4. tev.
V Ljubljani, v tork 27. aprila 180.
Letnik Vl
Inaeratl «e sprejemajo in vai)fc triavopca vrat*:
8 ¡ir., če ae trnka lkrat,
ii ,, ii ii ^ ti ii i» n n 3 „ Pri večkratnem tiakanji u •ena primerno amanjša.
Rokoplal
ae ne vračajo, nefrankov>na
pisma ae ne sprejemajo. N iroónino prejema opravni&tvo
(aamnistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. I f> v Medija-ovi hiši, II. nadatropji.
Po poiti pre|emir velja :
Za ceio leto , . 10	gi. — kr.
ta poileta . . 5	„ — „ sa čatrt ieta , . 2 „ SO „
V administraciji vel ji:
Za celo leto . . 8 gl, 40
Politicen list za slaveiisRi narofl.
za poi leta . . 4 „ 20 za četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan vel j 4 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Medijatovi liiii štev 15.
Izhaja po trikrat na teden sicer v torek,
in
četrtek in soooto.
•to '
v.
Govor poslanca ljubljanskega mesta, vit, Schneida
V državnem zboru 23. t. m. za slo venski učni jezik v srednjih šolah na Slovenskem.
Jaz sem se oglasil za besedo, da bi govoril za ohranenje gimnazije v Kranji. Ker je pa v tem po dogovorih med državno vlado in Kranjskim mestom že skoro gotovo, da bo ta gimnazija ostala, bom govoril nekoliko o učnem jeziku po gimnazijah na Kranjskem sploh.
Gospoda moja I Jaz tu ne govorim kot Slovenec, niti niBem zavezal se z nobeno besedo ali obljubo. Kar bom tu govoril, prepu stim razsodbi Vaši, a moj edini namen je ta: potegniti se za pravo v zadevi, segajoči prav globoko v razburjeno življenje naroda ; jaz bom torBj hladno in mirno podal svoje razloge tudi oni (levi) strani z nado, da, čeravno je prejšnjima govornikoma (Duhaču in Forrggerju) ploskala , bo vendar tudi moje misli v pretreB vzela.
Na Kranjskem, kjer je več ko 90 odstotkov naroda slovenskega, so razen čisto nemške gimnazije kočevske le tri gimnazije, na kterih se nekoliko reči tudi v slovenskem jeziku poduču,e. (Klici: Čujte ! čujtel) Te to: viša gimnazija v Ljubljani in v Novem mestu, pa niža gimnazija v Kranj;. Pa še tu — če natančneje pogledate predmete in štejete ure, bote našli, da se na videz ali formalno na poduk v maternem jeziku pač ozir jemlje, da pa se bistveno razvoj slovenskega jezika hudo zanemarja. Videli bote, da je ur za slovenski jezik v viših razred.h čedalje manj, da v viši g mnaziji celó skoro popolnoma zginejo. (ReB je !) Naravnemu učnemu jeziku se v prenagljenosti nasproti postavlja drugi jezik, ki Be pač govori v deželi, pa ni učencev materni jezik. Če na gimnaziji učencem ni dano , nabrati si zakladov maternega jezika, razumeti duha in izuriti bí pero, kje drugje li bo slovenska mladina vzdignila se čez prvotno ved-noBt? (Res je tako!) V ljudski šoli, ki ne sega čez slovnico, čez razlaganje besede, v kteri se diček nauči težko več ko 1000 besedi, to gotovo ni mogoče.
Še le v srednjih šolah se um dečka v tej zadevi dalje razvija. Kar se tu po besedah maternega jezika prime duhu njegovega, le s tem obogati mu um, ker Be uekteri pojmi v tem jeziku ne dajo ravuo tako razložiti in niso tisti, kakor bi bili z besedami druzega jezika. Če ee deček toraj podučuje v svojem maternem jeziku, se ne nauči le besede, marveč tudi njenih pomenov, razvije se mu um.
Tu Be pač smem vpreti na besede Karla V.: „Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš." Že po tem bi bila srednja šola, kakor je g m-nazija v Kranji in Novemmestu, dosegla viši cilj v izobraževanji mladine, kajti če bi se bila gojila skrbno materniščina vštric z nemščino,
morala je to biti najboljša pomoč učencu, da se vadi Bvoje misli v maternem svojem jeziku popolnoma izraževati. Ali, žalibog ! ravno narobe je bilo to do zdaj, ker so po državni postavi zapovedana načela Bpolnovala se le formalno in na videz. (Dobro! prav dobro!)
Res je po uradih in v navadnem živ Ijenji med uradniki, uč telji, pravdniki in njihovim osobstvom veliko takih, ki so se izšolali v srednjih šolah na Kranjskem, ki pa svojega maternega jezika ne znajo dosti, toraj se v njem celo nič ali le težko morejo meniti z ljudmi o svojem poslu. Iu ti so večidel, ki slovenski nočejo ne uradovati, ne govoriti in ne učiti. (ReB je ta!) Ravno taki se pa iz osebnih ozirov trdo postavljajo proti željam prebi valstva ter netijo vedai prepir med narodom po Blovenskih deželah. (Dobro 1)
Še večo nevoljo vzbuja krivo očitanje, da Blovenski jezik ni še zadosti razvit, ne sposoben za uradovanje; ravno tako ruganje, češ da domači uradniki, učitelji in pravdniki sami rajši nemški pišejo in govore. Ali, gospoda mojal Vsak človek tam že davno ve, da slo-venBki jezik za to ni nesposoben , marveč pogreša le še skrbnejšega razvoja. Če toraj do zdaj Slovencem ni bilo dano, v svojem jeziku izobraževati se, pa se potem trdi, da ta jezik ni Bposoben za šolo in urad in svet, Be pač ne Bmemo čuditi neljubim agitacijam in da se žaljeno in ranjeno narodno čutje le in le vpira. (Dobro!)
Gospoda moja! Narod se začue zavedati še le, ko spozna svoj jezik. Če kak narod nesrečnega — rekel bom: sramotilnega stanja, da je po nedolžnem ali ker so mu drugi vso moč vzeli, zgrešil svojo zvezo z drugimi rodi, bote li tako trdega srca, da mu bote branili, govoriti svojim naslednikom in daljnim potomcem, ter združiti Be ž njimi tako ali tako?
Jaz sem spoznal, da prave in resne želje Slovencev ne segajo do take mere, ktera bi se jim ne mogla dovoliti. Akoravno se z vso močjo vpirajo ponemčevanju, vendar nikdar ne bodo pozabili blsgra cesarstva. Ta narod je preveč vdan cesarju in čeravno vnet za svojo reč, vendar prepameten, da bi ne vedel ceniti vednosti nemškega kulturnega jezika in volje države. Ne sme priti in ne bo prišlo do tega — ker Sloveuci tudi ne žele, da bi bili kranjski dijaki odslej manj sposobni za više šole in javne službe v državi, kakor bo dijaki drugih dežel. (Dobro). Ravno narobe je. Slovenci žele, da bi njihova mladina z domačih šol ne prihajala tako slabo podkovana v jezikih, da bi ne mogla nadalje izobraževati se na kterem koli znanstvenem zavodu avstrijpkem.
Ako mi toraj slavna zbornica pritrdi v tem, da se ima odslej na srednjih šolah kranjske dežele tudi slovenski jezik gojiti tako, kakor je po trebno in pravično, je s tem lep korak storjen do tega, da narodnostni prepir — vsaj
na Kranjskem — vtihne. Poganjanje za narodne pravice bi zginilo in mir bode.
Še na nekaj naslanjam Bvoje razloge: na korist cesarstva našega.
Za Savo doli smo prevzeli vladanje obširne dežele (Bosne) in tam nam je treba cel kup upravnih uradnikov. Leta in leta bodo še pretekla, predno jih bo v oni deželi sami za-doati dobiti in že zdaj jih bo treba iskati med uradniki po Kranjskem in drugih bližnjih slovenskih pokrajinah, — že zato, ker bo prebivalcem sorodni po jeziku in rodu in vkljub tej sorodnosti zato, ker nimajo nobene mržoje do ondotnih prebivalcev zavoljo vere in političnega mišljenja.
Tako bi se slovenski mladini odprla lepa prilika sijajne lastnosti nevtrudljivosti, vztrajnega prizadevanja in zlasti poštenosti, s kte. rimi je narod slovenski tako bogato obdarovan, po teh deželah avstrijski vladi na čast pokazati. (Dobro, dobro !) Pa tudi tu je treba, da so tisti, ki ae tje pošljejo, v slovenskem svojem maternem jeziku zuanBtveno izobražili se. Tak na staroslovensko in natančno na znanje korenik besedi opirajoč se poduk stori vsacega omikanega Slovenca zmožnega, da mu razloček v narečji ne dela težav in da lahko uraduje v srbo-hrvaščini.
Za tak poduk morajo pa biti pripravne gimnazije po pokrajinah, kjer bivajo Slovenci. Ne jemljite toraj tej deželi srednjih šol, po kterih se ima jezik naroda pristojno gojiti, dajte tudi 8 tem državi priliko, po zasedenih deželah nastaviti vestne in take uradnike, ki po tamošnjih socijalnih nasprotjih niso prizadeti. Naredite, gospoda moja, po boljšem gojenji slovenskega jezika na kranjskih gimnazijah zavode, na kterih se bo mogla tudi mladca novih, od nas zasedenih dežel pripravljati za obiskovanje avstrijskih viših šol (vseučilišč)!
In vkljub temu moram Vašo pozornost obrniti ravno na to in prepustiti Vašemu pre-vdarku, kak pomen in nasledek bi imelo to, če bi ne bile le hrvaške in srbske, ampak tudi slovenske srednje šole zavodi za izobraževanje mladine iz zasedenih pokrajin. (Dolga, burna pohvala na desni. Poslanci čestitajo govorniku.)
Politični pregled.
Avstrijske deiclc.
V Ljubljani 25. aprila.
V «lržnviiciii /boru je bila sprejeta reselucija o Slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah s 30 glasovi večine. Nasproti predlogu sta govorila štajarska nemškutarja dr. Duhač iz Maribora in dr. Forrcgger iz Celja. Oba sta silno surovo napadala Slovence, ter kazala veliko nevednost o naših stvareh. Posebno zaničljivo je govoril o Slovencih Duhač, prav kakor kak mariborski „špispurgar", v kterega očeh je „bindišer" n;že vrste člo-
vek ali pa še celo človek ni. O našem jeziku ia naši literaturi sta govorila ta dva zelena Štajarca kakor slepec o barvah , ter kvasila reči, da se jim mora vsak smejati, le Dunaj čan se ue bo, on vse verjame, ker sam ničesar ne ve.
V	Dalmaciji so zdaj vse srednje šole narodno hrvatske, ker se je nedavno zadnji italijanski gimnazij v Spljetu spremenil v hrvaškega. To je bil hud udarec do zdaj vedno protežiranemu labonstvu. Lotil se j h je tak gnjev, da so se zbrali, po ulicah hodili in ua-rodne može napadali; prišlo je do tepežev iu bilo je več ranjenih. Lahonski agitator dr. Ba-jamonti je zdaj na suho dejan iu njegovega kraljestva bo kmalo konec. Dal Bog, da bi se tudi mi tako nemškutarjev znebiti zamogli!
Vnauje držav«
Črnogorci in Albanci Btoje si z orožjem v ro6i nasproti. Turška vlada je Črnogorce po svoji stari veroiomni navadi grdo prekanila in nalagala. Zmeujeno je bilo, da morajo Turki 24 ur prej povedati , kdaj bodo izpraznili ozemlje, ki je bilo Črnogorcem izgovorjeno. Turki pa so pustili oborožene Albance zbrati se v tistem ozemlji, in še le zadnji trenotek so Črnogorcem povedali, da naj pridejo. Črnogorci so prišli, pa so na svoje začudenje na oborožene Albance. Črnogorska vlada je dogodek nemudoma velesilam naznanila in čaka njihovega posredovanja, da se po nepotrebnem kri ne preliva.
Angleško vlado bo vendar Gladstonc prevzel. Kraljica je hotela imeti Ilartingtoua ali paGranvilla. Pata dva sta odrekla, ker si brez Gladstona ne upata brzdati vseh naspro-tovalnih elementov. Tako bo tedaj prijatelj Slovanov , Gladstone prevzel vodstvo one dežele, ki je bila doslej najhujša nasprotnica slovanske svobode, in zavoljo tega priljubljena vsem poturicam, nemškutarjem in take vrste ljudem.
Izvirni dopisi.
V	IJubljani, 22. aprila. Dr. A. J.
(Nekoliko opazek k poročilu „Slov. Naroda' o občnem zboru slovenske Matice.) (Konec.) Potem se pritožuje g. govornik, da so nam društvene knjige tako pozno prišle v roke, zamahne posebno po Blaznikovi tiskarni. Prošnji govornikovi se tudi jaz pridružim in mislim, vsi matičarji: naj nam odbor v pravem času knjige oskrbi in naj vendar Blaznikovo tiskarno nekoliko pritisne, da ne zadržuje iz-davanja, kakor se je zgodilo letos. Res, ravno dan se ne more določiti, kdaj bodo knjige dovršene, ker večkrat poprava tiska veliko časa potrebuje in ravno letos je „terminologija" raz-pošiljevanje knj'g močno zadržala, ker se je morala vsaka pola posebej na Dunaj itd. pošiljati v pregled — a vendar prosimo gg. odbornike, naj nam vselej pred koncem ali vsaj o novem letu knjige oskrbe !
Zanimiv je o tej zadevi sledeči stavek v gosp. dr. Tavčarjevem govoru: „Blaznikova tiskarna je v boji proti narodni tiskarni prevzela Matične knjige za nizko (? Ur.) ceno." V letopisu za 1. 1878 str. 218 se v poročilu o 42. seji matičnega odbora sledeči odstavek nahaja: „na vrsto pride potem razprava, kteri tiskarni naj se tisek izroči letošnje leto? Tajnik odpečati ponudbi, ki ste ji poslali Blaznikova in narodna tiskarna. Sprejme se ponudba Blaznikove tiskarne." Ali bi mar Blaznikova tiskarna ne bila smela staviti ponudbe z narodno tiskarno? ali bi bil morda odbor dolžan dražo ponudbo narodne tiskarne sprejeti? Je li Blaznikova tiskarna grešila, ker tiska po nizki ceni? Ia če gospod urednik
s svojim „?" o nizki ceni dvomi, koliko dobička je še le narodna tiskarna zahtevala!
Nadalje g. dr. Tavčar prav ostro govori zoper tisk pesem, ktere je Koseski iz druzih jezikov v našega preložil. Tudi jaz bi želel in še marsikteri drugi z manoj, da bi Matica ne izdavala denarja za Koseskega prevode. Dovolj je dokazauo (glej Simon Itutarja spis : ,Ivan Vesel-Koseski" v Zvonu 1. 1878 št. 17819 ali Žvaba sostavek , o Koseskem v matičnih knjigah" v današnjem „Narodu''), da je res jezik njegov slab, poln vsakošnih pomot. A vkljub temu moram trditi, da gosp. govornik preostro obsodi Koseskega in matičen odbor.
Koseški je bil rojen že 1. 1798, le do leta 1819 — 20 je bil na Slovenskem, a potem je moral vedno živeti na tujem med Nemci, pozneje med Lahi. Iu vendar je njegovo srce tako gorko bilo za domovino! Koliko navdušenosti je s svojimi spevi vnel ! Naj govori g. Sim. Kutar: „Koseskega pesmi so imele v dobi 1844-50 velik vpliv ua Slovence : dosegle so svoj namen in storile svojo dolžnost. To velja le o pesmih prve dobe . . . Pesmi prve dobe ustrezajo tedanjim potrebam slovenskega naroda, pr mi rne so njegovi omiki in kulturni stopinji njegovega razvitka. Tudi jezikoslovne napake lahko izpregledamo z ozirom na takratno stanje slovenskega
pisanja..... Veliko zaslugo si je pridobil
Koseski za slovensko stihotorstvo s tem, da je heksametre v slovenščino vpeljal in da jim je tudi prvi dal slovenščini primerno obliko .... V ponareji spondejev sledila Bta do sedaj Ko-seskemu Stritar in C mperman. (Zvon, 1878 str. 290, 292^). Največ hvale je prinesla Ko-seskemu pesen: Slovenija cesarju Ferdinandu 1844.... imela je ta pesen neizmeren vspeh. Dopadala je po svoji donečnosti, onomato-poetičnih izrazih... Koseskega pesni so se kmalo prikupile učiteljem in učencem... njegov jezik ima res nekaj grmečega in bobne-čega ua sebi. (Zvon, 1878, str. 276)."
Ti stavki so dovolj jasni — radi odpustimo Koseskemu njegove pomote (vsaj še Prešern, če tudi vedno doma, vendar ni kaj pravilno pisal, da se mu je moral rokopis popravljati); še laglje prizanesemo matičnim odbornikom, da so iz spoštovanja in hvaležnosti na 65 straneh ponatisnili še nekoliko njegovih prevodov, ktere je zaslužni mož že v prejšnjih letih dogotovil. Ne vem, kako more g. dr. Tavčar govoriti o „povod nji njegovih prevodov in o plohi večnega Koseskovanja', ko je vendar malo prej trdil, da je Matica letopisu le še „dve revni brošurici" do-dalal S posebnim povdarkom je g. govornik pripovedoval, kako je Koseski, ko je s svojo družino bival v Podbrezjem, na slovensko na-pituico odgovoril nemški: Meine Ilerren! ent-schuldigeu sie, dass ich deutsch rede ! Slove-nisch verstehe ich nicht! (? Pis.). — Stari mož, ki ni imel sreče prebivati doma, ampak je moral prebivati vedno na ptujem in govoriti v ptujem jeziku, se zasmehuje, ker je spregovoril nekaj nemških besedi! In od tod se sklepa, da Matica ne sme njegovih spisov tiskati — kaka logika I?
Lahko sedaj vsakdo razvidi, koliko krivičnih pritožeb je g. dr. Tavčar nakopičil v svojem govoru. Zraven je gospod še tako prevzetno in oblastno govoril, da bi bil moral vsacega žaliti, ko bi bil tudi pravo zadel. , Narod" se pa osmeši, da govor popolnoma natisne in mu toraj pritrdi. Naj je kritika zmerna, utemeljena in naj se govori spodobno, pa bo res podučila, a ne vzburila.
2. Še bolj krivičen pa je „Narod" govoreč
o gospodarstvu matičnega odbora, kjer skuša s številkami pokazati, kako Matica vedno koraka nazaj. „Narod" piše: „Vtem društvenem letu imela je Matica skupne imovine 54260 g'. 76 kr. — Leta 1878 imela je Matica še 58083 gld. 89 kr. imovine. Tedaj se je že premoženje v jednem letu za 3823 gl. 13 kr. pomanjšalo. Za knjige je Matica 1. 1879 potrosila 3945 gld. 23 kr. Po proračunu za I. 1880 more diuštvo za izdavanje knjig potrositi samo 3549 gld., tedaj 39(3 gld. 23 kr. manj nego lani. (Ali je to napredek ?)." Tako „Narod."
Ko sem to bral, sem se nekuko ustrašil, ker številke so jasne. A kam se je toliko denarja zgubilo? Olborniki so resui in pošteni možje, gotovo ga lahkomišljeno niso zapravili, tako sem mislil. Ilotel sem se- prepričati iu pogledal sem račune. Iu kaj sem videl? Videl sem, da „Narod" poroča napačno.
Najprej poglejmo stan matičnega premoženja. Res je, I. 1878 je imela Matica skupne imovine 58083 gld. 89 kr., toda letos samo 54260 gld. 76 kr., tedaj 3823 gld. manj uego vlani. Od kod to? Med svoto so vštete obligacije in sicer po njihovi nominelni' vrednosti. Ako j h toraj prodam, imel bom manj denarja, a le navidezno, v istini pa ravno toliko, kakor poprej; da, še dobiček bom imel, če sem obligacje prodal, in svoj denar drugam bolj varno naložil. Tak d o b i-čekje naredil matičen odbor. Prodal je obligacij v nom nelni vrednosti 26750 gld. za 22266 gld. 78 kr. — 1. 1878 se je toraj skupni Bvoti vštevalo obligacij za 26750 gld., a letos le nj bova redna vrednost 22266 gld., in od tod navidezno manjša svota. Matica pa je kupila hišo za 28000 gl., kjer je deaar varueje naložen, kakor v obligacijah.
Matica je v I. 1879 potrosila za knjige 3945 gld. 23 kr. (in s cer za spise, zemljevide, tisk in vezanje knjig) v proračunu za 1. 1880 pa Btoji le 3549 gld. (in sicer za spise in tisk) toraj res 396 gld. 23 kr. manj nego lani. A tukaj je „Narod" dvojno malenkost prezrl. V stroških za 1879 je všteto vezanje knjig , ne pa v proračunu za 1880. 1.; vezanje knjig je pa znašalo 136 gld. 58 kr., toraj se razlika za to svoto zmanjša. Pa ko bi tudi trga ne bilo, mislim, da bi se letošnji proračun moral primerjevati vlanskemu proračunu, ne pa poznejemu izdatku. Proračun vlanski pa za izdavanje knjig odloči 3371 gld. G2 kr., toraj precej manj nego letos. Vsaj se dohodki v proračunu ne morejo tako natanko določiti, ampak le primeroma. Po proračunu imamo toraj letos napredek zaznamovati.
,.Narod" je toraj poročal jako krivično. Zakaj ? Iz nevednosti, ali pa iz hudobije. Vsakako je pa moralično dolžan, napačno poročilo popraviti.
Marsikaj bi bil še rad opomnil — a spis je že preobširen. Morebiti o pr liki kaj več. Napisal sem pa te vrstice iz ljubezni do res-u:ce in pravice. Nič se mi bolj ne gnjusi, kakor grdo, strastno, krivično strankarstvo, kteremu je dober vsak pripomoček, da se le nasprotnik pobija. To ni pošteno!
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 26. aprila.
Resolucija o slovenskem učnem jeziku na preparandiji ljubljanski in mariborski je bila sprejeta s pristavkom dr. Vošnjakovim, da se morajo pripravniki temeljito naučiti tudi nemščine. — Deželni predsednik g. Winkler pride v Ljubljano po končani vojaški taksi, ktero bodo jutri obravnavali.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(„Turški list") ima kolero, kar se je na Dunaji sklenila vpeljava slovenskega jezika v naše srednje šole; tako ga kolje po trebuhu, da brez vsega preraislika divjaško krog sebe brca. V soboto se je spravil nad odličnejše narodnjake, kteri svoje otroke pošiljajo ua tukajšnjo vaduico, iu jim to šteje v greh, češ, da se jim ta šola boljša zdi od drugih ljubljanskih zato, ker je nemška. Ljubljanski butelj do bro v<5, da tako nemške so vse ljubljanske šole, toraj si človek v tem obziru ne more nič prebrati. Razen tega pa do zdaj nismo še nikjer slišali, da bi bila vadnica, ki se vzdržuje iz davkov našega kmeta, edino le za otroke tujcev in nemškutarjev in da bi narodnjaki ne imeli pravice do nje. Če toraj svoje otroke na njo pošiljajo, iz tega še ne sledi, da to btore zato, ker se tam nemščina morda še nekoliko huje vbija otrokom v glavo; dajte nam slovensko šolo, bote že videli, koliko narodnjakov bo potem svojo deco pošiljajo še v nemške šole. Saj se ubogi mali staršem gotovo smilijo, tako trpinčenje z „ribafiš, miza tiš" škoduje duhu in telesu nježnih otrok, pa tudi uku, kajti kak je vspeh, to najbolje pojasni sledeča dogodba.
Eden izmed narodnjnakov — v„T«gblattu' nesramno napaden h — je poslal pred dvema letoma svojega Bina v prvi razred vadnice. Tu je deček — po zdravnikovem spričevalu — po obilnem mučenji očes z nemškimi črkami oslabel na vidu tako, da je zdravnik svetoval, naj fant bo drugo leto doma in se sme komaj po mo uro na dau učiti branja in piBaoja, da bo tako morda zopet okrepil na vidu. To se je zgodilo in tudi nekoliko pomagalo. Letos je šel zopet v šolo in ker je po šolskem spričevalu prvi razred izvršil jako dobro in med letom tu li vsaj nič ni pozabil, ga je gospod vodja hotel sprejeti v drugi razred. Ali oče, ki je videl, kaka malo se je fant vkljub dobremu spričevalu v prvem letu naučil, tega ni pustil, češ: „Kaj pomaga dobro spričevalo, če pa fant nič ne zna !'1 Vodja se je slednjič vdal in dovolil , da je deček prišel zopet nazaj v prvi razred, ker oče je odločno izrekel, da ga bo doma obdržal in rajši sam ¡podučeval. — Ta resnična dogodba kaže, kaka dobrota je „nemška'1 vadnica otrokom narodnjakov in kako vesel je ti^ti, kterega ciganski vrednik „Tag-blatta" psuje „Dreschflegelmann."
(Govor našega poslanca gosp. Kluna) prinesemo v prihodnjih dveh številkah, ker je zelo obširen.
Poročilo
likvidacijskega odbora v tretjem občnem izrednem zboru gg. delničarjev banke „Slovenije" 20 aprila 1880.
(Konec.)
Lahko bi se tu likvidacijski odbor zagovarjal s tem, da večini odbora ta posel ni v korist, ampak ga opravlja mnogokrat le b požrtvovalnostjo na škodo drugih osebnih opravil; da odborniki so obče znani možje in sicer ne kot lakomni goljufi, ampak kot taki, kterim se ne more ničesar krivičnega dokazati; da — „poBito sed nou conce3Bo" — bila bi izvolitev goljufuih odboruikov jako slabo spričevanje (resnično testimonium paupertatis) za volilce Bame pa — pustimo to — rečemo le o kratkem: Delničarji
niste le vi, ampak tudi odborniki, ktere doplača in konečna rešitev tako, ali še v veči meri zadeva, kakor vas; nesrečne banke niso odborniki niti snovali, niti njenega propada provzročili, ampak le žalostno dedšino, nalogo iikvidacije po izvolitvi sprejeli. Nobeden izmed odbornikov (razun umrlega g. Debevca) ni bil niti predsednik, niti ravnate'j; tudi posel zdaj ni za kratek čas ali na videz (da se kak § spolui); enako tudi plača ni mastna, kakor popred, ko je opravilni svčt dobival za sejo pol, ali k večemu eno uro po 10, ali po 5 gld., ampak seje trajajo navadno po 2—3 ure, tudi ne vsak teden , ampak le kadar je resnična potreba (ravno te dni je prinesel odbornik VBe marke nazočnosti od 10. marca 1879 do 18. aprila 1880 ter prejel za 13 mescev 33 gold.) Naj se nam ne zameri vprašanje: je li ta svota vredna, da človeka po vsih časopisih kot la-komneža ali še kaj druzega dolžijo? Zraven pa še sitno zamudno delo in — odgovornost! Več kakor eden , tudi več kakor eukrai, je hotel odbornik, ali tudi vsi odstopiti, le po-mislik, da se s tem likvidacija še bolj zavleče, da so stroški občnega zbora za izvolitev novega odbora in njegovo vradno vpisovanje kot trgovinsko „firmo" prav jako veliki, je zadrževal odstop posamemeznih odbornikov — odbora.
Pa zakaj se niste pred po časnikih oglasili? Zato, kar se na vsako neumno zabavljico nobeu pameten ne zagovarja; dalje zato, ker so reči mnogokrat tako zamotane, da bi pojasni nje nezvedencem bilo tako nejasno, kakor sicer vse bankino poslovanje in zadnjič zato, ker bi se mogokrat brez škode likvidacije in delničarjev ne bilo moglo zgoditi. Zato smo pa dvakrat izvedene in zaupne može sklicali, jim stan bankine likvidacije razodeli ter pra-šali, hočemo li to po časopisih razglasiti ali ne? Odgovarjali so: „Ne4, in — razglas smo opustili*
Naj odgovarjamo še zdaj na dvojno vprašanje: Zakaj pa likvidacija toliko časa ni končana, kaj je likvidacijski odbor delal? Kako pa je obračal prejeti denar? Ad 1. Likvidacija ni končana, ker je posel tak, da v kratkih letih ne more biti končan; pač pase zamore mnogo pospešiti, v čemur nas pa žalibog delničarji niso nikoli podperali. Likvidirati se pravi vse zavozijane razmere razmotati: dolgove poplačiti in iztirjevati, pogodbam bank in zavarovalcev zadostiti, o kratkem: vse sto-terne in tisučerne zaveze vravnati. Je lito mogoče v dveh ali treh letih, ko je zavarovanih 30.000? bank, s kterimi je banka „Slovenija-1 v nasprotni zavezi, 22? Je li to mogoče, ko je agentov po celem cesarstvu raztresenih 1600 s kterimi je treba mnogo poračunati, dopiso vati ter se dogovarjati? Eaako po vsih deželah so raztreseni zavarovani, po požaru ali kakor Bi bodi, poškodovani. Mnogo zavarovalcev je pogodbo storilo ter vplačalo premije za pet, šest, tudi deset let in zdaj odstopiti noče, enostransko pa pogodbe raztrgati ne moremo in ne smemo, ker je nepostavno. Z eno besedo-Kdor misli ali zahteva, da to delo zna biti v enem, k večemu v dveh letih končano, ta nima nobenega pojma in zaumena od zavarovalnih bank in njih opravil.
Od 1. 1873 je zapadlo likvidaciji 39 zavarovalnih bank. Od vseh teh 39 bank ste vravnale svoje zaveze t. j. likvidacijo izvršile edino , Juventus" in „Avstrijska zavarovalna družba". Tedaj le dve, 37 jih še čaka rešenja! Od likvidacijskih odbornikov se je pa tirjalo, naj bi likvidacijo izvršili v enem, k večemu v dveh letih in še celo — brez denarja! Tedaj
naročili so delničarji pač, naj likvidacijski odbor škodljivo drevo poseka, sekiro pa mu so odrekli. Res bi mogli biti pravi čudodelniki — )iti le coperniki, bilo bi premalo!
Tako mnogo delničarjev Be je namreč vstavljalo sklenjeno doplačo prostovoljno upla-čati. Potem ko smo opominjali, čakali več kakor celo leto na doplačo, da je mnogo delničarjev strogo zahtevalo, naj odbor 8 Bilo iz-tirja doplačo, se je začelo tožiti in tožilo se je nekako dve tretjini delničarjev. (Od 614 delničarjev čez 400). Preden se je pa vse to izvršilo, ker je bilo treba toliko raznih računov, zagovarjalnih in ugovarjalnih pisem, po dve, tri in več doklad k vsaki tožbi; dalje ker je premnogo delničarjev reč zavleklo, dokler je najdalje moglo in — o tej reči se zamore dandanes veliko zgoditi — je čas potekal, da se likvidira že četrto leto in še ne vemo, kdaj bode konec Ne moremo tu naštevati, kake čudne skušnje je likvidacijski odbor v tej reči imel; le o kratkem bodi rečeno, da premnogo delničarjev: bogatih, učenih, sodnijskih uradnikov, doktorjev pravoslovja itd. (celo tudi duhovnikov ne moremo vseh zagovarjati) si ni nič vesti delalo, ter se posluževalo prav dvomljivih, da tudi očitno krivičnih sredstev, da bi bili le nesrečno banko za doplačo prevarili. Potem so pa ubogim odbornikom hlače po svojih merili ter jih Bog zna koliko nepoštenega dolžili. Nič druzega ne rečemo, kakor da takim delničarjem le želimo, da bi vsaj kakega pol leta k sejam likvidacijskega odbora hodili ter potem sodili. Gotovi smo 8i , da bi drugače sodili.
Naj se nam ne jemlje za zlo, če o do-plači odkritosrčno svojo misel izrečemo. Zavarovalne banke bo, kakor mnogo druzih, kupčijske družbe. Pri kupčiji pa mora vsak v poštev vzeti zgubo in dobiček. Naj bi bila „Slovenija" napredovala, bi bili imeli delničarji in dežela mnogo dobička, bili bi gotovo zadovoljni in veseli; ali propadla je, tedaj moramo z zgubo če že ne zadovoljni biti, vsaj možato potrpeti. Kdor je delnico vzel, Be je zavezal 40 odstotkov takoj vplačati, drazih 60% pa po potrebi. Da se je sploh obetalo, da nobene doplače več treba ne bo (bodi si že po nevednosti ali hudovoljnosti), nam je dobro znano, pa to ni iu ne more biti merodajno, ampak kupčijska postava in pravila. Če jih nismo brali ali ne razumeli, moramo nasledke le sami sebi pripisovati. To so pravoslavni razlogi, po kterih je c. kr. sodnija tudi res vse obsodila, da bo doplačiti dolžni (z malo izjemo dveh ali treh delničarjev zarad drugih razlogov.) Nravni razlogi so pa, mislimo, ti le: Z vzetjem delnice sem dolžan 200 gld. zavarovalcem požarne in druge škode plačati. Kolikor jih zarad moje nedoplače škodo trpi, tolikim krivico delam; če morajo pa drugi sodelničarji, ki so enako nedolžni, zarad moje nedoplače več vplačati, se njim krivica godi. Je li to vestno in nravno pripuščeno? Kdo si upa to zagovarjati in po kaki pravici? Že vemo: Pred so goljufno, potratno ravnali, tedaj zakaj bi jaz doplačeval? Dragi delničar, čaj: Sosed ti je delal krivico, o. pr. te grdo obrekoval, ga li zato smeš ob-rekovati tudi ti? Sosed ti je delal krivico: njive prioraval, kradel, smeš le enako vrače-vati ter krasti tudi ti?
Ni nam v mislih, da bi slabo gospodarstvo zagovarjali: da, nekaj po nevednosti, neksj po lahkomišljeni zapravljivosti ter prav veliko po hudobiji osnovalnega in opravilnega osobstva so delničarji in dežela pahnjeni v nesrečo iu sramoto; pa — pa — sklepajte sami; mi rajše zagovor nadaljujemo.
Kaj hočemo še le od raznih računov z zavarovalnimi bankami ali celó zbivšimi agenti reči? Tu je še le prevara domá — tú I
Z najmanjšo izjemo ni agentov nikdo plačal, kakor le prisiljen. In kako neznansko delo so taki računi! Gospoda, jaz si ne upam s kratkimi besedami le nekoliko zaumena od tega dela dati tistemu, kteri ga že sicer nima.
Zadnjič moram še en vzrok povedati, zakaj likvidacija ni tako dolgo koDČana. Likvidacija ni krab, ali bankerot, kterega trgovec napo^ ter vrata zapre, vsi upniki ali poškodovani se pa za svoje novce obrišejo. Likvidacija je pošteno vravnanje in razvozlanje zamotanih zavez , tedaj mora biti poplačana vsaka škoda, vsaki dolg. Da se to ne zgodi brez denarja, je menda vsem jasno. Dokler tega ni, toliko časa ne bo likvidrano, ampak škoda za delničarje če dalje veča. Naj bi bili gg. delničarji toliko razuma imeli, da poškodovani ne bodo odjenjali, dokler bodo delničarji na svoje delnice še kaj vplačati imeli ter bi bili drugo doplačo naglo poslali, upam si trditi, da likvidacija bi bila že končana in upam si še dostavljati — sicer je pa to le moja osebna misel , da bi nam bil od druge doplača še lep znesek za boljše namene ostal, in zdaj! No, zdaj je treba tretje doplače! Zakaj razun tega, da se čas trati in opravilni stroški množijo, nam tožbe vse požrejo. Poškodovani nekaj časa čakajo, potem tožijo; tožbo ženejo do cenitve in če se še zdaj s plačo ne vstavi, do vradne prodaje po očitni dražbi. Tako mislim, da je dokazano, da ne likvidacijski odborniki, ampak gg. delničarji so krivi, da likvidacija še ni končana. Od prvega začetka bankinih vodil in razmer niso poznali in jih še zdaj nočejo po znati — žalibog v največo tvarinsko in nravno škodo delničarjev in dežele!
Konečno še kratek odgovor na prašanje: Koliko je likvidacijski odbor denarja prejel in kako ga obračai?
Naj pred opomnim, da Vam ne mislim letne, tako zvane „bilance" čitati, ker bi bilo predolgo in na zadnje bi neizvedenci nič več ne vedeli, kakor popred. Tu navodim le ko-nečne zneske. Ti so:
A. Stroški:
1.	Opravilni stroški s plačo
uradnikov.....
Prvo leto je bila uradniška plača res velika, ker Bprejeti je moral likvidacijski odbor 21 uradnikov, ki so bili vsi dobro plačani. Odpuščati jih je bilo mogoče le polagama, nekaj zarad obilnega dela, nekaj pa, ker so imeli vsi svoje službene pogodbe, kterih na mah razrušiti nikdo ni mogel. Zdaj bo stroški primeroma prav majhni, ker razun pravdo-srednika in tajnika, ki konec junija izstopi, ni nobenega uradnika več.
2.	Požarnih škod smo Bpre-jeli 61.000 gl., pozneje jih je bilo še 20.000 gl., tedaj vkup ....
60000 gl. - kr.
3.
Za zavarovane na življenji ......
Če se od opravilnih Btro-škov odšteje 20000 gl, ktere smo po izvršenih tožbah povrnjene dobili, znašajo Bprejeti Btroški
81000 gl. — kr. 2300 gl. — kr.
Vkup] . . 123300 gl. — kr.
B. Prejem
1.	Doplača delničarjev .
2.	Plača agentov . . . Še plačati imajo po računih 63.000 gl. ki pa bo večidel zgubljeni; znabiti se bode komaj še 3000 gl. iztirjalo.
3.	Od nasprotno-zavaro-valnih bank .... Prejeli Bmo pač več, ali morali Bmo jim tudi nasproti povrniti.
4.	Od kupa prodanih hiš, ker je bilo na posestvu mnogo vknj ženega.
Tedaj vkup ....
C. Treba je za nagi nujno:
1.	Za zavarovane na življenji ......
2.	Postavna zaloga zavarovalnine za požarne škode ......
3.	Postavna zaloga zavarovalnine za življenje
4.	Za plačo požarnih, že pripoznanih škod . .
5.	Za nasprotno zavarovanje ptujim bankam
6.	Za kolekovanje c. kr. davkariji (če tožbo zgubimo) ......
7.	Za plačo raznim odvetnikom ......
Za enoletne opravilne stroške t. j. plačo uradnikov, pisarne potrebščine, najemščino bankinih prostorov i. t. d.
54000 gl. — kr. 26000 gl. — kr.
3000 gl. — kr
9000 gl. — kr.
8
92000 gl. — kr. o izvršenje
123G3 gl. 92 kr.
327 gl. 40	kr.
11 gl. 94	kr,
14589 gl. 28	kr.
3500 gl. —	kr.
3883 gl. 91 kr 600 gl. — kr.
4000 gl. - kr.
D. Upati smemo še si
1. Za pohišno orodje v Lvovu ......
3. Od raznih malih dolžnikov ......
3.	Za prodano posestvo v Kostanjevci ....
4.	Na zaostali I. in II. do-plači delnic ....
5.	Za menjico na Češkem
C. Od nasprotnega zavarovanja pri ptujih bankah .......
7.	Od bivših agentov
8.	Od matice slov. za prodano hišo ....
39.276 gl. 45 kr. edeče svote:
300 gl. - kr.
200 gl. — kr.
700 gl. — kr.
4000 gl. — kr. 5000 gl. — kr.
1000 gl. - kr. 3000 gl. - kr.
3204 gl. — kr.
likvidacijo hitro|6končati, ter mu se ve da tudi potrebnih pomočkov dovolili, brez kterih je vsak) besedovanje prazno in zastonj.
17404 gl. — kr.
Konečno imam le še opomniti, da to je le proračun, kakor Be navadno dela; izvršitev je mnogokrat vsa drugačna, bolj ali manj ugodna po okoljšinah.
Samo po sebi se ume, da likvidacija pred ne more biti končana, dokler se vse ne poplača. Dalje ko se bode plača odlašala, dalje ho trajala likvidacija, toliko veča bo pa tudi škoda za delničarje.
Čudno Be bode znabiti komu zdelo, zakaj Be za 21.000 gld. primanjkljeja nasvetuje 12°/0 doplača, ki znaša vknp 57.888gld.? Komur bo razmere znane, se temu ne bode čudil. Lahko se 21.000 spremeni v 31.41 tisoč, 57 tisoč pa v 40, 30 tisoč; tedaj naj Bklepa vsaki Bam.
Dosedanji likvidacijski odbor (zarad znanih razmer mora odstopiti, V(č bo povedal g. predsednik) le želi, da bi nazoči delničarji odbor izvolili, kteri bi imel vrednost in voljo
Izid tega zborovanja delničarjev je bil, da se je enoglasno sklenila tretja doplača z 12% t. j. 24 gld na delnico, ktera Be bode v dveh enakih obrokih plačevala. Če se bode na prvi obrok naglo vplačalo, zna biti mogoče, da druzega obroka treba ne bo. Tedaj gg. delničarji reč dobro preudarite. Enoglasno je bil izvoljen tudi za prihodnje izvrševanja likvidacije dosedanji odbor z edino izjemo, da je bil namesto g. Fr. Ravnikarja izvoljen gosp. Luka Robič.
Z željo, da bi Be zamotana reč že skoraj rešila, je bil tretji izvanredni občni zbor sklenjen.
Eksekutivne dražbe.
30. aprila. Jože Penko (3) iz Nadanjega scla, v Postojni; Franc Poznik (1) iz Kainnegorice (680) v Uadolici; Franc Hočevar (3) iz Ambrusa (700) v Žužembrrgu ; Anton Pančur (1) iz Pa-Iovč (1951) v Kamniku; Avgust Deisinger (1) y Loki (1300); Franca Vozel (3) iz Smovidala, v. Litiji; Marija Kočar (1) iz Mlake (892) v Kam niku ; Janez Reicb (1) v Novem mestu (1400).
1. maja. Franc Steinmetz (1) iz Železnikov (657) v Loki ; Marko Kočevar (1) iz Legtnja (200), Jožo Povše (1) iz Pleterja (50), Franc Zorič (1) iz Leskovca (40), Neža Brodnik (1) iz Straže (103), Jakob Mlekar (1) iz Roviš (60) — vsi v Krškem ; Jože Tancig (3) iz Iške Loke (4888), Anton Kavčič (1) iz Vrbljen (810), Jože Merčun (1) iz Černuč (575), Andrej Dermastja (1) iz Ježice (4285), in Jože Civha (1) iz notranje Gorice (5014) — vsi v Ljubljani.
Umrli so:
15. aprila. Marija Kne, prodajalka, 74 1., za slabostjo;
IG. aprila. Urša Vidic, šivilja, 57 1., za jetiko.
17. aprila. Wenzel Denkel , uradnik, 67 1.; Marija Kimovec, hišnika otrok, za pljučnico ; Flo-rijan^ pl. Riedl, uradnik, 89 1., za slabostjo ; Viktor Sukovic, Btrežaja otrok, 17 m, za vodenico.
Koper
protin'»putiko
je dobro zdravilo zelišna voda, ki se imenuje
basorin,
ki je potrjena od cesarja, in jo izdeluje
Franc M ilhclm,
lekar v Neunkirchen.
To zdravilo so zdravniki pregledali in potem je dobilo od cesarja Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo se mora človek od zunaj trdo pomazati (poribati), ter ima moč, da trganje ustBvi, kri pomiri , bolečine utiši, ter je dobro zdravilo zoper slabe živce, zoper slabost in bolečine v udih, zoper protin, trganje, putiko. glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vojake) ; tudi če človeka v straneh bode, če ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje.
Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20" kr.
Na prodaj jo ima	(11)
Peter l.nssnlk v Ljubljani.
TeleKrnflénr denarne ecne 26. aprila. Papirna renta 72.36 — Hreherna renta 72.90 — Zlata renta 88 40 — l8601et.no državno positfilo 130.35 Bankin« »koije 837 — Kreditne akoiie 297 75 - London 117.80— — Oes. kr. enkini 5.62. — 20-frankov 9 50
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lelap.
J. laznikoi nasledniki v Ljubljani.