oblast |e poskrbela kar najobšlrneje za favno varnost, toda varnostni organi niso imeli prilike, da bi bili posredovali. Tako smo zopet mi Slovenci, ki nas naši nasprotniki psulejo z barbari, pokazali na najsijaj-nejši način, da v nas ni barbarstva, da smo kulturen narod, vreden svoje časti in vreden spoštovanla, ki nam Ju odreka le tisti, kdor sam blodi v temi sirovosti In nekulture. In s tem zaključujemo. Domače vesti. Iz uredništva, javljamo, da g. Vinko Gaberc od 1. t. m. dalje ni več član našega uredništva. Čestitka tržaškim Slovencem. Gospod dr. Rybar je prejel nastopno pismo: Vele-cenjenl gospod državni In deželni poslanec! Oči vsega Slovenstva so bile mlnole dni obrnjene tja na obal Jadranskega morja. — Slovenec domačin |e stal v nadčloveškem boju nasproti oholim tujcem, ki nam v strastnem pohlepu hoče|o iztrgati to, kar nam |e najsvetejše: rodno grudo. A tam doli nam ; hočejo ugrabiti tudi najlepše in najboljše, kar Imamo: morje naše. V zavesti, da Je morje vsakemu narodu izhodišče v svet, da Je za vsaki narod življen skega interes?, ako gospoduje nad morjem, ob katerem meji ta na-j red, nam hočejo zasesti to zemijo, da bi zagospodovali na nje|. V zadnjem volilnem boju, ne samo da so S'ovenci v Trstu ia okolici sijajno odbili sovražni naval, pokazali so zopet velikanski napredek, kakor ga more roditi le vstrajno in neutrudno delo, čista in nesebična ljubezen do rodne zemlje, pravi demokratizem in stremljenje po splošnem napredku narodovem. V dno svoje duše smo bili vzradoščeni, čuvši o lepi zmagi. Iz osrčja Slovenije pošiljamo toplo zahvalo na storjenem delu. PreŠi njen teh čustev Je iz vrše valni odbor narodno-napredne stranke na Kranjskem v svoji seji 26. rožnika t. I. sklenil, da izreče tržaškim Slovencem svoje najlskrenejše česti ke, Vas velecenjeni gospod državni in deželni poslanec pa naproša, da ste mu tolmač te čestitke. Z odličnim spoštovanjem IZ VRŠE VALNI ODBOR narodno-napredne stranke v Ljubljani. Dr K. Triller, Dr. Ivan Tavčar, podpredsednik. predsednik. Je-Il to res ? Zatrjujejo nam., da je človek, ki so ga na novem ribjem trgu namestili kakor nekakega vratarja, p e n z i j o n i-ran i t a 11 j a s k i karabinjer, torej človek, ki ima že svoj dohodek in je vrhu tega ino-zemec, podanik tuje države! Težko Je verjeti človeku, kajti to bi bila že res brezob-raznost na svojem višsu. Vredno, da si zapomnimo! Prejeli smo: Objavili ste že, kako je droglst Zer-nltz ponudil lahonskim zbesneležem liter bencina, da |e slovenska zastava, raztrgana po divjakih, bolj gorela. Ob isti priliki se Je dogodi! še sledeči slučaj: V ul. Stadion ima svojo pekarno in sladčičarno neki Co-vaclch, ki se je, predno se je poročil, pisal za Kovačiča, kar je edino prav za K r a -š e v c a, kakoršen je .Covacich". Omenjenega dne, ko Je druhal divjaje požigala slovensko trobojnico, sta ta zakonska „Co-vacich" ploskala z rokami in vpila: Bravi! Ml pa kličemo njima : Brava! Vrvenje v pravaškem taboru v Dalmaciji. Dne 22. t. m. se je vršila v Šibeniku glavna skupščina tamošnjega Sakola. Iz zaderskega „Narodnega lis4a* pa dozna-jemo, da sta si na volit/i odbora stali nasproti dve struji: liberalna pod vodstvom d.ra Krstelja in d.ra Drinkoviča -n klerikalna pod voditvom d.ra Duliblća. Zmagala je liberalna struia In za starosto Je bil izvoljen dr. Krstelj. Sedaj pa čujte: tako dr. Drinkovič, kakor dr. Dulibić sta v državnem zboru člana slovensko-hrvatskega kluba pod predsedstvom d.ra ŠusterŠiča ! In vendar naj je eden liberalec, drugI klerikalec 1 Stvar je namreč taka-le. Ko so prišli v „Sokolu" na krmilo klerikalci Dulibiceve kože, je zavladalo v družbi najhuje stran-karstvo, vsled česar so zapustili društvo v3i drugI narodni elementi in celo tudi nekaj pravaŠev. Na sedanjem občnem zboru sta si v resnici stali nasproti narodna struja znosljivosti in stroja skrajne nestrpnosti. Znagala je — kakor re?ena — prva. Po tej depuraciji — kakor se izraža »Narodni lisi" — Je omogočeno, da zopet vstopijo 7 Sokola narodni elementi iz diuiih hrvatskih društev in je društvo nehalo biti strankarsko in |e postalo samo narodno, kakor to mora tudi biti. Oddaja plemenskih prašičkov heške (velike bele nemške) pasme. „Kmetijska družba za Trst in okolico" ima za oddati za zgornjo okolico 1 par gori navedene pasme (mrjaška in svinjico) istemu posestniku, članu družbe, ki ima za to vzoreo, primeren svinjak. Odda se brezplačno z namenom, da se ta pasma, ki se je pri nas naravnost izborno obnesla, tudi v zgornji okolici razširi. Pogoji so: a) da |ih obdrži za plene, dokler bodo sposobni; b) da naznani družbi, kadar jih neha imeti; c) da bo pripuičal mrjaica tudi svinjam drugih gospodarjev. Kdor jih želi imeti, naj se oglasi do 6. t. m. p»i tajniku v družbeni pisarni ulica Giorgio Gaiatd št. 14, II , kjer dobi natančnejša pojasnila. Stavbni razpis. Postaja Huda južna na progi Št. Vid ob Gllni-Trst c. kr. d. ž. se razširi. Tozadevna stavbna dela se oddajo ponudbenim potom deloma proti pavšalu, deloma proti enotnim cenam in caknadni izmeri. Ponudbe so vložiti najkasneje do 29. juii|a 1913 do 12. ure opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. — Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk listov »Zentralanzeiger fiir das olfentliche Lteferungswesen, 63terr.-W .chen-sehrift fiir den offsntlirhen BaudUnst, Ver-ordnungsblatt fiir Eisenbahnen und Schf-fahrt, Avvisatore Dalmato, Ojservatore Trie-stino" in „Lalbacher Zeitung* ter se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu oddelku III. Sirovo mučenje 2iva1i. Pišejo nam: V Skednju, blizu pošte biva neka ženska, ki Jako surovo ravna z živalimi. Dne 26. ' t. m. je n. pr. mačka neke sosedfnje pojedla malo piŠče, last gori omenjene. Ona ženska |e naročila dekli, naj Jej izroč! mačko, da j jo malo pretepe^ — za kazen. No, to malo nI bilo malo. Ženska Je zvezala mačko v vrečo in Je s pomočjo dveh svojih ^troli na -bljala po veči tako hudo, da je uboga *iva! poginila. To mučenje je traj .b nad eno ure, dokler ni začela neka druga sosedinja kričati proti takemu mučenju živali. Pripominjamo, da je mačka dojila mlad če in da |e bila njo lastnica pripravljeaa plačati pišče. Tako trpinčenje živali treba obsojati najstrožje. Katoliški duhovniki proti srbofobstvu Novi hrvatski dnevni* „Hrva t*, glavno glasilo vrhne uprave Stranke Prava, prinaša v«e polno kjav proti skupini fran-kovcev. Med drugimi priobčuje neki duhov nik, daljši članek, iz katerega posnemljemo nastopno pasažo: „Skupina dr. Horvata (enega fra«kov-sko-furtlraaŠkih kaporjonov) priioja le sebi čisto ekskluzivno hrvatstvo. Ali to ekskluzivno hrvatstvo v ustih dr. Horvata in njegovih tovarišev pomenja tudi vojno z našimi pravoslavnimi sodržavljani, da, dr. Horvat in njegov) prijatelj! bi ceio hoteli, da neprijatelja in nasprotniku ne smemo iskati nikjer drugje, razun v svoji rojstni hiši in to pod imenera srbskim. S takimi mislimi v hrvatski pravaški politiki se mi duhovniki ne moremo zlagati. Da, mi duhovniki smo za Čisto in ekskluilvno hrvatstvo, ali čisto hrvatstvo more in mora biti tudi narodno!! Pa če|e razlik med nami in srbskim elementom, ne vidimo razlogov za to 1" Ž ipalh M. pl. Kirchmayer piš-i : .Odium Srbov nam samo škodi, kakor smo likušali zkozi 30 let Ni nas tieba biti strah pred Srbi! Ta monarhija čuva budno svoje me|e in cl, da bi se mi morali sovražiti na Škodo Hrvatske, sovražnikom Hrvatske na Ijubj in v korlsf. Hvala takim rodoljubom v duhovniških vrstah! Zopet eden „Piccolovih* ponesrečenih poskusov. V nedeljo so imeli v Sv. K»-ižu proce?i;o. Tudi to priliko je hotel porabiti .Piccolo", da bi koval kapital za svojo komoro. Pripoveduje namreč, da so Križani razobesiti na zvoniku zastave z mestno „ala-bardo", kar da je znakom, da so okoličani začeli odpirati cči fn izpregtedovatf, da morajo živeti v slogi z mestom, kar pomenja po „P/ccoIu" : s kamoro ! V prvi se {e laško glasilo prav nesramno zlagalo, K3jti na zvoniku so vihrale papeževa zastava, slovenska trcbojr.ica in ena mestna zastava. Sfcer pa vedi 9P ccolo*, da iste tako, kakor si himne sv. Justa ne moreji lastiti samo Italijan!, ampak tudi slovenski občani, tako so tudi v;i drugi zn3kl — znaki vsega prebivalstva, ne pa kake strank?. Opozarjamo „Pccola4', da ima tudi zastava „N. d.oin da je imela veiikn zastava, ki je na ta dan zmag? pri Sv. Ivanu plapolala z balkona „Narodnega doma", tudi alabardo na drogu. To je torej le znak pri-padništva k občini, ne pa k italijanstvu. In čudno: »PJccoloV poročevalec je pač videl zastave na zvoniku, — in še te slabo videl — ni pa videl neštetih zastav v slovenskih barvah po vasi. Tudi s tem poskusom, da bi konfisci-ial Križane za svojo kamoro, se Je .Piccolo* Je pošteno — osmešil. Promet nedeljskih in prazniških vlakov na progi Trič-Kranj in nazaj. V času od 1. julija do 15. septembra 1913 bosta vozila na progi Tržič - Kranj in nara| vsako nedeljo in prazaik zabavna vlaka po sledečem redu: Vlak št. 2558a: odhod ob 9-48 iz Tržiča, ob 9 57 iz Kn!ž o. p., ob 10 17 Iz Du-Del«, ob 1019 iz Nakla, ob 10 30 dohod v Krani: vlak št. 2559a : cdhod iz Kranja ob 11-00, Iz Nakla ob 11-16, iz Dupelj ob 11 29, iz Kniže o. p. ob 1139, dohod v Tržič ob 11 47. V Trstu, meseca [unija 1913. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu. V nedeljo vsi v Sv. Ivan, kjer priredi tamošnja podružnica Družbe sv. C. in M. s sodelovanjem lonjerske podružnice in domaČih narodnih društev veliko vrtno veselico s petjem, godbo in srečelovom. Naše rodoljubne gospe In gosp:ce bodo prodajale v paviljonu slaščice, Kavo itd. Ob 4 bo v d?oranl otroška veselica, kot sklep šolskega leta, ob 6 pa vrtci koncert, zvečer pa ple3 do polnoči. Dne 5. t. m. zvečer bodo naše dične gosoice prodajale cvetke, katerih naj se nihče ne br^ni, sa| gre vse le za prepotrebnl smoter Družbe sv. C-rila in Metoda v L ubijani. Obračamo se tein potem do rcdoljjbnlh in zavednih Svetolvančanov, da pošlje, kdor ima le kaj cvetlic, v soboto pop. v otroški vrtač. Tudi nale trgovce v Sv. Ivanu prosimo, da sprejmejo z odprtimi rokami naše marljive nabiralke ter jih obdarijo kolikor mogoče bogato. — Ob vsaki priliki se |e Sv. Ivan izkazal rodoljuben in delaven izkaza! se bo tudi sedaj, ko bo treba poseči » žep, ter tako pokaže, da mu ni nobena žrtev prevelika. Šolsko leto na glasbeni podr. ,Glasbene Matice" v Trstu se konča v ponedeljek. 7. Julija 1913. Ta dan popoldne, točno ob 3., naj se zbero vsi gojenci glasbene Šole, da se |im razdele spričevala. Redni pauk na glasbeni Šoli se konči v soboto, 5. fullfa, in Je isti večer v vel. dvorani Nar. doma lavna glasbena produkcija gojencev z lako lepim In zanimivim sporedom. ? r*;u, a 2 julija 191«; IV. javna prodiuc ja gojencev glasbene šole na§e podružnice „Glasbene Matice", se bo vršna v soboto, dne 5. julija 1913, v ve?, dvorani Nar. loma točno ob 8 in po! zvečer, K tej prodakcili, ki bo lep dokaz, kako napredujejo tržaški Slovenci na glasbenem polju, vabimo vse Člane In prijatelje društva v prvi vrsti pa slovanske starše v Trstu, da se prepričajo, kako sraotreno in usoešno deluje podružnica in njeno učiteljstvo' za povzdigo glasbene umet noiti v Tritu. Spored produkcije objavimo v jutrišnji številki. * Predsedstvo Tržaške sokolske župe poživlja slavno p. n. občinstvo, da mu pismeno naznani morebitne nasvete ali opažene pomanjkljivosti giede zunanje prire ditve (netelovadne) ob priliki minulega lil. župnega zleta, da |ih bo v bodoče po možnosti in okolščinah uooštevaio Nasloviti: Miroslav Ambrožič, načelnik TSZ, Trst, tiskarna .Edinost". Vpisovanje v CM šole v Trstu. Da se izognemo prevelikemu navalu ob vpisovanju v šole sv. Cenem pa se podružnica priporoča na*lm gospem, da podare čim več cvetic Sprejemajo se od petka zjutraj dalje v veži Nar. Doma. Vojaško veteransko društvo So vod- nje-Rubije priredi dne 6. jul ja t. I. celo dnevno veliko slavnost, združeno s tombolo in lepo ljudsko zabavo v spomin 15letnice ustanovitve itd. Ud|e I. vojaškega veteranskega društva Frana Josipa I v Trstu, kateri se hočejo udeleži i te slavnosti, nsj se Javijo v d-u štveifi pisarni najdalje do petka, 4. t. m. ob 5 popoldne. Djtični program Je na razpolago v društveni pisarni v ulici Geisl štev. 12. Otroški v in vsa procesija se je premikala s okto^r 1899 leta. Kar?7 R^ z I na ? ^^ 5 ^ tedaj že nekaj časa uradnik. i Dokaz 0 popoInem vspehu ,e čejst ?e^nJega Okrajnega da ,e podružnica odposlala družbi čisti do- d/- PVuDa Wček te prireditve v znesku K 340 4. se je po tiveh deztlaih računskih uradnikih j Srčna hvala vsem, ki so pripomogli k revizija vsega delovanja, ki fe ] takemu vspehu, posebno pa društvom ljudstvo v svoje lokale zastonj — na ples. Hvala tudi listoma .Edinost" in .Slov. Narod*, ki sta nam došla na reko. Zavarovalnica goveje žMne v Dovni/ini priredi jayc.o tombolo in plfa dne DCUUvIbl 13. julija 1913 na * rtu Konaumn. društva. Sobo K 24, sobico K 16 odda gospa. — Sette-fontane 8. V 1440 Ker je letošnji semenj Živine v Dolini prepovedan, naznanjam, da prodajam prašiče na Katinari pri Tratu. — Nikola Smiljanič- (1441 7omliiČ£a 8 P"P*dajo£imi lokali pri-Svetem L6IIIIJ>ObO Alojziju v Kjadinu Fe odda v najem. Pripravno za vrtnarja. Letna najemnina kron 5CC0. Oglasiti se pri upravitelju Narcdnega doma v Trstu. 1443 na Sfcalisanti z tremi stanovanji, vodo in 2C0 klft. zemlje proda se za K 14-000. — Naslov : nI. Barriera 4, vratar. 1445 Hiša VniinnunHia zmožen bilance in korespondt nt l\lljlljuvuuja 2 izbornimi spričevali, ve^č elo-venskega, nemškega in deloma tudi italijanskega je zika, je nemški stenograf in strojepisec z večletno prakso išče službe Vst* p takoj. Ponudbe pod „Med-s^bo no štev 1430* na Inser. oddelek Edinosti (1430 Odda se št 22. IV. ca de'no. takoj soba z 2 posteljama pri slo- 1311 Išče qa mlad čevljfir^ti rrzač. — Cevljarnica Mikclič, Ulica Oaprin 16. 1433 Zanetti najpopolnejši strjji *-tulca garancija. Velikanska icbera slovenskih in srbsko hrvatskih plošč, edino le v zalogi gramofonov Zaneiti. ul. Cavbni. 1346 sposobna tudi za trgovino išče službe v mestu ali zunaj mest*. Prilazne ponudbe pod „Sobarica" na luseratni oddelek Edinosti. 1427 Gramofoni Sobarica Urama in zlatarna £lioet£ najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati preJrreti. Popravljajo se budilniti z garancijo po K 1"—. Caio Squadrani. 900 FRAN RUPMK. krojaški uiojsier, T-s», ulica Geppn š: 10, I. a. Fotografa ulica 7. Antona Je. kiča naslov : Trst, ul. delle Pu^te 10; Gorica, Goapotka 4444 Kupujem železo, Btire kovine: Antan Cerunca Trst, ulica Olmo št. 12. 1730 lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna ____ . najmod rne -a lasna dela. ANDKEJ in domačih pridelkov KOJIO, ul. Acquedoto SO. 1753 Izpadle Trgovina jestvin „iic.B.*a-F«»u,»i ex Poćkaj se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba na dom. Cene nizke Za mnogo- ,rgm?i„GostllnlJKa zadruga članou UDO." Postrežnico Luigi Galvani št 1. za nekaj ur popoldne in do-' poldne se išče. Naslov: ulica ! 1444 j Inteligenten natančna delaniem in ki lp nnl JUub^I^^v'T Trža, .Zveza Ju- ElfJŽFn nrJL£ Ppt€? V?™0™* goslovansklh železničarjev- iz Trsta in STS2.E M* £ S* ,C ,PObegDil d°e .Siavnik" iz Klanca za spopolnitev sporeda 24. februarja 1913.; Javil se Je pa prosto-; s prekrasnimi točkami. rVihUnVdrn%i2 |fPFa-1913' l !°,daih j Iskrena hvala cenjenim damam šoto-isLa raeseM 1 *** 1 " ° 5!ris«nI*" so pridno predajale ter nabi-' 1 U 1 . „ ira,e za Šotore in darove v denarju. Lepa Mk^S^J^^ t I3«? ustanovila ; hvaIa proda|alkam v šotorih I Hvala občini „n^ 1 Sfr|a, 8iede Rozine Herpelje, ki je dala brezplačno na raipolago E^h K «? izvršitve dejanj, radi g^e in zelenje in herpeljski godbi, ki je J5J£.Wd5l ^m,293!1 ^kazen-jtocno vršila svejo nalogo Hvala prisrčna skega sodnika. Za plačilo kakega troška za ča:a zgradbe novih Šel, za kake poprave ali naprave v šolah, za naročnino časopisov Itd. Je Finžger vedno izdal lastnorečno spisano nakazilo davčnemu uradu, da mora izplačati dotični znesek nJemu ali okr. šol. svetu. Tudi tozadevno pobotnico Je Finžger vedno sam spisal in podpisal. Ta način sam na sebi ne bi sicer vseboval nepravilnosti, ako bi se stranki, ra korist katere si Je Fiažger dvignil denar na davkarij', isti tudi v resnici izročil in da bi se v spi sih hranila dotična pobotnica. V mnogih slučajih je pa žal ugotovljeno, da stranka ni dobila dvignjene svote. Do tega bi seveda ne bilo prišlo, ako bi Fmžger nakazoval denar naravnost na ime tistega, ki je do plačih imel pravico. Rezina od svoje strani Je pa glede ravno omenjenih troškov sicer nakazoval pri davkariji Izplačilo na ime opravičene stranke Ia v to svrho na lastnoročno spisa-nem nakazilu ponaredil podpis Finžgerja. Rozina je pa vedno le sam pobotnico spisal, podpis stranke na isti ponaredil in si pri-držal dotično svoto denarja. Večje zneske dvigala sta ra davkariji izključno ali Finžger ali Rozina. U adni sljga Alojz Pavlin je pa dvigal denar le po naročilu Rozine, nikdar pa ne več nego 400 K- s Vseh sumljivih slučajev sta zvedenca našla v vseh skupinah 297 ter izjavila, da znašajo sumljiva izplačila skupni znesek K 171.844 50, med katermi so pa všteti tudi oni zneski, katerih izplačilo se ni moglo kontrolirati, ker manjkajo dotični spisi. Neopravičena izplačila za zgradbe in za popravo tvorijo dobri dve tretjini vsega dvomljivega zneska. Prvi dvomljivi slučaj se je ugotovil že v oktobru 1899. leta, toraj v prvem mesecu, ko je Finžger nastopil svojo službo. Rorina od svoje strani priznava, da si Je prilastil prvi zjesek na kažnjiv način leta 1902. Največ sumljivih slučajev, i ? sicer 27 ia tudi največji znesek, K 22.394 70 se Je ugotovil za leto 1905. V onem letu si Je Finžger sezidal lastno htšo. Nadalje govori obtožnica o zgradbah nekih šol, o popravah, rednih pripomočkih, posojilih, naročnini iistov in tiskovin, o katerih so ugotovljene reči, ki vzbu|ajo sum zloiabe uradne oblasti od strani Finžgerja. (Pride še.) Samomor fregatnega kapitana v Gorici. V hotelu „Siidbahn* v Gorici je prebival nekaj časa upokojeni fregatni kapitan Adolf Mendelen, 56 let star, doma z Dunaja. V soboto popoldne se Je ustrelil. Mendelen ie trpel na nevrasteniji, Padel je po stopnicah v kavarni Corso znani goriški trgovec Ludovik Mišov. Hotel Je na stranišče, bilo Je po noči, pa je zašel na stopnice v klet In padel po njih. Naslednjega dne Je umrl na dcbljenlh poškodbah. Vesti iz Istre. Književni natječaj. Podpisani odber raspisuje nagradu od 200 K (dvije stotine; tudi gg. diletantom 1 Vse je Šlo v najlepšem redu, le žal, da so v Herptljah ljudje, ki navijajo svoje god-bene avtomate in vabilo s tem priprosto in učen, priden in poSten dr- : _ žavni uradnik v pokoju, p> polnoma vešč srbskn-hrvaškega jezika 7 govoru in pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dopisni*, knjigovodja ali slično v Trstu a'i zun*j Traia. Govori in p Se tndi laSti, nemški in angleški. Ne zahteva velike plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno H'užbo, ali alužbo ta ure. ima debra spričevala in reference. Prijazne punudbe pod .Uradnik v pokoju štev. 1422". Naslov pove Inseratni oddtlek Ediao- 1422 išče voditelja ostilne :: S t e v. 11ZZ-. x>asiov pove nosti ped isto Številko. Čajno maslo vrh nt d Idrijo. najbolj tino iiaa za oddati mleharna I\an Vidmar Orni-1432 z 24. avgustom t. 1. - Prošnje je vlagati do 5sO. julija t. 1 na ODBOR GOSTILNIČAR&K ZSĐE T6E ČLANOV NDO, Trst, Škorklja S *iero 2 8. ODBOR. čistilnica no suhi ALBIN B0E