PAOLETAftfC if DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClTATEUE
FROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2057.
S, It>1
CHICAGO 23, ILL., 12. MARCA (March 12), 1S47.
Publish** Weakly a* «201 S. LawndaU Ave.
•is
LETO—VOL. XLU.
FTAVKOVNI BOJI at Mo pomnožili, Je rekel predsednik AFL Wm. Green, k« Je pričal pred kongresno komisijo proti rasnim načrtom sa saviraaje unij. Oposavjal Je koagresnike, da se Igrajo i "industrial aim mirom", ako mislijo, da bodo unljsko gibanje uničili s protidelav-•klati postavami. Gornje Je slika ls stavkovnega pretepa v Chicagu pred neka kovinska to
Sestanek v Moskvi ima več nalog kot le mir z Nemčijo
Ali je zbližan j« med sistemom, kot 9a ima Sovj. unijo tir msd ameriškim kapitalizmom mogoče? - Vprašanje bodoče Avstrije in Koroške
Minuli pondeljek so se sešli v Moskvi vnanji ministri Anglije. Zed. držav, Francije in Sovj. unije, da odpravijo vojno stanje v Evropi. V ta namen imajo odločiti, kaj z Avstrijo in pa streti najtrši oreh — kako urediti Nemčijo, da bo služila miru namesto na vsakega toliko časa zanetila vojno.
Malo optimizma a
Predno je odšel na konferenco v Moskvo naš državni tajnik general Marshall, je časnikarjem na vprašanja odgovarjal, da so nesoglasja v veliki četvorici tolikšna, da ni upati na kak hiter sporazum med njo, kar se bodoče Nemčije tiče.
To je znano. Nemčija je razdeljena — oziroma bila je razdeljena v štiri cone. Blizu polovica jo je pod sovjetsko okupacijo, a njena glavna pristanišča ter najbolj industrializirani kraji so pod ameriško, angleško ter francosko oblastjo.
Vsi priznavajo, da je ta razdelitev tako centralizirane države, kakor je bila Nemčija bodisi ekonomsko kot politično neumestna, a vsaka izmed teh dežel ima o bodočnosti Nemčije svoje mnenje in tudi svoje namene.
To je vzrok, Čemu se Bevin, Molotov, Marshall ter Bidault niso sešli v duhu optimizma, temveč v bojazni, da se jim bodo razprave razbile.
Splošno mnenje je, da na tem sestanku pogodba za mir z Nemčijo še ne bo dogotovljena. Ministri bodo zadovoljni, Če se bodo usoglasili saj v glavnih točkah. t
Kaj s Avstrijo?
Najprvo in deloma "mimogrede* se bodo vnanji ministri pečali z Avstrijo. Zavezniki so jo na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni ustanovili za samostojno državo, ker niso hoteli, da bi priiU pod Nemčijo, dasi je izgledalo, da bi bila taka rešitev veliki večini avstrijskih Nemcev najbolj po volji.
Avstrija je nato bolehala, ker je bil njen Dunaj za tako skrčeno državico prevelik in ker je njena industrija vsled izgube zaledja opešala In potem hirala iz leta v leto. Zavezniki to' tej bolni Avstriji pomagali, največ Anglija, Francija in Zed. države, da bi jo obvarovali v svojem področju. A ni mnogo izdalo. Pa so v tem naatale razmere za kle-rofašizem, ki so ga zaveeniki vsak po svoje podprli, bodisi z " neu meša van jem'\ ali pa mu naklonili direktno pomoč, potem, kq se je "utrdil". Med tem
se je utrjeval z vnanjo odobritvijo ter podporo zavezniških sil tudi Hitler. Ko se je čutil dovolj močnega, je pohrustal Avstrijo. Udala se mu je brez odpora. To ga je opogumilo za nadaljevanje svoje politične invazije v Cehoalovaško in Poljsko | in nato proti Mariboru in dalje v Jugoslavijo.
Koroško vprašanje
2e na konferenci zastopnikov vnanjih ministrov velike četvo-rice, ki se je vršila v Londonu, je jugoslovanska deputedja poudarjala, da se na Avstrijo v slučaju ponovnega ojačanja Nemčije ni zanesti in da ni pravično, ako se slovenskemu delu Koroške odreče pravico do združenja s Slovenijo, to je. z Jugoslavijo, dočim se bi Avstrijo v zavezniških krogih protežiralo, kakor se jo je po prvi svetovni vojni.
Vprašanje slovenskega dela Koroške pride ta teden pred konferenco v Moskvi. Ampak ako bo obveljal sklep pripravljalne konference v Londonu, bodo meje Avstrije ostale take kot so bile do Hitlerjeve okupacije.
V Londonu je jugoslovansko zahtevo glede koroškega vprašanja podprla samo Sovjetska unija. Zed. države, Francija in Anglija pa so jo odbile.
(Konec na 5. strani.)
Trud Zed. držav v pomoč kapitalizmu v Evropi in drugod so no obrestiije
Kartunist Shoemaker, ki riše tvoje satiro za uredniško stran v Chicago Daily News, je imel pred nekaj dnevi v njih sliko, ki nazorno predstavlja našo tako-zvano vnanjo politiko. Stric Sam s čajno v roki seje dolarje po njivi (Evropi), da bi iz tega semena (dolarjev) obrodil kapitalizem. Toda za sejalcem so takoj vrane, ki to seme (dolarje) sproti požro. Na eni (vrani) ima Shoemaker napis "komunizem"..
Ta karikatura je bila nato ponatisnjena v mnogih drugih dnevnih listih in prejkone bo tudi v revijah. Dasi ni mojstrsko delo — čeprav je Shoemaker eden izmed najslovitejših ameriških kartunistov, vendar je slika značilna zato, ker predstavlja resnico.
Dali smo tri in pol milijarde dolarjev kredita Angliji, ne zato, da bi si iz tega grad/fa socializem temveč da ji imperij obvarujemo.
Iz enakega razloga smo dali milijardo dolarjev Franciji.
In pa več sto milijonov dolarjev v obliki raznih podpor Italiji.	.........;
, Vzdržujemo Avstrijo, da ie ne bi "pogazil" komunizem in flirtamo" s kapitalističnim slojem čehoslo-vaške, da bi jo ohranili v območju "zapadnih demokracij".
Naša vlada je minuli teden protestirala proti Moskvi, češ, da izpodkopuje temelj ogrski vladi, ki je bila postavljena na krmilo na demokratičen način, a jo hočejo nadomestiti, oziroma ji diktirati, kaj in kako, po moskovsko vzgojeni komunisti.
V Washingtonu vodo, da Ogrska ni bila še nikdar demokratična. Vedo tudi, da so jo vladali fevdalci in prav tako vedo, da si sedaj prizodeva/o ohraniti saj toliko svojih privilegijev, da jim ne bi bilo treba delati za vsakdanji kruh.
Na Kitajskem divja civilna vojna, veliko vsled podpore našo vlade. Neglode, kako se to dejstvo zani-kuje, fakt je, da kitajsko ljudstvo trpi največ vsled NEPRAVILNEGA umešavanja "zapadne demokracije", predvsem zaradi intervencije Zed. driav.
Ne zato, da hotejo v nji reakcijo, ampak i'naš način življenja". Pa ne gre.
Kitajska mora ali v socializem, ali pa nadaljevati pod Ciang Kai-šekom njegov način fašizma. Izgleda, da je vnanjo politika naše vlade še zmerom odločno za slednjega.
In poglejmo vlogo Zed. držav v Španiji. Kdaj bi že Franco padel, ako bi v Washingtonu želeli.
Zanimivo je, kako si je Washington primadeval skupno z Londonom za demokracijb na Poljskem. Pa v Bolgariji in v Jugoslaviji. Cemu? Ker se je šlo za interese privilegijev, ne za demokracijo?
Sedaj rešujemo grške monarhiste — seveda pod znamko boja sa demokracijo.
Stric Sam seje dolarje po svetovnih njivah in treba je priznati, da tudi žanje. Toda ta njegov svetovni pri-delek je čezdalje manjši. In nekega dne pride polom tudi k nam, ki bo večji kot pa je bil leta 1939. In posledice? Sedaj še nihče ne ve, kakšne bodo.
Cene potrebščin se zvišale 55% v šestih mesecih
KOMENTARJI
Kongresnih Sabath Is Chica-ga je pred nekaj dnevi V Washingtonu dejal poslancem republikanske stranke ter svojim {'demokratskim" kolegom s juga, da so napravili s odpravo kontrole nad cenami velikanski polom in na milijone škode ljudem, ki so jih izvolili.
Iz podatkov delavskega de-partmenta, ter iz Številk statističnega biroja AFL, in enako is statistike CIO je poudaril, da so cene življcnskih potrebščin v minulih šestih mesecih narasle petdeset odstotkov. In pa da še vedno naraščajo.
Iz AFL so mu odgovorili, da so cene v resnici narasle v teku pol leta ne samo 50% pač pa IS odstotkov.
Revija "New Republic", ki Jo urejuje bivši., podpredsednik Henry Wallace, ugotavlja, da je Zveza industrialcev potrošila sa uničenje kontrole nad cenaeU dva in pol milijona dolarjev sa oglaševanje v časopisju, in veliko denarja tudi v radiu in v filmih.
Ljudstvo se je lanskega novembra hotelo maščevati nad ničvredno takozvano demokratsko stranko, a sedaj ima na grbi drugo prav tako slabo stranko, kajti obe sta v politiki raketir-ski in obema je privatni prelit glavni motiv.
Urad za zbiranje statistike o stavbni industriji pravi, da je zahteva po novih hišah znatno ponehala, ne zato, ker jih ljudje ne potrebujejo, ampak kar si jih ob sedanjih cenah ne morejo privoščiti.
Ob enem so v kongresu gali "land-lordi", ki da bodo že čez kak mesec ali dva smeli stanarino višati, kar bo povzročile novo krizo.
, Kar se dogaja v tej dešeli, je 'vse za sveti profit In ker be nekega dne temu konec, bo spet kriza. Ljudstvo pa bo šle nekaj časa v brezposelnostim podpore, nato pa v "depresijo", is katere ga bo morda "rešila" tretja svetovna vojna, začasno seveda, na stroške krvi, ali pa če se odloči za socializem. Slednje bi bil edino pameten izhod.
Zbira in presoja urednik
Angleška delavska vlada se je
odločila za ekonomijo zares. Vrgla je s plači ne liste'ne samo grškega kralja ter ga ponudila Zed. državam v varstvo, temveč tudi bivšega jugoslovanskega regenta kneza Pavla.
Knez Pavle je stal Anglijo nad $10,000 na leto. Ker ima mož po svetu tudi svoje privatne vloge, je živel v Angliji in v Afriki res kakor knez in bo še lahko, čeprav je "odslovijen". Kajti v času svojega regentstva je poskrbel, da je povsod nekaj vložil—v banke v Švici, v Ameriki, v Južni Ameriki, v Franciji, v Angliji in morda ima kaj cekinov tudi kje zakopanih. Knez Pavle je bil orodje pri odobritvi pakta med Hitlerjem in njegovo jugoslovansko vlado. Angleži.' ki so pred vojno na Balkanu veliko pomenili, so vedeli, kaj se kuha. Imeli so načrt dogotovljen. Pakta Jugoslavija ne odobri. Kneza Pavla se "ugrabi" z njegovo Olgo vred, mladoletnega Petra se proglasi za polnoletnega in s tem za kralja, oA nagloma imenuje novo vlado in Hitlerju se pakt z Jugoslavijo izmuzne iz rok. Angleška in jugoslovanska letala so bila pripravljena in vsi, ki so bili ugrabljeni, ali pa določeni za pobeg, so bili na varnem še predno so nacijska letala prišla nad Petrovo in Pavlovo kraljestvo.
Anglija je v svoji dolgi zgodovini potrošila milijone in milijone dolarjev ne samo za svoje dvorjane temveč tudi za vzdrževanje dinastij v tujih deželah in sa preživljanje ubešnih vladarjev, čas je bil, da s tem luksusom saj odneha, če že po-ponehati noče.
Blizu Kranja na Gorenjskem je imel knez Pavle grajščino, ki jo je predela val v zemski raj. Ker na Bledu ni bilo mesta zanj — kajti tam je imel svoj gradič mladi Peter in pred njim njegov pokojni oče Aleksander, si je Pavle mislil, da si lahko, dokler bo regent, zgradi bivališče še lepše kot pa je bilo Petrovo. Plačevalo je kajpada ljudstvo. In
ko so iz potokov napeljali vodo v Pavlovo umetno jezero, so bili kmetje tam okrog ob vodo dolgo časa. Dobivali so jo le po nekaj ur na dan, v ostalem času pa se je stekala v jezero. Knez Pavle in mladi Peter, pozneje kralj Peter II. sta veliko pripomogla, da je bilo med vojno toliko partizanskega navdušenja na Gorenjskem. Gorenjci so namreč hoteli osvoboditev ne samo izpod Hitlerja temveč tudi izpod dvorjanov, kot sta bila Pavle in Peter ter Aleksander pred njima.
Atomska bomba je še vedno močan argument zvezne diplomacije. Ne sicer toliko argument kot pa sredstvo, ki učinkuje. Angleški matematik in filozof Bertrand Rusell je dne 8. marca apeliral na ameriško vlado, da naj skrivnosti atomske bombe nikar ne izda. Kajti če bi to storila, se bi pričela atomska oboroževalna tekma, ki bi postala usodna za ves svet.
Andrej Gromejko je govoril pred komisijo Združenih narodov v Lake Sucess 75 minut 0| vzrokih, čemu je za sovjetsko vlado ameriški predlog za kontrolo nad atomsko energijo nesprejemljiv. Bilo je prvič točno povedano, da sovjetska vlada noče, da bi komisije tujih dežel vohunile po njenih obratih. Gotovo je, da Sovj. unija še ni dognala skrivnosti, kako izdelovati atomske bombe. Te tajnosti imajo v oblasti samo Zed. driave in deloma Anglija ter Kanada. To vedo povsod. Zato Gromejko smelo predlaga, da naj se prepove le atomske bombe, ne pa raziskovanje atomske energije. Ameriški načrt pa določa ustsnovttecrmednarodne komisije, ki bi smela v katerokoli deželo na svetu, v kakršen koli obrat ter raziskovati, da-li se v njemu morda ne izdelujejo atomske bombe, ali se vrše saj poskusi, kako jih iznajti.
Angleški načrt glede atomskih bomb je razumljiv —namreč z ameriškega stališča. Čim bi vse dežele pristale vanj, bi (Konec na 5. strani.)
PEVCI "ZARJE" NASTOPIJO V CHICAGU
V nedeljo 20. aprila nastopijo v Chicagu na priredbi v korist Proletarca pevci in pevke znanega pevskega zbora "Zarja" v
Clevelandu. Culi jih bomo v solos pevih, duetih in v kvartetu. Udeležence bodo posebno zanimale partizanske pesmi, ki jih je uglasbil Zarjin pevovodja Krabec.
"Svet brez sovraštva" na develandskem odru
To nedeljo 16. marca bo v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu vprizorjena tridejanska igra "Svet brez sovraštva", ki jo je spisala Mira Pucova. To bo prvo prireditev te drame na ameriškem odru. Vstopnina je 75c.
To igro vprizori dramsko društvo "Ivan Cankar". (Dopis o tem smo za to številko prepotno prejeli, zato je nam bilo mogoče priobčiti le to notico.)
Delovanje za edinstvo delavskega razreda
Bivši newyorški župan Fiore-lo La Guardla je senatnemu delavskemu odboru dejal, da bi bilo vsega tega špetira (o stavkah In unijah) veliko manj, če ne bi Jbllo unljsko delavstvo toliko nennljsko, namreč vsekri-žem razdvojeno. Koliko energije In škode imajo prisadeti delavci n. pr. vsled takosvanlh juried ikcijsklh sporov. Recimo sedaj peaebno v Hollywoodu, kjer že dolgo traja borba med unijami samimi vsled spora, kdo naj dela kulise. Unija tesarjev pravi, da to spada nji, a unija delavcev, ki se peča s kulisami, smatra, da to delo spada v njeno področje.
Nedavno se je umešala v ta juriadikcljski spor tudi svetna vlada.
La Guardla je kongresnikom priporočil, da namesto zakonov proti unijam naj rajše delu |ejo sa združenje unij v "ameriški delavski kongres", kjer si bi
med sebe Izravnavale spore ter se domenile, kaj je sanje Izvedljivo in kaj ne, In pa kako vplivati na zakonodaje, da ne bodo unij smatrale kot nekako slo temveč sa potrebo v socialni dražbi.
fte pred La Guardiom je naslovil apel sa združenje unij predsednik AFL William Green. Naslovil ga je v prvi vrsti Kongresu industrialnih unij (CIO) oziroma njegovemu predsedniku Phillpu Murrayju.
Murray je dal v odgovor razumeti, da je bila Greenova potass bolj sa razbitje CIO kot pe za solidarnost med unijami.
Ako bi bil Wm. Green Iskren, bl bil njegov klic res vreden vse podpore. Ampek ker je AFL skrajne reakcionarna — te je, njena *ksekutiva je nazadnjaška In protlsocialna — bl Murray (tudi on nl "radlkalee" ali "sopotnik") ne imel prav, ker )e
Greenovo vabilo skoro ignoriral. Oziroma ga je zavrgel, češ, da ni resno.
V Zed. državah torej še ni misliti, da se bi petnajst milijonov linijskih delavcev združilo, ker so razlike med voditelji prevelike in pa sa osebne pozicije ter sa ugled se gre. Kar se tiče članstva, to pa bi kajpada v ogromni večini pozdravilo združenje. Saj navsezadnje stroške za neslogo le ono plačuje!
Boljše isgleda za graditev solidarnosti strokovno organist-ranega delavstva na mednarodnem polju. Alexander Kendrick poroča čikaškemu "Sunu" ls Londona, da je eksekutiva nove mednarodne sveže strokovnih unij vneto na delu za zgraditev vsajemnosti med proletariatom žirom sveta.
Ta enota šteje sedaj okrog 70 milijonov članov. V nji so vse velike unije po svetu, vštevši angleške ter ameriški CIO, vse
unije v Mehiki ter v ostali latinski Ameriki, noče pa pristopiti zraven AFL, ki ima okrog sedem milijonov članov v Zed. državah in v Kanadi. In pa velik vpliv v latinski Ameriki, kjer podpira raakclonarje ter "smerne konservativca" v
Največja skupina v novi mednarodni zvezi strokovnih unij je sovjetska svesa unij, ki pa se eb ustanovitvi (nove mednarodne zvese) lansko leto ni silila v vod-stvo.Toda ker ni prišel duh mednarodne proletarske vzajemnosti od nikjer drugje, je s te nalogo na podlagi Kendrlekevega poročila, datirano 8. marca ls Moskve, ona pričela. In pomaga ji najbolj svesa unij francoskega delavstva.
Tako morda le pride do solidarnosti. Kajti brez sloge mednarodnega delavstva tudi mira ne bo in militarizem se bo kar v naprej bohotil.
Nekaj s sojo JSZ, Prosvetne matice in Jug. delavsko tiskovne družbe
Prvič po mnogih mesecih se je spet vriila soja eksokutive JSZ, Prosvetno matico in uprave Proletarca* Bilo fe sklonjeno, da jih bomo v bodoče imeli spot eno rodno vsak moteč, kakor prejšnja leta. To so so udeležili upravnica Anne Bonigor, bivši tajnik in upravnik Chat. Pogoroloc, urednik in tedanji tajnik Frank Zaitz, Fred A. Vider, Filip Godina, John Rak, Anton Garden in Angola Zaitz. Pvtdsednik eksekutive Joško Oven jo bil zadržan, ker je ha potovanju v Mehiki. Vsled drutfih zadržkov to to tejo niso utegnili udeležiti Milan Medvešek, Louis Zorko, Donald J. Lotrich, Frank Aloth ter Louit Bonigor.
Podrobno poročilo bo o seji v izčrpku zapisnika — ako mogočo že v prihodnji številki.	•
Anno Bonigor jo poročala o podražitvah ter o tedanjem finančnem stanju naših publikacij in o razpečevanju Ameriškega družinskega. koledarja.
Dalje o Prosvetni matici ter njeni knjigi (zbirka povesti Katko Zupančičevo).
Zaradi zakatnltve Koledarja ter pomanjkanja papirja ter tilnih podražitev v tiskarnah je bilo sklenjo-<tio, da to Majski glas lotos oputti.Za ceno, kakršna mu je običajna, bi ga v teh okolščinah sploh rt* mogli izdati. Urednik je ob enem poročal, da to bo z delom za Koledar pričelo čimprej, tako da dobi tiskarna gradivo zanj že zgodaj v poletju nametto šolo v jeseni.
Ena glavnih točk na tej soji jo bilo vprašanje to* litve. Kjer to naši uradi tedaj, bodo predelani v prostor za družabni klub, dvorana pa bo preurejena za uredništvo, upravništvo, knjigarno ter za druge našo funkcijo.
Premikanje arhivov je za sedanje osebje pri listu težak problem. Toda obljubljeno je nam t ttrani dru-Žabnega kluba Sloventkega centra sodelovanje In ako bo zadostno, bomo zmagali tudi te težkoče. Več o vsem tem, kot že omenjeno, bo v zapisniku.
«
PROLETAREC
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE D2^AVSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ud* j* Jn#«ilma»k« 0«Ut»U TUko*B* Dr vika, Ckic««*,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE SVEŽE KAEOCNINA * Z«dinj«nih drUv.n ta celo leto IS.Ou; u pol WU IX.U;
. sa Utrl ItU 91.00. laossmatTo: u c«lo Uio $3.60; sa pol 1st* $2.00.
Val rokupui in offl*«i morajo biti ▼ naiern uradu n*jposn«j« do pondcljk« popoldn« m priobčite? t lUvilki Uko*«fa tedna.
PROLETAREC
fuSlisktd •▼try Wednesday by tka JufotltT Workmen'« I'ubi*hinf Co
EsUbJiaksd M9.
Editor.
------Prank Zaiti
SUBSCRIPTION RATES: Jsitod States: Ona Year $3.00; Six Months $1.75; Thres Months $1.00. Fonlffn Countries, One Yaar $3.50: Six Months $2.00.
PROLETAREC
*301 S. Uwndalt Avenue	CHICAGO 23, ILL
Telephone: ROCKWELL 2164
Ali bo propaganda za zanetitev vojne proti Sovjetski uniji uspela - in kdaj?
Ko je naš državni tajnik general Marshall odpotoval v Evropo, je ob slovesu dejal, da na položaj, o katerem se bodo prerekali v Moskvi, zelo pesimistično gleda.
Jn privatno je baje dejal, da se v Moskvi ne bodo toliko prerekali radi miru z Nemčijo — to je, vsled mirovne pogodbe, ki ji jo mislijo narekovati, kot pa kako naj se usoglasijo odnošaji med Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo.
V resnici je borba sedaj zgolj med tema dvema velesilama
Stalin je parkrat poudaril, da je Sovjetski uniji možno živeti vzajemno s kapitalističnim svetom in pri tem je bil njegov odgovor vedno na naslov Zed. držav. Da-li je res tako mislil ali ne, to ve le on. Bolj verjetno je, da je ob vsakem takem intervjuvu ^ govoril diplomatično. In prav gotovo je tudi to, da Sovjetska unija ne išče vojne. Kar ona potrebuje, je — mir.
In enako gotovo je. da se. ideja socializacije — sedaj označevana za komunizem
VNAŠANJE MEJ NOME POUSKE JE ZA POLJAKE TRAJNO REŠENO
Jugoslavija ni edina, ki je usodno vprašanje pa je to vsem imela spore z zapadnimi silami onim malim ljudem iz naroda, zaradi mejnih vprašanj. Ima jih ki so prispeli v te kraje tik za tudi Poljska. Po mnenju bivše- četami Rdeče armade, ko so proga državnega tajnika Byrnesa dirale proti Berlinu. "Kam naj j si je prilastila po padcu Hitlerja gremo drugam", vprašujejo, preveč nt mškega teritorija in Poljski narod res ni složen in
strnjen v naših dneh Toda v enem so si vsi edini in v tej državni tajniit general Marshall stvari vsi enako mislijo. Vsem je zahteval nazaj, ako se Truma- ^skupno stremljenje, da se morajo pokazati in izkazati kot dobri kolonizatorji. Ako naj obdr-že deželo, katero so pridobili za-
na mirovni konferenci v Moskvi mcscca marca ga bo sedanji
nova administracija med tem ne premisli.
Zelo dober članek o tem problemu je napisal žurnalist časni-1 hodno od svoje stare meje, je ške agencije ONA, L. Boling, ki neobhodno potrebno, da nasele se glasi:	te pokrajine, da popravijo vojno
Navzlic temu, da so se nedav- škodo in spravijo v obrat pplje-no vršile na Poljskem splošne delstvo in industrijska podjetja, volitve, je vendar posvečena pozornost naroda nekemu povsem USPfiH SLOVENSKIH
diugtrau vprašanju, Poljaki se ZADftLltKlllfOV V WA1I
mnogo bolj zanimajo za	'
zemljevid kot za vse drugo. Narodna zavest vzbuja vprašanje nove Poljske meje — one vesti, na katere čakajo s posebno napetostjo, ne bodo prihajale iz domačih krajev temveč iz inozemstva: iz Moskve, kjer bodo
MANEMU SVETU JE TREBA POMAGATI, so rekli fornji trije študenti ttr ena študentka v Indiana pollstt, pa ao se odločili, da ne kodo pojedli več kot pol funta živeta na dan. To jesto so ob enem opremili s
odločali o tem, ali naj Poljska obdrži ozemlja, katera je pre-
KSGAMU-NO. CHICAGU
Ni je slovenske zadruge, ki se bi mogla ponašati z boljšimi uspehi kot jih ima slovenska zadruga v Waukeganu-North Chicagu. To je, Slovenci so jo zgradili in skozi par zadnjih let pa
zunanji ministri štirih velesil ^študirali, če ne bi bilo bolje, da
se vse zadruge v tem okrožju združijo v eno, ker le tako bi
kampanja, da naj aa&ko store tudi driifii ker le na U način bo mofoče oteti življenje v Evropi tistim, ki jih' Potsdamu ali ne.
jela v varstvo po sporazumu viJim lagUe tekmovati s ta
lakota toUko sadola, da Jim preti smrt vsled isstradanja
KATKA ZUPANČIČ
kozvanimi "chain" prodajalna-
Ves poljski narod je bil pre- jmi> ____|Pr»čan, da je odločitev že kon-1 Slovenska zadruga v Wauke-
sanjska knjiga. Kajti tista, s ka- VcU'V.1° *** tod? »^llTfA^J^ML^
IVERI
tero se je šopiril Jankec iz Dola.
CfifliA	debni
yW"|v . • •	spopolnjujejo in spravljajo v
Srečala sem doslej eno samo sklad 2 novejšimi izsledki
, . . . . osebo, ki je izjavila, da se ji ni- Vendar sanjskega terena ni
; .. .	.. Sin k0t * kdaj V z«odovlD1 del*v- koli nič ne sanja ter da sploh ne doslej še nihče temeljito preis-
skega socialističnega gibanja.	ve kaj m kMnm so sanje ^ da kal nih6e pi ^ populil bujnega
Nedavno je neki jako ugledni ameriški intelektualec dejal, se čuti v tem pogledu nekam plevela, ki nudi sočno pašo pra-da nima veliko vere v mir Razlagal je. da miru izpodkopava tla > prikrajšano, se je potožila. Kaj- znovernim ljudem in pa špeku-posebno katoliška cerkev. Ne le v Zed. državah temveč po vsem | ti i njej da se hoče za spremem- lantom, ki si znajo iz ljudske svetu. Pokojni Roosevelt se je zelo prizadeval, da bi se Vatikan bo "hoditi po cestah, ki jih do- prazno- in lahkovernosti kovati in Kremlin pobotala, pa ni uspel Kajti tudi on se je obračal rajše mišljija zgradi, se razgledavati dobiček.
h klerikalizmu kot pa da bi mu nasprotoval. Kremlin mu je sko- P° svetu, ki ga ni na nobenem Tako je v dneh. ko se naša roda še vedno nasproten, a ne toliko, kot je Vatikan njemu so- .«n*lj*vidu... A moja domišlji- stara domovina ni še utegnila
metulju ne pui knjigi. Platnice (nje zopct omajala
strokovnjaki še vedno jf0^1 2e davno Zletele in manj- Vsekakor D_ , f VDračflnitf
kalo jo je precej spredaj ter ves VSCKaKor Pa J* ™ vprašanj zadnji del. kjer oi morala biti zad^a v katen so si edini prav
vrazen.
Ameriški radio je zgolj propagandno sredstvo, neglede na oglašanja raznih žavb, pilul. mila itd. V njemu slišite ob nedeljah ter tudi na druge dneve čisto "nedolžne" pridige za krščanstvo in
ja spi menda z mano vred, ali	oddahniti od krčev, prerajanja
pa se njene tvorbe sesujejo, še	in prenavljanja, izdala neka
predno se mi utegnejo vtisniti	ljubljanska založba "V e 1 i k o
v spomin ..	sanjsko knjigo" ... "največjo
to.	tt a	...	.	-	. i "Potemtakem ni more ne oo- arabsko sanjsko knjigo, sestav-
prot "komunizmu". A v resnic. je vse to le preračunano priprav-	Učno po najboljših arabskih in
i Janje javnega mnenja za "sveto vojno" proti USSR.	~ po^kr^t me Uši*! cgiptovsk.h virih" itd >
P°S,"n!rk Patters"n " * bU P^^1 u Bw«r"-da' Stokam in stokam, dokler me I Kakor je ta ljubljanski kul-in angleški poslanik, ki je moral iz Varšave, sta oba sovražnika ne moje stokanje ne zbudi To in turni donesek1 vsega obsojanja
samo Sovjetske unije temveč zagrizena nasprotnika socializacije pa srsge na čelu je vse. kar vem.	vreden nam le vsiljuje vpraia-
Prvi je znan bogataš, takozvani "izredno uspešen biznisman"., Ni mora nima zame nobenega	nje. kako in kdo si je upal zbrati • miš
Kajti ako v Zed. državah nisi bogataš, ne prideš nikdar v diplo- ozadja. Pusto, kajne...?"	to staroveško šaro tki je je. mi-! Toda Jakec je svoj sanjski 2aplske|
matično službo. Opravičilo za to je, da naše "diplomate" pre- Naše življenje bi bUo v res-	mogreae povedano, i v tej naši zmazek prinašal tudi v šolo In . XSak dm* narod .ki bi bil
uvi. Ikici I/i uiuidiu UUl . .	l • i • tr V . .	"
razlaga Sploh je bila uboga vsl. Po'J»J"; Vse struje m v» stvar taka. kakor da jo je nekdo !iloji" <kI n*JbolJ desničarskih pa potegnil iz blata, pa jo nato obe- d° kOI"Un/StoDv ~ vse >e sil pred peč pod isteje in jo za	Je P°>fka ."Pečena
kakšen meU dni pustil, da jo "htev®U 0x1 ^mcije karkoli je dim pošteno okadil in so jo 'hoce Ves narod zahteva
stana nemška propaganda in na- i" ob enem dala svojim od-... . .. . . ...	migavanja zunanjih ministrov,jemalcem veliko blaga na upa-
je Dlia bolj podobna velikemu, »nglosaškib velesil. Bvrnesa in I nJe' ^ 50 8a daie v času de-pohojenemu in poma^anernu Bevina je to njihovo prepriča- ****** vs*	^e sloven-
siie zadruge.
Nedavno se je slovenska zadruga v Waukeg^nu potrudila priti med svoje članstvo s preurejenimi pravili. Prevod iz angleščine je izvršil Zvonko^tt^-vak.
A glavno seveda je, da se zadružništvo v tej kampanji ter v reorganizaciji okrepi.
Pravila Zadruge v North Chicagu obsegajo do 13 tipkanih strani.
Kdor se za zadružništvo resno zanima, naj piše ponje, dokler jih bo še na razpolago, na North Chicago Consumers Cooperative, 523 Tenth St., No. Chicago, 111.
saje zakapale.
Vkljub temu je Jančku dona-šala kruha in sadja nič koliko. Kajti na srednjih listih se je dalo še nekaj razbrati. Vrstile so se sličice za sličico. Vse nenava-
z največjo odločnostjo, de mora ostati vsaka ped te "nazaj dobljene zemlje" — tako jo namreč imenujejo Poljaki — poljska, brezpogojno in za zmerom.
Predsednik vlade. Vladislav
dne. čudovite. Ob vodi sedeči ri-	\ ! J® komun1Ast' ,n *
bič z mrežo, v mreži pa riba - )e ba}e sola11 na s°vjetski akade-z dekliškim obrazom. Konj spe-i mJJ1 politične izvedence, je telinjim repom. Ali od vseh naj-	miniitrstvo nazaj pri-
zanimivejša se mi je zdela sli- dobI*nih ozemelj. To vam je čica prestrašene matere, ki je °Ster duh kl svo^ 12V"tno uzrla v zibeli velikanskega ma- .P°Zna in rttZUme	ra2U«a
čka, medtem ko je njen otroci SVOJC nacrte 2a točnost, na-
Muzej živih bakterij
London.—ONA—List, katere-aga izdaia v Londonu sovjetska
w • - • '»V j V »i J V i i VVI VVI	• .	• | |	,	|	w ■ I II	w MViivtUIIM 0V/ v JVVOika
ček čepel v kotu. pa prežal na ;	* ,n	Podatke, j ambasada, poroča, da je začel
nc da bl le Pognal na svoje leningradski institut za polje-!
deiako biologijo ustanavljati edini muzej te vrste na svatu, v
Zato, da se v Evropi zatre širjenje -komuJ ^tavUaio v prijetne ali pa tudi in prikrojeno po komunističnem
v	^ J	v skrajno neprijetne položaje, vzorcu? Egiptovski Jožefi, bo-
stiske in krize. Kajti naj se še diši starega ali srednjega veka
J s toliko, odločnostjo otresemo vendar ne sodijo v komunistični od sebe držeč odnesefter ga vr-' t8, da nam 1)0 le to
^ svojih skrbi in težav, ko ležemo okvir. Kaže torej, da le ni tak-'gel najbrž v peč Vsaj videli ga ^zah.Uv®' V SiWf V Bosni
goslovanske federativne republike ter ščuvali ppozicijo na odpor ^^ se za red in logiko vple- nja od zgoraj? Mar ni Tito zatrl — češ, ko se začne bitka, boste dobili ameriško pomoč.	v never)etne dogodke, nas in iztrebil vsega, kar ni urezano
Pomoč čemu? nizma".
Enako vlogo igra ameriška diplomacija na Poljskem, še bolj robantno pa Se je v Varšavi "postavil", kot že omenjeno, an
gleški poslanik.	I spat, docela otresli se jih nismo, snega pritiska, takšne strahovlar nismo nikdar več.
Seveda, poljski vladi je bilo tega zadosti, in angleški aristo- Cajtajo nas skrbno zakrinkape de, kakršno nam slikajo vsakokrat je moral oditi, kot je moral nekaj tednov prej naš poslanik iz Beograda.
Čemu taka vnanja politika? Mar ne bi bilo boljše, ako se bi pamedlo z rojalisti v Grčiji, namesto da trobimo zanje nešteto milijonov?
Ali pa, ako bi kaj storili za padec fašizma v Španiji!
njega učitelja, kako se mu je od JT,'
studa skremžil obraz, ko je le z ™ "^'ali mnogo vec. dvema prstoma prijel za Jank-' ? , ra2logov, ki govore podgan cev — in nas vseh - zaklad, pa Za t0' da.	obdržati ta
ga ka^or mrtvo podgano daleč |	Je morda najbolj teh-
nedavno razposlali v različne kraje bakterije za uničevanje
v deželi sanj. Pridružujejo se	jaki v prošlo dobo usidrani čr-	MStTtci IfTIO/O HOV
jam naša hrepenenja in tudi bo-	nogledi.	"Ca"	f
jazni, ki si jih v budnem stanju	Razprodajanje in širjenje mHOtZ Zamaslo i , # ,	------ca Dod^uvern^ria	m
nočemo priznati, pridružujejo se	Velike sanjske knjige" so se- Berlin.-ONA-S čim nama- srcdstva' ^igne življenske |	Ff!lk« Ne"
jim nagibi in želje, ki se jih	veda prepovedab. Sodniki so se	zat» svoj kos suhega kruha je
da Nemci ne smejo imeti višjega --življc nskcga standarda kot na- Bosansko sodišče v Banja Lu-' rodi, ki žive okrog Nemčije. Ako\kl * obsodiio duhovnika dr. Niše ima to zares zgoditi, potem kol° Bilo«rivica. bivšega gover-i mora imeti Poljska zadostna ner*a VlktorJa Gutiča In bivše-
........ puuvv. ^zss. v ^s«,..	sP,.oh rte sedamo, ker so nate- namreč izrekli, da knjiga te vr-
Toda ne! Senator Pgpper iz Floride, io veliko število drugih j P°'njene J," nerazvite obležale ste ni narodu le na škodo, mar-
bila že od nekdaj največja preglavica nemškega ljudstva, ^laj
ameriških liberalcev izraža bojazen, da je naš militaristični apa rat ves usmerjen za spopad z Rusijo, da ji uničimo njen gospodarski sistem ter s tem rešimo naše "svobodtno podjetništvo", ali urftvilnejae, da obvarujemo kapitalizem in ga tudi Rusiji "vrnemo". Ona je sicer imela ob času propada carizma zgolj, fevdalizem, a cveteli so tudi privilegiji inozemskih kapitalističnih pod-vzetij. Radi jih bi kajpada dobili nazaj.
Ako na1^ državni tajnik general Marshall res deluje za mir, in če mu bosta Bevin ter Bidault pomagala, tedaj Molotovu ne bo težko priti v sporazum z njimi. Ako pa se bo nadaljevalo tako kot doslej, tedaj to ne pomeni drugega kot glajenje tirov, ki vodijo v tretjo svetovno vojno. In v pogubo za ves svet.
Posledice vojne, korupcije ter drugih sotiolnih 9Ig - val zloiintfev
Načelnik zvezne detektivske služb« <FBI>, J. Edgar Hoover, je pripravil poročilo o naraščanju jzločinstev v tej deželi. Jav-Mosjti ga ja sporočil 5. marca.
Njegov otfdelek, ki ga vzdržuje zvezna vlada, je eden izmed največjih, ako ne največji detektivski ter preiskovalni aparat na svetu.
Iz njegovih podatkov je razvidno, da so zločinska dejanja lani v primeri z Letom 1945 narasla sedem odstotkov.
Povprečno je bilo lani vsak dan 36 umorov.
Sko*i leto je bilo povprečno vsak dan 33 posilstev.
To glede ppsiistev ni popolna statistika, ker se mnogo posiljenih žensk ter deklet sramuje prijaviti zločin policiji. Zato so t.> zgolj slučaji, kjer si napadena ženska ne more pomagati na varno ali iti k zdravniku, ki bi jo ščitil
Povprečno vsak dan j? bilo lani 185 napadov takega značaja, kt bi bili lahko smrtonosni, četudi napadalec ali napadalci niso :meli morilskih nagibov.
atcuaiv«, u« uvigne zivijensKe j. , \ .7°--------J *
pogoje na Poljskem vsaj na vi- dJelsk,Ja v smrt na obtožbo, da šino Nemčije. Dohodki Nemčije i80 PomaSali Pri nasilnem spre-pa so bili na primer leta 1936 se- f obr?*aniu vernikov srbske pra-
v naši podzavesti.	ve£ je hkrati tudi žalitev mo-1 *o si izmislili nov nadomestek za Do Freuda (oziroma do Breu-	rale slovenskega ljudstva. Po- surovo maslo, in sicer namera-erja> niti vedeli nismo, da nosi-	slej bo i tiskanje takih in podob- v*jo predelati na primeren na-j j^' mo v sebi neko skrito ropotarni-	nih "umotvorov" zakonito pre- Cin ostanke peščic grozdja, iz' co, ki se ji podzavest pravi. To-	povedano. Umesten, hvalevre- j katerih prideljujejo olje. Ta odda Freud je našel ključ do nje	den ukrep! Čas bi bil, da bi se Pad<?k je bil dozdaj neporaben in sko*i njo se je preril tudi do	oblasti zganile tudi drugod. Pra- ;radi preveč grenkega okusa, ka-sanj, v katerih se podzavest kaj	znoverja s tem ne bi odpravile, terega pa so nemški kemičarji
demkrat tako visoki kot dohod ki Poljakov. A prebivalstvo Nemčije je štelo le dvakrat to-
"Pred vojno so bili dohodki teh poljskih ozemelj na zahodu šestkrat tako visoki kot dohodki ozemelj, katera je Poljska izgu
voslavne cerkve v katoliško vero. Vsi trije so bili člani ustaške vlade.
Ako vam je naročnina poteki^
prosimo, obnovite jo čimprej.
rada uveljavlja. Na podlagi svojih dognanj je Freud potem ustvaril svojo dalekosežno. za psihologijo važno teorijo, ki jo so-
storile pa bi konec nJega zlorab- končno le uspeli odstraniti, tfcko
ljanju.
Ne morem si natančno predstavljati, kaj vse vsebuje takale
so dobili neko rumenkasto maščobo, kateri so nadeli ime Sftra, in ki je baje vredna preko 240 kalorij na kg.
likih ro^v, m vlomov in nešteto drugih tatvin "manjše vrste". |dr Lani je bilo povprečno vsak dan ukradenih 630 avtov.	Hans Vorkauf in dr. Emil Wel-
Povprečno se je lani dogodil en zločin vsakih 18 sekund. |er
J. Edgar Hoover se posebno pritožuje nad množitvijo zlo-1 —r™--------------
i incev med nedoraslo deco. In pa da je odstotek zločink med žen-	v^ujete v poslanstvo, ki
skami sedaj večji kot še kdaj prej. ' i	** vrtl ^roJ.eUr?c''
Umorov je bilo lani 8,442; umorov "nenamenoma ter po ne- ®u V »rid^anju naročnikov previdnosti" 4,701; posilstev 12,117; ropov 62,782; krvavih pre-tejpov 67.512; vlomilstev 357.991; tatvin 941,738; avtov ukr^de-iiih 220,920.	i
/. Edgar Hoover slovi za veščaka v službi načelnika zvezne letektivske službe (FBII, kar ni pretirano. Zelo rad nastopa tudi na raznih zborovanjih, a rajše kot da se bi pečal s problemom te socialne bolezni (z naraščanjem zločinstevt, se gnjavi z "rdečkar-stvom" in pa po "komunizmu" rad udriha.
Tole mi ne gre vghvo?
in zbirajte prispevke v njegov tiskovni «klad!
ne Čakajte,
do prejmete drugi ali - tretji opomin o
potečeni naročnini.
Nesreča za Zed. države je. da je v njih prav malo "rdeckar- ♦* Obnovite jO čim
vam poteče. S tebi
Policijska statistika beleži lani vsak dan povprečno 172 ve-<rszmere, v katerih se bohotijo
stva ' in tudi Fosterjeva stranka je komaj pika v primeri s poli tičnimi mašinami demokratske in republikanske stranke.
Bilo bi pametno — in pa zelo koristno za to deželo, ako bi se Mr. J/ Edgar Hoover poglobil ne samo v raziskovanje zločinov temveč posebno v vzroke, radi katerih zločini nastajajo; in v
prihranite upravi na času m stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost iiapfpm. listu.
bila na vzhodu. Dokler jih imamo, smemo upati, da bodo pospešili industrializacijo svoje dežele in izboljšali življenske razmere svojega naroda."
Eden najboljših poljskih časnikarjev mi je navedel drug razlog: 'Najboljši razlog je biolo-gične narave. Hitler je dobro vedel, da so Nemci propadajoč narod. Zdaj, ko so izguhili toliko svojih mladih mož v vojni, ko so razmere v njihovi deželi tako težke, Nemci ne bodo hoteli držati niti svojega predvojnega letnega prirastka prebivalstva, ki je postopoma padal. Prav verjetno je. da bodo Nemci v 30 Istih le še narod, ki bo štel 40 do 50 milijonov duš.
"Poljaki pa so mlad narod. Navzlic težkim izgubam tekom vojne, se naše število hitro množi. V 30 letih bomo narod, ki bo
štel 40 do 50 milijonov, tako da Ako ja naia vUda res zoper bomo mnogo lažje poselili svoje fašizem ter sa demokraciji! nazaj pridobljene pokrajine, kit mu
bi mogli Nemci Ali ni najbolje, vati grški monarhUt,^0' da j.h prevzamemo že danas?"' fantiča« režim, t« mi nikX
Se bolj iasno in neposredne tie gre v ulavo!' ' ^f**«*
P t OUT At IC
LEPA NASA DOMOVINA
(Napisano ob mobilizaciji leta 1908 in je ie
zmerom sodobno.)
Zadnjič sem videl na cesti od- "Jan ..." delek infanteristov; marširali so Videl sem vojaka, zelo toka-proti kolodvoru. Dež je lil cur- tega. plecatega moža; poznalo se koma; škornji so se jim udirali mu je na opaljenem obrazu, da globoko v razmočeno blato, ki je vajen sonca in burje in vsega
hudega. Morda je bil iz okolice, kmečki sin. Kraj njega je stopala poštama ženska z zgrbljenim, prstenim obrazom; tudi njena obleka, do pasu blatna, in pisana glavi je razodevala
so marširali skozi blato; tiste, ki so nosili tornistre, ter njih spremljevalce:
"Kje je vaša domovina?" Pa bodo odgovorili po vrsti: "Lani je nemška zemlja pila mojo kri, tirjala moj davek; leto? pa jo pije in ga tirja avstrijska zemlja; čez leto dni morda bom služil v Ameriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in oblast. Od fabrike do fabrike, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto, od dežele do dežele; in nikoli ne vprašajo: kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje telo, koliko je še v tvojih žilah krvi? In kadar ni več krvi, ukažejo: pojdi! Pojdi in išči si
je škropilo do kolen. Ni bilo več zgodaj, morda že deveta ura dopoldne; ali dan je bil pustemu mraku podoben, ves siv in mrzel.
Vojaki niso marširali sami; ruta na ob obeh straneh kolone so kora- kmetico.
kali — trop*, trop trop — moški, j "Zdaj pa je čas, mati; vrnite ženske, otroci. Lilo je od njih, se domov, pa zbogom!" kakor da bi cunje izžemal, bla- Molčala je in strmela vanj, to je škrobilo otrokom do pasu kakor da ga vidi prvo in posled-1 domovine' poišči si jo kraj ceste, in do obraza. Oglasil se je krik njo uro. Z rute ji je lila deinica v jarku! Ali kadar se jim zaln> ženske, zaihtel je otrok — ali na obraz in na lase, ki so so spri- če, mi obesijo tornister na hrbet dež je lil dalje, blato škropilo jemali na čelu.	in velevajo: Hiti, umri za našo
dalje, kolona je stopala dalje, "Vrnite se, mati. daleč vam domovino! Zakaj njih je domo-
je do cjoma... saj boste dobili vina in njih je oblast! Jaz sejem na dan po osem in šestdeset vi- jn žanjem, branim hišo in po-narjev ..."	Ije; ali ne setev ni moja in ne že-
Njena ozka brada je zatrepe- tev, ne hiša, ne polje. Ti si vpra-tala pod zgrbljenimi ustnicami ial, ti nam povej: kje je naša do-jn jaz nisem vedel, če je bila movina?"
dežnica ali če so bile solze, kar | Tako bodo odgovorili vsi tisti, je teklo brez nehanja preko ve- j ki so marširali po blatni cesti, lih lic ter kapalo na prša ... Videl sem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastrazili ograjo, branili sp spremljeval-
trop. trop trop . ..
Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; njegov hrbet je bila narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že 4«vetkrat težje tovore nego je vojaški tornister. Njegove roke so bile črne in težke; bil je morda kovač. Poleg njega je stopala s hitrimi, drobnimi koraki ženska, ki je bila za glavo manjša od njega; segala mu je komaj do rame. In za roko je držala ženska malega fanta, ki je trudoma in jokaje tekel z njima ter neprestano zaostajal.
Mož se je postrani ozrl in je takoj umaknil pdgled.
"Vrni se!"
Ženska je vzkliknila, zgrabita ga je za rokav.
"Ne jaz ti se vrni!"
Pogledal jc v tla in bled je bil.
"Saj boš dobila osem in šestdeset vinarjev na dan in Fran-cek . . . Francek ... Francek štiri in trideset.. .**
Zajokala je naglas, potegnila je fanta za seboj, da se je spo- j taknil ter padel na kolena v blato.
"So to naj vzamejo... še tisti Judežev denar..."
Stvar je v redu, pa zapojmo: • Lepa naša domovina . .."
v moltenje krav. 8 slike ae vidi, da nima krava nič proti temu/
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
,. , . ... Jaz, bratje, pa vem za domo-cem pot. In stali to vsi ob ograj., Wno in mi vsi jo slutjmo Kar ^
dolg špal.r. mosk.. ženske, otro-	nam si,oma vzeli ra kar ^ nas
ci. Preko prostranega dvor.šca	,jufali in opehariUi bomo do.
je marsirala kolona trop.	bm ^vrnjeno in popUčano s
trop. trop.. . Pisana ruta kme-	stoterimi obrestmi! Naia domo-
Uce se ,e nenadoma vzdignila	yina boj jn rihodnost; ta do.
iznad spallrju - koščene, stare	movina je vredna najilahtnejie
roke so se s *udno močjo okle-	krvj najboljst.ga iivljenja.Iz
nile ograje, vzdignile so telo.	muke trpljenja
in suženjstva
Joj meni. ...	neštetih milijonov bo vzrasla
Kolona^e izginila za sivim po-	domovina; vsa u lepa zem.
slopjem.	.	Ija z vsem svojim neizmernim
Kam greste, fantje, kam J* bogaslvom Tedaj bodo le Se gre-
vasa pot.	nak in grd spomin te gosposke
uf^	LIS. domovine, na suženjstvu zidane,
3 krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravi-
NKETIRANJE BI RADI ODPRAVILI in marsikje uvajajo proti . 4 ,, . .. . . . 4 . .
piketom stroge kasni N. pr., gornje je »lika i. jetnišnlce bila« Lo. Vl *Vet V Ameriki je se tem, ki
Aagaleaa, kjer j® Ml unijakl orgaaiaator Philip "Slim" Connelly obaojen 50 Um* ležko Pntl do dela V
potrdilo svojemu pripovedovanju je pokazal pismo, ki mu ga je pisal brat iz Amerike. Mi smo ga vprašali, če en odstavek iz tega pisma lahko natisnemo in čeprav je to le preprosto sporočilo, vendar želimo s tem pismom začeti objavljati, kako se
PBP	godi našim izseljencem po dru-
Poročila o razpečavanju kole-. spodarstvu in v politiki ie bigo- gih delih sveta. S tem hočemo darja so zelo ugodna. Nekateri j ti, bankirji in kartelisti."	| naše bravce vzpodbosti, da bi
KAKO MISLUO V STAREM KRAJU 0 NAS IN "NAŠEM NAČINU ŽIVLJENJA"
Tednik "Kmečki glas", ki iz- žave, ki niso bile nič prizadete haja v Ljubljani, priobčuje pi- od vojne, ne morejo naprej. Kaj sma rojakov iz Amerike in ugo- pa mi. ki smo utrpeli toliko uni-tavlja, do to ni več "nova" tem- čenja in ki posedujemo prav mavec "stara" dežela, to je, da se lo zastarele industrije? bori za stari red.	Pa naj bo še nekaj iz samega
Pod naslovom, "Naj ti ne bo pisma:	*
žal, da nisi tukaj", piše "Kme- "Zdaj Ti lahko pišem, ker čki glas" sledeče:	imam dovolj časa. V Navy Yar-
Zadnjič se je zglasil v našem du 80 odpustili 7900 ljudi, med uredništvu prijatelj in dopisnik "J""1 tudl mene Drugega dela "Kmečkega glasu", tovariš iz ni mogoče najti. Živim kot pen-Bele krajine. Menili smo se z »°niit. »eveda ne dobivam toli-njim o vseh mogočih rečeh in ko» k»lik(>r sem prej zaslužil, tako nam je pričel pripovedo- , v*ndar pa mi nekaj pomagatavati, da je večji del svojega živ-jket Ti 60010 Poslali ta teden- v ljenja prebil v Ameriki, da se je Ameriki ni več tako, kakor je še pred vojno pripravljal na po- bil° nek<*« v trgovinah težko
vratek in da ga sedaj nič več ne dobls kaj Tudl mi smo ** dva vleče nazaj. Rekel nam je "Vča- meseca brez sladkorja. Meso le sih smo rekli, da gremo v novi 1 redkokdaj vidimo. Obleke si ne svet, ko smo odhajali v Ameri- moremo kupovati, ker so tako ko, sedaj bi morali reči narobe. dra«e Government je vse po-
danes je tam stari in pri nas no- bral za voJsko Pivo Je kakor v°-
da, pa ga še ne moreš dobiti.
Štirje sinovi so sedaj doma na mojih ramah, nobeden ne dobi dela, živimo pač od prejšnjih prihrankov. Le John je dobil službo, pa ima le slabo plačo. Lahko si misliš, da nam ni najboljše. Draginja pa je vsak dan hujša, dela pa ni in ni. Naj Ti ne bo žal, da nisi tukaj.
Pozdrav — brat.
zastopniki so že pred dobrimi desetimi dnevi vse razprodali
Andrew Bozich, tajnik kluba št. 49 JSZ, je poslal $18 članari-
poslali našemu uredništvu več takih pisem. Na željo bomo opu-
ter naročili nadaljne izvode.	iS	stili ^ is u Dismo Zor>et
W..A	,w,Ueii; ,	Prosvetni matici, $7 članan- suu.1Poap. 311 P8 Plsmo zoP*1
Med njimi so se oglasili z naj-, _ _ . e_n _	vrn 1 s priporočeno pošto Iz-
priporočeno pošto, brali bomo pa le najbolj zgovor-
na pisma, zato nam naši prija-ka svoje lanske božične prired- telj* ne bodo smeli meriti, če
cimi, od pritajenih solz razpa Ijenimi očmi in se mi je zasme-i jal v obraz.
"Domovino branit, gospod, domovino branit!"
vi
Drugačno melodijo bo dobila or?em o "lepi naši domovini"!
Slišal sem ob tistem času go-
Videl sem vojaka, moža. ki se vor debelega gospoda. Dolg go-	Q ffQQy/^j^^fy^
mu je na prestarem obrazu po- vor je bil, meni pa se je zdelo,	y (
znaio, da je sedel dolga leta v da slišim eno samo besedo "Do-	OfOCVOV/u Anglije delavnici; taki ljudje so stari, movina. domovina, domovina..." j London ONA Anelii- 10
"Lepa naša domovina ... čast, ponudjU Zc<J driavam
.n blagor nase domovine . vse	večj žtev,la trgov$kih ladlf
za domovino . kri do zadnje	Ako Amerjka * predloga nJe
kaplje za domovino ... na boj	^ spreje,a «e ,eyf0 IU_
za domovino	nanjo trgovino doleteti izredno
Ko je nehal in je bil truden,	težak uJ»re<. Velj|ta BriUnija
sem vprašal soseda:	dj 1M mUijonov dolarjev ^
Kdo je ta spostljivi .n debel.	,82 različnih Jladij, medJnjimi
preden so bili mladi. Sel je s ti stim mirnim, težkim korakom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvomico; morda je celo pozabil, da ima tornister na hrbtu. Z obema' rokama pa se ga je oklepal pod pazduho star, suho-ten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško. Govoril je hitro in veselo in neprestano mu je teklo iz oči po obeh dveh licih.
"Saj tudi jaz. Jan, pred tridesetimi leti... o, krepki fantje smo bili... vriskali smo. pravim ... tudi jaz, gle|, Jan ... o Jan moj, Jane, Janjek!"
Kakor da bi z nožem udaril, no: tako je planil krik iz njegovih ust.
"Oče... saj boste dobili na dan osem in šestdeset vinarjev in povrhu še ..."
Ali oče ga je pogledal z očmi, ki so bile vse zakrvavele.
Sosed se je zasmejal in odgovoril:
"Troje hiš ima v mestu in tudi zunaj mesta lep kos domovine; sinovi pa so mu preskrbljeni tako varno, da ne bodo marširali!"
"Pa je rekel: vse za domovi-

—♦ "Saj ni misiji svojega bogastva"	# "Pa je rokel: kri za domovi-
_ _ t n
no!
— "Saj ni mislil svoje krvi..." «
Pojdem in povprašam tiste, ki
a a
a •
o o
a
«
a
a
•
a
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOVfK) Ji TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Naročnina sa ZAraktl Irtav« (Isvsem* Chleaga) la Kanado $€.•• na lato; 9S.M sa pel lata; $1.S« sa Mri leta; ta Chicago la Cicero $7.5« sa cole late; $1.91 sa pol lata; sa Inosemstvo S*.00.
Naslov so list in tajniltvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
taoosoooseseoeeeeeeeeeeeseassaosssoossoasssassosssosa
100 ladij Liberty tipa. in 40 ladij Victory tipa.
Vprašanje nakupne cene je seveda manj važno kot pomisleki, ki obstojajo na strani Amerike radi konkurence britanske trgovske mornarice. Angleži se pa s svoje strani boje ameriške konkurence, katero smatrajo nekako neprijateljsko, ker je bila plovba na morju dozdaj vedno izključna domena Anglije.
Anglija dela velike napore, da bi nadomestila ogromno tonaio, katero je izgubila tekom vojne, toda njen napredek pri tem programu je nekoliko prepočasen. Trenotno razpolaga njena trgovska mornarica s 16,700,000 tonami. vključivši 2,500,000 ton ameriških ladij, katere je vzela v najem. Pred vojno je štela angleška mornarica nič manj kot 17,200,000 ton.
Angleške ladjedelnice delajo s polno paro, toda, kot že povedano, navzlic temu prepočasi. Del njihovih proizvodov je prodan v inozemstvo — in tega ne velja zmanjšati, ker so Angležem tuje valute potrebne za nakup surovin in živeža.
O francoski petletki
•Pariz. — ONA — Takozvani Monnetijev načrt je naletel v francoski javnosti na ostro kritiko. Pri so se pritožili francoski učenjaki, ki so mnenja, da na*rt omalovažuje znanstvena raziskovanja. Za njimi je prišla inženirska organizacija, Union Na-tinale des Ingenieurs et Tech-niciens. ki trdi, da naloge prvega leta tega načrta niso bile izpolnjene, ter da je radi tega ves načrt obsojen na to, da prQpade.
Kadar se spomnite svojcev v starem krajv, pošljite jim U» ski In pa letošnji Ameriški dr* iinski koledar! Stane letata* |1.«5, lanski $1.1». Pošljite nam naslov in vtoto, drugo izvršim« ml
večjimi novimi naročili Louis za klub ^veDzl »n $5° P4* v t,J Barborich, Milwaukee; Frank skovf11. Proletarca. ki Jih
Klun. Chisholm. Minn.; Matt l[e van^ kl,ub P™**^ U preb^" £lii unino_ Willow uka svoje lanske božične prired- J*
Malnar, Willard, Wis.	| ^ ysa uka p.£ma sq kajne ^; ne bo vsako pismo natisnjeno.
V	Detroitu so Slovenci raztre- razveseljiva	Pt™^ če 6013 P*™ bral
šeni po vsem velikem mestu. Ni 7imp . . ln . ^ .	kr?*\	^ .™mi
.•» /T. . . . 4. . , -. Zime bo kmalu konec, kar se vedno nekaj takih, ki mislijo, jih lahko obiskati vse hkrati. pri6j|JO tudi večanja raznih ak.|če je ^ ^ ^ y teh ^
Ako zeli se kdo izmed njih Ame-, tlvnogU na prosvetnem ^^ V sih, v Ameriki pa je vsega na
nški druzir«ki koledar, gs1 mu \Chicaga priredi klub št x JSZ pretek. A vendar v Ameriki radevolje odda nas zastopnik Jo- kencert v korist Proletarca> na ni kot Je bilo nekoč kajti
seph Korsir, ijh/ Morence Ave. katerem nastopijo pevci in pev-< tudi tam čutijo pomanjkanje in
V	Clevelandu jih razpečavajo ke "Zarje" iz Clevelanda. Vršil kar je še hujše, po vojni so zače-Anton Jankovich, John Krebel, se bo v nedeljo 20. aprila. Ta li kapitalisti delavcem zniževati Felix Strumbl, Frank Hribar in priredba bo za naše občinstvo plače in začela se je doba mezd-drugi. Dobe se tudi v upravni- nekaj izrednega.	nih sporov, štrajkov in brezpo-štvu Enakopravnosti". j Naj bo tu omenjeno, da se selnosti. Tako je vedno v kapi-
V	Pennsylvaniji so naši raz- j Frances Vider prizadeva obno- talističnem svetu, dokler traja pečevalci Anton Zomik, Frank j viti naš prejšnji pevski zbor in vojna rabijo delavca in kmeta Cvetan v Johnstownu. Jakob up a v teh naporih na dober us- in plačajo njih delo, ko pa j?e voj-Pavčič v Strabanu, Jacob Am- P**1- Kdorkoli se interesira v to. J nih nevarnosti konec, se začne brozich v Moon Kunu, Joseph se lahko obrne nanjo skozi naš druga pesem. S front se vračajo Hrvatin v Pittsburghu in m no-1 urad.	' •	| milijoni delovnih ljudi, ki ne ve-

go drugih.
DEČEK NA TEJ SLIKI, lS-letni
France Puncer iz Milwaukee- ne	k?m< P°ftavai° ™ Oene Anderson, je le 3 čevlje 11
Šega uraaa je ležijo aeio. izvrsn —	.	hodo lahko dobili delovno UOM,,en le um»r» svojega o®««
g« je ob večerih, po svojem red- "porabil njihov pevski zbor	zak.ibi ^otemsv^ Ubil »a * 1 io^rskim b»to»- f™
nem delu. največ Frank Sodnik. "Naprej" na svojem pomladan- E e ,™!^ ? Jr.' Pomagal mu je John Rak Hva- *kem koncertu. Po prejemu nje- JpUč. pi L IrsiLjT« E v rlfov ^LT " ^
ve.ikTna.'oragaj0	" | fe°^"od^hen ^eriki. česar AmeVianci niso j -------—
Jursik preminul. Sožalje. In ob . , , .	..
O Koledarju dobivamo veliko cnem pa izrekamo željo da si bo fstaln° pada: vrednost P"hr»"K-pohvalnih pisem. Kristin. Pod- zbor £obn njemu vr^,nega nega denarja kopn. m vsak dan
javortek iz Milwaukeeja piSe vovodjo ter ^ va, nam*to'narašča ,drag.nja^Oblast je prot. med drugim: "Vsakdo, ki ga či- bi moJral odnef^-j v svojih ak. I "»v.jalčem cen brez vsake mota. je zadovoljen z vsebino. Knji-11 ivnostih ga je vredna, da bi jo bral vsak
naš rojak v Ameriki."	John Matckovich, tajnik dru-
V minulih dveh tednih smo jjva 325 SNPJ, Gowanda. N.
vpisali v nai naslovnik osem-:* - JT P'Sal P° ki,k° Pnmerno najst novih naročnikov. Med! kl b'vpnzonh ob priliki njimi je pet takih, katerim smo;JublleJa 30-letmce društva. To-začeli pošiljati list za vsoto, ki rfJ .se Po'«««""« le vračamo v jo v ta namen prispeva Donald aktivnosti, kot so bile pred minulo vojno.
Razpošiljanje koledarja iz na- ja je vprašal Prosvetno matico C^JT^iT^. ga urada je težko delo Izvršil operetno gradivo, ki bi ga . P0..	P
palcev visok in vaga samo 45 funtov. Doma Je iz Portland*, Me. Obtočen je umora svojega fteta.
Jursik preminul. Sožalje. In ob ^	Vrednost dolarja V CHICAGU BILO MNOGO
r	»	ct o Inn naHo frnnnnct rtri hrnmo I	^
V letu 1946 je bilo v Chicagu 42,893 požarov, ali 10,000 več kakor v letu 1945. Največji odstotek požarov odpade na nepa-zne kadilce.
Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko
Budimpešta,—ONA—Madžarska vlada je nedavno sklenila trgovsko pogodbo z Jugoslavijo, glasom katere bosta obe deželi izmenjavali poljske in industrij-
J. Lotrich. On namreč prispeva petak na mesec z naročilom, da naj vpišemo med naročnike — to je — takih — od katerih se bi večina pridružila stalnim naročnikom.
Drug3 nove naročnike so dobili Angela Zaitz, ki je doslej prodala tudi že precej izvodov kolcdurja, Louis Barborich, Fr. Podbrriek v Clevelandu, Martin Jiidnich v Waukeganu in ske proizvode. Madžarska bo do-lohn Kosin v Girardu, O.	jbavljala Jugoslaviji različne
stroje in električne naprave, a
Naš dobro znani rojak Jože prejemala bo železno rudo, ba-Menton v Detroitu je nam pisal ker svinec. les in sodo. med drugim: "Prilagam znesek za obnovitev naročnine ter $2 listu v podporo. Vem, da gre Proletarcu v sedanjih čudnih časih težko, ker se cene venomer dvigajo. Zato je v takih okolšči-nah za vas to jako naporno delo, posebno ker se narod in delavstvo v splošnem noče iz tega nič naučiti, čemu naj ne bi rajše ono odločalo, namesto v go-
či, če predpiše uradne cene, zgine tisti hip vse blago iz trgovin na črno borzo in blaga sploh že ni mogoče dobiti. Špekulanti se igrajo z ljudstvom in nihče jim ne more do živega. V Ameriki tudi ni političnih strank, ki bi se borile za koristi delovnega ljudstva, obe obstoječi politični stranki imajo špekulanti >v rokah. V Ameriki, kljub vsemu njenemu bogastvu ni reda in pravice za ljudstvo, kljub temu, da imajo eni preveč, drugi nimajo niti za golo življenje. Tamkaj pa nimajo urejenega življenja, čeprav Amerika ni slišala med vojno niti enega strela, niti enega avijona, nasprotno, gradili so vsa zadnja leta nove industrije in so si kapitalisti od vojnih dobičkov napolnili svoje globoke žepe. Tako vidimo, da dr-
Pamet v potovanjih
Ako želite dobiti sem svojo družino ali sorodnike. ali pa potovati kamorkoli po svetu, obrnite se na
itrngtNMTiONAL (TrBAvci
trne.
Polmer Htm
119 S Sto t« St, Ch.coflo 3, U. OiArborn 4S64
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON S724 WEST S6tk STREET
Tel. Crawford SMt' OFFICE HOURS: 1:30 ta 4 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun ) «:S§ ta 1:31 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
tSIS Sa. RMnwif Ave. Tal. Crawford 144% If m answer — Call Aaatla 57 M
Znanost je pot, na kateri ike> mo relativno resnico s pomol}« objektivnih zakonov.
eaaaaaaaaaaaaaaaeaeeeaaaa*
j BARETINCIC & SON :
e
e •
e
e •
•••••aaaaaaaaaaoaaaaao«***
POGREBNI ZAVOD
TjI. 20-SC1
424 Brood Stroot JOHNSTOWN, PA.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
4 Tal MOHAWK «707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14,
.PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

o
Poslušajte
* i
vsako nedeljo prvo in naj• starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do I 1727-1731 V/. 21 st Street
10. ure dopoldne, postaja
WOES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
CHICAGO S, ILL
Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčtna
TELEFONI i CANAL 7171—7179
lih
' TTTtttt......^^*kttT**"t"?TTTt~~-ttttyillMMi|eii
PtOlITARfC
DVE NAJVEČJI OSEBNOSTI, KI BOSTE ODLOČEVALE NA KONFERENCI V MOSKVI
Josef Stalin se javno redko- sega sedanja sila Sovjetske uni-
sreči lo iz opija, mlečnega strnjenega soka, iz plodov uspavalnega maka dobiti morfij. Brez
bilo na trgu: še vitamini spadajo sem. Marsikdaj se je med tovarnami vnela bitka za isto spojino. zaščiteno seveda z različnimi imeni. Tako na primer je čisto acitilsalidlno kislino izdelovala skoro vsaka večja kemična tovarna, toda samo Bayer-
po pol grama, kar ustreza eni tableti! ali v obliki po pol grama, valjastih ploščic. (Prašek enega granr^a ustreza dvema tabletama.)
Kako pa pomaga acetilsalicil-na kislina? (Recimo ji po njenih začetnih zlogih kar Acetisal, da
MR. PAVLE BOHINC:
ASPIRIN -
Vojne je bilo kpnec.. Po dolgih letih sem zopet prespal eno
kdaj oglasi. A znano je, da Mo- je in kje je vpliv Zedinjenih dr- i noč v oni stari podeželski sobi«
lotov ne sme storiti ničesar na žav bolj neposredno odločilen ci. Ko sem ugasnil svečo, so ka-1 strahu ga je primerjal z lužina kakršnikoli mednarodni konfe- Ker nista sanjača, sta oba kor nekoč, v gozdu skovikale! mi, kakršna je na primer gaše-	,
renči brez njegove odobritve hladna računarja, a sta se oba SOve, zjutraj pa so se usuli son-! no apno: "Rastlinska organska J*v Proi*?od J* smel	se nam jezik ne zlomi.)
Tekmujoča sila Sovjetski uni- ie zmotila v oceni istega pred- čni prameni v sobo preko modre luW\ mu je dejal. Naletel je '	,n	1 v	«
ji so Zedinjene države.	meta. General Marshall je pri-! tenčice, ki je z njo menda zara-
2urnalist Donald Bell pravi v znal, da je leta 1941 prerokoval di muh bilo zavešeno okno. članku, ki ga je napisal za čas- zlom Sovjetske unije v teku še- Onstran tenčice leži v raz-niško agencijo ONA o tem sle- stih tednov, kar je bila po nje- SVetljavi, ki spominja nekam na deče:	govern lastnem priznanju naj- gledališče, kadar hoče režiser tve prirode."
Na sedanji konferenci v Mo- večja zmota vsega njegovega j pričanUi učinkoviti Večer po-| Sertumer pa je imel nasled
rembrandtovsko nike. Prepričan je bil, da bodo
Moskvi bosta dve osebnosti do- življenja. Obenem pa zdaj če-mlnirali vse ostale — ameriški dalje bolj jasno prihaja na dan, državni tajnik Marshall in so- da se je tudi Stalin sam motil vjetski ministrski predsednikov ocenjevanju odpornosti So-generalissimo Josip Stalin. Na vjetske unije. To je bilo takrat, konferenci sami bo poglavitni ko je naganjal zahodne zavezni-predstavnik Sovjetske unije ne-, ke, naj takoj odpro takozvano dvomno zunanji minister Molo- drugo fronto. Zdaj, ko gledamo tov. toda tudi on bo izgubil mno- nazaj, moremo reči. da bi bila za go v senci svojega predstojnika. Sovjetsko unijo največja nezgo-Francoski zunanji minister Bi- da — v pogledu sovjetskega dault je nedvomno dober in vpliva v povojnem svetu — ako
spreten diplomat, toda njegovo bi bili zavezniki vdrli v Francijo	tenčica tako lna Je svetlo5et
stališče bo precej težko, ker si ze leta 1942.	da se vidi ono kar ^	za
bo moral prizadevati, da prija Prihranili bi si bili dolge in	prav ne deia kdo ve kakine ča-
obema velikanoma v cilju, da(z velikimi žrtvami povezane	sti: ta tcn^ica niti ni tenč4c
preskrbi oslabljeni Franciji ne- borbe v Tuniziji in Italiji. Danes	ampak samo reklama in čisto
krajina: stari,
razrušeni mlin, potok, topoli in;nje£ovi učenci, kakor je on iz-vrbe	I lo^ll morfij iz opija, dobili delu-
Vrbe in modra tenčica, to sta j snovi iz mnogih drugih dva pojma, dva stara, prijatelj- zdravilnih rastlin. Ni se mptil. ska pojma. Tako se mi dremlje, i 1820 se je nasmejala sreča d remijem in se trudim, da bi Hungtu, Pelletieru tn Cavontou, zadevo kako pogruntal: Med so.izkininovčeve skorje izlo-tenčico in vrbaqii je zveza. Sa-' čili kinin.
mo kakšna?	Kaj pa je tedaj bilo z našo vr-
Sonce se spet upre v zaveso. b°vo skorjo? Niso je pozabili, v modrikasti svetlobi se koplje
Aspirin" in Bayerjev križ.	V možganih imamo center bo-
na nasprotnike "Kar je iz rast- i Dtt Premu8a dru«e preparate, lečine, kjer se stikajo živčni br-iin je organsko" so rekli in ni vr#la tvornica ogromne vsote jzojavi vseh delov telesa in na-da bi nekaj organično živega v r<?kl*mo Bayerjev križ in ime znanja jo, če je kje v telesu kaj primerjali z mineralijami mr- A^irin sU žarela v svetlobni narobe Ce je; se center vznemi-
1 reklami, cena Aspirina pa .ni bi- ri in občutimo to vznemirjenje la samo v vrednosti acitilsalicil- kot bolečino. Acetisal pa uspava ne kisline, ampak tudi v imenu ta center živčnih stanic. Tako se "Aspirin", ki si je plačevalo svo- bolečine ne zavemo in bolečina, jo reklamo.	pač ni več bolečina.
Acetilsalicitna kislina poma- j Kako pa zdrayi Acetisal vro-ga ob glavobilu in zobobolu (1 čico in kaj je vročica? Stalno te-
jasno lahko razberem črke. zdaj ko tako močno sije sonce: Aš-
kaj zaslombe. Angleški zunanji j nam je znano, da so imeli naci-minister Bevin tudi ne bo mogel sti leta 1942 in 1943 le 23 divi-nastopati tako odločno kot do- j zij v Franciji mesto onih 53, ki pjrjn
zdaj. Cisto nedavno je sam pri- so se nahajale tam v letu 1944. Mhai pri^0 svoje dremavo znal, da je sedanja gospodarska Utrdbe na obalah Atlantika ta- kram|janje: tole kramljanje:
slabost Velike Britanije izpod- krat še niso bile dovršene in tu-1 v začetku še ni bilo tovarn,,	«	^
kopala tudi njeno pozicijo v di nemška zahodna meja je bila ampak ^ ljudje živeli od tega dali miru: da ni treba iskati sa-mednarodnih pogajanjih. Vrhu mnogo manj utrjena kot po- kar je dajala narava tudi zdra- licilne kisline po skorjah, napra-tega pa mora upoštevati še dej- zneje.	vili w se Mmo z zdravili ki jih i vili jo bodo kar sami, v retor-
stvo, da obstoja mogočna frak- Nemci so se takrat že opote-ldaje narava 2 rastlinami Med tah' tako kakor igo v apner.icah cija v delavski stranki, ki za- kali po strahovitem porazu pri njimi so gotovo že tedaj živelj hteva, da ?e mora Velika Brita- Stalingradu. večina njihovih ar-;genialni ljudje katerih imena
Ze leta 1830. je Leroux dobil iz nje salicin, ki razpada na sali-genin. Saligenin in salicin sta odtlej služila — kakor vrbova skorja — za zdravilo.
Saligenin so kuhali z luži-no; kar so dobili, je bila salicil-na kislina. In zdaj so uživali salicilno kislino, namesto da bi si kuhali čaj iz vrbove skorje.
Ljudje nezadovoljnega in pustolovskega kova pa le še niso
do 2 tableti z malo vode ali čaja), revmatizmu 3-krat na dan po 1 do 2 tableti s čajem) in vročici l\ do 2 tableti). V zdravljenju revmatizma acetilsalicilna kislina zaostaja za natrijevim salicilatom, t. j. natrijevo soljo sacililne kisline, zoper bolečine kakor na primer glavobol in zo-bobol pa jo boljša od vseh drugih salicilnih preparatov, toda slabša od Migrenina. Piramido-na in sličnih analgetikov ter njihovih kombinacij. V zdravljenju prehlada tekmuje s kininom 3-krat na dan po 1 do 2 tableti s čim več kar se da vročega bez-govega ali lipovega čaja). Na
lesno toploto ima samo človek in više razvita bitja: sesalci in ptice. Plazilci, dvoživke in druge živali so topli, kolikor je topla njih okolica, mi pa imamo v možganih center, ki vzdržuje našo telesno toploto pri malo več kot 36 stopinjah Celzija, pa naj bodo v Arhangelsku ali v tropični Afriki. Le kadar napovedo bakterije boj našemu telesu, zviša center telesno toploto na 37. 38. 39 in včasih celo nad 40 stopinj. Tako hoče uničiti bakterije, ki jim vročina ne da živeti. Ta vročina pa lahko škoduje našemu telesu: naše telo namreč ne prenese tako viso-
nija sporazumeti unijo.
Iz tega sledi, da je najvažnejše vprašanje to, kako bosta izhajala med seboj sovjetski premier Stalin in ameriški zunanji minister Marshall. To ne bo prvo srečanje med njima. Videla sta se že v Jalti — in znano je, da se medsebojno spoštujeta. Na prvi pogled *je to videti presenetljivo radi popolne razlike v razvoju in vzgoji obeh mož. Kako je bilo mogoče, da sta, se v Jalti in pozneje v Teheranu tako'dobro razumela?
Način mišljenja obeh je isti — oba sta hladna in realistična misleca. Zgovornost, s katero jima nekdo predloži svoje razlog®, nima nobenega vpliva, ker gresta vedno do dna. Oba sta vajena ocenjevati vsak položaj na podlagi razpredelitve vojaških sil in njihovega razmerja. Ako se ne bosta mogla sporazumeti v nobenem drugem vprašanju, je jasno, da bosta soglasna vsaj v tem, kako daleč
Sovjetsko mad je bila še vedno izpostavljena udarcem iz boka globoko
v notranjosti Rusije, a v Nemčiji sami Hitlerjev Volkssturm še ni bil organiziran. Najbrže bi nam bilo uspelo popolnoma pre-gaziti vso Nemčijo in zasesti ce-
so pozabljena in njih zamisli danes tako vsakdanje, da nam jih niti mar ni več. Domislili so se in zasejali posebne vrste travo na skupen prostor: prvo žito in prve njive, ^itna zrna so štrli med kamenjem, jih zmešali z
apno iz apnenca. Nasprotna stranka, ki je že svoj čas nasprotovala Sertiirnerju, je trdila, da jim to nikoli ne bo uspelo, češ: "Retorta je retorta, vrba pa vrba'" In kar preveč samozavestno so pristavili: "Kar zna vrba. ne boste vi, kemiki, nikoli skuhali v vaših retortah!"
trgu se dobi v obliki praškov, ke vročice, meso se začne raz-t. j. prahu, razdeljenega v pa-1 krajati in snovi, ki pri tem na-pirnate kapsule (po 1 gram ali	(Konec na 5. strani.)
LANDRUM BOLLING:
NEMSKO-POLJSKA MEJA IN AMERIKA
ska- ne bi bila sposobna, da te poljedelske predele primerno izkoristi.
Ameriški krogi naglašajo, da
Poročevalec Landrum Boiling »e nahaja trenutno v Berlinu in poroča od tam, kako tamo&nja javnost ugiba o vprašanju poljsko-nemSke meje.
V splošnem prevladuje tukaj I Obdelana" ne pomeni mnogo. Rei v Berlinu mnenje, da bo ameriška delegacija na konferenci šti-
v Mo-
dejstvo. da so ta polja ostala ne-
da sta rešila zahodna zaveznika
Nasprotno pa, ako bi bili sledili Churchillovemu načrtu, da na pa demo Nemčijo preko Italije in Balkana, bi bil nas napredek mnogo počasnejši, ker so tamoš-nji kraji veliko bolj gorati in manj prehodni. V Moskvi pa je bilo objavljeno med tem, da je bil Stalin izdelal načrt, da sam z Rdečo armado porazi Nemčijo in prodre prav do obale Rokav-skega zaliva. V tem slučaju bi bila Sovjetska unija osvobodila in radi tega tudi pozneje domi-nirala vso Evropo.
lo velik del Poljske^ Vojna bi sejvodo in spekli: prvi kruh | Neugnani pustolovci pa so si ^ w „
bila v tem slučaju končala s po- Mi so tudi zdravilno mo£. rast. (zavihali rokave. Gorela so ognji- rih zunanjih ministrov v ^, • . . . polno znAgo Amerike in Velike | lin odkrili taki pionirji? Kdo ve? ; * a. žarele retorte. Prometejsko skvi> teko^ katere ^ odločena Britanije tako da bi bila. mo- Morda je po2navanje rastlin je zakUcal Wohler: "Moram po- usoda Nemčije za vso dogledno "^ilTnv rala Sovjetska unija priznati kot star nagon ki ^ daleč na2aj vedati, da znam napraviti seč- bodočnost, dokaj odločno na- nr,rip,knv neoporečno dejstvo, da sta jo v sivo davnino. Poznal sem svoj ™n<>, P* mi za to ni treba nobe- stopihi v priiog revizije sedanje
čas psa —- prava pasja mrcina 'nih ledvic niti ne živega bitja." | ncmškc-poljske meje. Kot zna-— vse je požrl, kar je dobil pod Mehovi so razpihovali ogenj pod j no poteka obmejna črta zdaj ob zobe. Ni torej čudno, če mu sol- retorte, v njih rdečem žaru so rekah Odra in Nižja, a nemška
goreli obrazi: Kolbe je iz ben-cola, katranove sestavine dobil salicilno kislino.
Salicilne kisline je bilo dovolj. Nadomestila je vrbovo skorjo, salicin in saligenin. Bilo
na kislina, katere je sicer nič koliko premogel njegov zverinski želodec, ni mogla prebaviti vseh tistih čudovitih kitajskih delikates, ki vam jih rajši nc naštejem, ker ne vem, če ne berete članka med l«>silom. Ko ga je tedaj zavijalo po želodcu, je žalosten in s povešenim repom la-
javnost se nada, da bo ameriška dclegacija zahtevala popravilo te meje v prilog Nemčiji.
Vendar pa ni videti — v kolikor je o tem mogoče soditi v Berlinu — da bi nameraval noje je toliko, da ni bila več draga vi ameriški zunanji minister in so ji rekli: kinin revežev. George Marshall s svojo delega-Ali salicilna kislina je kislina: cijo nastopiti v tej zadevi dog-
Dovolj znanja, razumevanje položaja, dobrohotnost, konstruktivna miselnost in stvarnost so stvari, ki so predpogoj za
uspeh .vsakega zborovanja.
Grehi dougih so vedno pred našimi očmi; svoje skrivamo za
hrbti. — Seneca.
Sreča je tisti čudni občutek, ki ga pridobiš kadar si preobložen, da bi utegnil biti nesrečen.
zil okrog, dokler ni staknil po-	kako naj kislina, ki žre bradavi- matično in neupogljivo vztrajati
sebne vrste trave in je požrtvo-	ce in kurja očesa, dobro de že-
valno nekaj pojedel in se z njo	lodcu? En gram salicilne kisline
j davil. Ce me je nato srečal spet	na en kilogram marmelade nič
t razigran in navdušen za vsako	ne škodi, saj tako gospodinje
pustolovščino kot Don Kihot, je	marmelado še dandanes obvaru-
pomahal z repom, češ: ^	jejo bakterij in plesnobe. Tri-
"To storil je neznan koren, ^ na dan#P° en.«ram salfcUnc
neznan koren, koren lečen!" kishnel; te mufi 'evmatizem.
% j	je pa huda.
Lahko si torej razlagamo upo-; Tafas se jc razvila kemifna
rabo rastlin za zdravilo kot ge-, indu)rtrija. Laboratorije so na-
Velko znanja ti šele pove, kako malo veš — Young.
iii——■
V NEDELJO 20. APRILA
i
PRIREDBA V KORIST .
PROLETARCA
v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndah Ave.
CHICAGO, ILL
» t ' 4 *
lastopijo pevci in pevke zbora ZARJE / iz Clevekinda
Tudi ves ostali spored vsebuje bogate tolke.
PRIČNE SE OB 2:30 POPOLDNE
Pridite vsi in povabite prijatelje in znance t tabo.
f
Priredba se vrši pod pokroviteljstvom kluba štev. 1 JS2. Vstopnice v predprodaji lahko dobite pri članih in članicah kluba, v raznih lokalih ter pri mnogih drugih prijateljih "Proletarca" v Chicagu in okolici. •
V nedeljo 20. aprila je Proletariev dani
nialno zamisel ali vztrajno iskanje poedincev ali pa kot nagon, kot pogosto naletimo nanj med živalmi in pri ljudeh
Kakor si posebna vrsta mra-
domestili s tovarnami, retorte s kotli. Visoki tovarniški dimniki so zavili cela mesta v dim: Bayer, Merck, Schering in drugi. Kemična industrija je napo-
na svojem stališču.
V Berlinu je dobro znano, da je bilo upanje predstavnikov Zedinjenih držav, da bo prišlo vprašanje nemško-poljske meje na razpravo o priliki pogajanj med štirimi velesilami glede mirovne ureditve z Nemčijo, ter da bodo našla vsa naziranja- nepristransko in pravično upoštevanje. Toda med tem se je bila Sovjetska unija določno in kon-
je sicer, da so bila neizkoriščena ravno v dobi, ko je v vsej Evro-največje pomanjka-vrst hrane in poljskih pridelkov, toda z ozirom na daljše dobe to dejstvo ne sme biti upoštevano kot veljaven dokaz za omenjeno trditev angleškega zunanjega ministra.
Čeravno pa ameriški uradni krogi ne gredo daleč v svojem zagovarjanju revizije sedanje m?je, so vendar prepričani, da so omenjeni poljedelski predeli mnogo bolj potrebni nemikemu narodnemu gospodarstvu kot poljskemu. Poleg tega pa poudarjajo ti ameriški uradni krogi v Berlinu, da bi bila taka revizija v bistvu tudi v interesu poljskega naroda samega. Njihovo mnenje je. da bo zagrešila poljska vlada veliko in usode-polno napako, ako si bo prilastila toliko dozdaj neoporečno nemškega ozemlja.
Ne glede na vse to, je javnost v Berlinu prepričana, da ne bo nikomu uspelo, da bi Poljsko napotil k temu, da bi svoje zahteve v tej zadevi zmanjšala ali
Prispevki v sklad otroške bolnišnice
»ESNAM »T. U
Gotovina v skladu dne 31. decembra 1946 $120,988.29
Sprejeto v dobi od 1. do 31. januarja 1947: ILUNOIS
Joseph Valentinčič. Joliet, 910. Podružnica »t. 36 SANS, Wauke-gan: Jack Mesec 95, preostanek prireditve za veterane 919, skupaj 920. Joseph Zelene, Waukegan 95. INDIANA:
Podružnica št. 61 SANS, India-napoliš: Ena oseba darovala 94, ln ena 91, skupaj 93. MINNESOTA:
Slovenski narodni dom, Chis-holm 9100. Podružnica St. 6 SANS. Ely: Društvo North Eagle ZSZ 95. NEW YORK:
Podružnica štev. 7 SANS, Little Palls, Frank Petkoviek, sta. 910. OHIO:
Podružnica št. 10 SANS. Canton: Blaž in Josephine Odar 96; ena oseba 92. in dve po 91. skupaj 910.-» Podružnica it. 48 SANS, Cleveland 91,051.28. (zrn upravni sklad Sansa je ta podružnica prispevala v januarju 1047 9225.) — Podružnica št. 106 SANS, Euclid: Frank in Mary Ipavec, $20; po $15: društvo it. 450 SNPJ in Max Ozebek; po 410: Leo Valenčič in žena (Toledo), Anton Tomažič in ženf, John Die-ničnik. Martin Plut ter James Ro-tar in žeqa: po $5: John in Mary Yapel, Valentin Ainkovec, Antonia Svetek, Frank Tegel, Frank Česen, John Mihalich in Gusti Zupančič. U darov po $2, štiri po $1, skupaj $161. Preostanek prireditve 24. novembra 1946 $329. (za SANSov upravni sklad $50). (Poslal Ahacij Prežel j, tajnik $500 PENNSYLVANIA:
Podružnica it. 12 SANS, W. Ali-quippa: prispevek razpu&čenega samostojnega društva Sokol $25. — John Medved. Forest City $10. WISCONSIN
Podružnica št 56 SANS, Milwaukee: Central Committee of South Slavic Americans of Milwaukee Co. $25. Helen Ambrozich in Mary Ro-dich izročile $55.61, katere so darovali: Miners Club $15.61, po $10: mr. in mrs. Smrekar ter Štefanija Yernejiek; po $5: Frank Klopčič in žena. Frank Hribar in žena ter El. Yeraj in žena: dva darova po $2, in eden po $1, skupaj $80.61. RAZNI KRAJI:
Podružnica St. 50 SANS, Denver, Colo., $120.40.
Agnes Justin, Valley, Washington $30
Prispevek naročnikov Glasa Naroda, N. Y.i Andrej Grbec, Kinzua, Pa., $50; ena oseba darovala $3, Skupaj $8.
En dar v znesku $2. Obresti 9267.50.	.
Gotovina v skladu 31. januarja 1947 9123.248.08.
Obljubljena vsota (Pledges) — 933.000
Skupaj 9156,248.08.
Mirko G. *uhel, tajnik.
Halp Wanted
čnoveljavno obvezala, da bo spremenila. Ako pa tega sama
podpirala poljske zahteve. S tem je nastal povsem nov položaj, tako da je zdaj začelo prevlado-
velj goji usi, da jih hranijo s vedala boj naravi Bahala se je. 'vati mnenje, da bodo mogle Ze-
svojim sladkim izcedkom, kakor je Noe — po starih zapiskih — zasadil vinograd, napravil vino in se opil, kot uživajo afriški zamorci svoj "guru guru", Indijanci pa listje koke, da jim gre delo bolj od rok, ali pa zastrupljajo puščice in si kuhajo ma-mial s strupi, ki jih nikomur ne izdajo, tako so ljudje od nekdaj uporabljali vrbovo skorjo, kadar jih je mučil revmatizem, bolela glava, parila vročica ali nadlegoval prehlad. Dolgo niso nič spraševali, kako in zakaj vrbova skorja tako pomaga: prej bi verjeli, da tako hočejo dobrohotni bogovi, ko da bfmislili, da so v vrbo v i $korji snovi, ki prehajajo v telo in tam znižujejo povišano toploto tako gotovo, kakor neha vretl voda, ko odmaknemo plamen.
Eno leto po odkritju Amerike pa se je rodil v Švici Teofrastus Paracelsus, zdravnik in alkimist, ki je prvi uvedel v zdravilstvo kemikalije kot zdravila. Letnica njegovega rojstva je malone že simbol: po zatonu srednjega veka šele se pridružijo zdravilnim rastlinam kemična zdravila: živo srebro, antimon, ''čudodelna" Glauberjeva sol, žveplo.
Bili so ljudje, ki nikakor niao mogli verjeti, da bi rastline zdravile na drugačen način kot kemikalije, na mističen način, ki bi ga ljudje nikakor ne mogli razumeti. Verjeli so, da prične čas. ko bodo i t rastlin izločili snovi, ki delujejo v čisti, kemični obliki In res! Leta 1803. ae je lekarnarju Sertiirnerju |k>-
do so sintetične, v tvornici narejene kemikalije boljše kakor kemikalije iz narave, da je kemična industrija napravila ljudi neodvisne od proizvodov narave, ki ne more zadostiti potrebam vseh ljudi.
Leta 1853. je Gerhard ocetno in salicilno kislino kemično povezal v acetilsalicilno kislino. Ta acetilsalicilna kislina pa ni bila čista in ni prišla v promet do leta 1899., ko je poslala tvornica Bayer v svet čisti preparat in mu zaščitila ime "Aspirin". Zaščita imena "Aspirin'' je po-
dinjene države izkoristiti zahtevo revizije poljsko-nemške meje tako da bi bila Nemčiji bolj ugodna kot obmejna črta določena v potsdamskem sporazumu, le v toliko, v kolikor bi to mogld* biti v zameno za druge ugodnosti — nekako kot plačilno sred-' stvo.
Ameriški uradni krogi priznavajo sicer, da so poljske zahteve po nemškem ozemlju tudi ako so dalekosežne, vendar upravičene. Toda na drugi strani je tudi precejšen del ameriških predstavnikov proti temu, da bi se odtr-
ne stori, je nad vse verjetno, da je nobena izmed štirih velesil ne bo prisilila k temu.
menila, da ne sme nobena druga galo od Nemčije poljedelske pre-tvornica svoje acetilsalicilne ki- dele kot na primer Spodnjo Sle-
Z ozirom na ta članek je posebno zanimivo poročilo časnikarja Malcolm Hobbsa iz Wash-ingtona. ki pravi med drugim naslednje:	♦
Washington, 7. feb.—ONA— Zanesljivi viri državnega urada trde. da so za ameriški načrt, zahtevati revizijo poljsko-nemike meje, pred vsem odgovorni prvaki republikanske stranke. Zaključiti velja torej, da državni urad iz lastnega nagiba "ne bi skušal izkoristiti tega vprašanja za druge s vrhe kot v zameno za druge ugodnosti.
PRECISION JDIE MAKERS
Must be able to lead own jobs and have experience in elimination dies. GiVe age and past experience
in full detail, i / Baal working conditions; housing available. Working hours. 60 hours per week, time and ** for overtime
and double for Sundays.
*
Manistique Tool & Mfg. Co.
Box 302 MANISTIQUE, MICHIGAN
SHIPPING CLIRK S for Greeting Cards firm. Receiving and shippiing merchandise. Perm, positions. Insurance benefits. 5-day, 40 hour week. PAUL R. VOGEL CO. 2596 W. Irving Park Rd. IrV 2263
GENERAL OFFICE WORK > TYPIST
5 4-day week, 40 . hours. — Good working conditions. — In small Loop Office $40
E. S. JAMIESON, RANdolph 5850
sline imenovati "Aspirin'
Prav do konca druge sveiov-rie vojne so obvladala trg kemičnih zdravil zaščitena imena. Bili so preparati, ki jih pod njihovim kemičnim imenom sploh ni
zijo.
Obenem je ameriški glavni stan v Berlinu proti temu, da bi zagovarjal stališče, katero je zavzel angleški zunanji minister Ernest Bevin; namreč, da Polj-
"JOBS WITH SECURITY" — WANTED IMMEDIATELY
PROJECT ENGINEERS - DESIGN ENGINEERS
and

HEALTH SPECIAL - GET WELL
$100 1st EXAMINATOIN
Tell Us What Aches and Pains You Have
WE TREAT ULCERS OF
Mouth — Stomach — Intestines — Rectum
Disease* of Heart. Lungs, Kidneys and Bladder, All Blood Disease*. * gyphlll* and Gonorrhea with Penicilin and Streptomyscln. Nerves on Edge and Sleeple** Nights. — AH Latest Drugs Used.
29 t. ADAMS.
METRO-MEDICAL
DEARBORN 4229
Hour* 10 A M — fl P. M *
Room 912
PRODUCTION ENGINEERS
MUST BE THOROUGHLY EXPERIENCED Shaded Pole and Fractional Horsepower Motors. Top Wages to Top Men. 5 Day'Week. Excellent Worktag Conditions. Steady Positions.
APPLY OR WRITi: t
THE ALLIANCE MANUFACTURING CO.
ALLIANCE, OHIO
Inquiries promptly acknowledged
WANTED NURSES
General Duty, $150 up to $175 with maintenance, and if maintenance is not desired, an additional $35 given to live out. Operation Room, $160 with maintenance Head Nurses, $185 with maintenance Supervisors, $250 with maintenance Opening of a new hospital with many vacancies for graduate nurses. Straight 8 hours duty: — Six days a week. — Full maintenance (if desired), increase in salary after six months, two weeks vacation yearly and a good opportunity for advancement.
Write Superintendent of Nurses	/
FOUNDATION HOSPITAL OF ALTON OCHSNER MEDICAL FOUNDATION, c. o. OCHSNER CLINIC
3,%i1 PRTtAflTA ntww.rt. NfW OUt.FANS, I.A.' ,
MOLIT AftiC
V
Iz SANSovega uradq
3424 W. 26th St., Chicago 23, III,
tigkana na dobrem papirju in jo i toliko časa, dokler niso predlo-krasijo številne fotografije. ženi, odobreni in izvedeni vsi Ojnejeno število Zbornika je u#črti in pride dp obojestran-naprodaj. Cena s poštnino vred skega sporazuma med zastopni-II je $5 Naročila in denar so naj ki Rdečega križa Slovenije, slo-Ipoiljsjo na SANSov urad, 3424
W 26th Street. Chicago 23, 1U.|
Dvoje pomembnih s b o r o v ameriških Slovencev je naslov
V smislu zaključka KUv„oga alavije. postaja Jmo. potreba po®' H ^t^'ton«^" odbora SANSa se bo v dneh 30.' neki —-----'—.. vcnsKega naroantga Kongr.
Kontenrija, w bliža
kotalila na progo 17$ funtov	traja ne i>amo pri svojih zahte^ | ASPIRIN'	("•
ograjne žice. Štirje potniki so	vah temveč se bori s svojo obo- Nadaljevanje s 4 strani )
bili ubiti,- mpogo ranjenih, in	roženo silo. Šteje stotisoče mož. ;stanejo, so strupene Zato je
iko4a znaša vecstp tisoč dolar-	Prej ali slej bo ta ljudski pokret vročica nad 40 ttopinJ Celzija
jev. 13-Wtnl Robert Sima, doma	zmagal. Prav zaprav bi ze bil, smrtno nevarnfl Ali it* holie da
vensko vlado in odborom SAN-, blizu Elgjna (IU ), je gledal sli-	ako bi Ciang Kuisekov režim ne	vrod^ t^ie ^ei-iie
Sa v smislu pogojev, ppd kate- ke razbitih vlakov in se hotel na	podpirale s tako vnemo Zed. dr- flli nft ii% ift tr,lh>1	4 L
rimi i« Kil cLIn,! . ,«t	T« 1--*___a:_____JI	d11 Pd >° Je lF( Dd preprečili, Oa
se ne začne razkrajati meso, odloči lahko samo zdravnik.
Ce pa ob vročici vzamemo Acetisal, se toplotni center uspava: vročica pade. Toda Ace-I tisal zbija vročico še na drug Nemčija je bila v minuli voj- j način. I
rimi je bil sklad ustanovljen. Te lastne oči prepričati, kako se ta- zave. odgovornosti se zavedajo oblast- ke nesreče dogode. Pa je na™£|"
ni zastopniki v Sloveniji v ena- sel na progo železnice Nortll Prickcilie ZC8 "veČlI t ki meri kot se je zavedajo člani Western starega železja, da bi, OvTuIS X.W eksekutive SANSa. In prepriča- vrgel s,tira vlak "City of Port- fieiTIŠkl ZIVljenSKI
centralni organizaciji v in 31. maja ter po potrebi 1. ju- Ameriki, ki bi služila oboje-
nija 1947 vršila v ru-v da udu .stranskim potrebam. Zdi	| bTi^r^^^B«!	,	^	-	______WI
druga konvencija Slovenskega I je taka organizacija naš SANS,;	f®*™ j^J^f^Jj! likodušni ameHški Slovenci, ki železja na tiru nasprotne prjge, Nemčija je bila v minuli voj- način,
ameriškega narodnega sveta. ki do gotove meje in mere te	*J?*" ■ : \ ' «o sami delali in prispevali v ta opazil ter na pretečo nevarnost m Viled	poraza precej Kakor je prostor ob gozdnem
Volitve dele>0atnv Korln nru. nnlnon im nulrai Anca i^oiu nin aeiegaiov in oeitgaunj, ko- dobrnrfe.ni	"cglodana" najbolj na vzhodni1 »otoku hladen, ker mu iemlie
tncn^f PoPXhStNpSekih°je i "'"It ZliZ rt-0,JU:iiand" ®tr°jeVodj' r! prostor"
Irk nr»>d />n«nm nrwpi iMwnra.
njem airinjaju umi vat iis^i ve-fpaeega tovorne ga vlaKa je kup r
Volitve delegatov bodo ura dno razpisane v prihodnjih par tednih in se imajo vršiti meseca aprila. Glede zastopstva določajo pravila sledeče:
naloge ze nekaj časa izvaja. ^ ^ £ kraji |f|	so
Bodočnost SANSa bo torej ' ^^ y isnik Ta knj. poglavitno vprašanje ki ga bo zgodovinjlke važnosti in priča morala konvencija rešiti. Heši-,,v h
dobrodelni namen.)
Mirko G. Kuh?l. tajnik.
(Nadaljevanje • i. strani.)
železniško ogebje pravočasno o- |"Oglodana' najbolj na vzhodni potoku hladen, ker mu jemlje pozoril. Dečkov oče pa je. ko ae	Sovjetska unija in Polj- toploto voda, da more hlapeti,
je o tem izvedelo nekaj sumil ska bla J* vzeIi vcliko teritorija, tako nam Acetisal niza telesno in sina sam izročil 'policiji. To je Po mnenju ameriške vlade ga je dobro, kajti vse preveč staršev dobila pulJska preveč in deluje; daje otrokom pot uho' namesto da	dobi nazaj posebno
da jih bi prijeli za uhlje.	nemške poljedelske predele, ki
jih ima sedaj Poljska v oblasti.
V Chicagu bodo prihodnji me- zeI° rodoviti in argument sec županske volitve V ospred-jvlade v Washingtonu je, da se
toploto, ker nas preznoji; znoj hlapi, toploto za hlapenje pa je odvzel telesu.
Tako torej deluje Acetisal, čigar prazgodovina se začenja z vrbovo skorjo.
In kakšna je njegova bodoč-
Avstriia ie bila v Londonu do- sta dva »^idata, "republi- ^mški narod s tem, kar mu je nost? CeniU ga bodo ^ vsebini br^ zastopana! v Z^ državah ^ ^rnokr^r ^t^ne	\in delu, ki je potrebno, da se
oa je na "predavateljski turi" •°b,caJ- I" prav ^ko običajno	sintetizira acetilsalicllna kislina,
>« ^Irai tivlnnv wv*s	K .da imata oba obilno. del.iv-	ah povprečij 184 oseb ne pa ^ imcnu In kar velja za
k ..... «- - r^rr,-	Seston»k v.Mo,skvi
^rsfipsastfas snarr--»'srffittasrjE««vei ^ kot
glavnega odbora.	ska vprašanj, predvsem pa ob ^ ko so zgodovinski Ig mjr j Momrjin
Vsaka aktivna podružnica, ki vprašanje vzdrževanja in kr. ja sovražniki Siove„Cev skušali!,C ,l"1 L je prispevala najmanj $100 v «tw*kov take organizacija Va- slovcnski narod temeljito uni.| SANSovo blagajno, ima pravico zno,->e tudl vprašanje vodstva, ČJti Vsak deleRat in deiegatinja do enega delegata. 'Za podruž- Pre<^ vsem eksekutivnega tajni-:. uhko „aro0l c Je $1 nice, ki imajo številnejše flan-!ka' ki se bo pac moral baviti le
stvo določi glavni odbor Uhko s tem P05'0"1 in si ^ te«a tudi Kampanja sa bolnišnico je ie nekaj tcdnov bivši avstrijski	'«»» ~ """"" \ ul na kvariratno mi.io	■- " :------------ -------
večje število delegatov po pro--«'«*1" kruh Ali smatrajo naše sključena kancler v klerofašistlčnem reži- sklh	,umJsklh' vod.teljev » "a kv-dr»tno miljo Nemčija Aspjrin, velja 2a vsc preparate
porciji članstva in plačanih pri- Jednote in zvcze tako organiza- Uj,si je W|0 ie koncem novem- mu. Kurt von Schuschnigg.. Oj, isP°nsK°fJe ^	Jja ' i a a KZa ™ io f zaščlt^1 imen,i; za vitamine,
spevkov. cijo potrebno in ali jo bodo tudi bra lanskega leta poročano, da klerofašističnem puču je bil pod	ob,l,co P° '"Jskih ^ Ha kot 1« Cebion, sulfamide, kot je
Vsaka samostojna organizaci-i«™.1™ pobirale' V koliki ^ kvota kampanje za otroško Dolfussom -justični" miniver	"JS™3™'™™- sonantt ^"P1™*" * Sa-
ja. ki podpira SANS, ima pravi-1 bolnišnico v Sloveniji dosež,na ter pomagal svojemu načelniku lsi ,udl kro«'Je ln so,zmce-	NCS L stilnouL kot so "d°n ^Y"1*' "l "0,5
co poslati po enega delegata s Na vsa U vprašanja bo treba ler da se v ta namen ne bo vo- pobijati avstrijske delavce (so-	von Pal,en .. ^ . jn ,ak j Vbilo o tem rToriorav' svoJ™' kemika'Jami zalagale pravico glasovanj! na konven-.'« konvenciji odgovoriti^ Zara- diia nadaljna kampanja, se je cialiste). "Zapadna demokrae.- p^'^v^^r sodikm v a nT^nfe enci v UndoZorč: VS? EVrOP°' ^"T S'VCga pe"
cijo." d' Je takoj J«""- da cim vzlic temu prijavilo še precej ja" ni ob tej igri ganila niti s	cej repirain^ več wkaloada ■ »^f ^ *?v«r"e nam
Na podlagi teh določil bo iz- v*)e in čim bolj reprezentat v- nada,inih prispevateljev in da- prstom. In kot stoje stvari *	t bU v fXuar- b^^ vj'jih B- ^tn "*? P°d.drU^ml im-"
delan načrt za zastopstvo na no 60 ««stop»tvo na konvenciji, rovi še vedno prihajajo. Sklad daj. bo naš državni tajnik delo- " ,	L ^i 'sUov v Moskvi ki irn^ e^vnn " " ,?ascUno znak zauPa*
konvenciji. Vsaka p£lružnica ^ ^ definlUv: v ^»vini, vladnih val na to. da se Avstriji da d*,	^a osem^et z^ra N^m* I naloqo scst^vUi m roTno pog<rf" je ■ SV°J FTI bp obveščena o števihTdelega- ,J*Sa »ključka. Obenem pa naJobveznicah, certifikatih od zve- mokratični kolek a ob enem da ^nj šlH alavo S bi bf, ^d^aJovaTeTe S ^ Analuekem.kaUj v cen trajni
tTv, do katerih je upravičena in ^ dru£» SANSova konvencija zne vlade zajamčenih hranilnih se jo obdrži v takozvanem za-	,Mci^ zte nt Hitlerjevim rijhom SkladlSC'h 50 nam P°r°StV°
za
katere ima izvoliti. Podružnice, i	demonstracija ameri-	jn posojilnih društev ter v ob- padnem bloku. S tega stališča ^Te on^Droščin dIT ™	. , nj.h čistočo in zdravilno vred-
ki so med 1. avgustom 1944 in *k.h Slovencev za de o, ki ga	vezah štirih večjih organizacij jo Zed. države tudi ekonomsko	i ft ranič™ Te bil PoSfen/e v Franciji	™Sl . 0df,hd®b ma vr,fdnost
1. majam 1947 prispevale v vrsi Slovenski ameriški narodni	nad $156,000. V ta sklad se ste- podpirajo.	TaTvečj, š^dal k ™ T Francka vlad. e kupila 40 -	zdrav"° (sanao kl
upravni skUd SANSa do $100.isvet v korist ^	tokf aJ	kajo tudi vse obresti	Torej se saj kar se Avstrije ^^HeveT^'bolinavihin^ 000 ameriških volnih avov ?T	da ga razh"
so upravičene do enega delega- morJa « » moralno u, gmotno Da w ne bilo ^razuma, tiče zapadna diplomacija obna- "	Lve^šW sodniki .jeeps,, toda dobila ih je ZZ ku>emo od druPh"
ta; podružnice z višjimi prispev- P°moc v krvl Prekaljenemu in naj ^ ponovno povedano, da je; ša celo slabše kot pa se je po	' N^rembergu oprostili dočim	20.000 . Ostalih dvajset tisoč so :. z«^°V'na ke™:je?J. Sc,se
ki pa do sorazmerno več dele- Porojenemu slovenskemu naro- karapanja „ lhiranj, prispev ; prvi svetovni vojni. Sedanja	^ ve4i„o njegovlh^^ev ^	si prilastili kupčevalci črne bor- ^^o kadil, tovarniški dimniki,
getov. VJ * °V,nL^ • kov v lkl'd °,roike »vstrijska vlada je sicer koali-	sla|j na vU1Ji4 v „ von	ze in jih prodal? Ti avti so ostali se^ zarfh k.°th ,n "ntetizi-
Prispevki za pomožno akcijo Podr"inl" ^mostojne or- uradno Mkljufena. Ni pa s t?nl cijska. toda v nji dominirajo ce. v p 1 og on ra	_ k	---
ter v sklad otroške bolnišnice se Sunlzac|je- w bi v smislu ze oz-; re6en0i da se ne bodo sprejemali klcrikalci ter drugi konservativne smatrajo za pogoj zastopstva nacene. t(x <\ Prav» ne bile nadaljni darovi, dokler celotni ci. In zdi se. da postajajo med
na del
r,
n venci ji.
ljudstvom čezdalje bolj vplivni. Ameriški reporterji trdijo, da to
kajti ti dobro-	do zastopstva na sklad ne ^	tozadevne
......prispevki se niso rabili za konveneiji. naj podvzamejo po- mu ^^^ v Sloveniji in porab-	. ...
kritje stroškov v zvezi s funk- j	_	ijen v namene, za katere je bjl največ po zaslugi nerodne tak
tike sovjetske okupaeijske oblasti v Avstriji.
du v stari domovini.
* »I«u «u»w	-e— ..j™ '-Hf- J- -»v—	slali na vislice. V prilog von Pa- ze in jin proaan. 11 avti so ostali	. .. .
penu je posredoval Vatikan in v Franeiji še iz časa ameriške Pravila ideje prometej-
t^ie Največ pomagalo. Po- ter angleške invazije. Na slieen ^ ^ ^L^T^o^l tem je hotel Papen pred Nemci način je zmanjkalo iz ameriških	.^fj „
<antinaciji) v zaščito pod angle- skladišč tudi veliko drugega ško ali pa pod ameriško okupa- rnaterijala
vrši "naša "or'^-1J^^r^i ^!	^"If^ ^Jetske okupaeijske ob- ff^ hotelo'uvX 300,000 Američanov v
zacija.	^^^a^ln^^;1 006111 Wno tudi ^ nekaj lasti V Avstriji.	zavezniško mednarodno sodišče, inozemski civilni sluibi
Isto tolrnr«!lo velja tudi za »	^JWJ^J vprašanj, zakaj denar ^Dv« svetova, ki sta trčila «ku,,.j ^ morali izvršiti Nemci sami. Ameriška vlada ima v ino-
samostojne organizacije, dru- g^™	Stroškov ^ V ^JT^^ J	Vendar kar se Avstrije tiče. je že bil.	zemstvu 300.000 civilnih usluž,
stva, zbore, federacije itd ki so	v n^gov skiad ^	^V ^ bolniSmca IZ' upa celotna velika četvorica. da ^ ^ ^	v	Vencev, ali enega na vsakega
IJSL ! gm0t?°. P^P1^ ^Heto p S^V X grajena. Vsa ta vprašanja so na bo^g^jba zanjo v Moskvi kon-1 . Clv,lna	na Kitajskem ameriškega vojaka, ki so v tujih
SANS in njegovo delo. ^Tnlkonv^o meStU in moraJ° bltl od«ovor'' čnoVel javno sk en jc Druga konvencija SANSa bo 1 a a Konvencijo.	Jena	^ ^ j______ _____j
velikega pomena v življenju Amerikancev slovenskega porekla. kajti izvoljeni zastopniki
bodo v imenu svojih podružnic in organizacij odločili, ali je SANS dovršil že svojo nalogo, ki mu jo je poveril Slovenski narodni kongres leta 1942 in konvencija leta 1944, ali pa je poklican, da postane stalna kul
bo pogodba zanjo v Moskvi kon-.	. ,
čnoveljavno sklenjena in nare- slcer ne vzbuJa svetovne pozor-	deželah. Tu ni všteto redno di-
_	...... t .jenih bo tudi precej drucih spo- no6ti ampak je to vzlic temu ve-	plomatično osebje temveč le oni
Literatura ia Slovenije	Kdor vsaj nekoliko zasleduje razumov	a r- j uka vo}llSi Diktator Ciang Kai-	uslužbenci, ki so bili poslani v
Med SANSovim uradom in povojni razvoj v Sloveniji, opa-1 Najtežji problem pa je tekma iek' ki P^P^j0 drža-	inozemstvo na izredna dela
Slovenijo smo zadnjih par me- s kakim navdušenjem in sko- med državami in Sovj uni- se noče P0^^1*! in kitajsko	Največ jih je v Nemčiji, na Ja-
secev naklenili precej dobro raj neverjetnim elanom se je: • p^VQ	vse poVSOCi ^ ljudsko gibanje, ki ga tukaj oz-	ponskem, Kitajskem, v Koreji,
zvezo in dobivamo precej čtiva narod lotil dela, ne samo da ob- wetu kapitailzem slednja pa načujejo za komunistično, pa vz-	Italiji itd.
in drugih tiskovin, ki jih tudi novi in popravi svoja porušena | mu po^o^a tta/ln ni ji težko I---
od časa do časa porazdelimo (mesta in vasi, ceste, mostove m|
doslej, poganjale vrbe. Saj naravi ne ubežiš: končno je tudi sintetični Aspirin delo prirode — proizvod katrana, nastalega iz lesa. ki ga dajejo tudi Vrbe.
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški drn-fiuiski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. pošljite nam Oaslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
Resnica živi v kleti; zmota sedi na pragu.—Austin O'Mal-ley.
,, .	, .	. - ker je stari ekonomski sistem
med naše podružnice. Vseh tiv železnice, porušene tovarne m LJ jn v Evto1 je skrahi.
skovin -je seveda premalo za fabnke ter druge naprave, tem-1 ra,	y ^ umetno y
.	množično delitev. 2e meseca več tudi da se Slovenija načrtno -ini e kih deiel ^ drži ,
turno-politična ustanova, ki naj septembra nam je Državna za- industrializira do stopnje, o ka- j življenju
veže slovenske izseljence in nji- ložba Slovenije poslala 100 iz- teri se večini Slovencev v pred- Ako st> douodi da se bosta hove potomce v Ameriki s slo- yo»y "Slovenskega zbornika aprilski Jugoslav^ ^ sanjalo ^ unija £ VSA ,ik venskim narodom v stw. dornt^ 1945". ki smo jih naročili za raz- ni V par letih bo Slovenjja po- razJmeleJ da sj ne bosla vini. Naloge, ki bi jih imel vr- prodajo. Te knjige so prirajžale polnoma elektnficirana. Dežela Jfl,a dru d . y deželah Bki siti bodoči SANS so raznotere v naš urad po mnogih zaprekah sama proizvajala tovarniške smat"ata 7a svojo sfer0' in in potrebujejo javne razprave' pr«l par tedni.	i»delke, katere je pred osvobo- ^ sj ^ ukem sporazumu I
in tolmačenja. Dogodki v stari Slovenski zbornik je prava <"tvijo morala uvažati iz sosed- toIjko . da
se nehata obo-
domovini, se strinjamo z nji-! enciklopedija slovenskega oevo-	-----—~ "" ""
mi ali ne, vedno najdejo svoj bodilnega boja. Na sk^ro 800 odmev tudi v Ameriki in vpli-1 straneh so zbrani dragoceni
vajo na naše življenje. Zlasti se članki iz zgodovin? slovenskega 1 venski k™®1 in slovenski dela-je to pokazalo tekom zadnjih osvobodilnega gibanja, spomini vec bo sedaj sam užival dohod-1 "r popravljanje* ^ m zanetiUv šest let, ko se nismo nič manj partizanskih borcev, načelni ke od svojih pridelkov in si slu-	svetovnega požara
zanimali za položaj v stari do- članki vodilnih predstavnikov : M boljši kruh pri delu v proiz-,	r"
vodnji fabrikatov iz.lastnih su-1 KOMENTARJI
t
j«
«t... * Ctaa.11

»iaa
"Ca.





njih dežel das.ravno so se f"- roževati drUg. proti drugi, po-rovine iz ekale iz naravnega bo- tem	J ^ konfer|ncn;
gastva slovenske dežele. Slo Moskvi pcs KaJU kar ima.
mo sedaj, je le premirje ter na-
movini kot smo se za položaj v Ameriki. Pošta in novice, ki prihajajo preko oceana od naših sorodnikov in znancev, so zelo učinkovito vplivale tudi na naše politično opredeljenje. In ker je zelo dvomljivo, da se bodo naši ljudje tudi v bodoče tako izoli-
OF in članki, ki rijejo razvoj slovenskega kulturnega življe* nja v času osvobodilne borbe. Bogat izbor pesmi in proze dostojno dopolnjuje znanstveni del Zbornika.' Med avtorji beremo vsa vidnejša imena sodobne slovenske literature. Debela
rali kot so se za časa stare Jugo-1 knjiga je vezana v pol platno,
> Najbolj znamenita slovenska knjiga v Zed. državah je vsako leto
!
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1947 obs«ga 224 strani.
J« voian v platno.
Stane $1.50. Za Jugoslavijo $145.
Naročila sprejema
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenu. CHICAGO 23, UL.
rovin. Za vse to ogromno delo pa so potrebne tehnične in stro-f (Nadaljevanje s 1. strani.) kovne sile, katerih pa danes v , naše atomske bombe, ki jih ima-Jugoslaviji silno primanjkuje, mo v zalogi, bodisi uničili, ali Vsi projekti, ki se za dosego čim pa skrili, ter razdrli tovarne, v večje stopnje industrijalizaeije katerih jih izdelujemo. Toda ne smatrajo nujno potrebni, mo- skrivnosti produkcije bi spravili rajo čakati. In med te spada tu- na varno v vojaške arhive. Tako di otroška bolnišnica.	bi ta iznajdba ostala le naša po-
S tem seveda ni rečeno, da sest. Ob enem bi po Gromejko-bolnišnica ni potrebna. Je. Toda vem mnenju mi smeli—v slu-
wa need

1
<lea«
at««'

| za začasne bolnišnice trenutno služijo razna javna in večja privatna poslopja, zlasti poslopja j izbeglih in izgnanih tujezemcev, ki so sodelovali s sovražniki in si s tem dejanjem sami zapisali
čaju. da se ameriški načrt kon-1 trole sprejme—poslati v Rusijo j komisijo, ki bi raziskovala, da-li se i Sovj. unija drži sklepa združenih narodov. Eusi pa se tujih obiskovalcev boje. V vsakem vi-

svojo usodo. Eni in isti strokov-	dijo špijona. ki preiskuje, kolik-
njaki ne morejo istočasno gra-	šna je moč rdeče armade, kak-
dlti hidrocentrale na Gorenj-	šna je nova sovj. industrija v
skem in Štajerskem, tovarn na	Uralih, kako se razvija sovjet-
Vrhniki, v Ljubljani in Novem	sko rudarstvo itd Zato je Gro-
mejko ameriški načrt odbil in naša delegacija pa je enako za* vrgla njegov predlog za ta ko j-ljo
mestu, moatov in viaduktov po Dolenjskem in v Beli Krajini, obenem pa čakati, kedaj bodo ameriški Slovenci zbrali stopet- šnjo prepoved izdelovanja ter deaet tisoč dolarjev in kedaj jih i uporabljanja atomskih bomb J bodo poslali v Slovenijo,. - Temu v Moskvi pravijo "atom-
SANS je ljudska organizacija ska diplomacija", in denar v skladu za otroško u . „ .	,,
bolnišnico je ljudski denar, po-'	V ?	Ff>"
verjen SANSu v zaup toliko ča- 1Jedelske stro^e' kar4 60
'	nem računu facpiarjem prihra-
nilo že letos nad dvajset milijonov. Čudno sploh, da se še kje dobi korporacija. ki cene znižuje! !
Uečka, ki sta vrgla s tira vlak v Waltonu (Ind.), sta dobila posnemalca. Njim se je namera posrečila s tem, da sta za-
•t
IM «1
ttagap—1
i
More than
3000
specific questions aboul Chicago and XorlKein Illinois ft »VANTAGES
. . . A n s \ \r c r e d m One Year
OKROG tegfr oglasa so tipični citati raznih industrijskih vpraftanj, ki jih vedno prejemamo iz vseh držav ... na vprašanja odgovori v podrobnosti na3 Territorial Information Department.
V uradu tega departmenta so izvežbani raziskovalci in izkušeni inženirji. Naš okrožni obveščevalni oddelek Je opremljen z moderno zadevno čitalnico in prejema vesti iz stičnih virov po vsem tem okrožju, da usposobi in razširi svojo raziskavo.
Kadar dobimo vprašanje za trgovske informacije o velikih možnostih Chicaga in severnega llhnoisa. mu posvetimo izčrpno študijo in izdelamo natančno poročilo. Ta poročila niso standai izirana. Vsako posamezno vpraianje se odda zase in vsa dejrtva sr temeljito reiščejo. Ne glede kako natančne informacije »e za-tevajo. mi Jih zberemo skupaj v podrobnosti in Jih odpošljemo kakor hitro mogoče
com.« t
^ •cul*
im K _
d
K
Ako veste za kakšno podjetje, ki išCe novo okolico, ^ nH	prosimo, da nas obvestite, da bomo s sodelovanjem z
drugimi agencijami, ki se zanimajo za naprodek tega okrožja, lahko nudili natančne faktične po<l$tke.
■•I«.« "»"ker*

I
H
MM
PPf
%
n m.* g* '2*
He* w



zaup
sa. dokler ni odfešen svoje odgovornosti. Poleg SANSa so za omenjen) sklad odgovorne moralno tudi naše bratske organizacije, ko jih odborniki vršijo funkcijo eksekutivnih uradnikov prt SANSu. Ne bi bilo pravilno niti ne dopustljivo, da' bi bil dotični sklad izročen iz rok

In (Ml ifM Novo fKoto •uhtanrfinf arfvtsta|i« tnilrftoH (	of fHi VAMtO^ Stfltvi • ^/orl^ Alrfaoft • M#sd Wgtffwcyi
G**«r«9MMl Center of U. S. NMehe* e Greet PImncM C«m«m • The Gr*«t CeMr«< Morket' e 1—4	Nmit< C»«Nr
l*«4*f hlrMM4 Steal MW«<twrln« • Oe^ l«Mr MoNom »erord e 2,500,000 KUvwafH of Pow*r e Treww^ews CmI llNmi O—4 LMnf • Om4 Service, fof To« Do«or, . leed fm Ne kookM i
TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT * Mtrqwtttt JA tulit* %—140 S.klh Dtsr^m Stmt, Cbifmp J, llhn.tr Phvrr RANtMfih 1617
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Ui
A Yugoslav Woofcty Devottd to Ihs
Interest of Jho Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. P. and Its Educational Buroau
PROLETAREC
fOUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2057.
PuWUftfcW W~kly mt 2301 S«.
An.
CHICAGO 28, ILL., March 12, 1147.
VOL. XLII.
REFLECTIONS much or laboi
By A. TURKMAN, Cleveland, O.
BALOKOVIC
| and today in Europe Greece is the
The latter part of February, Cle- only bulwark of .Democracy".
veland Yugoslavs had the golden opportunity to hear Zlatko Baloko-vic and his wife present a co-ordinated. all-embracing and comprehensive report on their recent visit to Yugoslavia. With emotional sincerity, the Croat-American couple painted a colorful and encouraging picture of the progress being made by a liberty-loving people now free of the fascist and capitalist yokes. •Racial intolerance—one of the most effective means of keeping a people or nations divided—is being eradicated and replaced by a spirit of harmony and co - operation whose ultimate goal is the creation of a new Yugoslavia from which the contributing citizens will be able, through democratic means, to reap the benefits derived.
Touching on the trial of Stepinac. it was revealed that the Vatican had been informed' of the impending charges, but if the Pope were to remove Stepinac from Yugoslavia, the charges would not be preferred. After a lapse of four months without a sign from the Vatican. Stepinac was accused, tried, and convicted of a secular crime by a secular court; and the records of the trial are available for examination by any competent person versed in jurisprudence.
• • *
Joseph Kress, representative of the CIO, voiced the singular statement that in Cleveland the CIO cannot even purchase advertising space in the newspapers. This statement, coupled with the incident of the denial of radio time to Baloko-vic by an Akron radio station, gives one furiously to wonder what is becoming of that "freedom of speech and press" for the preservation of which our boys have fought and died in a second World War.
A "Zarja" quartet composed of Albert Fatur, Jennie Perusek-Fa-tur, Alice Tekavec, and Frank Ko-kal, accompanied by Edwin Poljšak at the piano, contributed towards the evening's entertainment in a highly satisfactory manner that delighted the overflowing crowd.
JUVENILE CONCERT
Thj success or failure of our American - Slovene endeavors is primarily and almost completely dependent upon the interest and co-operation evinced by the parents of the children who are the unopened buds on our tree of Culture and can blossom forth only when nourished by the proper elements — teaching, understanding, and encouragement.
A presentation of a musically and morally sucessful concert by the Juvenile chorus of the SNPJ before a substantial group of spectators was a concrete example of what can be accomplished if the necessary co-operation can be acquired. By a display of interest, the correct guidance, and the necessary firmness, the Slovene parents can interest their children in the multiple activities offered by our fraternal and cultural organizations. Slovene culture will remain an active force in this country only as long as the Slovenes maintain and prolong it through their offspring.
In his speech, Michael Verhov-nik stressed the necessity for the actuation of more such Juvenile groups and emphasized a preference for singing groups, claiming that the singing of Slovene songs by the juveniles tends to create a closer bond between the younger and older generations, for one cannot fail to catch the spirit of a people through song.
Let us hope that this splendid beginning by the Juveniles will provide for the organization of other Juvenile groups, thus providing healthy, wholesome, and beneficial entertainment for the Juveniles — and bestowing a new impetus to our fraternal and cultural life.	v *
One wonders how much "'relief" will be received by the staunch heroes and saviors of Democracy who were driven into the hills, or jailed by the British, or those of the heroes who in their hour of tri-1 umph were murdered by their Allies, who had come to their relief, but checked their forward move towards Democracy with a king—who nullified their every gain—as a king takes all in a game of checkers. Quite conversely, the so-labeled Communistic country of Yugoslavia is steadily forging ahead with its rehabilitation in an atmospheric devoid of internal strife, while the "democratic" Greece is on the verge of economic and political collapse, and is now petitioning the U. S for economic and military aid.
Perhaps Greece is a bulwark of Democracy The U. S. is, and Georgia is in the U. S A.!
G. I. BANQUET
With the statement that would such an affair as a G. I. banquet lad never become a reality, and a wish that this was the first and last -rnch affair in this world, Joseph >kok opened the program of the ;anquet and dance, sponsored by he lodges Naprej, Lunder-Adamič,! -ipa. Comrades. Vodnikov venec,! nd Napredne Slovenke—for their Arar veterans, families, and friends.1 fhe roll was called and among i
hp war vers
OOMPft« TO c* THE TOTAL MAftMOCTURiNG if&XXSCFXE&.S.
LACGW
-SETTLEMENT IN
THE History OF
American Meddling in Internal Affairs of Jugoslavia
Excerpts Fron(i a Roport Sent to Secretary of State George C. Marshall by Zlatko Balokovic and Mrs. Joyce Borden Balokovic on Our Foreign Policy in the Balkan Countries - . • •
THE WA&hlBR. ACT t&G MADE iN JOof, l946,V**N IMS Berkshire WJrrnNQ MIUS dF READING,T*, fVSiO $ wpqooo TbltoE WOMISalMOOTUCK M PIANT IN 193,7. r
ffcfUMCN UflKlltUS USIHAT ** fWgCTlSUMON-MADE.tboaW
***** IT
UABf L#
BANKRUPTCY OF A POLICY
LAUSCHE AGAIN To the eyes of one who reads sections other than the sports page and "funnies" of the Cleveland Plain Dealer may have appeared an obscure speech renderel by Frank J. Lausche at a Greek Relief meeting. After extolling the virtues of, the Greeks, who were the first people to continue the battle against the fascists even after their country had been supposedly conquered, Frank went on to declare that ft was most imperative that we aid the Greeks, for the "central Europe is becoming Communized",' Wholesale Grocers' Association.
Britain's request that
hose arising to take the plaudits, lake over some of her jf the assembled guests were three ments in Greece is more than a Zarja members — Albert Fatur, confession of inability to carry out Frank Elersich. and Sue Pakis, the a policy. It is a petition in bank-sole ex-servicewoman in the group. | ruptcy for the policy itself. The
Rudy Lisch appealed to the ex- United States must have a clear | An.erican people never considered servicemen to secure for them- j idea of its own objectives before I it their mission to assume imperial selves through democratic expres- we assume a burden which the functions' which others could no sion the Peace they had won, and to British are no longer able to carry, longer sustain. Rather our mission
America: idea to solve them was to be com-commit- promise and conciliation, collective rather than militaristic security. It was evident in advance that empires would crumble and power relationships would change; but the.
put their wealth of experience to	There will be tuose to say that
work for a greater SNPJ.	we have n6 ^the in the eastern
Despite the adverse weather, a	Mediterranean worth defending at
goodly attendance was had, and the	ihe cost of supporting Britain in
wee hours of the morning ushered	that area. This is, of course, a dan-
out the last remnants of a well-	gerous error. We have a stake
satisfied crowd	everywhere. Wt can no longer find
"ZARJA"
"Zarja" received a communication from Proletarec. requesting the appearance of a 'Zarja' quartet
an easy recipe for world problems In retreat. Isolation is an illusion.
But if it is a truism to say that we must support our foreign policy,
. PKi . ... . .	, we need to be quite certain what
atjChicago^o ^rticipate in a^ pro- j ^ ^^ u and how fmr we are
right in it. There can be no question that we must "fulfill Our responsibilities as a world power.** But we must be clear on exactly what those responsibilities'a re.
gram of Proletarec on April 20. The invitation was accepted, and plans are t .»ing formulated to send i quaitcl to Chicago, so now It remains a matter of time before another historic event will go down in the annals of "Zarja".
PLAY
Fram Yugoslavia.
the
Is it our obligation to back with dollars a British military occupa-country tion designed to saddle the Greek
where song and drama had been at a standstill for the duration of the war. are now emanating plays and songs in an ever-increasing number. Plays and songs that depict the horrible mental and physical torture of external and internal war — where man fought not only the common enemy, but his brother and himself. Plays and songs from an emancipated country, where man finds in man his equal, and places the welfare of humanity sbove his own.
On Sunday, March 16, the dramatic society, Ivan Cankar, is presenting "World Without Hate" a play that rcaches deeply Into the personal lives and minds of a group of women from all walks of life, imprisoned by the Nazis and awaiting transport to Germany. Need much more be said about the contents of the play? We all have at one time or another heard and read *bout the strife in Yugoslavia, but lere is the entire story in a play. You must see 'World Without Hate'.
4.
Steel's Proposal 1
U S. Steel proposed that the new steel contract "obligate each employee to perform a fair day's work, as provided and determined by management, for a fair day's pay." To preserve the balance observed by justice, ws suppose there should be a parallel clause that the company be obligated to provide i fair day's pay, as determined by labor, for a fair day's work."
If the first proposition ha« sense, thsn why hasn't the second? Or to make sense of either do you first have to cogitate on what a fair amount of robbery is?
—Industrial Worker.
SEES DROP
Prediction that business will suf-fer a decline this year and that food prices will topple "at least" 25 per cent are made by A. W. Ze-lomek, economist for the National
people with a reactionary government they don't want? Does cur world position demand the dispatch of armed forces and economic ambassadors in all directions to serve the single negative aim of "stopping Rusris" by any means? Is it the American destiny to maintain indefinitely a burdensome military establishment and a foreign policy based on the presumption of a future war which we keep telling ourselves civilization cannot survive?
Certainly that is not what the American people were thinking about when they made their historic decision to play their full role in the world. Americans have often been acused of impractical ideal-Ism, but their hard realism tells them thst today nothing Is so dismally impractical as the ancient dogmas of power politics and armed truce. The 19th century pax Brittanica, so often cited as a model, ran into the dead end of two world wars within a genera-
tion. How can we expect anything better from a pax Americana to be policed by us as the heir and successor to the British Empire? Every balance of power ends In imbalance. Every armed truce ends fh war. The American responsibility for peace demands a more creative idea than ths sterile politics of power and militarism.
• • s
The people once thought they had hold of such an Idea. Thsy conceived our responsibility to be, not the manning of strategic bastions around the world, but the liberation of peoples from dominion by anybody. Economic aid for such people as the Greeks, yes—but It was to be aid for the purpose of enabling them to live their lives peacefully under governments of their own choosing, not aid for the purpose of "stopping Russia" by imposing s bondage of our own
That there would be conflicts of Interest smong the great powers everybody knew; but the creative
was and still is to help make the United Nations the heir of dying empires, as trustee for the subjugated peoples.
• • *
Our government and the British can justify halting the surge of Soviet power in the Middle East, but they cannot justify merely substituting a surge of tehir own power. Yet that is all the British offer in Greece. We shall make a ghastly mistake if we underwrite their policy withqut insisting on fundamental changes. Instead of blindly backing a reactionary and in some aspects autrigHt Fascist regime, we must insist upon the formation of a broadly representative government that will bring the Greeks liberty and social reform instead of bondage and repression. We cannot morally sanction regarding any people merely as a strategic base.
The whole power principle, indeed, is bankrupt in Greece. Britain's basic trouble is that she cannot continue to devote 27 per cent of a strained national budget to military expenses. But, though our situation is not so immediately alarming, neither can we indefinitely afford to spend 30 per cent of our budget for military outlay. Nor can Russia indefinitely go on spending 22 per cent of hers.
The fact is that the world as a whole cannot afford the balance of power. We cannot afford anything but a peace and a security which the balance of power has never produced. We cannot afford anything but a United Nations peace.
Before we take over BriUsh responsibilities in Greece or anywhere else, we must make sure that our policy serves such^i peace and not the ultimate catastrophe of atomic war.—The Chicago Sun.
Two Americans, recently returned from a two-month visit to Yugoslavia, have written Secretary of State George C. Marshall a report of their observations abroad in which they charge that the American Embassy "has been using its diplomatic channels in an attempt to undermine the confidence of the Yugoslav people in their government and. .it,possible, to encourage an uprising against that government with arms that would be supplied by us."
The Americans are Zlatko Balokovic, internationlly known violinist, who is president of the United Committeee of South Slavic Americans. vice president of the Amei\ ican Slav Congress, and president of the American Committee of Yugoslav Relief, and his wife, Mrs. Joyce Borden Balokovic, a member of an old Chicago family whose ancestors came to America on the Mayflower. Mrs. Balokovic is the sister of Mary Borden, novelist. The couple spent four months in England. France. Albania. Bulgaria and Yugoslavia.
The letter to General Marshall, referring to Yugoslavia. Bulgaria and Albania, declared that the writers were "deeply concerned over the disastrous policies which our representatives have been trying to carry out in this part of the world." After thanking the Secretary of State for his statement clarifying the situation in China and the American position in regard to it. Mr. and Mrs. Balokovic wrote that they felt sure "that the deep understanding shown by you in this case will soon make itself fslt in a change of a^itude on the part of our Government toward the rest of the world."
The letter to General Marshall alleged that Richard C. Patterson. American Ambassador to Yugoslavia and the Embassy- he heads were engaged in a campaign designed to deceive visitors to that country.
"From our own experience." the Balokovics wrote, "we know that the members of our Embassy in Belgrade have been attempting to prejudice visitors to Yugoslavia against the present regime by filling them, immediately on arrival, with wild tales of 'terror' and slave
labor' and 'Americans' in concentration camps, etc. Tliese tales are either outright lies supplied to our Embassy by remnants of the corrupt pre-war ruling clique of Yugoslavia or else complete misinterpretation of events on the part of our Embassy officials due to their ignorance of the past and present history of Yugoslavis and their inability to understand either the basic problems or the psychology of the Yugoslsv people. After such briefing' it is clearly difficult if not impossible for even the most unprejudiced and'honest reporter to look at Yugoslavia through his own eyes.
"When Mr. Patterson, our Ambassador to Belgrade, charges that United States' citizens are being held in Yugoslav concentration camps and these individuals turn out to be Nasi of the worst sort, when he tells people both here and in Belgrade that he is afraid to go out on the street in Yugoslavia because he would be killed or at least arrested ... when a member of our Embassy staff is cought illegally changing American dollars in considerable amounts at a great premium ... when other members of the staff are drunk in public... and when a member of our political mission to Albania personally directs the sabotage of a project to drain Lake Maliq, thereby causing the death of a number of those miserably poor and defenseless Albanian people who are working voluntarily and with all their strength to improve living conditions in their country, then we are profoundly shocked and deeply disturbed by the devastating effect of such behavior on the reputation of our Government. Such tactics gain for us nothing but contempt."
The letter, after detailing other allegations of official American hostility to the Yugoslavs, adds that "in spite of all this they still love and trust the American people and are deeply grateful for the| help given them through UNRRA, thruogh the American Red Cross and through other private relief agencies. They do not, however, consider 'charity' a substitute for justice. Nor is it."
Referring to the recent closing of the American reading room in
Belgrade, Mr. and Mrs. Balokovic declared it was shut because of the distribution of articles written by Eric Pridanoff, formerly an employe of the Embassy, "intimating clearly that if the Yugoslav people would revolt against their government, we would help them." The letter added that "our Embassy countered by refusing to hand over to the Ministry of Health a consignment of desperately needed medical books which were sent through the American Embassy to the Yugoslavs as a gift from an American committee which, working in conjunction with . the Library of Congress, is sending medical and other technical books to the devastated countries of Europe."
Cheap Public Power Works Miracle
The benefits brought to a region by cheap, public-owned electric power are described by the "Wall Street Journal," a conservative newspaper not likely to exaggerate such facts.
Abundant low-cost power from Uncle Sam's Bonneville and Grand Coulee dams, the "Journal" points out, is enabling the war-built aluminum plants in Oregon and Warrington to flourish now in time of peace.
' This is all the more remarkable because the raw materials used by the plants "are shipped half-way across the country," and the aluminum they produce "is transported back East for final processing."
Despite those handicaps, the plants in those two states are producing 40 per cent of all the aluminum now being made in the United States.
This would be impossible, the "Journal" explains, if the plants did not have cheap power to offset their handicaps.
u. s. TO PAY
Government spokesmen went to unusual lengths to reassure employers that they need not worry about "portal to portal" back wage awards should current demands for such pay bt upheld.
War and Navy Department spokesmen said war contractors would be reimbursed for such loss, and on Wednesday, the Treasury Depsrtment announced Industrialists could write off judgments, if any, from their tax bills.
Thus, in the snd It will be Uncle Sam who will foot ths cost.
Going Up and Down
An airman had to taks to his parachute because of engine trouble. On his way through spsce hs met sn old Isdy floating up.
"Hay!" he shouted. "Have you noticed a Spitfire going down?"
No," replied the old lady "Have you seen a gas stove going up?"
CAPITALISM AND CONSCRIPTION
We have been thinking that, since we are opposed to the proposal of an American system of compulsory peacetime military conscription, we should want our fellow citizens to know why it is that the issue has been raised.
When the military "brass hats" and others talk about the need for a big standing army to justify their demand for a conscripted nation they are not offering a cause, but merely trying to prove that wo need a thing by saying that we need it.
The reason back of that need—and we are not denying that a big fighting force may become a very real need before long-is that the nation is still committed to a profit economy. That is why we, who have enough of most of the things we need right here at home, must be so terribly interested in what the people of other nations may do.
The older capitalism of Europe found it necessary to push into other parts of the world in order to keep their profit system expanding. We didn't have to go outside the northern part of the Western Hemisphere to accomplish the same thing for the simple reason that for many years we had a large undeveloped territory close at hand.
But American capitalism has at last grown to a point where it is too big for its geographic britches. To expand still further —to find markets for the surpluses its industries can produce, to find and protect investments for American dollars, to exploit the oil of the middle east and the wealth of other peoples here and .there — has now become a must for the private-profit system. And since such economic aggression inevitably leads to international clashes and war, we say that the development of a big military machine may indeed be necessary—to safeguard the interests of the capitalist class.
That, of course reveals why we are opposed to peacetime conscription. We are opposed to capitalism to begin with. Being thus opposed, we certainly do not want the sons of workers to be used to make it possible for the capitalist economy to expand and continue.
We say we feel that it is our duty to make our views known, because when and if the call for conscriptis is given legal sanction the mater will not be put to the dupes and victims of the profit system in that manner. Then it will be patriotism, or bodybuilding, or anything else that hides, rather than reveals, the real need and purpose of militarism.
We are hopeful that the great majority of Americans will grow tired of paying the price that must be paid for the privilege of permitting an owning class to exploit them. If they do weary of that sort of thing, however, the best way to end it is not only to oppose the reaults of.the profit economy, but to end the economy itself. We Americans wouldn't need to bother about foreign trade if we produced wealth for use instead of for sale and profit. Neither would we be facing the prospect of another war in the uncomfortably-close future—a war for which we are now being urged to prepare by adopting a militaristic policy that was the forerunner of fascism in other capitalist nations.
Reading Labor Advocate).
Which Science Bill Will Congress Choose? '
A fight about patent rights in the last session of Congress blocked passage of any one of several bills to establish a "National Research Foundation," through which Uncle Sam would subsidize scientific studies, discoveries and inventions.
Now the same fight is before Congress again, and the issues are clearly drawn in two bills.	'
One, sponsorede by Senator Elbert D. Thomas (Dem., Utah), is much like the bill Senator Harley M. Kilgore (Dem., W. Va.) fought for in the last session. It includes all possible safeguards to insure that the government controls patents on the discoveries made with its money, and that the people, instead of private monopolists, get the benefit.
The other bill was introduced by a group of Senators headed by Senator H. Alexander Smith (Rep., N. J.). This bill omits the safeguards. opens the door wide for private monopolization of discoveries made at Uncle Sam's expense.
Billions of dollars, and the future welfare of the American people, are at stake in the choice between these two bills. —Labor.
The Rebel's Creed
When Gene Dabs was being sentenced to Atlanta, he told the judge:
"Years ago I recognized my kinship with all living beings, and I made up my mind that I was not one whit better than the meanest man on earth. I said then, and I say now, that while there is a lower class. I am In It; while there is a criminal element, I am of it; while there ls • soul in prison, I am not free. In the unceasing struggle between the producers and their exploiters I have tried as best I might, to serve those among whom I was born, with whom I expect to share my lot until the end of my days."
Do you think you are better?
Farm Income Boosted
Farmers are still riding a prosperity wave. Their income for the first two months of 1947 will total $4 billion, up SO per cent from the same months last year, the Bureau of Agricultural Economics reports Higher prices on farm products are credited for most of the gain.