Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Cirkulane  Dela se bodo podražila za 250.000 evrov  Stran 3 Politika Starše  Številke v zaključnem računu razplamtele stara nasprotovanja  Stran 9 Kmetijstvo Podravje  Več denarja in manj pogojev za odpravo zaraščanja zemljišč  Stran 8 Ljudje in dogodki Slovenija  Preklic epidemije je konec pomoči gospodarstvu  Stran 18 Črna kronika Ptuj, Vurberk  Sojenje Janku Tomiću obtičalo na mrtvi točki  Stran 24 Ptuj, torek, 19. maja 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 39  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Politika Ptuj  Kdo in zakaj hoče ustvarjati afero s ptujsko bolnišnico  Stran 5 Aktualno Podravje  Ali smo koronavirus prebolevali že v začetku leta?  Stran 2 Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Pomisleki o nadaljevanju kandidature za EPK 2025 Kandidatura mesta za EPK: da ali ne Čeprav je bil splošni politični diskurz ptujskih mestnih svetnikov v javnosti doslej v glavnem naklonjen kandidaturi Ptuja za Evropsko prestolnice kulture (EPK) 2025, je koronakriza tudi to postavila pod vprašaj. Številni neuradno zelo glasno izražajo po- misleke o nadaljevanju kandidature, a so javno veliko bolj previdni. Več na straneh 6 in 7. Humanitarne organizacije čakajo  Letovanja otrok še pod vprašajem  Stran 3 V središču  Kako bo z letošnjimi prvimi sv. obhajili in sv. birmami  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 2 Foto: M24 torek  19. maja 20202 Aktualno Ob prvih potrjenih okužbah s koronavirusom v začetku marca ni nihče razmišljal o tem, da smo se morda v Sloveniji s to bolezni- jo srečali že prej, v začetku leta. Takrat je bila vsa pozornost ljudi usmerjena v to, da se izognejo morebitni okužbi. Po kakšnem mesecu dni je vedno več ljudi za- čelo razmišljati, ali so okužbo s koronavirusom morebiti že prebo- leli v januarja ali februarja, misleč, da imajo navadno gripo ali viro- zo. Ugibanja o tem so podkrepile še informacije drugih evropskih držav, da naj bi se koronavirus po Evropi in svetu širil že konec lan- skega leta. Francoski strokovnjaki navajajo, da so primer prve potr- jene okužbe s koronavirusom v državi odkrili že 27. decembra. Prehlad in gripo preboleli tudi brez obiska zdravnika Kdaj se je virus dejansko začel širiti po Sloveniji, ali bi to res lah- ko bilo že januarja in februarja, bo težko dokazati. Razen, če se izvedejo sistematične raziskave in testiranja. Po uradnih podatkih covida-19 do prve potrjene okužbe 4. marca v Sloveniji ni bilo. A treba je vedeti, da se podrobna in siste- matična testiranja zanj pred tem obdobjem niso izvajala, pa tudi marsikdo, ki je menil, da preboleva Slovenija, Podravje  Ali smo koronavirus prebolevali že v začetku leta? »Gripa« z nenavadnimi simptomi, šole in vrtci prazni … Veliko ljudi je januarja in februarja prebolevalo za zimsko obdobje značilna obolenja: prehlade, viroze, gripe … Nič nenavadnega za ta letni čas, smo razmišljali. A marsikdo je že med boleznijo potarnal, da je letošnja gripa neobičajna in trdovratna. Da se vleče zelo dolgo časa, povzroča hude bolečine v pljučih in drugih delih telesa, bolezen je spremljal močan kašelj, družinski člani v istih gospodinjstvih so zbolevali drug za drugim. V okviru prevzetih del bo izva- jalec pripravil načrt obveščanja javnosti, celostno grafi čno podo- bo, prav tako bo izdelal začasni pano za operacijo in stalno ploščo (pano). V obsegu del je predvide- na tudi izdelava in vzdrževanje spletne strani, izdajo in distribucijo publikacij (zloženk) ter skrb za ob- veščanje medijev. Naloga izvajalca pa je tudi spremljanje doseganja pričakovanih rezultatov. Na razpis se lahko prijavijo go- spodarski subjekti, ki izpolnjujejo splošne pogoje, dokazati pa se bodo morali tudi s kompetencami: »Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih vsaj dve uspešno za- ključeni storitvi s področja komu- niciranja, od katerih vsaka vsebuje izvedbo vsaj štirih komunikacijskih orodij, ki so predmet tega javnega naročila,« je zapisano v besedilu javnega naročila. Poleg tega pa bo tudi vodja projekta sam moral izpolnjevati enake pogoje. Rok za oddajo ponudb se zaklju- či s prvim dnem v juniju, na občini pa bodo obravnavali le popolne ponudbe in izbrali najceneješega izvajalca. Rače-Fram  Kdo bo obveščal javnost o naložbi Iščejo informatorja za 20.000 evrov »Gradnja nove čistilne naprave v Račah bo delno fi nancirana tudi iz evropskih sredstev, zato je nujno zagotoviti tudi transparentno obveščanje javnosti o poteku gradnje,« je pojasnil župan Branko Ledinek. Na občini Rače-Fram sedaj preko javnega razpisa v višini 20.000 evrov iščejo izvajalca. Slovenska Bistrica  Poslovanje Impola neogroženo Ta mesec regres Slovenjebistriški Impol, ki je peti največji slovenski izvo- znik, kot kaže, uspešno krmari skozi posledice epidemije COVID-19. V delavski sredini niso zabeležili nobene okužbe, prav tako nobenega zaposlenega niso napotili na čakanje na delo doma, ob tem pa so sporočili, da bodo delavcem 18. maja izplačali regres v višini 1.500 evrov. Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor Skupine Impol, je ob robu ministrskega obiska v Slovenski Bistrici poudaril, da se je razpršenost proizvodnega portfelja Impola ponovno pokazala za pomembno prednost. »Zaradi razglasitve pandemije covid-19 se na nekaterih pod- ročjih povpraševanje povečuje, na nekaterih zmanjšuje, v celoti pa je poslovanje zaradi razpršenosti bistveno manj prizadeto,« je dejal. Ob tem so v Impolu pripravili štiri scenarije možnih vplivov epide- mije na poslovanje skupine Impol, od 10-odstotnega padca obsega prodaje in proizvodnje do 50-odstotnega padca. »Pomembno je, da vse kaže na dovolj dobro obvladovanje tveganj in zagotavljanje likvid- nosti. Trenutne razmere v državi kot tudi na vseh proizvodnih lokaci- jah skupine Impol ter na prodajnih in nabavnih trgih skupine Impol so sicer še zelo negotove in hitro spreminjajoče. Kljub navedenemu pa smo prepričani, da obstoj in nadaljevanje poslovanja skupine Impol, glede na vse sprejete ukrepe, tudi v prihodnje nista ogrožena,« je za- pisano v letnem poročilu skupine Impol. Sicer pa je slovenjebistriški predelovalec aluminija začetek gospo- darske krize zaradi politične nestabilnosti in negativnih vplivov Ki- tajske na svetovno gospodarstvo oziroma na cene aluminija občutil že lani. Iz letnega poročila izhaja, da so lani dosegli nekoliko slabše rezultate od načrtovanih, ki pa so zadovoljivi. Uspelo jim je ustvariti 683 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni šestodstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2018, na kar so vplivale predvsem nižje cene alu- minija na londonski borzi barvnih kovin, ustvarili pa so 23,8 milijona evrov dobička po obdavčitvi. Foto: Impol.si V Impolu so prepričani, da obstoj in nadaljevanje poslovanja skupine Impol glede na sprejete ukrepe nista ogrožena. Slovenija  Posledica zaprtja trgovin Zmanjšan priliv od DDV Zaprtje večjega dela trgovin in prepoved opravljanja stori- tev v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavi- rusa je pričakovano zmanjšalo prilive od davka na dodano vrednost (DDV) v državni proračun. Potem ko so v prvih dveh mesecih še rasli, so bili že marca za petino manjši kot pred letom dni. Zdaj se spet odpirajo vse trgovine. Januarja in februarja se je v državni proračun steklo za skupaj 704,7 milijona evrov DDV, kar je 4,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Marca pa so se prilivi od DDV obrnili navzdol, za april podatkov še ni. Večina trgovin je morala vrata zapreti 16. marca, odprte so lahko ostale le trgovine z živili, lekarne, bencinski servisi in nekatere speci- alizirane prodajalne. To se je odrazilo tudi na pobranih davkih. Marca se je v državni proračun steklo 187 milijonov evrov DDV, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot februarja in tudi 19,1 odstotka manj kot marca lani. Kljub ponovnemu odprtju trgovin pa hitre vnovične rasti potrošnje po oceni analitikov ni pričakovati. Po teh napovedih bo zasebna po- trošnja manjša kot lani predvsem zaradi samoizolacije, vladnih ukre- pov za omejitev socialnih stikov in povečane negotovosti. Deloma bo na padec vplivalo tudi rahlo znižanje razpoložljivega dohodka. Foto: Sta/M24 Foto: M24 V Mariboru najprej testirali, potem »zmanjkalo testov« Poizvedovali smo tudi, ali se je kje v Sloveniji možno testirati, da bi vsak pri sebi ugotovil, ali je koronavirus morebiti že prebolel. Verjetno bi marsikdo, ki sumi, da je januarja ali februarja to bolezen staknil in prebolel, želel opraviti test. Na ministrstvu za zdravje so povedali, da samoplačniško testiranje v Sloveniji za koronavirus ni na voljo. A v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca so ga nekaj dni kljub temu izvajali. Potem pa prenehali z obrazložitvijo, da jim je zmanjkalo testov. Kot so povedali, so jih po samoplačniškem sistemu opravili 139. Kdaj in ali bodo testiranje nadaljevali, pa ne vedo. nekoliko hujši prehlad ali virozo, tudi ni obiskal zdravnika. NIJZ možnosti okužb v času pred 4. marcem ne izključuje Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so povedali, da so se v Sloveniji testiranja na okužbo z novim koronavirusom pričela izvajati konec letošnjega januarja. »Med 27. januarjem in 4. marcem je bilo testiranih 313 oseb, vse so bile negativne. Prvi primer okužbe z novim koronavirusom je bil v Sloveniji potrjen 4. marca. Možnosti, da bi bil pred tem v Slo- veniji že kakšen primer okužbe s SARS-CoV-2, ki ga nismo zaznali, ne moremo izključiti. Kljub temu pa je glede na rezultate opravlje- nega testiranja pred prvim potr- jenim primerom in tekom pan- demije covid-19 le malo verjetno, da bi bila pred potrditvijo prvega primera v Sloveniji okužba s SARS- -CoV-2 razširjena v slovenski popu- laciji,« so pojasnili na NIJZ in dodali podatek, da je nedavna raziskava pokazala le dva- do štiriodstotno prekuženost. »Prvo oceno prekuženosti slo- venske populacije z novim koro- navirusom podajajo rezultati prve faze nacionalne raziskave o razšir- jenosti bolezni covid-19 v Sloveniji, ki jo vodi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakulte- te Univerze v Ljubljani. Rezultati prve faze raziskave s 95-odstotno gotovostjo nakazujejo, da je pre- kuženost prebivalcev Slovenije z novim koronavirusom med dvema in štirimi odstotki.« O povečani prisotnosti gripe v začetku letošnjega leta so poročali iz skoraj vseh slovenskih bolnišnic in drugih zdra- vstvenih ustanov: da je bila gripa hujša kot v minulih sezo- nah, terjala je več življenj, resno so zaradi gripe zbolevale različne generacije prebivalstva. Tudi prisotnost otrok v šolah in vrtcih je bila v začetku februarja popolnoma zdesetkana. Marsikdo pravi, da tako hude »gripe«, kot jo je preboleval v letošnji zimi, ne pomni. Dvomi, da bi lahko bil koronavirus med nami že v začetku leta, morda le niso na tako trhlih temeljih. Temu so nekako prikimali tudi na NIJZ: »Možnosti, da bi bil pred prvo potr- jeno okužbo 4. marca v Sloveniji že kakšen primer okužbe s SARS-CoV-2, ki ga nismo zaznali, ne moremo izključiti.« Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  19. maja 2020 3Aktualno Podravje  Humanitarne organizacije zvezanih rok Letovanja otrok še pod vprašajem Rdeči Križ Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slove- nije (ZPMS) vsako leto na letovanje peljeta več tisoč ot- rok. Kdaj se bo prvi avtobus otrok, željnih dogodivščin, odpravil na pot, še ni znano. »Ukrepi se bodo blažili oz. umikali glede na epidemiološko situacijo v državi,« so sporočili iz Vlade RS, enako sporočajo tudi iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je sofi nancer letovanj. Rdeči Križ Slovenije že več kot 60 let skrbi, da lahko otroci te- den dni šolskih počitnic preživijo na morju. »Trenutno še ne vemo, kakšni ukrepi bodo obveljali za preživljanje počitnic, želimo pa, da izpeljemo načrtovana letovanja in otrokom tudi letos omogočimo kakovostno preživljanje prostega časa, sproščeno uživanje v svojem otroštvu, doseganje osebnih zmag. Mnogi osebno zmago doživijo, ko se na počitniškem plavalnem tečaju naučijo plavati.« Z enako negotovostjo se srečujejo tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). »Še vedno ne vemo, kako bo z dopusti in počitni- cami tako pri nas kot v tujini. Če bo država dovolila, da letovanja or- ganiziramo doma in na Hrvaškem (kjer imamo počitniške domove), bomo na letovanja peljali čim več otrok. To je naš cilj vsako leto.« Foto: osebni arhiv Na pomoč bi lahko priskočili hotelirji Medtem ko Rdeči križ Slovenije razpolaga z Mladinskim zdraviliš- čem in letoviščem RKS Debeli rtič, ima ZPMS skupno kar 15 domov na hrvaški in slovenski obali, pa tudi v ostalih krajih Slovenije oziro- ma skupno 2.500 postelj. »Če bo letovanje omejeno na Slovenijo, bomo rešitve za tiste, ki bi morali letovati na Hrvaškem, iskali po- zneje. Ostajamo optimistični, da letovanja bodo, ker bodo za mnoge letos še kako potrebna. Če letovanja na Hrvaškem ne bodo možna, razmišljamo o premestitvi na lokacije v Sloveniji. Mogoče bi nam lah- ko priskočili na pomoč slovenski hoteli, ki že sedaj ocenjujejo, da ne bodo zasedeni. Bomo videli. Vse opcije imamo odprte in razmišljamo o vseh možnostih.« Za številne otroke denarja premalo Zgolj ZPMS aktivno preživljanje počitnic omogoča več kot 10.000 otrokom letno, Rdeči križ Slovenije okrog 3.000 otrokom. »Zagoto- vo si želimo, da bi lahko na letovanja peljali vse otroke, ki si tega ne morejo privoščiti. Ali vsaj toliko kot lani, ko smo na počitnice peljali 11.838 otrok,« so dejali v ZPMS. Dodali so, da je v Sloveniji pred epi- demijo živelo 45.000 otrok pod pragom revščine in da veliko družin ni imelo sredstev niti za osnovno preživetje, kaj šele za počitnice. »Stiska družin je v dani situaciji z epidemijo še večja. Na žalost želje po brezplačnih počitnicah presegajo naše zmožnosti,« so pojasnili v ZPMS. Da so potrebe večje od razpoložljivih sredstev, priznavajo tudi v Rdečem križu. »Čeprav bi se v naših letoviških kapacitetah v kakšnem terminu še našlo kakšno mesto, zmanjka sredstev za kritje stroškov letovanja, zato ob tej priložnosti vabimo podjetja in posa- meznike, da podprejo naša prizadevanja za letovanje otrok.« Foto: Sta/M24 Če in ko bosta vlada in stroka podali zeleno luč, oboji organizatorji letovanj obljubljajo, da bodo spoštovali predpisane ukrepe, ob tem pa v Rdečem križu Slovenije poudarjajo, da sta bili skrb za zdravje in pravilna higiena rok vedno pomemben del letovanj (že pred epide- mijo). Kdaj bo torej odpotoval prvi avtobus proti morju, še ni zna- no. Iz urada vlade za komuniciranje so le odgovorili: »Informacij o trajanju posameznih ukrepov ne moremo podati, saj ne poznamo nadaljnjega razvoja epidemije bolezni covid-19 v Sloveniji. Ukrepi se bodo blažili oz. umikali glede na epidemiološko situacijo v državi.« Foto: MZ Do časovnega zamika izvedbe projekta med drugim prihaja, ker podizvajalec, ki izvaja sanacijo bre- žine, prihaja s Hrvaške. „Podizvaja- lec zaradi nastale situacije ne more zagotavljati dnevne prisotnosti delovne sile na gradbišču ter neka- terega specialnega materiala. Zato bo rok za dokončanje del verjetno podaljšan do začetka jeseni. Do takrat bomo izvedli zaščito brežine in podajno-lovilne sisteme,“ so po- vedali na Direkciji RS za infrastruk- turo (DRSI), ki je naročnica projek- ta. Dodali so, da dela na terasi tudi do tega termina ne bodo končana. Kot smo že poročali, so arhe- ološke raziskave na dan prinesle pomembna (in nepričakovana) odkritja o zgodovini gradu. To po- Borl  Aneks k pogodbi za dela na brežini pod gradom in na terasi Dela se bodo podražila za 250.000 evrov in časovno zamaknila Konec tega meseca bi se v skladu s pogodbenim rokom morala končati sanacijska dela na skalni brežini pod borlskih gradom. Zaradi izredne situacije, ki jo je prinesla epidemija koronavirusa, bodo pogodbeni rok za končanje del z aneksom podaljšali. Hkrati bodo z aneksom povišali pogodbeno vrednost za 250.000 evrov. Iz dosedanjih 1,4 milijona evrov se bo vrednost del zvišala na 1.650.000 evrov. Izvajalec del je družba Pondus. Nosilni ukrep novega interven- tnega zakona bo po predlogu mi- nistrstva za delo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki naj bi ga bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale od 112,13 do 448,52 evra. Ukrep, ki naj bi bil težak do ene mi- lijarde evrov in naj bi bil fi nanciran z evropskimi sredstvi, naj bi bil na voljo od 1. junija do najdlje 30. no- vembra. Ministrstvo za gospodarstvo pa predvideva posebno pomoč za go- stinstvo in turizem. Med drugim za- nju predlaga podaljšanje ukrepa ča- kanja na delo za en mesec, torej do konca junija. Kot je znano, država v okviru tega ukrepa v celoti krije 80-odstotno nadomestilo plače za- poslenih. Obveljala je tudi napoved o bonih za spodbujanje dodatne potrošnje v turizmu, ki bi bili v viši- ni 200 evrov izplačani vsem redno zaposlenim in samozaposlenim, starim vsaj 18 let. Boni naj bi bili ve- ljavni ali do 31. decembra 2020 ali do 28. februarja 2021, z njimi pa naj bi upad v turizmu ublažili z od 60 do 70 odstotkov na 40 odstotkov. Ukrep naj ne bi vplival na izpla- čila regresa, iz proračuna pa naj bi šlo zanj največ 200 milijonov evrov. Slovenija  Iz osnutka tretjega protikoronskega zakona Boni za dopust le za zaposlene Osnutek tretjega protikoronskega zakona, ki so ga včeraj, v ponedeljek, pretresali socialni partnerji in prvič tudi vlada, med drugim predvideva shemo skrajšanega delovnega časa in bone za turizem. Foto: Arhiv ŠT Jeseni 2018 so se na gradu Borl pričela dolgo pričakovana dela. Država se je kot lastnica gradu najprej lotila sanacije okrušene in nestabilne skale pod gradom, ki se je poleti 2012 odlomila, kamenje in skale so zgrmeli na cesto. V prvi fazi so začeli utrjevati brežino, izvedli so tudi arheološka izkopavanja pod grajsko teraso. Ta so prinesla dih jemajoča odkritja: da je bil prostor poseljen že pred 5.000 leti, prva utrdba na tem mestu pa bi lahko bila iz 12. stoletja. A arheološka odkritja so končanje vnaprej načrtovanih sanacijskih del postavila na glavo. Projekt se bo zato tudi podražil in časovno podaljšal. Ministrstvo za kulturo išče rešitve, na kakšen način sedaj teraso sploh obnoviti. Dobra novica za Borl je, da DRSI napoveduje obnovo še dodatnih 850 m2 brežine, ministrstvo za kulturo bo po novem projektu izvedlo tudi sanacijo zidov grajske terase. Tretji, finančno najobsežnejši projekt bo obnova dela grajskega poslopja okrog prvega dvorišča: celotnega desnega dela, viteške in poročne dvorane ter okolice gradu. Vrednost projekta je dva milijona evrov, na razpisu izbrani izvajalec del je podjetje Kograd igm. Delati naj bi začel v kratkem. sledično pomeni tudi spremembo projekta. Za zdaj bodoča oblika grajske terase po pojasnilu DRSI še ni znana in se bodo dela, ki jih fi nancira ministrstvo za kulturo, zavlekla za nekaj dodatnih mese- cev. „Postavili bomo lovilne ogra- je, ki bodo preprečevale krušenje nesaniranih zidov grajske terase. Zaradi dodatnih del na brežini in dodatnih del, ker ZVKDS ne dovoli izvedbe po osnovnem projektu, je v pripravi aneks. V skladu s pogod- bo so bila dela ovrednotena na 1,4 milijona evrov. 1,2 milijona evrov za sanacijo brežine namenja DRSI, 280 tisočakov za sanacijo terase pa ministrstvo za kulturo. Trenutni presek situacije kaže, da se bo po- godbena vrednost projekta zaradi dodatnih del povečala za 250.000 evrov,“ so navedli na DRSI. Katera dela so že izvedli in katera še bodo „Do sedaj je skoraj v celoti izve- dena sanacija brežine s sidranimi mrežami. Izdelujejo se tudi armira- nobetonski slopi, ki bodo podpirali previsni del brežine,“ so pojasnili na DRSI in napovedali nadaljeva- nje del, ki se bodo izvajala v okviru novih javnih naročil in pogodb. Ko so čistili zahodno brežino pod gra- dom, so namreč ugotovili, da se ta precej kruši in prav tako kliče po sanaciji. „Dodatnih 850 m² brežine na zahodni strani bomo sanirali v okviru novega javnega naročila. Prav tako se bo po novi pogodbi izvedla sanacija zidov grajske te- rase, za katero se izdeluje idejni projekt.“ Bo arheologija pod teraso na ogled ali ne? Na vprašanje, na kakšen način se bo sanirala terasa, ki velja za izjemno arheološko bogastvo, na DRSI za zdaj nimajo odgovora. Odločitev bo odvisna od ministr- stva za kulturo oziroma ZVKDS. Ali bo terasa sanirana na način, da bo možno videti zgodovinsko bogastvo, ki je pod njo, ali jo bodo prekrili, torej ni jasno. „Za izvedbo grajske terase je odgovorno mini- strstvo za kulturo, ki nima izdelane končne rešitve. Zato o izvedbi teh del ne moremo govoriti,“ so še po- vedali na DRSI. Foto: MZ Na gradu Borl bo gradbišče še nekaj časa, saj država napoveduje dodatna vlaganja. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  19. maja 20204 Podravje Sveta Trojica  Velike turistične načrte prekrižala koronska kriza Zdaj stavijo na Nedelje ob jezeru Že v svojih predvolilnih nastopih je aktualni trojiški župan David Klobasa svojo glavno razvojno vizijo videl v turizmu, povezanem z bogato kulturno dediščino kraja, zato je v ta namen tudi ustanovil zavod za turizem. Toda še tako premišljene strategije in koraki, ki vodijo do zastavlje- nega cilja, ne pomagajo, kadar se v načrte vmeša višja sila, kot je epi- demija covid-19 oziroma ukrepi za preprečitev njenega širjenja. »Koro- na je res vse spremenila in postavila na glavo praktično vse, za kar smo garali v prejšnjih mesecih, torej ustvarjali novo blagovno znamko, s katero bi pod skupnim imenovalcem združili našo turistično ponudbo: od naravnih lepot, bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter tradi- cionalnega romarskega turizma do številnih prireditev, turističnih po- nudnikov in aktivnih društev. Naš glavni adut TrojicaFest, ki je bil lani tako dobro sprejet in ki bi bil letos še bolj imeniten, seveda odpade, prav tako tudi vse ostale večje prireditve v občini,« pravi Klobasa, ki zdaj vse »turistične« sile usmerja k Trojiškemu jezeru in dogajanju ob njem, predvsem ob koncih tedna. Jezero pod cerkvijo svete Trojice spada med osrednje znamenito- sti kraja in privablja obiskovalce od blizu in daleč, odkar je njegovo nabrežje vse bolj urejeno, njihovo število samo še narašča. »Lani smo začeli z Nedeljami ob jezeru, ki so bile odlično sprejete, letos bomo z njimi nadaljevali in jih nadgrajevali, pri čemer bomo skušali biti čimbolj inovativni.« Tako se bo tudi letos poleg sproščujočega sprehoda okrog jezera in občudovanja naravne vedute ob nedeljah mogoče okrepčati s pijačo, hrano in sladicami pri različnih uličnih, tako imenovanih street food ponudnikih. Gre za gostince, ki hrano pripravljajo v svojih premičnih vozilih oziroma kuhinjah na kolesih. Okrog jezera in bližnjega samo- stana je tudi 20 označenih in s klopmi opremljenih energetskih točk. Lani sta trojiška občina in Planinsko društvo Hakl na južni strani jezera postavila 35 kvadratnih metrov veliko montažno plezalno steno, ki jo je mogoče po potrebi premakniti na drugo lokacijo. Na steni so raz- lične plezalne smeri za različne težavnostne stopnje, saj so nekatere primerne za otroke, tiste s previsi pa zahtevajo več plezalnih izkušenj, zato je tam obvezna uporaba plezalnega pasu z varovanjem z vrvjo. Ko bodo torej odpravljeni ukrepi v zvezi z epidemijo covid-19, bo ob Trojiškem jezeru znova zelo živahno. Foto: SD Koronska kriza je »odnesla« letošnji TrojicaFest, zdaj v občini stavijo na Nedelje ob jezeru. Z omenjenim načrtom (OPPN) se na območju, velikem 2,35 ha, predvideva gradnja večstanovanj- skih objektov, individualnih hiš in doma za starejše. V izhodiščih za pripravo OPPN je še zapisano, da naj bi se na tem območju uredile tudi ustrezne zelene parkovne površine ter površine za urbane vrtičke. »Načrtovana soseska bo zagotavljala kakovostne pogoje za bivanje in zgoščevanje poselitve v občinskem središču. Z umestitvijo doma upokojencev in varovanih stanovanj se bo zagotavljalo ustre- zne pogoje za bivanje starejših ob- čanov v lastni občini,« je zapisano v dokumentih. Z OPPN se predvideva tudi grad- nja doma upokojencev, investi- torja zanj še nimajo. »Smo se pa vključili v Konzorcij 17, kjer bomo v okviru naslednje EU-perspektive iskali tako sredstva kot tudi ostale vlagatelje.« Prav tako zemljišče, kjer je pred- videna gradnja novih nepremičnin, ni bilo v občinski lasti. Ob sprejemu proračuna lani so za nakup predvi- deli 100.000 evrov, a že takrat ugo- tovili, da ta znesek ne bo zadoščal. Z letošnjim rebalansom so sredstva svetniki povečali na 329.999 evrov, to je tudi znesek končne ponudbe za nakup 15.835 m². Dobršen del odobrenih sredstev je občina že porabila. V minulih dneh naj bi iz- peljali nakup le zazidljive parcele v velikosti 10.517 m². Cena za to ne- premičnino je bila 304.993 evrov oziroma 29 evrov po kvadratnem metru. Trenutno so zemljišča v na- ravi še kmetijske površine. Kot omenjeno, občina ni prejela nobenih dodatnih predlogov na iz- hodišča OPPN. Ta gre sedaj še na javno razgrnitev, kjer bo ponovno omogočeno dajati pripombe. Majšperk  Občina v nakupe zemljišč za stanovanjsko gradnjo Za kvadratni meter zemljišča 29 evrov, kar ni malo V začetku maja se je iztekel rok za oddajo pripomb in predlogov na občinski podrobni prostorski načrt za območje med šolo oziroma športnim igriščem in trgovino Jager. »V tej fazi dodatnih pripomb ni bilo,« je povedala županja Darinka Fakin. Foto: Mojca Vtič Občina je kupila zazidljivo zemljišče med športnim igriščem in trgovskim centrom. Na nevarnost ceste, ki je na več mestih zaradi plazov močno poš- kodovana, vozni pas pa je pone- kod zožen, že dolgo časa opozar- jajo številne opozorilne table, eno izmed njih je za sabo potegnil celo plazovit teren. Vsako močnejše de- ževje povzroča le še dodatno ško- do. Plazišča so dejavna že več let, kljub temu pa do celovite sanacije še ni prišlo. Ta je bila obljubljena že lansko leto. A kot so takrat hiteli razlagati z državne direkcije za infrastruktu- ro, 1,45 milijona evrov ocenjene sa- nacije iz proračunskega vidika niso mogli zagotoviti, zato so jo pre- maknili v letošnje leto. Kot kaže, bo izbrani izvajalec v kratkem le začel z deli. Kljub temu pa si tamkajšnji domačini zaradi ozke in nevarne valovite ceste še ne bodo povsem oddahnili, saj bodo letos sanirali samo enega od dveh plazov. »V letošnjem letu bo saniran plaz na eni izmed dveh lokacij, v odvisnosti od zimskih razmer pa bo predvido- ma do konca poletja 2021 sanirana še druga lokacija. Pogodba v višini 1.634.162 evrov je bila z izbranim izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj (vodilni partner) in GIC grad- nje (partner), podpisana konec februarja letos. Uvedba v delo je bila sredi aprila. Izvajalec trenutno pripravlja potrebno tehnično doku- mentacijo, delati pa bo začel pred- vidoma prvega junija,« so sporočili. Območje še naprej drsi Dodajmo še, da so bili plazovi zaznani že v letu 2013. Takrat se je tudi pripravila projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije, a so zaradi pomanjkanja sredstev dokumentacijo začeli izdelovati šele tri leta kasneje. V tem času pa je že prišlo do dodatnega plazenja, kar pa bo sanacijo le še podražilo. Kot so pred časom pojasnili na di- rekciji, so morali za dodatno plaze- nje izdelati še posebej projektno dokumentacijo. Ormož  O modernizaciji ceste Miklavž pri Ormožu–Presika Letos bodo sanirali samo enega od plazov Po več letih, odkar so se sprožili plazovi, naj bi naposled le stekla težko pričakovana sanacija močno poškodovane ceste med Miklavžem pri Ormožu in Presiko v ormoški občini. Toda letos bo na vrsto prišla samo ena od plazovitih lokacij, drugo nameravajo sanirati prihodnje leto. Foto: MH Ta del ceste bodo sanirali letos. Ponudniki s cenami (v evrih) Cestno podjetje Ptuj s partnerjem Gic gradnje iz Rogaške Slatine 1.634.162 Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, Maribor 1.827.533 Prohaus s partnerjema Hip Plus in David Babić 2.073.675 Vir: DRSI Na razpis so prispele tri ponudbe. Kot najugodnejše je bilo s ponudbo v višini dobrega 1,6 milijona evrov izbrano Cestno podjetje Ptuj, ki nastopa s par- tnerjem Gic gradnje iz Rogaške Slatine in je bilo za več kot 400.000 evrov cenejše od najdražjega ponudnika, podjetja Prohaus iz Dola pri Ljubljani, ki se je prijavilo s partnerjema Hip Plus in Davidom Babićem. Foto: Občina Majšperk Na območju, zajetem v OPPN, naj bi zrastli večstanovanjski objekti in dom upokojencev. Večje zanimanje za vikende in zemljišča – priložnost za Haloze? Ali je cena 29 evrov po kvadratnem metru dober izplen občine, nepremičninska agentka Suzana Butolen ne želi soditi. »Glede na lokacijo zemljišča pa me cena ne preseneča,« je povedala in dodala, da se v okolici Majšperka cena za kvadratni meter zazidljivega zemljišča giblje med 15–20 evri. Pokomentirala je tudi zanimanje za nakup nepremičnin in pravi, da se je z rahljanjem ukrepov tudi število klicev povečalo. »Predvsem zaznavam več zanimanja za sama zemljišča, hiše z zemljiščem, manj za stanovanja. Oziroma vse več lastnikov stanovanj povprašuje po zemljiščih, kjer bi si lahko postavili kakšen manjši objekt ali da bi kupili obstoječo vikendico.« Bodo »vojni dobičkar« v obdobju epidemije postale tudi Haloze? Vse potrebne atribute za miru in svobode željne ljudi imajo. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  19. maja 2020 5Politika Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Destrnik  S prodajo premoženja do večjega pokopališča Najprej vežica s parkiriščem Premajhno pokopališče že leta povzroča težave na Destrni- ku, saj je prostih grobnih polj samo še za prste ene roke, kar pomeni, da bodo občani svojce, če v kratkem ne bo druge rešitve, vsak čas prisiljeni pokopati kje drugje. Da je širitev pokopališča nujna, je bilo znova izpostavljeno v času epidemije novega koronavirusa, kajti ob morebitnem črnem scenariju z večjim številom umrlih bi se lahko zgodilo, da pokojnih ne bi imeli kam pokopati. Prva idejna zasnova za širitev je bila izdelana še v času prvega županskega mandata Franca Pukšiča, njegov naslednik Vladi- mir Vindiš pa je leta 2016 naročil projektno dokumentacijo, po kateri je bila investicija ocenjena na vrtoglavih 1,5 milijona evrov, ki jih ni bilo od kod vzeti, zato je projekt zastal, čeprav je bila ponudba za izvedbo del precej nižja, a še zmeraj previsoka. Ni pa edina težava le visoka cena za širitev; destrniško pokopališče namreč leži na dokaj »nerodni« lokaciji, na manjši vzpetini in stisnjeno ob cesti. Konfi guracija terena je takšna, da širitev ne bo enostavna, ampak zahteva velike gradbene posege. Po Vindiševem projektu je predvidena s terasasto ureditvijo. Po terasah s skupno sto grobnimi polji, ki bi zadostovala za pokope za naslednja tri desetletja, bi bila speljana cesta na pokopališče, s to rešitvijo tudi ne bi več uporabljali javne ceste za pogrebni sprevod od vežice do zgornjega obstoječe- ga pokopališča. Čeprav je šlo za precej nujen projekt, ki bi se izvajal po fazah v petih letih, pa se svetniki prejšnjega občinskega sveta s predrago investicijo niso strinjali, zato je tudi niso podprli, problem pomanjkanja grobnih polj pa je ostal. Okleščen in prilagojen projekt »Lani je bila moja glavna naloga reševanje podedovane zadolže- nosti občine, takoj ko smo lažje zadihali, pa se lahko lotimo projekta širitve pokopališča,« je dejal Franc Pukšič in dodal, da ima večina ob- čanov na srečo družinske grobove in svojce pokopljejo vanje, občina pa si pomaga tudi z nekaj opuščenimi grobovi, za katere nihče več ne plačuje najemnine in so zato znova na razpolago. »Seveda to niso dolgoročne rešitve. Kot rečeno, je projekt širitve pripravljen, a nastav- ljen preveč megalomansko za naš proračun, zato ga je treba oklestiti in prilagoditi ter seveda najti denar za investicijo. In druge rešitve ne vidim, kot da gremo v prodajo občinskega premoženja.« Foto: SD V načrtovani širitvi destrniškega pokopališča bo najprej na vrsti obno- va vežice s parkiriščem. Predsednik sveta zavoda je zapi- sal, da se sam z obliko komunikaci- je, ki jo je ubralo vodstvo, ne strinja in da je prav v tem srž celotnega problema. Potrdil je sicer to, kar so govorili tudi ptujski zdravniki; da oskrbovanci ljutomerskega doma niso bolniki in ne potrebujejo me- dicinske oskrbe, a je dodal, da so imeli potrjeno okužbo z virusom covid-19 in bi zato potrebovali ustrezno izoliran prostor in zdra- vstveno nego. Veliko bolj spravlji- vo je skušal predstaviti dogajanje, povezano z načrti ministrstva. Medtem ko je vodstvo bolnišnice jasno povedalo, da so bili postav- ljeni pred dejstvo ter da so jim po- nudili dve izbiri, je sam zapisal, da jih je 'minister prosil za pomoč'. Ljutomerski svet zavoda v bran »svojim«, ptujski ne Zanimivo je, da se je svet ljuto- merskega doma starostnikov ob očitkih ministra za zdravje postavil v bran direktorju Tomislavu Nem- cu, medtem ko je večina članov sveta SB Ptuj do odločitev vod- stva ptujske bolnišnice bistveno manj prizanesljiva. »Svet Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj z večino vseh glasov meni, da je bil, zaradi izjemnih okoliščin v dani si- tuaciji, izbrani način komunikacije, ki je bolnišnici v javnosti povzročil omajan ugled, neprimeren,« so jas- no zapisali po seji. Javnost ne bi smela vedeti in vse bi bilo dobro ... Kakorkoli, Bojan Pahor (in z njim očitno večina članov sveta zavoda) je mnenja, da je šlo za nespretno in neprimerno komunikacijo vseh pred televizijskimi kamerami, na- mesto da bi 'občutljivo zadevo reševali v argumentiranem diskret- Ptuj, Podravje  Predsednik sveta zavoda 'okrcal' vodstvo bolnišnice Predstava za javnost v bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj se nadaljuje Predsednik sveta ptujske bolnišnice Bojan Pahor je dokaj hitro po izvedbi zdaj že slovite novinarske konference v zvezi s premestitvijo okuženih starostnikov iz ljutomerskega doma starostnikov javno okrcal vodstvo, češ da ta poteza ni bila potrebna. Njegovi javni izjavi je sledila še seja sveta zavoda, ki pa so jo tokrat (izjemoma!) zaprli za javnost. Foto: ČG Vodstvo bolnišnice mora vnovi č pojasniti okoliščine, ki so pripeljale do tega, da so izvedli tiskovno konferenco. Kaj je odgovorilo vodstvo ptujske bolnišnice Člani sveta zavoda so vodstvo bolnišnice pozvali, naj pripravi pisno izjavo, v kateri bo podrobno pojasnilo okoliščine za izvedbo novinarske konference. V njej so med drugim zapisali, da so se odzvali, kot so menili, da bo v dani situaciji najbolje. Ministrstvo je namreč selitev načrtovalo zelo hitro, popoldan na dan izvedbe tiskovne konference. »Ko bi okužene stanovalce, ki niso potrebovali bolnišnične oskrbe, pripeljali v našo ustanovo, bi bili prepozni za pogovore. Na drugi strani smo imeli tudi paciente, ki so se čutili ogrožene zaradi namere ministrstva, časa za dolge premisleke pa v tej krizni situaciji ni bilo,« meni Užmahova. Niso vsi člani sveta enakega mnenja Članu sveta zavoda Branku Kumru pa se zdi zahteva po ponovnem poročilu vodstva bolnišnice neumestna: »Zanima me, kaj je namen, kaj naj to sploh dokaže. Razložili so nam celotno kronologijo, kdaj je minister klical in pred kakšno dejstvo je bolnišnico postavil.« Predpostavlja, da je očitno cilj nekaterih članov sveta zavoda (ki so ga preglasovali) 'izpostaviti' tistega, ki je predlagal sklic novinarske konference: »Sam sem jasno povedal, da tudi če ne bi bilo tiskovne konference, bi javnost izvedela za selitev in bi mediji tako ali tako zahtevali pojasnila.« Dodaja še, da na seji sveta ni bil osamljen v takšnem razmišljanju. V rebalansu proračuna, ki ga je Pukšič na zadnji seji občinskega sve- ta predlagal svetnikom, je tudi načrt prodaje občinskih nepremičnin. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, s pomočjo katerih bi projekt ši- ritve pokopališča končno lahko postal realnost. Nov, »okleščen« projekt bo stal 780.000 evrov ... Tudi svetniki se zavedajo, da Destrnik potrebuje večje pokopališče, v svojih komentarjih pa so opozarjali, da se občinskega premoženja ne bi prodajalo pod ceno, kot se je to zgodilo z zdaj že zloglasnimi štirimi pisarnami v novi občinski stavbi. Branko Horvat je spomnil, da je bila ponudba izvajalca za širitev po- kopališča po »Vindiševem projektu« ocenjena na 500.000 evrov, zato ni bila tako megalomanska, kot trdi Pukšič, ta pa ga je zavrnil, saj da je šlo za 850.000 evrov, kar ni isto. Iz proračunskih postavk pa je zdaj razvidno, da naj bi modifi cirani projekt širitve pokopališča stal 780.000 evrov in trajal tri leta, v leto- šnjem letu pa bi vanj vložili slabih 400.000 evrov, s katerimi bi uredili vežico s parkiriščem, temu pa sledi še postavitev žarnega zidu, ki bi imel hkrati tudi funkcijo podpornega zidu in s katerim bi pridobili ne- kaj grobnih polj. Ptujska bolnišnica je izdatno pomagala ljutomerskemu domu Zaposleni v ptujski bolnišnici so med prvimi priskočili na pomoč ljutomerskemu domu starejših občanov, že 15. aprila, in pomagali skrbeti za tamkajšnje oskrbovance. V ljutomerski dom so razporedili tri diplomirane medicinske sestre, sedem tehnikov zdravstvene nege in dva fizioterapevta. V minulem tednu so bili zdravstveni delavci ptujske bolnišnice tisti, ki so opravili največje število delovnih ur, in sicer 525! »Vsi, ki so bili začasno razporejeni na delo v Ljutomer, so sprejeli delo z zavedanjem, da ga bodo opravljali v težkih razmerah, po 12 ur dnevno in v zaščitni opremi. Kljub temu so se sami javili, da bodo pomagali ljudem v stiski,« so sporočili iz bolnišnice, zahvala njihovim zdravstvenim delavcem pa je prišla tudi iz ministrstva za zdravje. Foto: ČG nem pogovoru'. Dodal je: »Izbira načina izmenjave argumentov v obliki enostranske novinarske kon- ference Splošne bolnišnice Ptuj pred kamerami je bila po mojem mnenju nepravilna, nepotrebna, vsekakor pa prehitra. Ta bi lahko bila, če že, kvečjemu zadnje, nika- kor pa ne prvo sredstvo komunici- ranja.« Povzročen medijski pomp je po njegovih besedah tudi raz- log, da so bili zdravstveni delavci razumljeni kot nehumani uporniki, ptujska bolnišnica očrnjena, prebi- valci Ptuja pa označeni za nestrpne in nepripravljene pomagati. Kdo in zakaj hoče ustvarjati afero Čeprav se je že isti večer izka- zalo, da bolnišnice nikakor niso primerne za namestitev okuženih stanovalcev brez bolezenskih zna- kov (čemur je pritrdila tudi Kon- federacija zdravstvenih delavcev, kasneje pa tudi sam zdravstveni minister), Pahor skupaj s člani sveta zavoda očitno še vedno išče »krivce« za negativno podobo, ki so jo nekateri mediji prilepili ptu- jski bolnišnici. Za razliko od očitno bolj taktič- nih Dolenjcev, kjer je ideja o selitvi šmarskih starostnikov v brežiško bolnišnico utihnila brez vsakih (političnih) debat. Komu je ptujska bolnišnična afera pogodu, je vpra- šanje, jasno pa je, da je v ozadju po- litika, z dobro zrežirano predstavo za javnost, ki ima zagotovo tudi svoj končni cilj. Kakšen je, bo naj- brž znano kmalu. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 6 Marca 2019 je ptujska občina sprejela sklep, da se poda v kan- didaturo za EPK 2025. Po dobrem letu pa se ponovno odpira debata o smiselnosti in nadaljevanju kan- didature, tudi glede na novona- stale krizne razmere v državi. Za mnenje smo zaprosili tudi nekaj svetnikov, nekateri so odgovorili, drugi ne. Jasno je, da gre za vroče, tudi politično vprašanje. A čeprav del svetnikov javno ni želel predstaviti svojega mnenja, ga bodo morali z glasovanjem. Ta točka je namreč na dnevnem redu naslednje seje. Posamezniki so si- cer že napovedali, da razmišljajo o tem, da bi se glasovanja vzdrža- li. Čeprav je to njihova legitimna pravica, pa se pojavlja vprašanje, čemu potem sedijo v mestnem svetu, ko pa ne zmorejo sprejeti osnovne odločitve: ali se s predlo- gom (kakršen koli že je) strinjajo ali ne. Tudi ob vztrajanju pri kandidaturi bo program okrnjen Predlog, ki je pripravljen za na- slednjo sejo, od svetnikov zahteva, da se do tega opredelijo, zgovorna pa je obrazložitev, v kateri med drugim piše, da MO Ptuj, ki že več let posluje na robu svojih fi nančnih zmogljivosti, glede na zaostrene okoliščine in pričakovane učinke tega projekta ne bi zmogla izpelja- ti v predvidenih okvirih. V predlogu sklepa je še navedeno, da bo kan- didatura, če jo bodo nadaljevali, prilagojena razmeram: vsebinsko in fi nančno. torek  19. maja 20206 V središču Pater Milan Kos iz župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju je povedal, da so sv. birme v skladu z navodili Slovenske škofovske konference prestavili na jesenski čas. »Ško e nas bodo obvestili o možnostih in potem se bomo v dogovoru z njimi dogovorili za birmo na Ptuju. Naša župnija sv. Petra in Pavla ima letos 28 birmancev. Ptujske župnije smo imele predviden datum birme 18. aprila. Upoštevamo tudi navodilo glede prvega obhajila, in sicer ga bomo imeli prav tako v jesenskem času. Kdaj, še ne vemo. Veroučen- ce še moramo pripraviti, ker smo priprave prekinili in verjetno pred počitnicami ne bo več možnosti za njih. Letos imamo 34 prvoobhajan- cev, obhajilo bi imeli 24. maja. Ve- rouka v tem šolskem letu verjetno res več ne bo, razen če bi šole po- novno začele s poukom na takšen način, da bi imeli možnost za vero- učne ure po ustaljenem urniku,« je pojasnil pater Milan Kos. V župniji sv. Marjete v Gorišnici bi otroci zakramenta prvega sv. obhajila in sv. birme prejeli v tem mesecu. Birmo so načrtovali za 3. in prvo sveto obhajilo za 17. maj, Ptuj  Pomisleki o nadaljevanju kandidature za EPK so, svetniki zelo previdni p Odstopiti od (drage) kandida Čeprav je bil splošni politični diskurz ptujskih mestnih svetnikov v javnosti doslej v glav tudi to ponovno postavila pod vprašaj. Številni neuradno zelo glasno izražajo pomisleke o naslednje seje, kjer pa se bodo do tega morali opredeliti. Nekaj svetnikov smo zaprosili za Spodnje Podravje  Kako bo z letošnjimi prvimi sv. obhajili in sv. birmami Večinoma so jih prestavili na jesenski čas Epidemija, ki je bila razglašena zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, je temeljito posegla tudi v delovanje verskih organizacij. Počasi in postopoma so se cerkvena vrata v maju sicer ponovno začela odpirati. A kljub temu za izvajanje verskih obredov in ceremonialov obstaja še vrsta omejitev. Med drugim se zastavlja vprašanje, kako bo z letošnjimi prvimi sv. obhajili in sv. birmami. Medtem ko so termini za birme prestavljeni najmanj na jesenski čas, pa se bodo obredi prvih svetih obhajil v manjših župnijah, kjer je manj otrok, ponekod opravili. Prvo sveto obhajilo na Ptuju Nadaljevati kandidaturo za EPK ali ne, to bo zdaj vprašanje Štefan Čelan kandidaturo podpira in obžaluje, da večina ključnih ljudi na pomembnih položajih tako v javnem kakor tudi v zasebnem sektorju že leta 2012, ko je bil Ptuj partnersko mestu pri projektu Maribor EPK 2012, ni dojela, kaj pomeni ta blagovna znamka in kako bi jo bilo možno unovčiti. Še bolj pa ga ža- losti, da se tega potencialna ne zavedajo vsi tisti, ki delajo v kulturnih ustanovah: »Zavedajoč se tega potenciala, me čudi- jo stališča nekaterih ljudi celo iz kultur- Že sama kandidatura je drag hec … Sama priprava kandidature ptujsko občino stane zelo veliko. Preverili smo, koliko plačajo pripravljavcem kan- didature; gre za štiri posameznike in eno podjetje. Zbrali smo zneske, ki so jih prejeli v letih 2019 in 2020. Aleš Šteger, vodja kandidature Ptuj EPK 2025 – 17.944 evrov (leto 2019) in 6.376 evrov (leto 2020). Skupaj torej 24.320 evrov. Aleš Novak, svetovalec za LPK 2020–2023 in EPK 2025 – 15.000 evrov (za leto 2019) in 3.750 evrov (za leto 2020). Skupaj: 18.750 evrov. Mitja Čander, strateški svetovalec kandidature Ptuj EPK 2025 – 15.000 evrov (za leto 2019) in 3.750 evrov (za leto 2020). Skupaj 18.750 evrov. Martina Magdič, koordinatorka kandidature Ptuj EPK 2025 – 19.756,36 EUR (za leto 2019) in 7.800 evrov (za leto 2020). Skupaj 27.556 evrov. Kreativna baza, odnosi z javnostmi – 10.844 evrov (za leto 2019) in 4.405 evrov (za leto 2020). Skupaj 15.249 evrov. Ustanovitelja in lastnika omenjenega podjetja pa sta (vsak polovice podjetja) Mitja Čander in Maja Čepin Čander. Vsi skupaj so za pripravo kandidature doslej iz prora- čuna MO Ptuj prejeli nekaj manj kot 105.000 evrov. To pa niso vsi stroški, ki jih je občina doslej imela s pripravo kan- didature. Otroci pri sv. Urbanu delajo veroučne naloge doma Pri sv. Urbanu na Destrniku so po besedah župnika Jožeta Škofi ča slovesnost prvega sv. obhajila načrtovali za 10. maj. Letos imajo 24 prvoobhajancev. Slovesnost sv. birme za 28 birmancev so načrtovali za 18. april. Kdaj jo bodo izvedli, ni znano, odločitev je v rokah škofov. Medtem ko so nekatere župnije verouk za to šolsko leto že končale, pa otroci pri sv. Urbanu veroučne naloge izpolnjujejo doma. Od 1. do 10. junija jih bodo oddali v nabiralnik župnišča, kateheti bodo naloge pregledali in vpisali ocene v spričevala. Foto: M24 Foto: Dreamstime/M24 Prihodki iz javnega sektorja Ministrstvo za kulturo 10 milijonov evrov 46,00 % Mesto 5,9 milijona evra 27,00 % EU 1,6 milijona evrov 7,30 % Drugo 4,3 milijona evrov 19,7 % Skupaj 21,8 milijona evrov 100,00 % Vir: Prijavna knjiga Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  19. maja 2020 7V središču 150.000 evrih odstopili. V naši listi bomo glasovali vsak po svoji vesti, se pa nam zdi, da je bilo predlaganje in lobiranje za kandidaturo nepremi- šljeno, ta sredstva pa bi lahko name- nili za kaj drugega. Pričakoval sem, da se bo pri teh aktivnostih in porabi sredstev v večji meri vključilo in pod- prlo lokalno kulturno sceno.« Gorazd Orešek pravi: »EPK 2025 da, ampak ne zavoljo individualnih želj posameznikov, pač pa premišlje- no in fi nančno vzdržno. Predvsem slednje je bilo vedno preveč zapos- tavljeno. Verjetno je vsem jasno, da nihče v svetu ne organizira dogod- kov tipa EPK zato, da bi imel pod črto minus. To so izjemni dogodki, ki predstavljajo izredne priložnos- ti! Torej če smo sposobni pripraviti program, ki je fi nančno pozitiven in proračunsko vzdržen ter zraven tega dovolj ambiciozen in kakovosten, da dobimo kandidaturo, potem sem se- veda za.« Mogoče nam EPK prinese dve pogači ... Alen Iljevec pa pravi, da si ne že- lijo, da bi se zgodila mariborska uni- verzijada. Izpostavlja pomen kulture za Ptuj, a se zaveda, da je gospo- darska situacija izjemno zahtevna: »Država se še kar ni izjasnila, s kakim fi nančnim vložkom bo podprla pro- jekt EPK, ki ni le lokalnega, ampak tudi nacionalnega pomena, prav tako okoliške občine za zdaj niso izkazale nekega znanega interesa. Po mojem osebnem mnenju bi bila zmagovita kombinacija, da vztra- jamo v igri do fi nalnega izbora, pri tem pa program in načrte skušamo prilagoditi vsemu naštetemu. Sam se dnevno vozim na delo v Ljubljano in tam nas ljudje poznajo po festiva- lih. Iz tega sklepam, da se da izjemen kulturni dogodek zgraditi na trdnih kulturnih temeljih, ki smo jih mi že postavili, četudi bomo imeli nekoliko manj fi nančnih sredstev, kot bi si jih vsi želeli. Kljub vsemu lahko naredi- mo odličen spektakel, z nadgradnjo tega, kar imamo, ter s tem, da to vsi skupaj naredimo z entuziazmom in ljubeznijo do najlepšega mesta, ter se morda odpovemo kaki pogači, saj nam bo projekt, kot je EPK, morda prinesel dve.« pri izražanju mnenj ature za EPK: da ali ne? vnem naklonjen kandidaturi Ptuja za Evropsko prestolnice kulture 2025, je koronakriza o nadaljevanju kandidature, a so javno veliko bolj previdni. Ta točka bo na dnevnem redu a mnenja o tem, ali naj občina vztraja pri tem projektu ali ne. V Veliki Nedelji prvo sv. obhajilo ta teden V Veliki Nedelji so se odločili, da bodo slovesnost prejema zakramenta opravili v tem mesecu. Prior Janko Štampar bo prvoobhajance razdelil v tri skupine, zakrament bodo podeljevali od četrtka do sobote: 21., 22. in 23. maja. »Starši so mojo odločitev podprli, nič ni bilo nasprotovanja. Zdi se mi smiselno, da obred opravimo, saj so otroci na prejem zakramenta pripravljeni. Po drugi strani pa ne vemo, kaj bo jeseni in ne želimo čakati. Kaj pa, če bodo razmere še bolj zaostrene, kot so danes? Na slovesnosti prvega sv. obhajila bodo zraven prvoobhajancev v cerkvi prisotni najožji sorodniki.« Foto: Osebni arhiv niso določili. Birme v letošnjem letu niso načrtovali, končali so tudi z veroukom, je povedal župnik Ja- nez Maučec. Cirkulane–Zavrč: prvo obhajilo najverjetneje pred poletjem Tudi v župnijah sv. Miklavža v Zavrču in sv. Barbare v Cirkulanah letos birma ni bila predvidena. Slo- vesnost prvega sv. obhajila bodo poskusili opraviti v tem šolskem letu. »Seveda v dogovoru s starši,« je poudaril župnik Jože Pasičnjek in dodal, da so se tako odločili, ker so skupine otrok majhne. V Zavrču bo osem prvoobhajancev, v Cirku- lanah 11. »Zato imamo glede teh slovesnosti manj težav kakor večje župnije. Sicer je slovesnost prvega sv. obhajila tudi praznik župnije. A ob vseh ukrepih bo letos podelitev zakramenta bolj interne narave. V cerkev bodo prišli prvoobhajan- ci, njihovi starši, bratje, sestre, pa morda še kdo, seveda ob upošte- vanju vseh ukrepov. Datumsko še ni nič prav določeno, saj budno spremljamo dogajanje in upošte- vamo ukrepe,« je povedal župnik Pasičnjek. Župnik Jože Petek iz župnije Sve- ti Andraž v Halozah (Leskovec) je dejal, da so slovesnost zakramenta prvega sv. obhajila za 11 prvoobha- jancev načrtovali za 31. maj. Presta- vili so jo na jesenski čas, novi pred- videni datum je 13. september. Bir- mo so načrtovali za 17. maj, enako kot prvo sv. obhajilo so jo prestavili v jesen, a točnega datuma še nima- jo določenega. V leskovški župniji bo letos šest birmancev. Verouka v tem šolskem letu več ne bodo več imeli, razen morda v manjšem ob- segu za prvoobhajance. Foto: ČG nih krogov, ki v kandidaturi Ptuja za EPK 2025 ne vidijo ničesar koristnega. Osebno kandidaturo še vedno podpi- ram in verjamem, da nam lahko zmaga v drugem krogu prinese veliko več ko- ristnega kakor slabega.« Lobiranje za kandidaturo je bilo nepremišljeno Andrej Čuš se sprašuje: »Zakaj se je potem sploh predlagalo kandidaturo, če bi zdaj po enem letu in zapravljenih Foto: Črtomir Goznik Bo EPK dal boljše pogoje za življenje občanom?! Milan Klemenc je poudaril, da je pandemija postavila stvari na glavo tudi v občinski blagajni: »Projekcija fi nančnega stanja MOP do leta 2025 nam ne kaže ravno najlepše prihodnosti. Da se pojavljajo pomisleki o izvedbi EPK, je že dalj časa javno znano, ampak o tem pač doslej ni hotel nihče govoriti na glas! Osebno menim, da sedaj ni pravi čas za rabo sredstev v smeri, kot je EPK 2025. Dejstvo je, da bo morala občina prispevati ogromno denarja, ki ga nima. Tudi po strokovno pripravljenih projekcijah ga ni na vidiku, zato je utopično pričakovati, da bomo zmogli breme, kot ga predstavlja lastni delež udeležbe. Ni težava v sami kulturni prepoznavnosti EPK in dodani vrednosti ter samemu pečatu, kot ga pusti takšen projekt. Težava nastane, kje in na kakšen način to unovčiti še na drugih področjih kot le na kulturi. Zavedati se moramo, da je MOP infrastrukturno obstala in da zgolj krpamo nekaj, česar se že davno več ne da zakrpati. Ne premoremo toliko modrosti, da bi se odločili in izvajali projekte, za katere občani verjamejo, da jim bodo omogočili boljše in kakovostnejše bivanje v MOP.« Klemenc izpostavlja da ima Ptuj z okolico odlično razvito ljubiteljsko kulturo, a se sprašuje, ali jim bo EPK pomagal do večje prepoznavnosti in toliko več sredstev, da bodo realizirali EU-projekte: »V prvi vrsti se moramo zavedati, da nekateri zaselki v MO Ptuj nimajo kanalizacije, cest, javne razsvetljave, današnji dan skoraj nujnih optičnih povezav, mi pa še vedno uvidevno dajemo sredstva za razvoj kulture, ki v svoji veličini sama po sebi na čase ne zna pokazati nič drugega kot le to, da je potrebno več sredstev. Pa ne govorim tukaj le o EPK, temveč tudi o nekaterih drugih subjektih, ki vedno, ko se jim zdi potrebno, zarobantijo in želijo svoj košček pogače.« Ob tem zaključuje, da ni proti kulturi, da pa se morajo prioritete razvrstiti tako, da bodo prispevale h kakovostnemu bivanju vseh občanov. Preverite aktualne informacije: info@triglav.si 080 555 555 Zavarovalnica Triglav @TriglavGrouptriglav.si zagotavljamo našim zavarovancem prek 080 2864) ali mobilne aplikacije Triglav Asistenca. Delamo na daljavo, postopoma odpiramo tudi poslovalnice. Prijavo škode lahko opravite na daljavo. Vse informacije dobite na spletni strani www.triglav.si/skode/prijava-skode 080 555 555. lahko od doma. Preverite ponudbo sklepanja zavarovanj prek spleta. Na Hajdini verouk preko spleta Župnik pri sv. Martinu na Hajdini in naddekan Marjan Fesel je pouda- ril, da je koronavirus vse letošnje na- črte postavil na glavo. Kako bo z bir- mo in prvim sv. obhajilom v njihovi župniji, zaradi nepredvidljivosti si- tuacije ne more (na)povedati. »Tre- nutno je večinsko mnenje staršev, da bi sv. obhajilo bilo v jesenskem času, če se seveda ne bodo uresničile napovedi strokovnjakov o ponovnem vračanju virusa v naše kraje,« raz- mišlja hajdinski duhovni pastir. Kot je še dodal, bi letos zakrament prve- ga sv. obhajila v njihovi župniji pre- jelo 27 prvoobhajancev, prvotno na- črtovani termin slovesnosti je bil 24. maj. Ker otrok ne želijo deliti v več skupin, zakrament jih namreč lahko prejme le pet naenkrat, so termin prestavili. Če ne bi bilo epidemije, bi tudi na Hajdini slovesnost svete birme že opravili. Načrtovali so jo za soboto, 25. aprila. Letošnja generaci- ja šteje 39 birmancev. Kdaj bodo pre- jeli zakrament, še ni znano. Fesel je pojasnil, da se je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf celo odločil, da se birme prestavijo na prihodnje leto. Hajdinčani verouk izvajajo s po- močjo spleta, podobno kot poteka šola na daljavo. »Katehetinji Milena Pintarič in Natalija Feguš verouč- ne ure vodita preko spleta. Verouk poteka brez zapletov, končali ga bomo konec maja, spričevala bomo otrokom razdelili na začetku novega veroučnega leta. Upam in želim si, da bi takrat lahko vse potekalo po ustaljenih tirnicah.« prvoobhajancev je v tej generaciji 38, birmancev 63. »Vprašanje datu- ma in časa prvega sv. obhajila in sv. birme bo odvisno od koronavirusa. Predvideva se za jesenski čas. Za priprave na oba zakramenta se bo treba z učenci verouka še dodatno srečati,« je povedal župnik Ivan Holobar. Pri sv. Marku v Markovcih bi 24. maja zakrament prvega sv. ob- hajila prejelo 32 prvoobhajancev. Slovesnost je zaradi epidemije prestavljena, novega datuma še Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  19. maja 20208 Kmetijstvo in podeželje Izvirna uredba, ki je manjše modifi kacije prvič doživela že leta 2018, namreč ni dosegla želenega učinka, saj so se kmetje slabo od- zvali na oba doslej objavljena raz- pisa, po katerih so lahko za čišče- nje hektarja zaraščenega zemljišča prejeli po 3.000 evrov. S predlaga- nimi spremembami bi radi na mini- strstvu dosegli večje zanimanje za razpis. Če bo nova uredba spreje- ta, bodo odpravljene dolgoročne kontrole po izvedbi ukrepa odpra- ve zaraščanja, podpora pa se bo dvignila na 5.000 evrov za hektar zemljišča. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Težava v presečnem datumu »Dobro je, da bo mogoče po novem dobiti več denarja, sliši se morda veliko, a je treba vedeti, da je očistiti zaraščen hektar zemljišča vse prej kot enostavno ali poceni, zato lahko samo upam, da bo kme- tom ta pomoč dovolj velika spod- buda. A ni bila največja težava v višini podpore, večja ovira je bila v pogoju presečnega datuma iz leta 2011,« pojasnjuje Peter Pribožič, prvi mož ptujskih kmetijskih sve- tovalcev. »Po prejšnji uredbi je na- mreč veljalo, da do denarja nisi bil upravičen, če na dan 18. junija 2011 dotično zemljišče v bazi podatkov ni bilo opredeljeno kot zaraščeno. Poznam primere, ko bi se kmetje prijavili na razpis za fi nančno spod- budo, a jim je nagajal prav omenje- ni datum.« Zdaj naj bi bile iz uredbe črtane tudi obveznosti po izplačilu podpore, ki so doslej kmetu nala- gale, da mora zemljišče, za katere- ga je pridobil podporo, še deset let uporabljati v kmetijske namene, ta čas zanj uveljavljati tudi subvenci- je, predvsem pa omogočiti nadzor nad izvedbo odprave zaraščanja na kraju samem. Vse manj zaraščenih zemljišč »Na ta način želimo za kmetijsko pridelavo ponovno usposobiti več zemljišč v zaraščanju in tako pove- čati samooskrbo oziroma delež lo- kalno pridelane hrane,« so zapisali na ministrstvu, kjer so preprečeva- nje zaraščanja kmetijskih zemljišč uvrstili med prednostne program- ske usmeritve. Po podatkih statističnega urada sicer število kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetij- skih zemljišč že vse od leta 2010 upada. V obdobju od 2013 do 2016 se je zaraščenost zmanjšala za tretjino ali 7.300 hektarjev. Leta 2010 je bilo zaraščenih in neobde- lanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.600 hektarjev kmetij- skih zemljišč ali 3,1 odstotka. »Če pogledamo Haloze, se je velikost zemljišč v zaraščanju gibala ok- rog 500 hektarjev. Da se da tudi v kratkem času marsikaj narediti, če je le prava usmeritev in pozitivna volja, dokazuje dejstvo, da je bilo v okviru projekta Življenje traviščem očiščenih 45 hektarjev,« še dodaja Pribožič. Podravje  Preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč Več denarja in manj pogojev Kmetijsko ministrstvo je pripravilo osnutek sprememb uredbe o odpravljanju zaraščanja na kmetijskih zemljiščih iz leta 2017, do konca maja pa je mogoče podati pripombe nanj. Z akcijo za ozaveščanje javnosti bodo skušali povečati zavedanje slovenskih potrošnikov o ko- ristnosti ekoloških živil; ugotavljali bodo namreč, ali preverjajo, če so živila označena z eko znakom, kaj jim ta znak sporoča in ali mu zau- pajo, informirali pa bodo tudi o metodah, postopkih in kontrolah za ekološko pridelavo in predelavo ter vplivih na okolje. Poleg infor- miranja o ekoloških živilih bo mini- strstvo z oglasi ponovno spomnilo tudi na znak Izbrana kakovost – Slovenija, ki označuje v Sloveniji pridelana in predelana živila. Ekološka hrana je plod ekolo- ške pridelave, ki spoštuje osnovna načela naravi in okolju prijaznega kmetovanja, so v razlogih za kam- panjo zapisali na ministrstvu. Taka hrana je kakovostna in za naše zdravje koristnejša. Ekološka kme- tijstvo velja je najbolj trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem, saj taka pridelava ohra- nja rodovitno prst, skrbi za dobro počutje domačih živali in ohranja kulturno krajino, dobrodejno pa vpliva tudi na okolje, ker znižuje izpuste toplogrednih plinov in oh- ranja čiste vodne vire. Ekološka pridelava narašča Potrošnik ekološko živilo pre- pozna po zelenem evropskem zna- ku za ekološko živilo. Pripis Kme- tijstvo Slovenija pa je še dodatna informacija kupcu, da gre za lokal- ni ekološki proizvod. Proizvajalec lahko svoja ekološka živila označu- je na osnovi veljavnega certifi kata, ki ga izda pooblaščena kontrolna organizacija. S pomočjo informacij na etiketi, kot so šifra kontrolne organizacije, ime in naslov pride- lovalca, ter na podlagi veljavnega certifi kata za ekološki izdelek pa lahko potrošnik sledi ekološkemu izdelku vse do izvora. V Sloveniji zanimanje za ekološki način pride- lave narašča, po navedbah kme- tijskega ministrstva je v ekološko kontrolo vključenih 5,5 odstotka vseh kmetij. Po podatkih statistič- nega urada smo imeli v letu 2018 3.471 ekoloških kmetij ali tri odstot- ke več kot v letu 2017, za sedem odstotkov oziroma za 1.320 hek- tarjev pa se je povečala tudi povr- šina ekoloških zemljišč. Število ve- čine vrst živali v ekološki reji je bilo v letu 2018 sicer nekoliko nižje kot v letu poprej, se je pa masa mesa živali iz ekološke reje povečala za kar 26 odstotkov. Slovenija, Podravje  Kampanja o pomenu lokalne ekološke hrane Ekološko in lokalno je idealno V kampanji, ki bo potekala od maja do konca junija, bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrošnike ozaveščalo o tem, kako pomembna je lo- kalno pridelana in predelana ekološka hrana. Foto: SD Začela se je kampanja o ozaveščanju pomena lokalne ekološke hrane. Slovenija  Zaganja se tudi kmečki turizem Turistične kmetije čakajo goste Epidemija novega koronavirusa bo zagotovo vplivala tudi na preživljanje počitnic. Bolj kot množični turizem bodo za- nimivi manjši ponudniki, večji pomen bo na stiku z naravo in lokalno pridelani hrani, je prepričana kmetijska ministri- ca Aleksandra Pivec. Vse to pa nudijo turistične kmetije. V Sloveniji jih je približno 900, od tega jih blizu 500 po- nuja prenočišča, nekaj več kot polovica je izletniških kmetij, približno 100 je vinotočev in nekaj osmic. Najti jih je mogo- če po vsej državi. V Združenju turističnih kmetij Slovenije zato goste, ki so lani ustvarili skupaj 252.625 nočitev, spet vabijo na obisk. Predsednik združenja Matija Vimpolšek je poudaril, da je preživljanje časa na kmetijah bolj varno, saj imajo manjše nastanitvene zmogljivosti, zato tam ni gneče in je laž- je ohranjati socialno distanco ter izvajati druge varnostne ukrepe za primer, da bi se epidemija zavlekla v jesen. »Eden od glavnih motivov turistov je zagotovo doživljanje narave in narava je ena ključnih pred- nosti turističnih kmetij,« se je strinjala strokovna sodelavka Združenja turističnih kmetij Slovenije Renata Kosi. Za nekoga, ki pride iz mesta, je obisk na kmetiji pravo doživetje, je zagotovila. Ponudba na turističnih kmetijah je različna, Kosijeva je izpostavila kulinariko, vinotoče in različne delavnice, poleg stika z naravo ponuja- jo tudi stik z živalmi, prav tako so izhodišče za številne športne aktiv- nosti. Pivčeva je spomnila, da je vlada že v prvi paket protikoronskih ukrepov vključila pomoč za kmete, razmišlja pa še o novih. Kot eno od možnosti je omenila neke vrste vavčerje, ki bi jih bilo mogoče unovčiti samo za preživljanje dopusta pri slovenskih ponudnikih in torej tudi na turističnih kmetijah. Te in druge ukrepe, ki bodo vključeni v t. i. tretji protikoronski paket ukrepov, naj bi vlada sprejela danes, v torek. Zupančič je ob tem menil, da se mora prihodek čim prej začeti ustvarjati od dela in ne od ukrepov. »Zato državljane pozivamo, da svoj prosti čas preživljajo na kmetijah,« je pozval. Foto: M24 Foto: SD Kmetom naj bi bilo po novem za odpravo zaraščenih zemljišč na voljo več nepovratnih sredstev, pogoji za njihovo pridobitev pa poenostavljeni. Vir: Surs Najprej premalo, zdaj pa preveč solate Medtem ko je ob začetku epidemije covida-19 primanjkovalo slovenske zelenjave, se zdaj že pojavljajo viški, predvsem pri solati, delno zaradi manjšega povpraševanja, ki ga je povzročilo zaprtje javnih ustanov, gostinskih lokalov in hotelov, pa tudi zato, ker so se nekateri pridelovalci odločili za povečanje proizvodnje. Slednje kaže na premalo natančno načrtovanje proizvodnje, zato so v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije partnerji zelenjavne verige pozvali k skupnemu načrtovanju. »Je pa šlo za izjemne okoliščine, v katerih so se slovenski pridelovalci zbali, ali bodo lahko pridelali dovolj zelenjave in z njo zadostili potrebam domačega potrošnika, še posebej, če se bodo zaprle državne meje, kar se je dejansko tudi zgodilo. Pridelovalci so se tako znašli pred veliko preizkušnjo, zato so se nekateri odločili za povečanje proizvodnje,« priznavajo v zbornici. Kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja, Slovenija Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  19. maja 2020 9Politika Sprva sicer ni kazalo, da bi se lah- ko vnele kake strasti. 16. točkovni dnevni red se je v prvih enajstih točkah odvil povsem tekoče, brez zapletov ali besednih dvobojev. Zapletati se je začelo pri predsta- vitivi zaključnega računa občine za leto 2019. »Tu nekaj ne ‘štima’« Kot prvi se je v razpravi oglasil svetnik Ivan Pišek. Navedel je kup pomislekov glede fi nanciranja pro- jektov. Med njimi gre izpostaviti obrtno cono v Zlatoličju. »Želim, da se glede obrtne cone naredi več. Če bomo čakali na evropska sredstva, bo prej prišla druga kri- za. Obrtne cone ne bomo imeli, ostala nam bo le čudovita lokacija ob avtocesti,« je dejal Pišek in se obregnil tudi ob dejstvo, da Kirbiš ne izda, kdo so skrivnostni investi- torji za načrtovan medgeneracijski center. »V letu 2019 smo porabili največ sredstev za dokončanje in uredi- tev prostorov pod večnamensko telovadnico OŠ Starše. Iz občinske uprave sem pridobil dokumenta- cijo, iz katere je razvidno, da je v januarju 2018 občinski svet potrdil projektno dokumentacijo za in- vesticijo v višini 292.800 evrov. V mesecu avgustu 2018 je bila skle- njena pogodba z Gradnjami kot najugodnejšim ponudnikom za 391.000 evrov. Želim, da se raz- čisti, če je občinski svet to potrdil. Končna cena ob otvoritvi pa je znašala 455.000 evrov. Zame je ne- sprejemljivo, da se je investicija za skoraj 100% povečala. Poleg tega je bilo predvideno, da 220.000 evrov plača občina, iz fundacije za šport pa prejmemo 70.000 evrov na koncu pa smo iz občinskega raču- na plačali več kot 420.000 evrov, iz fundacije pa smo pridobili zgolj 28.000 evrov. To je zrelo za pre- gled v nadzornem odboru, zago- tovo pa je zrelo tudi za računsko sodišče,« je še očital Pišek in pred- lagal, da občinski svet ne potrdi zaključnega računa. »Tu nekaj ne štima, to moramo razčistiti.« »Eni pač imate bujno domišljijo …« »… in ti si med njimi,« je bila prva reakcija župana Bojana Kirbi- ša. »Tako kot si pričel natolcevati vse te izmišljotine, ki sem jih sedaj poslušal, je videti kot da ti nisi vsa ta leta sodeloval pri teh projektih. Kot da ne veš, kako si prodal kme- tijska zemljišča za obrtno cono,« je na glas povedal Kirbiš in dodal, da pa postopki pač trajajo. »Po- dobno je pri investitorjih. Zaenkrat še ni potrebno, da povem, kdo so. Sigurno pa boste v občinskem svetu prvi izvedeli kdo to je. Enaka zgodba je z obrtno cono,« je dejal Kirbiš. »Nobene stvari jaz nisem stran speljal. Za vsako stvar pri in- vesticijah imamo nadzorni organ, ki postopke nadzira in odobri cene in vsako količino. Jaz tukaj sploh nimam nič poleg. Predse dobim samo »situacijo« o tem, kaj se je naredilo. Pri večnamenskih prosto- rih smo morali narediti nekaj več od predvidenega, zato da smo do- bili dovolj dobro statiko, da objekt stoji,« je pojasnil Kirbiš glede pod- ražitev pri urejanju večnamenskih prostorov. Deljeno mnenje občinskega sveta Po več kot enourni obravnavi so svetniki le odločali o spreje- mu zaključnega računa. Z osmimi glasovi za in petimi glasovi proti je zaključni račun za leto 2019 bil sprejet. Svetnik Pišek pa je v času seje zbral devet podpisov za sklic izre- dne seje, kjer naj bi občinski svet pod drobnogledom obravnaval vprašljive investicije v preteklosti z namenom, da se enkrat za vselej razčistijo računi. Kaj bo sledilo, je zaenkrat neznanka. Starše  S še ene burne seje občinskega sveta Številke v zaključnem računu razplamtele stara nasprotovanja Že s sklicem seje je bilo jasno, da se obeta dolga razprava, nihče pa ni upal pomisliti, da se bo zavlekla v pozni večer. Šesturna maratonska seja se je tokrat zaradi priporočil in navodil odvijala v Dnevnem centru aktivnosti Loka, minila pa je v znamenju turbolentnih debat. Foto: KG Da se pod novo Vlado obetajo spremembe tudi na tem področju, se je špekuliralo dalj časa, marsiko- ga pa je presenetila hitrost izvedbe postopkov. Za dokončno sesta- vo dosedanjega sveta je namreč prejšnja Vlada potrebovala štiri me- sece. Svet zato od decembra 2017 do marca 2018 sploh ni deloval. Od konstitutivne seje naprej pa ga je vodil Bojan Pahor (SD). Zraven nje- ga so ustanovitelja zastopali še So- nja Žibrat (SD), Barbara Tiselj (SMC) in Elda Gregorič Rogelj (upokojena bivša uslužbenka ministrstva za zdravje). Vse štiri je Vlada zdaj nadomesti- la z novimi člani: Brankom Kumrom (SMC), Žarkom Markovičem (De- sus), Ksenijo Frangež Gajšek (SDS) in Petrom Pribožičem (NSi). Kumer je bil sicer že doslej v svetu, a kot predstavnik ptujske občine. To po- meni, da bo morala tudi MO Ptuj imenovati svojega predstavnika in ni izključeno, da bo kateri, ki ga je zdaj vlada »razrešila«, ponovno član v svetu zavoda. Kot so pojasnili na vladi, je odločitev, da člane razreši- jo in imenujejo nove, potekala skla- dno z določbami protokola o izbiri kandidatov za predstavnike usta- novitelja v svetih javnih zdravstve- nih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija: »Ti določajo, da se predstavnika ustan ovitelja v svetu javnih zdravstvenih zavodov lahko razreši na predlog ministra.« Ptuj  Razrešitev članov sveta bolnišnice Politična kuhinja in rošade v svetu zavoda Sestava sveta ptujske bolnišnice se po dveh letih ponovno spreminja. Ustanovi- teljica, Vlada RS, je namreč na dopisni seji minuli teden v četrtek imenovala štiri nove predstavnike. S tem so se (politične) karte povsem premešale. Zanimivo je tudi, da je dosedanji predstavnik občine zdaj postal predstavnik države. Foto: ČG Bojan Pahor, Sonja Žibrat, Elda Gregorič Rogelj in Barbara Tiselj so bili v četrtek razrešeni. »Ni opravila svoje naloge, sploh se ni odzivala na klice, delo je dob- ro steklo naprej šele, ko smo akti- virali njenega namestnika Andreja Toša,« je dejal. Šele v krizi se pokaže, kako morajo stvari teči in kakšna ose- ba jih mora voditi, je odgovorila županja Darja Vudler Berlak. »Na tem mestu potrebujemo učinko- vitega in odzivnega človeka.« Ki je ob epidemiji hkrati tudi najpo- membnejši človek v občini, pa je dodal Miran Čeh, direktor občin- ske uprave: »Iz te šole smo se vsi marsikaj naučili. Sestaviti mora- mo dobro ekipo Civilne zaščite, jo ustrezno usposobiti, zagotoviti sredstva za delovanje, poskrbeti za oblačila in ostalo potrebno opremo.« Županja je opozorila še na dej- stvo, da se tako v Civilni zaščiti kot pri gasilcih pojavljajo ena in ista imena, kar pomeni, da lahko v primeru epidemije, ko krizno upravljanje prevzame Civilna zaš- čita, pride do nesmisla, da je na- mreč lahko nekdo, ki deluje tako znotraj Civilne zaščite kot PGD Vitomarci, nadrejen samemu sebi ali celo nadrejen svojemu nadre- jenemu. Zato bi bilo prav, da sta ekipi gasilcev in Civilne zaščite ka- drovsko ločeni. Sveti Andraž  Vrzeli v delovanju občinske Civilne zaščite Predlog za menjavo vodstva Civilne zaščite Da v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah po razglasitvi epidemije ni vse potekalo, kot bi moralo po načrtih za take primere, saj da je bilo stanje prve dni precej kaotično, je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta, ko je po- džupan Tomaž Toš, sicer tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Vitomarci, predlagal, da čimprej zamenjajo poveljnico štaba Civilne zaščite. Foto: SD V občini Sveti Andraž se je pokazalo, da krizno upravljanje zahteva učin- kovito in odzivno ekipo Civilne zaščite. O izplačani kilometrini in prevoženih kilometrih Pri razpravi se je svetnik Domen Majcen ustavil pri potnih stroških. Želel je pojasnilo. »Stroški prevoza znašajo 3.500 evrov za župana občine, kot je zapisano v zaključnem računu, kar pomeni 15.000 kilometrov.« Majcen sprva ni dobil odgovora, nakar se je v svoji razpravi na vprašanje navezala še svetnica Zdenka Gornik: »Župan, prosim te, če ta navedba o tisočih prevoženih kilometrih drži, da pojasniš tako številko.« »Nehajte!« je odgovoril Kirbiš. »Ne bom nehala, imam pravico, da te sprašujem in kot župan si dolžen tudi odgovarjati na zastavljena vprašanja. To ti menda je jasno.« je še v mirnem tonu vztrajala Gornikova. »Nehajte, dobro veste, da je za vsako stvar izdan potni nalog!« se je vznemiril Kirbiš. Gornikova pa je dvignila glas: »Milijon jih lahko napišeš zdaj. Mene zanima, kje si potoval toliko tisoče kilometrov. Tako se pa ne moremo iti. To pa je izpod vsakega nivoja! Če dobiš kulturno postavljeno vprašanje prosim, da tudi kulturno odgovoriš!« Kirbiš je nato povsem presenetil. Držeč dokumente v rokah je začel navajati: »Evo, kilometrina Ivan Pišek za leto 2015, 2016,… - 20.000 kilometrov. Če vztrajate, bomo pač vse temeljito raziskali.« Nastala je tišina in svetniki so se naposled izrekli o zaključnem računu. Foto:KG Gornik, Kirbiš, Majcen Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  19. maja 202010 Ljudje in dogodki Pri Lekarniški zbornici Slovenije zato vsem, zlasti pa še bolnikom s povišanim krvnim tlakom, sve- tujejo, da v obdobju koronavirusa doma poskrbijo za redno merjenje krvnega tlaka. Pri tem naj upošte- vajo priporočila o tem, da pol ure pred merjenjem naj ne jedo, ne pi- jejo in ne kadijo. Nacionalna koor- dinatorica Farmacevtske skrbi pri hipertenziji Lekarniške zbornice Slovenije mag. Ivanka Brus ob tem še dodaja, da morajo biti bolniki med meritvijo čim bolj sproščeni, tudi govorili naj ne bi. Zaželeno je tudi, da se krvni tlak izmeri dvakrat zapored z eno- do dveminutnim presledkom, zlasti to velja pri zvi- šanih izmerjenih vrednostih . Po vsaki meritvi naj si bolniki zapišejo vrednost sistoličnega in diastolič- nega tlaka ter srčnega tlaka, da- tum in čas meritve ter morebitne posebnosti, še navaja nacionalna koordinatorica. Veliko lahko za preprečevanje oz. regulacijo krvnega tlaka naredi- mo z zdravo prehrano. Preventiv- no bomo ravnali, če bomo omejili vnos soli v prehrani, omejili uživa- nje alkohola, prenehali kaditi, če se bomo redno gibali, še posebej aerobno vadili. Zdrava prehrana vsebuje veliko zelenjave, vlakni- ne, polnozrnata živila, beljakovi- ne rastlinskega izvora z majhno vsebnostjo nasičenih maščob in holesterola ter mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob. Za urav- noteženi krvni tlak lahko poskr- bimo tudi z zmanjšanjem telesne teže oz. vzdrževanjem primerne telesne teže. V lekarnah bodo programe za hipertenzijo ponovno zagnali, ko bodo prenehali veljati ukrepi za za- jezitev pandemije covid-19. Slovenija, Ptuj  Svetovni dan hipertenzije Za redno merjenje krvnega tlaka doma Svetovni dan hipertenzije, 17. maj, namenjen je povečanju zavedanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka, bodo letos farmacevti obeležili nekoliko drugače: ne več z merjenjem krvnega tlaka pri vseh obiskovalcih le- karn. V lekarnah, kjer so ob tem dnevu merili krvni tlak in svetovali, iz znanih razlogov zaradi splošnih omeji- tev zaradi epidemije niso več toliko v stiku s pacienti oz. tudi ne izvajajo rednih meritev krvnega tlaka, ki sicer v okviru programov farmacevtske skrbi za hipertenzijo potekajo vse leto. Foto: Črtomir Goznik V času epidemije si bolniki s povišanim krvnim tlakom le-tega redno merijo doma. Tudi v okviru OI JSKD Ptuj so vsa kulturno-umetniška društva pozvali, da predstavijo svojo dejav- nost, svoje društvo, svoje delova- nje, da zapojejo, zaplešejo, objavi- jo odlomek iz gledališke predstave, pošljejo kakšno fotografi jo likov- nega dela, zaigrajo preko spleta, da predstavijo kakšen instrument glede na to, da je letos v ospredju instrumentalna glasba. Za objave je ob Facebooku in Instagramu odprt tudi dogodkovnik Tedna lju- biteljske kulture. Nekatera društva pa sicer že ustaljeno svoje dejavno- sti predstavljajo na svojih spletnih straneh, kjer je mogoče prisluhniti mnogim zanimivim glasbenim in drugim izdelkom, ki so nastali v času koronavirusa. V vlogi ambasadorja Tedna lju- biteljske kulture 2020, ki skrbi za večjo prepoznavnost ljubiteljske kulture v širši javnosti oz. instru- mentalne glasbe, nastopa klarine- tist in pevec Dejan Krajnc iz ansam- bla Poskočni muzikanti. Na okrogli mizi z naslovom Kaj pomeni, ko zaigra instrument, ki bo danes, 19. maja, v centru za poezijo Tomaža Šalamuna, bodo udeleženci iskali odgovore na številna vprašanja s področja glasbe o tem, zakaj se v glasbo vključiti že v mladosti, za- kaj je glasbena vzgoja več kot le prostočasna dejavnosti, kako na človeka vpliva glasbeno udejstvo- vanje ipd. V času Tedna ljubiteljske kulture bodo objavili tudi nekatera najboljša dela in zmagovalce nate- čajev. E-natečaji JSKD, ki so jih raz- pisali v času koronavirusa, so imeli izjemen odziv med ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci. Prispelo je kar 440 likovnih del, 380 stripov in 80 kratkih fi lmov, na literarnih natečajih in delavnicah pa sodeluje skoraj 400 literatov vseh starostih. Vodja OI JSKD Ptuj Iva Ferlinc Bra- jović je povedala, da na Ptuju letos ne bo posebnih prireditev Tedna ljubiteljske kulture. V sklopu festi- vala mlade literature Urška bo 22. maja potekala le Zoom literarna de- lavnica (preko video-konference) z Davidom Bedračem, ki se je bo ude- ležilo okrog 12 mladih literatov. Podravje  Teden ljubiteljske kulture 2020 Ko zaigrajo najrazličnejši instrumenti Sedmi Teden ljubiteljske kulture, začel se je 15. maja in bo trajal do 24. maja, bo nekoliko drugačen kot v prejšnjih letih, ko sta Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije s svojimi izpostavami in Zveza kulturnih društev Slovenije povabila na okrog tisoč prireditev, druženj in izobraževanj. Letošnji teden je posvečen instrumentalni glasbi. Dogajanje pa se je zaradi epidemije koronavirusa v celoti preselilo na splet. Ormož  S srečanja notranjih ministrov Slovenci lahko gredo na Hrvaško tudi zaradi turističnih razlogov V Hrvaško lahko poleg lastnikov nepremičnin in premičnin vstopajo slovenski državljani tudi zaradi svojcev in turistič- nih razlogov, saj je turizem del gospodarske dejavnosti, sta na sobotnem srečanju v Ormožu potrdila notranja ministra za Slovenijo in Hrvaško Aleš Hojs in Davor Božinović. Ministra sta se med drugim dotaknila vprašanja vstopa slovenskih državljanov v Republiko Hrvaško, ki pa še vedno ni dovoljen vsem. Na Hrvaško pa je omogočen vstop Slovencem tudi zaradi turističnih ra- zlogov. »Ni potrebno, da imate tam nepremičnino ali plovilo. Že obisk Hrvaške zaradi turističnega namena – glede na to, da je to gospodar- ska dejavnost – je mogoč, seveda ob pogojih, ki jih bo sosednja država predpisala,« je potrdil minister Hojs in dodal, da je prehod še vedno mogoč le na trenutno odprtih mejnih prehodih: »Za zdaj ni spremem- be v kontrolnih točkah oz. mednarodnih mejnih prehodih, kjer ljudje lahko prehajajo slovensko-hrvaško mejo. Torej gre za točke, ki so že sedaj odprte in so vsi ti mejni prehodi tudi tisti, ki so za tranzit Sloven- cev praktično najpomembnejši.« Hrvaški kolega Božinović je podrobneje pojasnil, da je prehod omo- gočen vsem slovenskim državljanom, ki imajo osebne ali gospodar- stvene razloge, torej da imajo tam sorodnike, premičnine ali nepre- mičnine, kar lahko dokažejo z dokazilom o lastništvu ali rezervacijo namestitve v Republiki Hrvaški: »Edina zahteva naše epidemiološke službe je, da morajo ob vstopu hrvaškim oblastem predati svoje kon- takte, da jih lahko v vsakem trenutku, če pride do kakšnega novega žarišča koronavirusa, kontaktiramo ter ustrezno in hitro ukrepamo.« Foto: ČG Foto: Črtomir Goznik Iva Ferlinc Brajović, vodja OI JSKD Ptuj: „Tudi ljubiteljska kultura se je preselila na splet.“ Nič več zadrževanja na meji? Ministra sta se izrekla, da bi ti postopki prehajanja meje v prihodnje stekli hitreje in brez zadrževanja. »Z ministrom sva se dogovorila, da bosta obe policiji v naslednjih dneh še dodatno dorekli način prehoda meje in verjamem, da bo z možnostjo vnaprejšnje najave slovenskih državljanov, ki bodo sporočali, kam gredo, kdaj gredo in kje bodo bi- vali, ta prehod v naslednjih dneh bistveno hitrejši,« je dodal Hojs. Foto: ČG Kdaj v druge sosednje države Po njegovih besedah je Slovenija glede sproščanja omejitev na meji v dogovorih tudi z drugimi sosednjimi državami. »Pri tem je tre- ba povedati, da bo velik interes, vsaj z našega vidika, v čim večji meri podobno odprtje meje z Avstrijo. Imam indice, da bodo Avstrijci ne glede na to, da javno razglašajo, da bodo prioritetno odpirali mejo proti Nemčiji, Švici, Slovaški in Češki, podoben režim vzpostavili tudi proti Republiki Sloveniji. Računam, da se bomo v naslednjih dneh in tednih o tem dogovorili, pri čemer je treba povedati, da Avstrijci – vsaj po mojem razumevanju – načrtujejo odprtje mej z Nemci in drugimi državami nekje sredi junija.« Ministra, ki sta sestanek ocenila kot konstruktiven, sta se dotaknila še nezakonitih migracij, kjer sta sodelovanje med državama označila za zelo dobro, ter vstopanje Hrvaške v schengenski prostor, ki je po njunih besedah v obojestranskem interesu. Srečanje je pozdravil tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je izrazil dobrodošlico in veliko veselje, da so za ta dogodek izbrali prav Ormož. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 11 Kateri ukrepi za zajezitev epide- mije so ustavno sporni po oceni največjega števila vlagateljev po- bud? Iz analize je razvidno, da je to zakon o interventnih ukrepih, ki funkcionarjem za 30 % znižuje pla- če do konca epidemije. Samo na dva člena, ki urejata funkcionarske plače, je bilo do zdaj vloženih 48 pobud za oceno ustav- nosti, torej več kot polovica vseh, ki jih je prejelo ustavno sodišče. S tem zakonom so se plače znižale predsednikoma republike in vlade, ministrom, poslancem državnega zbora, predsedniku računskega sodišča, varuhu človekovih pravic, predsedniku državne revizijske komisije in predsedniku komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Izjema so sodniki in župani, ne pa tudi tožilci, ki so med vlagatelji ustavnih pritožb. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je bilo zni- žanje v nasprotju z ustavo, jim bo država morala poravnati razliko do prejšnjih plač. torek  19. maja 2020 11Podravje Dejstvo je sicer, da ima občina Ptuj še drugo možnost: maske bi lahko naročila preko svojega pod- jetja Javne službe brez vsakega javnega naročila ... Zakaj tega niso storili, kljub našemu vprašanju niso pojasnili. »Naši izračuni so pokazali, da če bi želeli zagotoviti pralno masko za vsako gospodinjstvo, bi morali izvesti javno naročilo, saj je znesek presegal naročilo male vrednosti. Javno naročilo pa bi zagotovo po- daljšalo dobavo pralnih mask vsaj za mesec dni,« pojasnjujejo na MO Ptuj. Okvirni izračun naj bi pokazal, da bi za nakup maske za vse občane potrebovali okrog 70.000 evrov, v kar niso všteti stroški distribucije. Sicer pa na ptujski občini pravijo, da so maske vseeno zagotavljali glede na izražene potrebe: »Župa- nja je namreč pozvala družbeno odgovorna podjetja k donacijam bodisi izdelkov bodisi materiala. Vse, ki znajo in zmorejo, pa k or- ganizaciji pri šivanju pralnih mask za občanke in občane. Nekaj mask smo prejeli v obliki donacije, pro- stovoljke pa so sprva maske šivale iz ostankov blaga, kasneje smo material za šivanje in pomoč pri razvozu priskrbeli na MO Ptuj. V prejšnjem mesecu pa smo od UR- SZR prejeli nekaj tisoč zaščitnih kirurških mask za enkratno upora- bo, ki smo jih distribuirali četrtnim skupnostim za nadaljnje razdelje- vanje občankam in občanom.« Na ta način so del občanov res oskrbeli z maskami, a ne vseh, kot so to storile nekatere sosednje občine. Kot pravijo, je bilo povpra- ševanje po maskah veliko večje od razpoložljivosti. »Ponudba na trgu je bila omejena, zato smo tudi sami naleteli na veliko težavo pri doba- vi, pa tudi cene so znatno poskoči- le,« so še dodali na MO Ptuj. Slovenija  Ustavno sodišče čaka gora dela Tožilci po svojo pravico do višjih plač na ustavno sodišče Ob izbruhu epidemije covida-19 je začel veljati kup novih predpisov, zakonov, odredb in sklepov. Veliko večino so napisali in sprejeli na hitro, zaradi česar so si posamezni členi prihajali v nasprotja. To se utegne v nekaterih primerih državi povrniti kot bumerang. Podravje  Občine različno pri delitvah mask Zakaj vsi Ptujčani niso dobili brezplačnih pralnih mask Medtem ko so nekatere občine zagotovile pralne maske za vse občane, se ptujska ni odločila za to. Razlo- gov naj bi bilo več, ključno pa naj bi bilo to, da bi bilo treba zaradi višine zneska izvesti javno naročilo. Foto: Bobo/M24 Ptujčani se sprašujejo, zakaj niso dobili pralnih mask kot občani v nekate- rih drugih občinah. Ptuj  Srečanje predsednikov Hrvaške in Slovenije Državi koronavirus premagali, nezakonitih migracij (še) ne Predsednika Slovenije Borut Pahor in Hrvaške Zoran Milano- vić se strinjata, da sta obe državi uspešno premagali epidemi- jo koronavirusa. Zato tudi odločitev obeh vlad za odprtje meje med državama. Slovenski predsednik Pahor je poudaril, da bo zdravsteni krizi, skozi katero sta obe državi dobro krmarili, v prihodnje sledila ekonomska in socialna kriza. „Verjetno bo sledilo obdobje recesije. Pomembno bo, da bomo vsi skupaj kot evropska družina solidarno, skupno in enotno reševali pomembna vprašanja za blaginjo naših ljudi. Da tudi to krizo rešimo tako uspešno, kot smo zdravstveno. „Val ilegalnih migracij se bo vrnil“ Pahor in Milanovič sta se dotaknila tudi pomembnega vprašanja nezakonitih prehodov državne meje. „Ne želimo si povečanega števi- la ilegalnih migracij. Želimo, da tukaj svoje opravi Evropska unija – na svojih zunanjih mejah. Rad bi, da problem obvladamo. Na to temo sem govoril s predsednico Grčije, ki je bila tik pred razglasitvijo pandemije deležna velikega migrantskega vala. Takrat je ob pomoči EU zmogla problem regulirati. A to je seveda odložen problem. S postopnim ukinjanjem omejitev, ki so zaradi pandemije veljale med državami, se bo val ilegalnih migracij vrnil. Pričakujemo aktivacijo in pomoč EU ter uspešno ukrepanje obeh držav. V nasprotnem primeru se bo znova odprla zahodnobalkanska migrantska pot, kar bi lahko za Slovenijo in Hrvaško pomenilo nemalo težav. Ne želimo si, da bi postali žep. Zato potrebujemo skupno evropsko politiko.“ Foto: ČG Predsednik Slovenije Borut Pahor je na srečanju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem med drugim izpostavil, da državi zgledno sode- lujeta in dobro komunicirata. Milanović je v uvodu svojega nagovora dejal, da je bilo prijetno spoznati Ptuj. Po njegovih besedah gre za pravi mali biser med mesti. „Srečanje dobra promocija mesta“ Borut Pahor si je Ptuj za pomemben državniški obisk izbral že drugič. Prvič je bilo to pred desetimi leti, ko je kot predsednik vlade v mestu ob Dravi gostil tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor in nekdanjega srbskega predsednika Borisa Tadića. Tokrat je na Ptuj povabil hrvaškega kolega Zorana Milanovića. Srečala sta se v butični ptujski kavarni Muzikafe, ki je na vse navzoče naredila izjemen vtis. Predsednik Pahor se je lastnikoma, zakoncema Benčevič, ob koncu obiska tudi iskreno zahvalil za gostoljubje. Ptujska županja Nuška Gajšek je visok državniški obisk v svojem mestu pospremila z besedami: „Smo zelo ponosni in zadovoljni, da je državni protokol za tako visoko srečanje izbral naše mesto. To daje potrditev, da smo se kot mesto dobro pozicionirali, smo prepoznavni in zanimivi. Vsako tako srečanje je tudi dobra promocija mesta, saj kljub temu, da se Ptuj tokrat pojavlja zgolj kot lokacija obiska, visoka državniška srečanja ostanejo zapisana v zgodovino.“ Hrvaška bo ščitila svojo mejo, četudi bo zato izpostavljena kritikam Hrvaški predsednik je dodal, da je pritisk nezakonitih migracij v tem času sicer nekoliko popustil, a je to problem, ki bo v prihodnje ned- vomno velik izziv za obe državi. „Migrantska kriza bo neizbežna, ne bo se ustavila. Potreben bo vtrajen pristop. Hrvaška se želi pridružiti schengenskemu območju, zato mora slediti tudi nekaterim ukrepom. V BiH je več tisoč ljudi (migrantov), ki iščejo pot v boljše življenje. A argument, da gredo za boljšim življenjem, ne more biti razlog za neza- konito prehanje državnih mej. To ni mogoče. Hrvaška bo svojo mejo ščitila, četudi bomo zato izpostavljeni kritikam, da ne spoštujemo človekovih pravic, ki jih nekateri dojemajo kot absolutne. Sam jih ra- zumem kot skoraj absolutne, a pravila in zakone je potrebno upošte- vati,“ je bil jasen Milanović. V Komunali Slovenska Bistrica ocenjujejo, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo trenutno prev- zemajo zgolj 40 % zbrane embala- že. »Komunalna podjetja dnevno prejemamo dopise družb za rav- nanje z odpadno embalažo, da te nimajo obveznosti do prevzema odpadne embalaže, ki je izven predvidenih letnih kvot. Tako so skladišča zopet polna. Konec me- seca smo imeli na zalogi oziroma skladiščenju 400 ton neprevzete mešane komunalne odpadne em- balaže, ki predstavlja veliko tvega- nje z vidika požarne ogroženosti, ob tem nastajajo stroški z izvedbo dezinsekcije zaradi prisotnosti ščurkov,« je pojasnil Tramšek in se vprašal, kdo bo kril te dodatne iz- datke, ki so v lanskem letu znašali 17.000 evrov. Za zdaj bo stroške prevzemanja nakopičene embalaže krila država oziroma posledično – davkoplače- valci, ki sicer že mesečno plačuje- mo strošek odvoza in ravnanja s smetmi. Poslanci so namreč v okvi- ru zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije med drugim potrdili, da država za prevzem 41.925 ton komunalne odpadne embalaže nameni 7,8 milijona evrov. Okoljsko ministrstvo je do- datno pojasnilo, da lahko izvajal- ci javne službe, torej komunalna podjetja, neposredno oddajo od- padke izvajalcu obdelave odpadne embalaže. Rešitev sežigalnica, a »prave« lokacije zanjo ni Da gre za področje, ki zahteva pozornost pristojnega ministrstva in celovito reševanje, ne le inter- ventnega gašenja, pa meni slove- njebistriški župan Ivan Žagar. Ob tem opozarja, da se količina od- padne embalaže iz leta v leto veča in da ni mogoče vsega reciklirati. »Treba bo razmisliti o rešitvi tega problema s termično obdelavo.« Na vprašanje, ali Slovenska Bi- strica že razmišlja o lokaciji za se- žigalnico, pa je politično odgovoril: »Najti je treba sistemsko rešitev in primerno lokacijo.« Dodal je, da o tem še niso razglabljali in izposta- vil, da njihova občina že ima na svojem ozemlju objekt, ki rešuje problematiko odpadkov za širšo regijo, to je odlagališče Pragersko oziroma Regijski center. Slovenija, Podravje  Država z osmimi milijoni evrov nad nakopičeno embalažo Na odlagališčih ostaja 60 % zbrane embalaže Odlagališča oziroma centri za ravnanje z odpadki se ponovno dušijo v nakopičeni odpadni embalaži, ki jih družbe, zadolžene za njihov prevzem, ne želijo odpeljati. »Stanje se v letu 2020 drastično slabša,« je opozoril v. d. direktorja slovenjebistriške Komunale, ki upravlja s CERO Pragersko Maksimiljan Tramšek. Foto: Sta/M24 Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  19. maja 2020Kultura12 Časa, da bi se primerno pripravili na krizo in njene posledice, tudi v ptujskem gledališču niso imeli. Čez noč so morali zapreti svoja vra- ta in odpovedati vse tisto, kar so pripravljali in za kar so garali več mesecev. „Vse nas je presenetila intenzivnost tega, kako se je živ- ljenje preprosto ustavilo. In ko se je, smo čakali na jasnost navodil. Glede na naravo našega dela smo se zavedali, da bo naš sektor, ki sodi v zabavo oziroma duhovno hrano, med zadnjimi, da ponovno zaživi. Na nek način smo zamrznili dva študija predstav, ki sta bila tik pred premiero. Nameravali smo publiki predstaviti dva nova pro- jekta, ampak smo ju bili primorani dati v čakanje. Ves čas sem razmi- šljal, kaj se bo dalo narediti, na kak način ponovno vrniti potrebo po življenju, gledališču, druženju in tudi samorefl eksiji nazaj k ljudem,“ pravi Peter Srpčič, direktor MGP. Kot ugotavlja, je vse to dogaja- nje v ljudeh pustilo veliko strahu, ključno pa bo prebujanje iz kolek- tivne otopelosti: „Ugotavljamo, da nikjer ne ležijo trupla, da ni tone mrtvih in da je bilo največ ubitega pravzaprav v nas.“ Kriza tudi kot izgovor, kaj vse se ne da Čeprav svojih vrat najbrž za obi- skovalce še nekaj časa ne bodo mogli odpreti, so začeli intenzivno delati. Srpčič pravi, da kriza marsi- komu pride prav kot izgovor, kaj vse se ne da, sam pa, da je ubral drugo strategijo in išče, kaj pa se lahko kljub omejitvam naredi. Največjo nevarnost vidi prav v razmišljanju ljudi: „Marsikdo se je zasidral v občutke te krize! Podob- no je bilo, ko smo imeli ekonom- sko krizo. Sam pa sem se takrat odločil, da bomo delali še več, še boljše in to načrtujemo tudi zdaj. Iščemo načine, kako in kaj dobre- ga predstaviti publiki.“ Čeprav se zavedajo, da najbrž pred jesenjo ne bodo mogli de- lati predstav v samem teatru, so začeli z resnimi projekti. Ta teden so v gledališču začeli priprave za nadaljevanje dveh skoraj že do- končanih projektov. Ekipa, ki bo začela delati v ponedeljek, bo de- lala predstavo Renate Vidic Sex z neznancem. Premiero bodo, če je ne bo možno izpeljati na prostem, izvedli preko spleta. Podobno na- črtujejo tudi s predstavo Ško elo- ški pasijon. Do konca poletja bodo tako zaključili vse, kar so načrtovali. Česar ne bo možno igrati nepos- redno pred publiko na odru, bodo „zamrznili“ in igrali, ko bodo ome- jitve odpravljene. Na način, da bodo lahko pokrili stroške. Odvisni so namreč od lastnega prihodka, zato bodo iskali tudi sponzorje, in če jim bodo ti prisluhnili, obstaja velika verjetnost, da bodo pred- stave predvajali preko spleta. Finančna izguba velika Glede na strukturo prihodkov ptujsko gledališče v času od mar- ca do julija ustvari okrog 80.000 evrov. To je izpad, ki ga bo težko nadomestiti, saj predstavlja tre- tjino lastnega prihodka. Za gle- dališče pomlad predstavlja drugi največji blok prihodkov, takoj za jesenskimi meseci. „Ustavili smo se v času, ko smo imeli štiri razprodane predstave Tadeja Toša, razprodane Amater- je, skupaj šest vnaprej razprodanih predstav smo morali odpovedati. Tudi premiere, festivali, vse, kar bi sledilo, vse to predstavlja velik izpad prihodka. Če se bo tako na- daljevalo, bomo do poletja ob 45 % našega lastnega denarja,“ pravi Srpčič. To izgubo pomembne kul- turne ustanove bo težko nadome- stiti. Jasne številke pa bodo znane konec leta. Tudi Srpčič pravi, da bo marsikaj odvisno tudi od pri- hodnosti, odpiranja za javnost in tega, kdaj bo možno ponovno de- lati na način kot pred razglasitvijo epidemije. Do takrat bodo svoj ritem dela prilagodili, poleti bodo delali več, kot so doslej. Ponavadi so ta letni čas koristili za kolektivni dopust, letos ne bo tako. Polovica od sku- paj osmih zaposlenih je bila zdaj na čakanju. Drugi delovni procesi so tekli. Ptuj, Podravje  Ptujsko gledališče pripravlja spletne predstave Peter Srpčič: »Marsikdo se je zasidral v občutke te krize« Med tistimi, ki bodo plačali zelo visok davek koronakrize, bodo tudi kulturne ustanove. Ptujsko gledališče, ki še vedno ne sme odpreti svojih vrat, je imelo za marec in april šest razprodanih predstav, ki jih niso mogli izpeljati. Izpad dohodka ocenjujejo na okrog 80.000 evrov. A kot pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič, ne bodo križem rok čakali miloščine, pač pa iskali alternativne rešitve. Med njimi je tudi ustvarjanje predstav na odrskih deskah in predvajanje preko spleta. Foto: ČG V gledališču iščejo načine, kako svoje delo v novih, spremenjenih okoliščinah predstaviti javnosti. »Ukrepi uničili življenja prihodnjih generacij« O ukrepih, ki so bili sprejeti, in zaprtju ustanov, tudi kulturnih, Srpčič pravi: „Po bitki je lahko biti general, menim pa, da bolj kot to, da bi gledali za nazaj, moramo zreti v prihodnost. Glede na to, da imamo primere iz sveta, kjer so se odločili drugače, lahko o tem premislimo. Zdaj je čas, da pogledamo izkušnje drugih. Švedski primer jasno kaže, da je slovenski način spopadanja s krizo neučinkovit. Če bomo tako nadaljevali, bomo, namesto da bi reševali življenja, uničili življenje generacij, ki prihajajo za nami. Smrt je del življenja in ne moremo reči, da je tak način odzivanja na krizo več rešil kot pokončal. Tako kot zdaj reagiramo, uničujemo mnogo več, kot rešujemo. Če bi to počeli zaradi humanosti, bi se prej lotili problemov lakote. Tu je dvoličnost, ki jo sam vidim. Strah pred smrtjo je tisto, kar nas je pognalo v to, ampak dokler smrti ne sprejmeš, ne moreš lepo živeti, ta je namreč del življenja,“ so stališča Srpčiča o uvedenih ukrepih v zadnjih mesecih. Foto: ČG Peter Srpčič, direktor MGP Slovenija, Ptuj  Javna agencija za knjigo Tudi ptujski knjigarni v kampanji Vrnitev odpisanih V okviru sproščanja ukrepov pri preprečevanju okužb s co- vid-19, so se 4. maja začele odpirati tudi slovenske knjigarne. Javna agencija za knjigo RS je v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravila nacionalno kampanjo Vrnitev odpisanih, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig. Kot je pokazala zadnja nacionalna raziskava Knjige in bralci, knjigarne še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji. Kampanja v obliki spletnih vsebin, plakatov, TV-oglasov in promocijske- ga materiala vabi bralce k nakupu, obenem pa tudi opozarja na pomen knjige v družbi. Nadvse razveseljivo je, da je h kampanji pristopilo okrog 80 slovenskih knjigarn. Na Ptuju sta to: Knjigarna, papirnica in Svet knjige Ptuj na Novem trgu ter Slomškova knjigarna na Slovenskem trgu. Uradno se je kampanja, ki je podprta tudi z ilustriranimi plakati za varen obisk knjigarn ter kazalkami za zveste in nove obiskovalce, začela 11. maja. Tri- najstega junija bo izšla tudi tematska številka revije Bukle, kot še eden od spremljajočih dogodkov kampanje Vrnitev napisanih, ki bo v obliki kata- loga novih knjižnih izdaj vabila k nakupu novih knjig. Priložili pa jo bodo tudi različnim časopisom, da bi čim več bralcev lahko seznanili z novimi knjižnimi izdajami. V nacionalni kampanji, ki vabi k nakupu knjig, sodelujejo tudi nekatere slovenske občine, ki so prijazno v brezplačno uporabo odstopile prostor za plakatiranje oz. oglasne površine. Med njimi so koprska, mariborska in ljubljanska občina. Na odzive drugih mest in krajev, ki se zavedajo pome- na knjigarn v svojih lokalnih okoljih, pa v Agenciji za knjigo RS še čakajo. Zavedati se je treba, da je knjiga kot nosilka znanja, vrednot in kritičnih misli nenadomestljiva, poudarjajo v nosilci kampanje. Tudi v dveh ptujskih knjigarnah so med tistimi, ki se tega še kako zavedajo in kjer so že doslej knjigi namenjali mesto, ki ji pripada. Tudi pri nakupu knjig je v obdobju koronavirusa tako, da je treba upo- števati zdravstvene ukrepe. Na to nas bodo opozorili tudi v knjigarnah samih. Za varen nakup knjig si moramo vedno razkužiti roke, nadeti ma- sko, upoštevati distanco, ne preveč brskati po knjigah, nakup opraviti brezstično, knjigo razkužiti in počakati. Pri Javni agenciji za knjigo RS pa se tudi že pripravljajo na letošnji na- cionalni mesec skupnega branja 2020, ki branje spodbuja kot vrednoto za vse generacije. Ta bo potekal med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom. Foto: Črtomir Goznik Knjigarna, papirnica in Svet knjige Ptuj, Novi trg Slovenija  Program Ars razpisuje natečaj Najboljša kratka zgodba Program Ars Radia Slovenija razpisuje tradicionalni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Že 29. natečaj bo odprt do 22. junija, komisija bo svojo odločitev objavila 27. julija. Nagrajene in odkupljene kratke zgodbe bodo predvajali v oddaji Lite- rarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. Dela, pos- lana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Dolžina ne sme presegati 6300 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru komisija dela ne bo mogla upoštevati. Tričlanska strokovna komisija bo podelila tri nagrade v vrednosti 1000, 500 in 250 evrov. Komisija bo predvidoma nekaj dodatnih besedil predla- gala naročniku v odkup. Natečaj je anonimen. Ker bo letos prvič potekal samo elektronsko, naj avtorji svoja dela oddajo prek obrazca na spletni strani Tretjega programa - programa Ars, in sicer do 22. junija ter v poseb- no okence vpišejo šifro. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjajo, naj ne dopisujejo svojih podatkov. Foto: Črtomir Goznik Slomškova knjigarna Ptuj, Slovenski trg Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 13 M. Klepač: »Bili smo zares odlič- ni, prava 'klapa', ki je na igrišču in izven njega kazala složnost. Re- zultati so to samo potrjevali, tudi stanje na tabeli, nekaj časa smo bili tudi vodilna ekipa lige. Dejstvo je, da nismo imeli praktično nobene slabe tekme, da smo bili konku- renčni vsem. To je vse odlična pod- laga pred nadaljevanjem.« Spomladi ste pred prekinitvijo odigrali štiri tekme, zmagali ste z Rudarjem in Domžalami, remizira- li z Bravom in izgubili z Olimpijo. M. Klepač: »Vsekakor nismo igrali dobro, predstave niso bile na visokem nivoju. Tukaj se je ta- koj poznal izostanek dveh ali treh igralcev, ki so bili pred tem člani začetne enajsterice, v prvi vrsti Petroviča in Martinovića. Seveda imamo v ekipi igralce, ki jih lahko zamenjajo, a so za to potrebne tek- me, na katerih se bomo iz kroga v krog uigravali.« Bo pa težko, saj bodo tekme igrane v zgoščenem ritmu sobota- -sreda-sobota. M. Klepač: »To je res, ob tem naš igralski kader ni tako širok, kot v nekaterih drugih ekipah. Zares bo moral vsak posameznik prispevati največ, kar v danem trenutku lah- ko. Kljub temu pa bomo še naprej zasledovali naše cilje, torej vsaj za- držati sedanjo pozicijo na lestvici. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na pokalno tekmovanje. Smo med štirimi najboljšimi v tem tekmova- nju, zato imamo realne možnosti, da osvojimo pokal.« Kako gledaš na spremenjen format pokalnega tekmovanja, po katerem naj bi bile vse tekme odigrane v nacionalnem centru na Brdu? M. Klepač: »Lahko bi rekel, da mi je ta format celo bolj všeč.« »Igralci se zavedamo situacije, v kateri smo se znašli« Domala vse ekipe so v času ko- ronakrize zmanjšale plače igral- cem in tudi drugim zaposlenim v klubih. Kako je bilo glede tega pri Aluminiju? M. Klepač: »Tudi pri nas ni bilo nič drugače, dogovorili smo se za določeno zmanjšanje prejemkov. Pri tem ni bilo nobenih težav, igral- ci se zavedamo situacije, v kateri smo se znašli. Te težke mesece bomo čez nekaj časa pozabili.« Kako se sicer počutiš pri Alumi- niju, s katerim imaš pogodbo še do konca naslednje sezone? M. Klepač: »Prečudovito! Igram, kar je zame v tem trenutku najbolj pomembno, zavedam pa se, da moram še veliko pokazati. Želim si napredovati kot igralec, želim zabijati zadetke in asistirati ter da kot klub zmagujemo. Trenutno ne razmišljam o ničemer drugem, če pa se bo našlo kaj drugega in bo ustrezalo vsem stranem, pa se bomo pogovarjali takrat.« Jože Mohorič Dve tekmi, trije goli, štiri asistence Bi katero tekmo jesenskega dela posebej izpostavil in ti je ostala v posebnem spominu? M. Klepač: »Z mojega vidika je bila najboljša tekma z Domžalami (16. krog, 4:2, op. a.), kjer sem dosegel dva gola in še dvakrat asistiral. To je bila za Aluminij prva tekma, ko smo premagali Domžale. V isti sapi pa bi omenil še tekmo z Muro v Murski Soboti (17. krog, 2:4, op. a.), kjer smo zmagali v fantastični atmosferi, znova pa sem se vpisal med strelce in asistente.« »Dekiju želim in napovedujem dobro kariero« Petrovič je bil zadnji, ki mu je iz Aluminija uspel resnično velik prestop v dunajski Rapid. Se slišite kdaj? M. Klepač: »Se slišimo, predvsem preko različnih skupin na socialnih omrežjih. Pošiljamo si sporočila, se podpiramo, smo v komunikaciji. Dejal bi, da si je Deki ta prestop zaslužil, ker je resnično dober igralec, o njem lahko rečem le vse najboljše. Po mojem mnenju je to šele začetek njegovega vzpona in mu želim in napovedujem dobro kariero – v nobenem trenutku ne dvomim o tem. Prejel sem veliko njegovih asistenc, včasih sem moral samo postaviti nogo in je bila žoga že v mreži.« Šport Za šport na Ptuju letos občutno manj sredstev Strani 14 Šport Dovoljeni treningi in tekme za vse športnike Strani 14 Športna infrastruktura Različne zgodbe, od popolne uporabe do zapletov z javnim naročilom Stran 15 Protiprašna zaščita na tekmovalni stezi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Mihael Klepač je v letošnji sezoni eden ključnih mož Aluminija, čeprav je zanimivo, da se je ekipi iz Kidričevega priključil zelo pozno, že med samim prvenstvom. Tako je prve minute v rdeče-belem dresu odigral šele v 9. krogu (14. septembra), ko je debitiral v Ljudskem vrtu (2:1; Hotić, Kronaveter; Leko). »V Slovenijo nisem prišel pov- sem pripravljen, daleč od tega. Pred tem je bil moj status pri Osi- jeku precej nejasen, zato sem se podpisa pogodbe z Aluminijem iz- jemno razveselil. Takoj sem vedel, da sem prišel v pravo sredino, saj so me vsi, od igralcev do trenerjev odlično sprejeli. Takoj sem začutil podporo in zaradi tega sem dal še toliko več od sebe na treningih, da sem lahko ujel pripravljenost in formo soigralcev. Ta podpora je bila zame ključna, tega na različnih posojah predtem nisem občutil vse od igranja za Dugopolje v hrva- ški drugi ligi. Tam sem nazadnje ig- ral na takšnem nivoju, kot sem ga sposoben,« je na uvodu povedal 22-letni hrvaški napadalec, ki se je pri Aluminiju resnično »razcvetel«. V jesenskem delu je na samo 19 tekmah (od teh jih je le 13 začel v začetni enajsterici) dosegel 10 za- detkov, 8 v prvenstvu in dva v po- kalu. Zavidanja vredna statistika … Kako tvoji prijatelji v rodnem Osijeku gledajo na tvoj preboj v Sloveniji? M. Klepač: »Tisti, ki me poznajo dlje časa, niso nikoli sumili v moj razcvet, saj poznajo mojo kvali- teto. Srečni so zaradi tega in me podpirajo. Potreboval sem samo priložnost, da to tudi dokažem. Vesel sem, da se je to zgodilo pri Aluminiju.« »Pogrešal sem to 'zafrkancijo' in vzdušje v ekipi« Po dolgem premoru ste sedaj spet skupaj, na treningih. M. Klepač: »Hvala bogu, da smo nazaj! Nekako smo preživeli to ka- ranteno, v kateri je bilo kar nekaj dolgčasa. Sam sem imel vedno v mislih to, da moram ohranjati kon- dicijo in fi zično moč. Sedaj delamo po skupinah (pogovor je bil posnet v soboto, op. a.), tako pa bo ostalo vse do tedaj, ko bo padla odločitev o dokončni odpravi prepovedi. Treningi so kljub temu odlični, veli- ko delamo z žogo, kar je v tem tre- nutku zelo dobrodošlo. Naša nalo- ga je, da iz tega dela odnesemo kar največ in da pripravljeni pričakamo nadaljevanje sezone.« Kakšno je bilo srečanje s so- igralci? M. Klepač: »Zabavno! Pogrešal sem to 'zafrkancijo' in vzdušje v ekipi, to je najboljše del tega.« Kako si treniral doma, v Osije- ku? M. Klepač: »Povsem po načr- tih, ki so nam jih pošiljali trener- ji. Zase lahko rečem, da sem res dobro pripravljen in da sem do- sledno treniral dva krat na dan. Kar se tega tiče, mi je ta premor celo dobro del, saj sem imel pred rednim nadaljevanjem spomla- danskega dela dve majhni težavi s poškodbama, ki sta mi takrat vzeli vsaka po nekaj dni treninga. To se je poznalo na mojih igrah pred prekinitvijo sezone, sedaj sem znova na 100 %. Sicer se je bilo doma lepo druži- ti z družino, kar je v tem delu leta za nogometaše neobičajno. Lah- ko smo počeli stvari, ki jih sicer ne moremo. Ob tem je bilo seveda na urniku igranje računalniških igric in gledanje televizije (smeh).« Kakšne so bile razmere glede koronavirusa na Hrvaškem? M. Klepač: »Razmere so bile slabše, kot v Sloveniji, veliko je bilo okuženih. Sedaj se stanje počasi že normalizira, v zadnjih dnevih ne beležijo nobenega novega pri- mera.« Stanje se počasi normalizira tudi v nogometu, v Nemčiji so za- čeli igrati. M. Klepač: »Na srečo, tako bomo lahko začeli spremljati tudi najboljše. Težko smo že priča- kovali to, da se življenje vrača v normalne tirnice. Za vse je seveda šok, da morajo igrati pred prazni- mi tribunami, a treba se je obrniti naprej in tudi mi se bomo morali prilagoditi temu. Je pa dejstvo, da bodo tekme najboljših lig brez gledalcev drugačne, to bo zanje veliko težja sprememba kot npr. na igriščih v Sloveniji, kjer se vse- eno ne zbirajo takšne množice gledalcev.« »Konkurenčni smo bili vsem« Aluminij je pred morebitnim nadaljevanjem sezone v dobrem položaju, zaseda 3. mesto lestvice 1. SNL. Kako gledaš na storjeno v jesenskem delu? Nogomet  Mihael Klepač, Aluminij »Sedaj sem celo boljše pripravljen, kot pred prekinitvijo« Foto: Črtomir Goznik Mihael Klepač (Aluminij, desno): »Želim si napredovati kot igralec, želim zabijati zadetke in asistirati ter da kot klub zmagujemo. Trenutno ne razmišljam o ničemer drugem.« Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 14 predpogoj za razvoj športa,« je de- jal Mertelj. Na vrhu seznama želja letošnjih investicij ostaja prenova igralne površine na ptujskem Mestnem stadionu. »Tako je, v proračunu ta postavka ostaja, a moramo vseeno počakati na rebalans proračuna. Upamo, da bomo uspeli pridobi- ti še kar nekaj sredstev iz drugih virov, ciljamo predvsem na Fun- dacijo za šport in na Nogometno zvezo Slovenije, s čimer bi zaprli fi nančno konstrukcijo te investi- cije. Trenutno smo v fazi prido- bivanja dokumentacije, skorajda prepričan sem, da bomo že v maju tako daleč, da bomo lahko objavili javni razpis za izvedbo del. Če bo šlo vse po načrtih, bi se lahko dela najhitreje začela konec junija ali v začetku julija,« zaključi direktor Za- voda za šport Ptuj. Jože Mohorič Predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijato- vić je po petkovi odločitvi vlade, da bo od 18. maja dovoljeno tek- movanje in tudi običajno trenira- nje v ekipnih športih, sprva dolo- čeno za teden dni pozneje, dejal, da je to zelo dobrodošlo. »Lažje bomo končali sezono, v nasled- njem tednu pa moramo pripraviti protokole za tekmovanja.« Prav tako še ni določen na- tančni datum nadaljevanja se- zone v prvi ligi, po Mijatovićevih besedah bo to najverjetneje v prvem tednu junija, kot je bilo na- povedano že doslej. Pri treningih in tekmovanjih je za zajezitev novega koronavirusa treba upoštevati še navodila in priporočila zdravstvenih oblasti in Nacionalnega inštituta za jav- no zdravje (NIJZ) za posamezne športe. »S svetovalno zdravstveno skupino in NIJZ smo že uskladili pripravljena navodila za vadbo, tako v skupinah kot tudi običaj- no nogometno vadbo v stiku. Tako da lahko treningi nemote- no tečejo. V naslednjem tednu pa moramo pripraviti še vse potrebno za izvedbo tekem. Nov odlok vlade pomeni za nas kakovostnejšo vadbo in klubi se bodo sedaj lažje pripravili na nadaljevanje sezone,« je dejal Mijatović. Pred tremi dnevi je omenil, da bi zahteva po karanteni in redna testiranja onemogočila dokonča- nje sezone. »Ta čas je še prehitro, da bi dajal kakšne napovedi, kaj bo treba narediti za to, da bomo tekme lahko pripravili. Mogoča je karantena kot izolacija igralcev, da se izogibajo stikov z ljudmi, kar pomeni gibanje od doma na treninge in tekme ter nazaj. Torej zelo osiromašeno življenje. Prav tako moramo doreči, kako in kdaj bi potekala testiranja.« Ker vse potrebne omejitve in zahteve za izvedbo tekem pred praznimi tribunami še niso znane, ni jasno niti to, kolikšni bodo do- datni fi nančni stroški za dokon- čanje tekmovanj za NZS in klube. »S klubi se moramo pogovoriti še, kakšne so njihove potrebe in pričakovanja, koliko časa rabijo za treninge pred začetkom te- kem. Tudi ta datum bomo uskla- jevali ta teden. Mislim, da za to ne bomo potrebovali nobenih dodatnih sklepov izvršnega od- bora NZS, ki je že potrdil, da se tekmovanje nadaljuje, ter tudi tri možne datume začetkov,« je po- jasnil Mijatović. Doslej je NZS kot možne datume začetka prvenstva navajala 5., 6. ali 10. junij. sta Vlada je s ponedeljkom ob up- oštevanju zdravstvenih navodil dovolila treninge in tekme vsem športnikom po zakonu o športu, in to na ali v vseh športnih objektih in površinah za šport v naravi. Izved- ba športnih tekmovanj je dovol- jena do vključno državne ravni v športnih panogah in v uradnih tek- movalnih sistemih brez gledalcev. Na petkovi dopisni seji vlade sprejeti odlok o začasnih pogojih za izvajanje športne dejavnosti pomeni, da se lahko od začetka tega tedna začnejo tudi vadba in tekme v kolektivnih športih, ki so imeli po prejšnjem odloku dovol- jenje za začetek svojih dejavnosti v polnem obsegu od 23. maja. Od 18. maja je dovoljen tudi kon- takt med športnimi treningi več kot dveh oseb, torej tudi trener- jev, kar doslej ni bilo dovoljeno. Ta ukrep omogoča športnikom bolj celovite in tudi varnejše treninge. Poleg vrhunskega športa je dovoljena tudi rekreacija, šport študentov, invalidov in starejših ter prostočasna športna vzgo- ja otrok in mladine. Slednje je pomembno tudi zaradi varstva otrok med počitnicami. V četrtek zvečer je vlada prekli- cala epidemijo covida-19. V veljavi pa ostajajo vsi zaščitni ukrepi za preprečitev širjenja virusa, ki niso bili preklicani. Zdravstvene oblasti so zato prebivalce pozvale k up- oštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja. Pri treningih in tekmovan- jih je treba upoštevati še navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za posamezne športe. Organizator tekmovanja mora zagotoviti, da so v prostoru le os- ebe, ki so nujno potrebne za izved- bo tekmovanja, tekmovalci, sodni- ki, trenerji, zdravstveno osebje, ter nujno spremljajoče osebje, kot na primer zapisnikar, računalničar. Za nadzor nad izvedbo tekmo- vanj morajo nacionalne panožne zveze imenovati odgovorne ose- be in njihove kontaktne podatke posredovati ministrstvu, pristo- jnemu za šport. Z 18. majem je po omenjenem odloku dovoljeno tudi izvajanje javno veljavnih programov uspos- abljanj za strokovno delo v športu in licenčnih seminarjev nacionalnih panožnih zvez. sta Kako šport obdržati »nad vodo« je v časih koronakrize eno pogo- stejših vprašanj v športnih krogih, tudi na Ptuju ni nič drugače. Prili- vov od gledalcev ni, sponzorji se v veliki meri ukvarjajo z lastnim pre- živetjem in zmanjšujejo sredstva za šport, zapletlo pa se je tudi z dotacijami občine, saj je bil prvi letošnji razpis za programe športa razveljavljen (Javni razpis za izbor izvajalcev in sofi nanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa v MO Ptuj v letu 2020, op. a.). »Razpis je v osnovi namenjen fi nanciranju programov športa po- sameznih klubov in društev skozi celotno leto. Glede na sedanjo situacijo so bili določeni programi nedvomno osiromašeni – klubi jih v teh mesecih niso mogli oz, jih nekateri še ne morejo izvajati, zato namenskih sredstev niso, oz. jih še ne morejo porabljati. To je ned- vomno glavni razlog za razveljavi- tev, drugi pa je trenutna celotna gospodarska situacija. Temu se ni mogla izogniti niti MO Ptuj, zato želijo županja in mestni svet s to razveljavitvijo del sredstev name- njenih športu preusmeriti v gospo- darstvo,« je o tej razveljavitvi raz- pisa dejal direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj. Drugi razpis bo objavljen po sprejetem rebalansu proračuna MO Ptuj, kar se bo zgodilo predvidoma še v tem mesecu. Glavna postavka – dotacije klubom in društvom – je v prvem razpisu znašala 270.890 evrov. Kako bo v drugo? »Ta številka bo nedvomno občutno manjša, o višini pa sedaj še ne bi želel ugibati, to bo jasno šele po sprejetem rebalansu. Vsi tisti, ki se zavzemamo za šport, si želimo, da bi bila ta številka čim večja in da bi na ta način pomagali klubom in društvom,« je dejal Mertelj. Ena od možnosti je tudi ta, da bi del teh sredstev iz te postav- ke namenili izboljšanju športne infrastrukture. »Nedvomno bi si to želeli. Investicije v športno in- frastrukturo odpirajo vedno nove možnosti za izboljšanje ali celo razširitev dejavnosti ter pomenijo V prvem razpisanem programu je skupna vrednost sofi nanciranja programov športa znašala natančno 315.741 evrov. Razdelitev po različnih postavkah je bila naslednja: - postavka 7353 - dotacije klubom in društvom: 270.890 EUR, - postavka 7354 - sofi nanciranje trenerjev: 25.128 EUR, - postavka 7359 - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov: 2.967 EUR, - postavki 721 - prireditve in akcije: 1.725 EUR, - postavka 722 - mednarodni nastopi: 802 EUR in - postavka 7352 - sofi nanciranje najemnin športnim klubom: 14.229 EUR. torek  19. maja 2020Šport, rekreacija14 Šport v MO Ptuj Za šport na Ptuju letos občutno manj sredstev Nogomet  NZS Protokole za tekmovanja uskladiti ta teden Šport Dovoljeni treningi in tekme za vse športnike Foto: Črtomir Goznik Sandi Mertelj: »Županja in mestni svet želijo s to razveljavitvijo del sredstev, namenjenih športu, pre- usmeriti v gospodarstvo.« Foto: Črtomir Goznik Znova je dovoljena izvedba športnih tekmovanj, a za zdaj še brez gledalcev. Iz Tednikovega arhiva, 10. junij 2005 Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 15 s športnimi vsebinami ne da pre- živeti, potrebno je ponuditi še kaj drugega. Dvorana je eden najbolj multifunkcionalnih prostorov v mestu in je primerna za športne, kulturne in še kakšne prireditve. Že s prvim koncertom se je začelo dobro, 'Kurentanc' pa je bil po vsem sodeč že višek letošnje sezone. Po- membno je, da se je začelo z dobro energijo, pa tudi to, da smo se pri organizaciji držali pravil, tako pri šte- vilu obiskovalcev, kot pri vsem dru- gem. Ljudje so se počutili sproščene in varne, videli so, da ni vodilo samo dobiček, ampak predvsem dobro počutje vseh, ki so kupili vstopnice. Zgodbo želimo graditi na dolgi rok, s poudarkom na kakovosti,« je o tej temi še povedal Zavec. JM V zadnjem času (so) poteka- jo(la) dela na treh ptujskih špor- tnih objektih, in sicer na igrišču z umetno travo, v dvorani Campus in v dvorani Center. Igrišče z ume- tno travo je že predano v uporabo, tudi Campus po prekinitvi ukrepov za preprečevanje širjenja korona- virusa že obratuje, v Centru pa za- ključek del še ni povsem na vidiku, saj se je zapletlo pri javnem naroči- lu za sanacijo športnega poda. Igrišče z umetno travo predano v uporabo »Sanacija igrišča z umetno travo je za nami, 30. aprila je bil uradni prevzem igrišča. Izvajalci, ki jim iz takšnih ali drugačnih razlogov v lanskem letu ni uspelo izpeljati del do konca, so v aprilu izkoristili ugo- dne vremenske pogoje in zadevo uspešno zaključili. Položena ume- tna trava je najboljše kakovosti, ki je bila trenutno na tržišču, kar bo seveda pomenilo najboljšo možno vadbo vseh, ki igrišče uporabljajo. Če je prejšnja zdržala od leta 2006, kar pomeni 13 let uporabe, potem vsaj toliko računamo tudi za novo. Seveda je veliko odvisno od števila ur uporabe in od vzdrževanja, za slednje pa sem prepričan, da ga bomo dobro opravljali,« je dejal Sandi Mertelj o investiciji, ki je v celoti znašala nekaj nad 250.000 evrov. »55 % je zagotovila Mestna občina Ptuj, 45 % sredstev pa smo pridobili iz drugih virov, zvečine iz Fundacije za šport in NZS. Funda- cija lahko v investicijah tega ranga prispeva največ 30 % investicije.« Dvorana Center – zaplet pri javnem naročilu za sanacijo športnega poda O sanaciji dvorane Center smo v Štajerskem tedniku že poročali. Za izvedbo sanacijskih gradbenih in obrtniških del, v kar so bila vklju- čena gradbeno-rušitvena dela na zunanji tribuni ob dvorani Center ter obrtniška dela na zunanji tri- buni in strehi, je bilo v javnem na- ročilu izbrano podjetje Hermes GP, gradbeništvo in transporti, d. o. o., iz Rogoznice, ki dela tudi opravlja. Zapletlo pa se je medtem pri naslednjem javnem naročilu, ki se glasi Sanacija športnega poda športne dvorane Center. »Konec marca je bilo med tremi ponudni- ki po odločitvi komisije kot naju- godnejše izbrano podjetje Elan In- venta, d. o. o., iz Begunj na Gorenj- skem, katere ponudba za izvedbo dela je znašala nekaj nad 91.000 evrov. Še preden pa je izbrano podjetje pristopilo k delu, pa je prišlo do zastoja: neizbrani ponu- dnik Modro, trgovina, zastopanje, d. o. o., iz Ljubljane – njihova po- nudba je znašala nekaj nad 98.000 evrov – je namreč vložilo revizijo za to javno naročilo. Na odločitev Državne revizijske komisije sedaj še čakamo,« je pojasnil Oton Mla- kar, direktor Šolskega centra Ptuj, ki tako tudi ni mogel potrditi datu- ma, kdaj se bodo dela v notranjosti nadaljevala. Dvorana Campus – zgodba na dolgi rok »Naj kar na začetku povem, da z veseljem in optimizmom zremo naprej. Trenutno je pozitivna novi- ca ta, da je popolnoma obnovljena streha in da je vgrajena oprema. V načrtu je še obnova tal, kar pa se je zaradi različnih težav v času ko- ronakrize nekoliko zavleklo,« je v uvodu povedal Dejan Zavec. »V tem letu smo imeli v načrtu približno 20 dogodkov, česar pa sedaj ni bilo in nekaj časa še ne bo mogoče izvesti. Zaradi tega tež- ko rečem, da smo v tem trenutku popolnoma funkcionalni. Veseli pa nas, da je povpraševanje za termi- ni veliko. Skupaj s partnerjem pri- čakujeva, da bo dvorana povsem polna z novim šolskim letom, torej s septembrom, ter da se bo takrat stanje normaliziralo. Dodane bodo še nekatere vsebine, tudi izgled bo še izboljšan. Dvorana mora biti za- sedena, da je povsem koristna,« je povedal Zavec. Ljudje so lepo sprejeli dogodke, ki so se pred koronakrizo odvijali v Campusu. »Jasno je, da se samo Tudi ljubitelji kasaških dirk so bili v prleški prestolni- ci zaradi virusne epidemije prikrajšani za tekmovalne užitke letošnje sezone, ki je – tako kot mnogi preostali športi – v negotovosti. Odpovedane premierne dirke na velikonočni ponedeljek (13. april) so bile prestavlje- ne na 3. maj, a je zelena luč za začetek tekmovanj na hipodromskih stezah preložena za nedoločen čas. Čeprav termin prvih letošnjih kasaških dirk na ljut- omerskem hipodromu še ni znan, v klubu nenehno skrbijo za ureditev infrastrukture, še zlasti za redno vzdrževanje tekmovalne steze, ki slovi kot ena naj- boljših in najhitrejših v slovenskem kasaškem prosto- ru. Minule dni je bil zaključen projekt, ki ščiti stezo pred dvigovanjem prahu. Steza se bo iz lastne vrtine namakala avtomatsko in s tem ponujala izvrstne tek- movalne pogoje kasačem, njeno večkratno dnevno pršenje pa bo preprečilo dvigovanje prahu, ki je bilo moteče za stanovalce hiš v neposredni bližini hipodro- ma. Občina Ljutomer je za tovrstni projekt namenila 35.000 evrov, razliko do pogodbene vrednosti v višini 13.737,46 evra pa je vložil Kasaški klub Ljutomer. Dela je realiziralo podjetje Vrtnarske storitve Janko Kelenc, s. p., iz Bukovcev v občini Markovci pri Ptuju. NŠ torek  19. maja 2020 Šport, rekreacija 15 Športna infrastruktura Različne zgodbe, od popolne uporabe do zapletov z javnim naročilom Foto: Črtomir Goznik Dvorana Campus je pripravljena za obiskovalce, v naslednjih mesecih je načrtovana le še zamenjava parketa. Foto: Črtomir Goznik Igrišče z umetno travo pred Mestnim stadionom je bilo zadnjega aprila po dolgotrajni prenovi predano v uporabo. Foto: NŠ Avtomatsko namakanje tekmovalne steze na hipodromu v Ljutomeru Foto: Črtomir Goznik Na dvorani Center trenutno potekajo sanacijska gradbena in obrtniška dela. Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Kako je Manca Izmajlova premagala svoje težave ČUDEŽNA RUSKA DIHALNA TELOVADBA VINO IN ČOKOLADA – JE TO SPLOH KAKŠNA DIETA?! Konjeniški šport  Novosti na ljutomerskem hipodromu Protiprašna zaščita na tekmovalni stezi Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 16 moško petje. To so skladbe Lojzeta Slaka, Rudija Poljanška, Modrija- nov, ansambla Pogum in mnoge druge. Najraje pa izpostavljamo svoje vzornike: Fante z vseh vetrov. Imamo tudi nekaj lastnih skladb, največja uspešnica je valček Najin čas, ki je v celoti delo harmoni- karja Blaža Šuštaršiča. Pri drugih skladbah pa se moramo zahvaliti za sodelovanje Rudiju Poljanšku, Francu Kramerju, Tonetu Rusu in zdaj žal že pokojni Faniki Požek. Vsi člani imamo radi staro glas- bo, ki skozi besedilo in melodijo pove svojo zgodbo, ki si jo lahko predstavlja vsak poslušalec. Radi imamo ljudsko zvrst glasbe in po tem navdihu delujemo naprej. Tako zvrst ponujamo tudi svojim poslušalcem,“ je o glasbi ansambla Krimski lisjaki povedal Dean Ro- gelj. Nastopajo po celi Sloveniji, svoje najzvestejše poslušalce pa imajo v domačem okolju. Nanje nikoli ne pozabijo in zanje vedno radi igrajo. Seveda pa z največjim veseljem nastopajo in igrajo tudi za druge ljubitelje narodno-za- bavne glasbe, povsod, kamor jih povabijo. „Narodno-zabavna glasba je za nas žanr glasbe, so skladbe, ki jih lahko poješ ob delu, med prijatelji, dekletu ali pa se preprosto zahvališ staršem in preljubi domovini. Po- torek  19. maja 2020Na sceni16 Člani ansambla Krimski lis- jaki bodo kmalu upihnili šesto svečko. Rojstni kraj ansambla je Gorenja Brezovica, kjer ima- jo še danes svoj sedež. Želja po igranju je povezala tri fante, ki so se začeli zbirati in vaditi. „Na začetku samo za dušo in zabavo, kasneje pa smo začeli razvijati tako instrumentalno glasbo kot tudi petje. Poiskali smo še bas vokalista. Nastala je štiričlanska zasedba, ki se je do danes malo spremenila,“ se spominjajo svo- jih začetkov. Ansambel Krimski lisjaki danes nastopa v sestavi: Dean Rogelj (kitarist, vokalist, vodja ansambla), Blaž Šuštaršič (harmonikar, drugi tenorist), Nejc Plahanc (prvi te- norist) in Domen Čerin (basist, bas vokalist). Dean je zaposlen v podjetju Prebil, doma pa očetu pomaga pri vzdrževanju kmetije in gozdarskih opravilih. Blaža poleg glasbe veseli gozdarstvo, ki ga je spoznaval tako v srednji šoli kot na fakulteti, kjer si je tudi našel zaposlitev. Nejc je avtoličar, doma pa prav tako pomaga pri delu na kmetiji in gozdarskih opravilih. Domen je še študent. Ime je nas- talo zelo spontano, takrat še mladi in navihani fantje so se preprosto odločili za takšno ime, ker priha- jajo izpod Krima (Krimski) in ker so mladi, navihani in polni prese- nečenj (lisjaki). „Igramo staro narodno-zabav- no glasbo, ki jo bogati štiriglasno meni nam del in način življenja, za katerega smo se odločili. Me- nim, da ga nihče med nami ne bi zamenjal,“ Dean predstavi pogled Krimskih lisjakov na narodno-za- bavno glasbo. Slovenska narodno-zabavna scena je po njihovi oceni morda malo preveč „ponorela“, pojavlja- jo se skladbe, ki včasih tudi per- verzno govorijo o dekletih in so brez zgodbe. Pojavil se je tudi zelo hiter ritem in mešanje popularne zabavne glasbe z narodno-zabav- no. Seveda pa vsak igra in posluša, kar ga veseli, vodilo Krimskih lis- jakov samih pa sta ljudskost in tra- dicionalnost, ki se je na svoji poti poskušajo držati. Glede festivalov, letos bo večina odpovedanih, pa so mnenja, da ne pomenijo več to, kar so nekoč. Danes občinstvo lah- ko hitro pridobiš preko socialnih omrežij. Kljub temu pa festivali ostajajo dober način, da pokažeš ljudem, kako dobro nastopaš v živo in pod pritiskom. Pri tem pa je zelo pomembna tudi skladba, s katero nastopaš, pravijo Krimski lisjaki, ki bi se z veseljem odzvali povabilu na ptujski festival naro- dno-zabavne glasbe, če bi imeli v rokavu dobro skladbo, za katero bi bili tudi sami prepričani, da bi lahko uspeli. Še naprej bodo vztra- jali na svoji poti, ki so jo izbrali v narodno-zabavni glasbi, z željo, da bi ljudje nekoč prepevali in igrali tudi njihove skladbe. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Krimski lisjaki Glasba ljudskosti in tradicije Foto: zasebni arhiv Ansambel Krimski lisjaki V arheološkem in zgodovinskem delu Izidorja Janžekoviča ima Ptuj oz. ptujski grad pomembno mes- to. Gre za osrednjo temo njegove arheološke magistrske naloge, ki je posvečena enemu večjih arhe- oloških problemov v Sloveniji (in bivši Jugoslaviji): »staroslovansko svetišče« na ptujskem gradu. »Lotil sem se revizije povojnih izkopavanj iz let 1946–47 in vseh arhivskih podatkov. Napisal sem raziskavo, ki jo je mentorica opisa- la kot detektivski triler,« pravi Jan- žekovič in nadaljuje: »V omenjnem obdobju po vojni so Jugoslovani oz. Slovenci morali dokazovati, da je to ozemlje jugoslovansko, slo- vensko, pri čemer so seveda ime- le pomembno vlogo arheološke najdbe in njihova interpretacija. V Parizu je poleti 1946 potekala mi- rovna konferenca, na kateri je kot jugoslovanski predstavnik sodelo- val Edvard Kardelj. S ptujskega gra- du so mu poslali telegram, v kate- rem so zapisali, da je na ptujskem gradu že od nekdaj živel slovanski živelj, tako kot v Istri, v Trstu in na Primorskem. Josip Korošec je tak- rat oz. neposredno po koncu izko- pavanj obrazložil na gradu najdeno kvadratno strukturo kot staroslo- vansko svetišče, ki bi bilo unikatno na svetu, kar je bilo v tistem času seveda v prid »utemeljevanju« dr- žavnega lastništva tega območja. V tem okolju ni bilo dovolj (samo)kritike, da bi odprto in jav- no podvomili o Koroščevi inter- pretaciji. Akademika France Stele, slavni umetnostni zgodovinar, in Milko Kos, uveljavljen srednjeve- ški zgodovinar, pa sta v zasebni recenziji na SAZU-ju zapisala, da je interpretacija o staroslovanskem svetišču zelo dvomljiva. Toda ideja je dobila zagon in duh je ušel iz ste- kleničke. Na Ptuju so celo pripravili tečaj arheologov iz vse Jugoslavije, da bi se učili velikih izkopavanj, iz- dali so spominske značke, vladalo je splošno navdušenje.« Raziskava, ki prepričuje z argumenti Nekdanji direktor mariborskega muzeja Franjo Baš je prvi javno izra- zil kritiko, da izkopavanja niso bila na nivoju, da so odkritja dvomlji- va in da ni nobenih primerjav za visokoleteče interpretacije. »Po srečnem ali nesrečnem naključju je Baš postal upravnik ptujskega muzeja. Kritiko je razposlal po celi Jugoslaviji, SAZU, pa še nekaterim arheologom v Vzhodni Evropi, od Madžarske do Poljske. Vsi arheo- logi, ki do takrat niso javno izrazili nobene kritike, so potem pritrdili Bašu, da odkriti objekt ne bi mogel biti svetišče, ampak gre v resnici za negativ srednjeveškega stolpa,« povzema dogajanje Janžekovič in zaključuje: »V tistem času je Ptuj, kjer je bil eden glavnih prehodov čez reko Dravo in pomembno mesto v trgovini med severno Ita- lijo ter Ogrsko, gotovo imel več močnih stolpov. Za vsako tezo, ki jo je postavil Korošec, v svoji nalo- gi predstavim protiargumente in dognanja novih raziskav. Bistveno pa je, da sem odkril, zakaj in kako je Korošec prišel do svoje interpre- tacije. Tudi to je zanimiva zgodba. Svojo tezo je namreč postavil na neprimerni primerjavi z najdiščem iz skrajnega severa Nemčije, Arko- na, kjer so imeli podobno zanimivo zgodbo. Izkopavalec Carl Schuch- hardt je želel dokazati, da je našel slovito svetišče severnih Slovanov. Tudi tam so nedavno njegovo tezo ovrgli.« Oxford, Ptuj  Magister arheologije in zgodovine Izidor Janžekovič Detektivski triler o povojnih odkritjih na ptujskem gradu Ptujčan Izidor Janžekovič je magister zgodovine in arheologije. Za nalogo o staroslovanskem svetišču ali srednjeveškem stolpu na ptujskem gradu je prejel Prešernovo nagrado za najboljšo nalogo iz arheologije. Foto: Rudolf Berce Nemški vojni ujetniki med delom na zahodnem platoju in njihovi stražarji vojaki jeseni leta 1946 »Ker me zanima mednarodna zgodovina, sem vedel, da moram študij nadaljevati v tujini. Iskal sem najboljše programe in se odlo- čil za najvišje rangiranega v Oxfordu. Nabor in konkurenca sta bila precej ostra, a na koncu sem bil izbran med več kot 250 odličnimi kandidati. V Oxfordu so pogoji in okolje neverjetno stimulativni za delo ter raziskave. Študija mednarodne zgodovine v Sloveniji prak- tično ni. Razlogov ne razumem, ker če lahko Američani preučujejo zgodovino Slovenije ali Jugoslavije, zakaj ne bi Slovenci preučevali zgodovine Amerike. To je čisto legitimno za obe strani, če razisko- valec govori tuje jezike, če zna najti vire in če zna pisati.« Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  19. maja 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: palačinke; za rulado: dve jajci, 1 jušna žlica naribanega parmezana ali druge- ga naribanega sira, malo mas, 1 žlica masla. Spečemo palačinke in jih ohladimo. Narežemo jih na približno en cm široke rezance. Pre- mešamo jih z rumenjakoma, potem zmesi dodamo rahlo stepen sneg iz beljakov in par- mezan (ali kateri drugi nariban sir). Rahlo premešamo. Platnen prč namažemo z mastjo, položimo nanj maso iz palačink in tesno zavijemo rulado. Konce zvežemo. (Mi smo na- mesto prča uporabili folijo za živila, ker razni prči ponavadi 'smrdijo' po mehčalcu in detergentu! Folije ni treba maza z maščobo, tudi veza je ni treba. Zavijemo v dveh pla- steh.) Kuhamo eno uro v vodi, ki naj po malem vre. Kuhano rulado narežemo na rezine. Postrežemo kot prilogo k mesu v omaki. TOREK SREDA ČETRTEK goveja juha z mesom in domačimi rezanci, skutni zavitek krompirjeva juha, testenine s slanino, solata, puding dušeno sladko zelje, kranjska klobasa, krompir v kosih, ajdova zlevanka PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK fižolova kremna juha, kropirjevi zrezki, zelena solata, kompot goveji golaž, polenta, solata, rulada z banano čebulna juha, puranji zrezki v omaki, palačinkina rulada, solata, jagode s smetano želodčkova juha, jabolčni zavitek Palačinkina rulada Rulada z banano Zato si letos posejte tudi nekaj kolov ali vrvic dolge vigne in lima fi žola. Seme dobite pri nas v bolje založenih trgovinah s semenom. Dolga vigna Dolga vigna ni popolna novost, saj so jo v nekih drugih časih že prodajali kot kilometrski fi žol po različnih oglasih. Mnogi ste se že takrat srečali z njo. Uvrščamo jo med stročnice, je pa resnično le daljna sorodnica fi žola. Za razliko od fi žola pa ta rastlina odlično uspeva ravno v najbolj vročem delu poletja, ko se fi žol ne more oploditi. Njeni cvetovi so lepi, rahlo rožnati in nekoliko večji, najbolj zanimivi pa so njeni res zelo dolgi, svetlo- zeleni stroki. Zrastejo tudi daljši od pol metra. Čeprav tudi visokega fi žola ne bi smeli sejati pred drugim tednom maja, pa je za dolgo vigno še bolj pomembno, da je ne sejemo v prehladno zemljo. Lahko pa vzgojimo sadike. Sejemo jo zadnji teden aprila, prvi teden maja v lončke, premera okoli 5 cm posejemo, v vsakega 5–8 semenk. Ko korenine prerastejo lonček tako, da jo lahko iz njega potegnemo skupaj s koreninsko grudo, sadike presadimo na stalno mesto. Običajno potrebuje 3–4 tedne, da je primerna za presajanje. Za setev na prosto je še zdaj prehladno, sadike pa si lahko že vzgajate. Sicer pa dolgo vigno kakor fi žol sejemo direktno na stalno mesto. Zemlja mora imeti vsaj 15 oC. Pripo- ročam, da seme pred setvijo čez noč namočite. Na eno oporo posejemo 5–8 semenk. Gredico za setev je treba dobro pripraviti, saj korenine stročnic zahtevajo veliko zračnost in odcednost zemlje. Pognojimo s 4–5 l komposta na m2. Pomešamo ga v zgornjo plast (20 cm) zemlje. Najbolje pa je, da v vsako sadilno jamico damo pest komposta, pomešamo z zemljo in potem posadimo drobne semenke. Dolga vigna zraste nižje kakor visoki fi žol, nekako v višino paradižnika pride. V rastlinjaku je to do stropa, na prostem pa morda do 2 m. V žičnici jo posadimo na najbolj sončna mesta, ne smemo dopustiti, da bi jo zasenčil visok fi žol. Tako kakor fi žol zahteva oporo, okopavanje in rahljanje tal med poletjem. Odlično prenaša sušo in je ni treba zalivati. Dolga vigna odlično uspeva tudi v rastlinjakih. Tam je res dobrodošla, saj nam popestri drugače zelo ozek kolobar, v katerem prevladujejo plodovke. Dolga vigna nam te težave uspešno rešuje. Na eno po- lovico rastlinjaka posadimo razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevec), na drugi pa naj rastejo kumare, bučke, lubenice, melone, predvsem pa tudi dolga vigna. Naslednje leto polovici zamenjamo. Gnojimo samo polovico, kjer rastejo razhudniki, tako tudi ne boste v nekaj letih rastlinjaka pregnojili, kar se zdaj pogosto dogaja. Uživamo mlade, zelo nežne in izredno dolge stroke. Ker postanejo zelo hitro starikavi, suhi in trdi, jih trgamo redno, ves čas. Ne čakajte na dolžino pol metra, takrat že niso več tako mehki, masleni in sladki. Kolikor ne pojemo, zamrznemo. Tudi pri dolgi vigni velja podobno kakor pri bučkah, bolj pridni bomo pri trganju, več časa bo cvetela in rodila. Ko pustimo na njej preveč strokov zoreti, bo prenehala cveteti. Ravno tako pa vas ne sme razočarati, če bo pridelek slab v vlažnem, hladnem poletju, saj jo takrat pošte- no zebe. Proti koncu poletja, ko se začne hladiti, bo dolga vigna prenehala roditi. Ne je puliti, samo pore- žite nadzemne dele, korenine pa naj ostanejo v zemlji. To velja tudi za vse stročnice, ki jih sadimo na vrtu. Zeleni nasveti Dolga vigna in lima fižol, novejši stročnici za vroča poletja Fižol sodi med najbolj priljubljene vrtnine, lahko rečemo, da je slovenska zelenjava. Posebej sladki so prvi stroki. A vedno več poletij se dogaja, da ravno prvi, najbolj želeni cvetovi odpadajo. Preprosto, poletje se s svojimi res visokimi temperaturami zavleče v september. Pri temperaturah nad 30 oC pa se cvetovi visokega fi žola ne oplodijo. Že ne- kaj let pa imate vsi ljubitelji fi žola možnost poleg običajnega fi žola posejati dve stročnici, ki pa najbolje delata ravno v vročini. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: za rulado: 6 jajc, 11 dag moke, 1 pecilni prašek, 14 dag sladkorja; za namaz: 2 žlici kisle marmelade (marelična, ribezova, malinova), 2 žlici nutele; 2–3 banane. Rulado spečemo na običajen način, jo zvijemo in ohladimo. Ohlajeno razvijemo, polovico premažemo z marmelado (lažje bomo mazali, če marmelado nekoliko segrejemo), drugo polovico pa z nutelo (prav tako pogreto za lažje mazanje). Bananam odrežemo konce (in jih pojemo), jih v vrsto položimo na z marmelado namazan del rulade (če imate večje banane, bosta dovolj dve) in zvijemo rulado. Povijemo jo v folijo in damo za nekaj ur v hladilnik. Lima fižol za ljubitelje mladega, mlečnega zrna Poleg dolge vigne je za vroča poletja odličen tudi lima fi žol. Tudi ta je samo sorodnik našega fi žola. Ker prihaja iz Južne Amerike, ravno tako odlično prenaša vročino in sušo. Tudi lima fi žol je visoka rastlina, za razliko od vigne je tudi košat in zraste celo višje od nekaterih sort fi žola. Uživa- mo pa samo zrna, tako mlada kakor kasneje suha. Stroki, v katerih jih najdemo, so bleščeči, zeleni, rastejo v šopih in so tudi zelo lep okras na vrtu. Mlada zrna so velika, povsem ploščata in bele bar- ve. Suho zrno je krem barve z rjavo rdečimi lisami in seveda ostane ploščato. Tudi lima fi žol sadimo v žičnico, ker ni v soro- du z navadnim fi žolom, se z njim ne križa, tako si lahko nekaj strokov (enako velja tudi za dolgo vigno) shranimo tudi za seme. Gredice pripravimo enako kakor za ostale stročnice, tudi poletna nega je enaka. Ker pa je lima fi žol zelo košat, v rastlinjaku naredi preveč sence in ga zaradi tega v manjše rastlinjake raje ne sadimo. Vse stročnice so zelo hvaležne za okopavanje, posebej takrat, ko zrastejo nekje do meter, meter in pol višine. Ob okopavanju jih tudi ogrnemo z zemljo. Uši preganjamo tako, da ob fi žol, lima fi žol in dolgo vigno posadimo žametnice in šetrajko. Če se pojavijo, vršičke kar odščipnemo. Tako dolga vigna kakor lima fi žol sta lahko zelo zanimiva in uporabna tudi v loncih in posodah na balkonih in terasah. Najprej imata lepe cvetove, kasneje pa so zanimiv okras tudi stroki obeh poletnih stročnic. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  19. maja 2020Ljudje in dogodki18 V postopku sprejemanja do- polnil stvarnopravnega zakonika je bila največ pozornosti med poslanci (in tudi mediji) deležna nova opredelitev živali, ki so bile vse do sedaj na civilnopravnem področju obravnavane kot stvari, premičnine. Že Evropska unija v svojih dokumentih priznava živa- lim dodaten poseben pomen, da na živali ne moremo in ne smemo gledati zgolj kot na predmet, ki ga človek obvladuje. Njihova funkcija ni samo in izključno služiti in izpol- njevati osebne interese lastnika. Prav tako že slovenska obstoječa zakonodaja opredeljuje način rav- nanja z živalmi. Tako med drugimi že pravilnik o zaščiti rejnih živali v uvodnih členih pravi, da mora skrb- nik živali storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki so v njegovi os- krbi, da mora preprečevati vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bole- čine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju. Ne deratizacijo sprememba ne vpliva, na živinorejo pa?! Zakaj je bila torej nujna ali pot- rebna novela Stvarnopravnega zakonika? Do dopolnitve zakonika je ve- ljalo, da je žival predmet in zato je bila lastninska pravica nad živalmi pogosto v navzkrižju s pravicami živali, ki jih varujejo drugi zakoni, kot so Zakon o zaščiti živali, Zakon o ohranjanju narave in Kazenski zakonik. »Državni organi, kot so sodišča in inšpekcijske službe, so morali upoštevati vse relevantne zakone in so bili pogosto prisiljeni po lastni presoji odločati, čemu bodo dali prednost. Izvajanje za- konov zato ni bilo dosledno. S tem dopolnilom, da so živali čuteča bit- ja, se je razjasnilo, da je lastninska pravica ljudi omejena z zakoni, ki varujejo pravice živali, in v primeru spora morajo prevladati določbe zakonov, ki varujejo pravice živali,« so pojasnili v društvu, ki ima sedež v Ponikvi. Dodali so, da je s to spremembo večja pravna predvidljivost in višja stopnja varovanja pravic živali oz. da bo bolje poskrbljeno za njiho- vo dobrobit. »Sprememba bo v pomoč ne le zagovornikom pravic živali, temveč tudi državnim orga- nom.« Ali in kako bodo te spremembe vplivale na živinorejo in navse- zadnje tudi na deratizacijo, so iz Društva za osvoboditev živali od- govorili: »Ne poznamo primera, da bi se v zvezi z deratizacijo kdo skliceval na Stvarnopravni zakonik in na svojo lastninsko pravico nad npr. podganami, zato to dopolnilo ne bo imelo vpliva. Drugače bo v živinoreji. Vsekakor bomo še bolj dosledno vztrajali na odvzemu živali lastnikom, ki bodo kršili z za- konodajo predpisane minimalne standarde reje.« Uporabnika najbolj prepriča enostavnost njihove uporabe. Za- kaj bi čistili z bombažno krpo, ki jo je treba najprej navlažiti, med uporabo in po njej oprati, ožeti, pa spet uporabiti, oprati, ožeti … Vlažilni robček vzamemo iz emba- laže, uporabimo in zavržemo. A ta lahkotnost uporabe po drugi strani terja zelo visok okoljski in finančni davek. Večina robčkov za enkra- tno uporabo je nerazgradljivih. Namesto v koš jih mnogi odvržejo v straniščne školjke in po odto- ku spustijo v kanalizacijo. Takšno malomarno ravnanje komunalnim podjetjem povzroča nemalo sivih las, pa tudi nepotrebne stroške, ki na koncu z višjim zneskom na po- ložnici bremenijo uporabnike. Vlažilni robčki so ena največjih nadlog, ki plava med odpadno vodo, čeprav tja ne sodijo. Komu- nalna podjetja s sloganom »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za sme- tnjak« pozivajo, naj uporabniki odpadkov ne mečejo v straniščne školjke. Na Ptujskem lani iz kanalizacije pobrali 132 ton odpadkov S težavo zaradi odpadkov v od- padnih vodah se srečujejo tudi v ptujskem in ormoškem komunal- nem podjetju. »V letu 2019 smo na vseh čistilnih napravah, ki jih upravljamo, izločili 132 ton odpad- kov. Najbolj problematični so vla- žilni robčki, saj v odpadni vodi ne razpadejo, ušesne palčke, tekstil, organski odpadki, papir, plastična embalaža, koščki lesa in podob- no,« so povedali v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj, ki kanalizacijski sistem upravlja v 14 občinah Spo- dnjega Podravja za skupno 36.500 prebivalcev, kolikor jih je na sistem priključenih. Direktor KP Ptuj Janko Širec je poudaril, da jim odpadki v kanali- zaciji povzročajo kar nekaj težav, pa tudi škode. »Večji delci lahko povzročijo škodo na strojni opre- mi, s katero jih izločamo iz odpa- dne vode. Dodatne stroške ima- mo, če ti delci preidejo v biološki del naprave, kjer jih je veliko težje odstraniti.« Kot so še pojasnili v ptujski ko- munali, morajo o odpadkih, ki jih poberejo iz odpadne vode, izdelati še oceno in jih deponirati, kar prav tako stane. Strošek je tudi oddaja teh odpadkov prevzemniku. »Od- padki z grabelj in sit so po sestavi drugačni kot komunalni odpadki, zaradi tega je tudi cena obdelave in deponiranja povsem drugačna in neprimerljiva. Številni prevze- mniki teh odpadkov niti ne prevze- majo,« dodaja Širec. Ko se odpadki zagozdijo v črpalki S podobnimi težavami se sreču- jejo vsi upravljavci kanalizacijskih sistemov. Ludvik Hriberšek iz KP Ormož je povedal, da so jim od- padki v kanalizaciji že prav tako povzročili lom strojev in okvare na črpalkah. Spodnje Podravje  Kaj vse plava v odpadni vodi v kanalizaciji, čeprav tja ne sodi Zobne ščetke, kosti, žičnate gobice, Vlažilni čistilni robčki so za mnoge enkraten higienski pripomoček, saj ga uporabljajo po načelu (lesenih, steklenih, plastičnih, tekstilnih, keramičnih, kamnitih) … Slovenija, Podravje  Po sledi zakona o živalih kot čutečih bitjih in ne stvareh »Ne poznamo primera, da bi se kdo p Državni zbor je letos sprejel dopolnilo Stvarnopravnega zakonika in živali opredelil kot čuteča bitja. V p navsezadnje tudi na deratizacijo? Iz Društva za osvoboditev živali in njihove pravice pravijo, da gre s to o Ker nihče noče biti »lastnik« podgan, se določila Odpadki za upravljavce kanalizacije pomenijo d viti. Nemalokrat se zgodi, da se v sistemu zago komunalnega gospodarstva zaradi odpadkov, ki ravni nastane za okoli 3,5 milijona evrov dodatni milijarde evrov. Kos lesa polomil zobce na grabljah, vlažilni robčki zelo problematični V KP Ptuj so povedali, da so za delovanje sistema in povzroči- tev okvar na njem posebej nevarni večji plavajoči kosi lesa, pa tudi vlažilni robčki. »Ti v javno kanalizacijo ne sodijo, so posebej nevarni, ker se lahko zagozdijo med zobce grabelj ali v rotorje črpalk. Kos lesa, ki se je zagozdil, nam je na grabljah v Budini polomil nekaj vrst plastičnih zobcev, ki služijo dvigovanju del- cev iz odpadne vode. Na potopnih črpalkah črpališč so za večino zamašitev vzrok vlažilni robčki, kar se nam dogaja približno po trikrat na leto na vsakem črpališču.« Slovenija  Preklic epidemije ne pomeni preklica omejitvenih ukrepov Konec pomoči gospodarstvu Ne glede na preklic epidemije covida-19 so še vedno v veljavi vsi zaščitni ukrepi, ki niso bili preklicani. Sproščeni bodo, ko bomo lahko zanesljivo trdili, da ni več možno pričakovati prenosa virusa, je poudarila v. d. generalnega direktorja di- rektorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič. Četrtkova odločitev vlade o preklicu epidemije je namreč sprožila številna vprašanja o veljavnosti ukrepov za zajezitev epidemije nove- ga koronavirusa. Kerstin Petričeva je pojasnila, da vsi zaščitni ukrepi veljajo do preklica in prebivalce pozvala k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja. Tudi infektologinja Mateja Logar z infekcijske klinike UKC Ljublja- na je povedala, da konec epidemije ne pomeni konca vseh ukrepov. »Konec epidemije pomeni, da se zmanjšuje pomoč gospodarstvu, da se spremenijo nekatere pravne odločbe, medtem ko vsi ukrepi, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja okužbe, ostajajo,« je zatrdila. Še vedno tako ostajajo ukrepi, kot so nošenje mask, vzdrževanje medsebojne razdalje najmanj 1,5 metra in skrb za umivanje oz. raz- kuževanje rok. »Odlok o preklicu epidemije tega ne spreminja,« je dodala. Foto: Dreamstime/M24 Ob preklicu epidemije je vlada sicer še določila, da ob prehodih zu- nanje meje in na kontrolnih točkah na notranjih mejah ni več karante- ne, razen za osebe iz tretjih držav z izjemami. »Če bi se situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, pa bomo režim na mejah primerno prilagodili,« je napovedal vlad- ni govorec Jelko Kacin. »Če se pojavi nov izbruh v slovenski okolici ali večje žarišče v Sloveniji, lahko vlada v realnem času spet zaostri ukrepe,« je poudaril. Če se bo pokazalo, da je v kaki državi stanje epi- demiološke slike tako slabo, da bi to zahtevalo posebno ukrepanje, se bo vlada s tem soočila, je zagotovil. Dovoljeno zbiranje do 50 ljudi, a ne v diskotekah, na koncertih, športnih tekmovanjih ... Vlada je na petkovi dopisni seji izdala še odlok, s katerim od pone- deljka dopušča zbiranje do 50 ljudi na javnih krajih, vendar le, če je mogoče zagotoviti ustrezno razdaljo med ljudmi v skladu z navodili NIJZ. Še vedno pa so prepovedani koncerti in zbiranja, na katerih ni mogoče držati razdalje. Foto: Dreamstime/M24 Pri tem je vlada izpostavila, da so še vedno prepovedana zbiranja ljudi, »na katerih se predvaja živa ali mehanska glasba za ples, pri katerih ljudje aktivno sodelujejo in zaradi narave zbiranja ni mogoče zagotoviti zadostne razdalje med ljudmi, na primer veselice, koncerti, na katerih ljudje aktivno sodelujejo s plesom«. Prav tako so začasno prepovedana vsa zbiranja ljudi, ki so prepove- dana z drugimi odloki vlade, med drugim »zbiranje ljudi v diskotekah in nočnih klubih ter zbiranje ljudi zaradi izvajanja aktivnosti ali progra- ma na ali v vodi«. Prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih ni dovoljena z odlo- kom o začasnih pogojih za izvajanje športne dejavnosti. Prav tako so prepovedana vsa zbiranja na javnih krajih in mestih, če se zbira več kot 50 ljudi. Foto: M24 Z novim dopolnilom zakona bodo imele živali večje pravice kot doslej. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 19 Za dodatne zahteve naj se naprej zagotovi denar Da že obstoječa zakonodaja ure- ja zaščito rejnih in klavnih živali, pa so poudarili na Kmetijsko gozdar- ski zbornici Slovenije. »Zakonoda- ja podrobno predpisuje postopke ravnanja z živalmi, ki gredo v za- kol v klavnico. Zajeti so postopki ravnanja z živalmi v vseh fazah od nakladanja, prevoza, začasne na- mestitev, omejitve pred omamlja- njem, omamljanja in zakola. Pred- videna so potrebna strokovna zna- nja in usposabljanja za zaposlene s preizkusom znanja.« Dodali so, da zbornica ne nasprotuje zahtevam po zaščiti živali pri zakolu ali v reji in poudarili, da »pravi« kmetje že sedaj dobro skrbijo za svoje živali in se bodo, tako kot vedno doslej, tudi novim zahtevam prilagodili. »Če pa bo spremenjena zakonoda- ja zahtevala nova vlaganja v objek- te za rejo, je pa seveda treba zago- toviti ustrezna finančna sredstva, in sicer prek ukrepov Skupne kme- tijske politike.« torek  19. maja 2020 Ljudje in dogodki 19 V kanalizaciji tudi dišave za WC-školjke KP Ormož, ki upravlja kanalizacijski sistem za 6.800 uporabnikov na območjih občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, letno iz sistema (na grabljah) pobere za okoli štiri tone odpadkov. »Največ nerazgradljivih odpadkov predstavljajo higienski pripomočki: vlažilni robčki, ženski tamponi, palčke za čiščenje ušes … Velikokrat se pojavijo krpe za čiščenje, žičnate pomivalne gobice, hrana (cele kosti, ostanki od obrokov) in tudi kosi oblačil. V manjših primerih se najdejo krtačke za zobe, dišave za WC- školjke, manjša embalaža od zdravil in podobno. Zelo velik problem predstavljajo velike količine maščob, ki se nabirajo v črpališčih po ceveh, saj tvorijo kepe, te pa potem kvarijo delovanje sistema,« je pojasnil Ludvik Hriberšek. Foto: Dremastime/M24 nega ter onemogočajo normalno delovanje črpališč. Veliko škode povzročajo tudi prekomerne ko- ličine maščob, ki se nabirajo v čr- pališčih in povzročajo odpovedi kontrolne opreme (plovna stikala, merilci nivojev). V letu 2019 smo za zamenjavo stikal in zaradi težav z dodatnim čiščenjem (posledica omenjenih vlažilnih robčkov in drugih odpadkov) porabili več kot 3.500 evrov, ki bi jih lahko namenili za investicijsko vzdrževanje siste- ma.« Hriberšek je dodal, da ukrepom, s katerimi bi zmanjšali količino od- padkov v kanalizaciji, namenjajo kar nekaj pozornosti. Na nekate- rih objektih so vgradili dodatne pregrade. Uporabnike poskušajo osveščati, da kanalizacija ni poso- da za smeti. »Na žalost se še ved- no najdejo ljudje, ki se ne držijo nobenih pravil in mečejo v kanali- zacijo vse, kar jim pride pod roke, ker jim je posoda za odpadke pre- daleč.« , vlažilni robčki, oblačila, palčke za ušesa … u uporabi – zavrzi za nego dojenčkov, higieno otrok in odraslih, čiščenje avtomobilov in različnih površin v stanovanju ri podganah skliceval na svojo lastninsko pravico« povezavi s tem številni najprej pomislijo na mucke in kužke ter druge hišne ljubljenčke. Kako pa zakonske spremembe vplivajo na klavne in rejne živali, opredelitvijo le za potrditev pravic živali, ki jih določajo že drugi veljavni zakoni. Foto: M24 novega dopolnila zakona njih ne dotikajo ... Foto:M24 dodaten strošek, saj jih je treba iz sistema polo- ozdijo in povzročijo škodo. Po izračunu zbornice i v kanalizacijo ne sodijo, na leto na nacionalni ih stroškov, na ravni EU pa od 500 milijonov do Veterinarski inšpektorji lani izrekli za več kot 100.000 evrov kazni V skladu s Pravilnikom o zaščiti rejnih živali, ki določa tehnične pogoje za rejo živali (talna površina, velikost boksov, osvetlitev), vsako leto opravijo okoli 370 sistematičnih pregledov rej rejnih živali. »Skladnih s predpisi je okoli 70 % pregledanih rej,« so odgovorili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Največkrat ugotovljene kršitve pri reji telet se nanašajo na neizpolnjevanje zahtev glede svobode gibanja. »Ugotovljeno je bilo, da so bila teleta kljub prepovedi privezana ali pa po osmem tednu niso bila nameščena v skupine ali pa so imela v skupini premalo predpisane talne površine.« Pri prašičerejcih so inšpektorji največ kršitev zabeležili v zvezi z dnevnim nadzorom skrbnikov živali. »Pomanjkljiv nadzor živali je bil ugotovljen pri skoraj tretjini pregledanih rej. Prav tako je bila pogosto ugotovljena kršitev v zvezi z zagotavljanjem nastilja (materiala za obogatitev), glede objektov in prostorov za nastanitev (11 % pregledanih rej).« Pri rejcih kokoši nesnic je bilo skladnih s predpisi 90 % pregledanih rej, pri rejcih piščancev za prirejo mesa pa le 61 %. »Največ ugotovljenih kršitev je bilo glede zahtev o minimalni osvetlitvi (30 %), zahtevanega prostora oz. gostote poselitve (32 %) ter objektov in prostorov za namestitev (12 %),« so ugotovitve povzeli na upravi. Podatkov o sistematičnih nadzorih za leto 2020 še nimajo. »Je pa bilo kar nekaj obravnav prijav zanemarjanja rejnih živali,« so zaupali. Dodali so, da gre v večini primerov za neodgovorne lastnike živali ali pa za lastnike, ki niso več sposobni skrbeti za živali. »Če se stanje ravnanja in oskrbe z živalmi ne popravi, uradni veterinarji take živali odvzamejo.« Sicer pa so lani inšpektorji na podlagi zaznanih kršitev členov Zakona o zaščiti živali izrekli 110.200 evrov kazni, a ne le imetnikom rejnih živali, tudi lastnikom hišnih živali in prevoznikom živali, torej za živali v transportu. Foto: M24 Odpadnega kuhinjskega olja ne zlivajte v odtok Poleg odpadkov je težava za kanalizacijo odpadno kuhinj- sko olje, ki ga uporabniki zlivajo kar v odtoke pomivalnih korit ali straniščne školjke. S to težavo se KP Ormož srečuje predvsem v predelih, kjer so večstanovanjski objekti. »S po- sebnimi obvestili smo občane seznanili, da je možno odpadno kuhinjsko olje ločeno zbirati in ga brezplačno oddati v zbir- nem centru Dobrava.« Na Ptuju za zbiranje odpadnega kuhinjskega olja, zaradi katerega so se na kanalizacijskem sistemu že prav tako sreče- vali s težavami, skrbijo Javne službe. Za zbiranje so v lanskem letu na več mestih namestili zabojnike. Podobno kot v Ormo- žu je tudi na Ptuju odpadno olje možno brezplačno oddati v zbirnem centru (Gajke). Foto: ČG Foto: Zarja/M24 V kanalizacijskem sistemu pristanejo odpadki, ki tja ne sodijo. To so različ- ni pripomočki za osebno higieno in čiščenje, ostanki hrane, cigaretni ogor- ki, zdravila, odpadno kuhinjsko olje … V času epidemije naj bi se v odpadni vodi našle tudi zaščitne rokavice in maske. »Odpadki nam povzročajo kar precej napak na kanalizacijskem sistemu in posledično tudi škodo. Največ se jih pojavlja ob izpadih črpalk, ko se v njih naberejo neraz- gradljivi odpadki, ki onemogočajo normalno delovanje. Pogoste so tudi napake, ko se na kontrolni op- remi v črpališču naberejo ostanki vlažilnih robčkov, krp in podob- Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  19. maja 2020Križemkražem20 Svetloba je ključna za bioritem organizma. Če ponoči ni dovolj temno, slabše spite, zaradi tega pa se vam poruši tudi ravnovesje hormonov, ki uravnavajo lakoto in sitost. Če se potem zjutraj zbudite v slabo osvetljen prostor, to še dodatno vpliva na te hormone, kažejo raziskave. Ljudje, ki so zjutraj izpostavljeni močnejši modri sve- tlobi varčnih sijalk, imajo namreč višjo raven hormona sitosti kot tisti, ki imajo zatemnjeno svetlobo. Čez dan so torej prej siti in pojedo manj. Strokovnjaki zato svetujejo, da zjutraj, ko vstanete, odrgnete zavese in spustite svetlobo v bivalni prostor oziroma prižgete luči. To bo za- gotovilo učinkovitejše delovanje vašega telesa. ILA - staro jorubsko mesto v Nigeriji, IRIG - mestece na območju Fruške gore v Sremu, RAINIS, Janis - največji latvijski pesnik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (54) »Delfi ni!« zakliče nekdo, ko pokaže proti levi. Vsi fotoa- parati se simultano sprožijo, sopotniki pa impulzivno vsta- nejo, da se majhna jadrnica nevarno zamaje. Na skrajnem vzhodu Arabske- ga polotoka leži mestece Kha- sab. Če bi bili njegovi skalni zalivi in gorska pobočja porasli z zele- njem, bi človek mimogrede po- mislil, da je nekje na Norveškem, med  ordi. Mesto se nahaja v omanski eksklavi (ozemlje lo- čeno od matične države), mejo pa si deli z Združenimi arabskimi emirati. Področje velja za eno najslikovitejših predelov Omana in je zaradi bližine Dubaja med najbolj obiskanimi v državi. Kljub temu pa zvedavi domačini še niso povsem navajeni turistov, niti velikih ladij, ki se občasno za- sidrajo ob obali. Tako na segretih plažah manjkajo kioski s hladno vodo in prigrizki, v mestu pa kakšna dodatna hotelska soba in redna taksi služba. Vendar ima Khasab pred ostalimi deli države edinstveno prednost: to je resnično nedotaknjen kraj, ki bi si sicer zaslužil več turizma, a je ravno zaradi neobljudenosti nekaj posebnega. Kraj je samo- tarski, na pogled celo izjemno puščoben, a njegovi prebivalci so prisrčni. Ne zanima jih le de- belina prišlekove denarnice, kot na bazarju v prestolnici, temveč se čudijo predvsem temu, kako se je nekdo sploh znašel tukaj. Mlademu ribiču poskušam nas- likati morsko pot iz italijanske Genove, a mislim, da sem nje- govo razumevanje zmedla že ob omembi Palerma in Krete. Brez pomoči zemljevida je razlaga precej jalova … V polomljeni angleščini mi postavlja vprašanje za vpraša- njem, medtem ko s plastenko vode, ki se je ogrela že do jušne temperature, svojo pozornost preusmerim k poskočnim delfi - nom. Foto: M. Toplak Khasab, Oman Tako bo Čebelarska zveza Slo- venije še več pozornosti kot doslej posvečala objavam preko medijev in spletnim javljanjem, da bodo informacije čimbolj dosegljive širši javnosti. Čebele in drugi opraševal- ci so globalna tema, ki se tiče vseh držav, pravijo, zagotavljanje pre- hranske varnosti pa je zdaj poleg podnebnih sprememb in drugih vzrokov še dodatno ogroženo zara- di epidemije novega koronavirusa, zato je opozarjanje na zagotavlja- nje ustreznih življenjskih pogojev za čebele še toliko pomembnejše. Ker lahko delček k temu prispeva vsak od nas, je Organizacija združe- nih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), glavna organizatorica sve- tovnega dneva čebel, ki ga praznu- jemo 20. maja, letošnjega pripravila pod sloganom Bee Engaged oziro- ma Angažiraj se in ljudi pozvala k sajenju avtohtonih medovitih rastlin, ohranjanju travnikov z več- jo pestrostjo rastlin, košnji cvetočih rastlin po cvetenju, zmanjšani upo- rabi čebelam škodljivih pesticidov, pa tudi k nakupu medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih če- belarjih. Kot pravi čebelar dr. Peter Kozmus, čebele za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje, torej čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Če ga bomo torej varovali, bomo vsi živeli v bolj zdravem okolju. Spomnimo, da je generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Slove- nije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel, prvo praznovanje v Slo- veniji pa je 20. maja 2018 potekalo v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, naš največji čebelar, ki se je rodil na isti dan leta 1734. Slovenija  Svetovni dan čebel nekoliko drugače Virtualno s sloganom Angažiraj se Zaradi epidemije covida-19 je praznovanje tretjega svetovnega dneva čebel precej okrnjeno; od- padli so številni dogodki, aktivnosti v zvezi ozaveščanja pomena čebel za naše preživetje pa se selijo na splet. Foto: SD Letošnji 20. maj bo čebelam posvečen virtualno. Ptuj  Društvo Slojenčki priskrbelo EKG aparate Tudi za ptujsko porodnišnico V društvu Slojenčki nadaljujejo z zbiranjem sredstev in opremlja- njem slovenskih porodnišnic. S pomočjo slovenskih podjetij so nabavili EKG aparate za porodnišnice v Postojni, Celju, Kranju, Brežicah, Mariboru in na Ptuju. »V društvu Slojenčki nadaljujemo z zbiranjem sredstev in opremljanjem slovenskih porodnišnic, da bomo v vseh lahko varno in sodobno skrbeli za ženske in novorojenčke. Pri tem smo odvisni od dobrodelne pomoči slo- venskih podjetij, med katerimi je že tretje leto McDonald's Slovenija,« je povedala ginekologinja in porodničarka ter predsednica društva Slojenčki Nataša Tul Mandić. Zaradi epidemiološke situacije je predaja potekala »brezstično« ter brez navzočnosti medijev in donatorjev. »Z donacijami smo pohiteli, saj se v času epidemije covida-19 lahko zgo- di, da bo pacientov, ki bodo rabili hitre in natančne diagnoze, še več,« je še dodala Tul Mandićeva. Prejemniki so bili darila seveda veseli. Foto: AK/M24 Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 19. do 25. maja 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €€  Bik  ☺☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €  Lev  ☺☺☺ €€  Devica  ☺☺ €€€  Tehtnica  ☺ €€  Škorpijon  ☺☺☺ €€€  Strelec  ☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €€  Vodnar  ☺ €€  Ribi  ☺☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. maja. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gal Hostnik, Hajdina. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 5 3 4 9 2 7 4 3 1 8 4 6 7 2 8 2 4 3 9 8 4 5 7 6 6 2 torek  19. maja 2020 Za kratek čas 21 Ste videli, kako smo bili ubogljivi? Tako zelo, da smo prvi v Evropi ostali brez epidemije. Da to pomeni tudi, da bo država plačala manj epidemijskih nadomestil zaradi oteženih gospodarskih razmer, je seveda čisto slučajno. Lepo je bilo slišati, ko so bila nadomestila obljubljena. Sedaj pa je lepo slišati, da nimamo epidemije. Pa čeprav nas strokovnjaki opozarjajo na preuranjeno ukrepanje. A lepo vas prosim: od kdaj pa je v naši državi stroka kaj pomenila? Če se politiki odločijo, da je trava rdeča – kdo pa jim drzne oporekati, saj so vendar uspeli prepričati dovolj volivcem, ki so jim podelili pravico, da se odločijo, kako je najbolj prav. In to pravico jim podeljujemo znova in znova ... Tak da – nehajte brez veze tarnati! Kot je v Ptuju na primer navada tarnati, kaj vse je narobe s tržnico. Zdaj so stoli napačni. Pa še prišravfani so, da se levi ne morejo dovolj oddaljiti od desnih. In obratno. (Pa še domov si jih človek ne more odnesti.) In če sta stola dva skupaj – kje pa bodo sedeli sredinski? V luftu? Razveselila pa nas je vlada tudi, ko nam je dovolila še bolj množično hoditi v gostilne. Pa še meje je odprl, da lahko k nam pridejo gostje od drugod. In tako si bomo v Kopru spet lahko nazdravljali z Italijani, v Mariboru in Ptuju z Avstrijci, v Soboti z Madžari, s Hrvati pa si itak hodimo nazdravljat k njim (če jim že želimo več zdravja – in našega denarja za njihovo morje). Samo – ali si upate kar tako povprek nazdravljati? Kaj pa pomisleki glede zdravja? Aja – politiki so rekli, da se nimamo kaj bati. Razen knjig! Ker te pa morajo v karanteno, saj vanje in po njih ljudje kihajo in kašljajo brez kontrole. Kdo si torej kaj upa? Športniki so kerlci – veselo žogobrcajo in žogomečejo. Pijančki smo sploh cvetober slovenske družbe: nazdravljamo z vsem in vsakomer, če le imamo s čim. Le bralci s(m)o pizdeki – in si ne upajo brati brez prezervativov na rokah in mask na obrazu. Dokler ne bomo na kakšni fotki videli, da tudi naš predsednik bere. Pa držite se! (ki si ne upa brati, na špricer pa gre tudi s kakim Kitajcem, če ni drugega pri roki) Daleč od šanka Kdo si upa? „17. maj smo si veterani vojne za Slovenijo izbrali kot svoj praznik iz dveh razlogov. Na ta dan je 16 občinskih štabov TO zavrnilo oddajo orož- ja za varovanje v objekte JLA, na ta dan je začela nastajati začasna struk- tura TO, ki se je pozneje poimenovala v Manevrsko strukturo narodne zaščite. Vse skupaj kot odgovor na ukaz takratnega Republiškega štaba TO, ki je 15. maja 1990 izdal ukaz o premestitvi vse oborožitve TO v objek- te pod nadzorom JLA. Ptujski Občinski štab je imel večino orožja v svo- jem objektu, ki je bil v skladišču Kidričevo. Nekaterim Občinskim štabom je med 15. in 17. majem 1990 JLA orožje odpeljala, 16 Občinskih štabov TO pa je oddajo orožja zavrnilo,“ je ob letošnjem prazniku veteranov vojne za Slovenijo spomnil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč. Ta je potekal zaradi koronavirusa nekoliko drugače kot v prejšnjih le- tih; območna združenja so ga namreč obeležila s simboličnim polaga- njem cvetja v spomin na vse tiste, ki so vojni za Slovenijo izgubili svoja življenja. Predsedstvo OZVVS Ptuj je na praznični dan položilo cvetje k spomeniku Vsem borcev in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi. Z orožjem, ki ni bilo oddano, in orožjem, ki so ga skrivoma izvzeli iz skladišč JLA, so do začetka vojne za samostojno Slovenijo organizirali okrog 500 tajnih skladišč orožja. Na Ptujskem je bilo organiziranih 17 tajnih skladišč, seznam vseh tajnih skladišč bo izšel v Katalogu tajnih skladišč. Ob 30. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite bo izšla tudi publikacija, v kateri bodo predstavljeni ljudje in dogodki na območju Vzhodnoštajerske pokrajine, je še povedal Vlado Žgeč. Vse to so pomni- ki, gradniki samostojne Slovenije, ki jih ne smemo nikoli pozabiti. Ptuj  17. maj – praznik veteranov vojne za Slovenijo Spomnili so se žrtev za samostojno Slovenijo Sedemnajstega maja letos se minilo 30 let od pomembnih dogodkov iz nastajanja samostojne države Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Predsedstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj se je s simboličnim polaganjem cvetja spomnilo vseh, ki so izgubili življe- nja v vojni za Slovenijo. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  19. maja 2020Poslovna in druga sporočila22 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  19. maja 2020 Oglasi in objave 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. Obnavljamo stanovanja in kopal- nice, izvajamo storitve elektroinšta- lacije, izdelamo manjše kovinske ograje ter nadstreške. Telefon 041 778 432. MMT MEHANIKA, d. o. o., Hrastovec 5d, Zavrč. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Vsako sredo ZA ZVEZDE www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE AFERA IRANGATE Rado Pezdir razkriva ozadje škandaloznega epiloga afere oprana milijarda v NLB POLITIKA Zakaj Janez Janša grozi z odstopom, bomo jeseni šli na predčasne volitve? TAJNA SLUŽBA Kako je Janez Stušek postal direktor Sove in katere sledi je pustil za sabo INTERVJU Milan Rogelj: Če bi vprašali ravnatelje, bi nazaj v šolo poslali vse otroke Javna razvojna agencija Občine Ormož razpisuje prosto delovno mesto direktorja Javne razvojne agencije Občine Ormož Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: • da je državljan/-ka Republike Slovenije, • da da ima najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnjo) / visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali najmanj specialistič- no izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) / spe- cializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) ali magistrsko izobraževanje po visokošolski stro- kovni izobrazbi (prejšnje) /magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja); • da aktivno obvladuje angleški ali nemški jezik, • da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj, • da ima potrebna znanja glede organizacije in dela javnih agencij, • poznavanje predpisov s področja dela, • da je najmanj 3 leta opravljal/-a vodstvene in organizacijske naloge v gospodarski družbi ali državnem organu, oziroma organu občine in • da obvladuje osnovna računalniška znanja in orodja, • da ima izkušnje s pridobivanjem evropskih in državnih sredstev na javnih razpisih ali neposrednih potrditvah, s poudarkom na izkušnjah pridobivanja sredstev evropskega kmetijskega, regionalnega in kohe- zijskega sklada, izkušnje na področju mednarodnega sodelovanja pri čezmejnih projektih, • da ima izkušnje s pripravo investicijskih dokumentov v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumen- tacije na področju javnih fi nanc, • da ima izkušnje s pripravami poslovnih načrtov za različne pravne su- bjekte, • da ima sposobnost nastopanja v javnosti, • da ima komunikacijske sposobnosti, • da ima organizacijske sposobnosti, s poudarkom na timskem delu, • da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi nakle- pnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Želena znanja in izkušnje: • izkušnje na področju svetovanja in izobraževanja kmetijskim ali gospo- darskim subjektom. Kandidat/-ka mora k vlogi priložiti: • fotokopijo potrdila o državljanstvu ali osebne izkaznice ali potnega lista oz. izjavo kandidata/-ke, da je državljan/-ka Republike Slovenije, • fotokopijo potrdila o izobrazbi, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba prido- bljena, • dokazilo, da aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik, npr.: 1. jezikovno izobraževanje pri ustrezni izobraževalni instituciji (šola tu- jega jezika) ali 2. opravljeno večtedensko izobraževanje v tujem jeziku ali 3. večkratna udeležba na strokovnih srečanjih, na katerih je aktivno uporabljal/-a tuji jezik, 4. opravljen izpit iz tujega jezika v okviru programa do- ali podiplom- skega študija ali 5. certifi kat o aktivnem znanju jezika 6. ali šolanje v tujem jeziku (pridobil/-a stopnjo izobrazbe – osnovno, srednjo, do- ali podiplomsko – v državi, v kateri je to materni jezik) ali 7. opravljanje dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku 6 mesecev ali več, • dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede delovnih izkušenj (fotokopija delovne knjižice za zavarovanja pred 1. 1. 2009, izpis o obdobjih zava- rovanja v RS po 1. 1. 2009, ki ga pridobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS) oz. opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, • dokazila o poznavanju računalniških orodij, • pisno izjavo, da ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil/-a obsojen/-a na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (lahko kandidat/-ka tudi sam/-a dostavi potrdilo iz kazenske evidence za fi zične osebe, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje),dokazilo o izpol- njevanju ustrezne izobrazbe, • pisno izjavo, da zoper njega/njo ni bila vložena pravnomočna obto- žnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (lahko kandidat/-ka tudi sam/-a dostavi potrdilo krajevno pri- stojnega sodišča, da ni v kazenskem postopku), • opis izpolnjevanja ostalih zahtevanih pogojev glede znanj in izkušenj, • program dela in razvoja agencije. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, in sicer za čas trajanja man- data, s polnim delovnim časom. Kandidate/-ke vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z označbo: „Javni natečaj za delovno mesto direktorja“, s pripisom NE ODPIRAJ, do vključno 2. 6. 2020 na naslov: Javna razvojna agencija Občine Ormož, Vrazova ulica 9, 2270 Ormož. KMETIJSTVO PRODAM telico, brejo 7,5 meseca, paš- no, lisaste pasme. Tel. 041 235 530 in 041 897 584. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODA se enoosna prikolica Tehnostroj, nosilnosti 4,1 tone, generalno obnovlje- na. Tel. 031 503 142. RAZNO POCENI prodam dva električna radiator- ja in komodo. Tel. 041 915 368. PRODAM železno stojalo za žaganje drv, trifazni motor, enofazni motor, stroj za mletje in luščenje koruze. Tel. 031 46 55 78. Cvetko Novak, Ptuj, Poljska c. 7, roj. 1926 – umrl 3. maja 2020; Marija Zupanič, roj. Bezjak, Stojnci 138, roj. 1932 – umrla 10. maja 2020; Neža Travnikar, roj. Štopfer, Apače 128, roj. 1944 – umrla 4. maja 2020; Elizabeta Kozel, roj. Topolovec, Zg Leskovec 11a, roj. 1937 – umrla 5. maja 2020; Marija Turk, roj. Turk, Župečja vas 28, roj. 1934 – umrla 6. maja 2020; Gabriela Leskovar, roj. Gajser, Skrblje 3, roj. 1966 – umrla 7. maja 2020; Marija Andrašič, roj. Andrašič, Apače 45, roj. 1927 – umrla 8. maja 2020; Alojz Ješe, Ormož, Vrazova ul. 1, roj. 1946 – umrl 9. maja 2020; Ivan Kojc, Ptuj, Vinarski trg 7, roj. 1944 – umrl 10. maja 2020; Terezija Pulko, roj. Filipič, Ptuj, Gajzerjeva ul. 18, roj. 1927- umrla 2. maja 2020; Irena Furman, roj. Simonič, Ptuj, Selska c. 3, roj. 1928 – umrla 10. maja 2020; Olga Gorshkova, Ptuj Prešernova ul. 24, roj. 1981 – umrla 11.maja 2020; Elizabeta Bosilj, Borak, Kore- njak 6a, roj. 1939 – umrla 14. maja 2020; Venčeslav Bračič, Popovci 29, roj. 1968 – umrl 9. maja 2020; Evica Pintarič, roj. Blažević, Pavlovci 5d, roj. 1951 – umrla 15. maja 2020. Umrli so Štajerski TEDNIK torek, 19. 5. 2020  COLOR CMYK stran 24 Policisti so nedavno opozorili na nevarnost širjenja spolnih zlo- rab po spletu – zaradi socialne izoliranosti v času epidemije in po- gostejše rabe interneta. Otroci ne zahajajo v šolo, manj se družijo z vrstniki in toliko več z internetom. Splet je postal orodje za pouk na daljavo, v spletnih klepetalnicah otroci preganjajo dolgčas, igrajo video igre, brskajo, raziskujejo in tudi navezujejo stike z neznanimi ljudmi. Druženje s svetovnim sple- tom je lahko za otroka še kako nevarno in škodljivo, če odpove starševski nadzor. Storilci zlorab intenzivno izkoriščajo nastalo si- tuacijo in ranljivost žrtev. »Življe- nje mladih se je v času epidemije namreč še bolj kot ponavadi pre- selilo na elektronske naprave tako zaradi zahtev po izobraževanju na daljavo kot potrebe po komuni- kaciji zaradi socialne izoliranosti. Mladi se morajo zavedati, da ko enkrat pritisnejo tipko pošlji, ni- majo več nadzora nad poslano vsebino. Pa naj bo to fotografi ja golega telesa, dela golega telesa ali česa drugega,« opozarja Vinko Stojnšek iz oddelka za mladoletni- ško kriminaliteto uprave kriminali- stične policije. Letos 41 primerov, lani 28 Na Policijski upravi (PU) Mari- bor so povedali, da slovenski po- licisti letos v primerjavi z enakim obdobjem lani beležijo porast števila kaznivih dejanj s področja spletne kriminalitete in spolnih zlorab otrok. Kazniva dejanja, po- vezana s spolnim izkoriščanjem otrok, se najpogosteje kaznujejo po 176. členu kazenskega zakoni- ka: Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva. »Od začetka leta do 15. aprila smo na nacionalnem nivoju obravnavali 41 primerov tovrstnih kaznivih dejanj; lani v enakem obdobju 28. Tudi v času ukrepov, ki veljajo zaradi epidemije, je bilo v primerjavi z lanskim letom v obravnavi več dotičnih kaznivih dejanj: od 16. marca do 15. aprila letos 13, lani šest. V policiji tudi v tem obdobju obravnavamo vse prijave tovrstne kriminalitete in bomo naredili vse, da bomo zaš- čitili žrtev, zbrali vse dokaze in Danes bo pretežno oblačno, ob- časno bo rahlo deževalo. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primor- skem šibka do zmerna burja. Naj- višje dnevne temperature bodo od 18 do 22, na Primorskem do 25 °C. V noči na sredo bo dež ponehal tudi v jugovzhodni Sloveniji, v sredo čez dan se bo postopno jasnilo. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Slovenija, Podravje  V času epidemije porast spolnih zlorab na spletu Število primerov se je v primerjavi z 2019 podvojilo O spolnih zlorabah otrok (dejanskih in spletnih) se v javnosti absolutno premalo govori. Gre za izjemno občutljivo področje, kjer s(m)o pristojne institucije in mediji dolžni spoštovati zaščito žrtve. A če se o problemu ne govori, se ustvarja občutek, da ta ne obstaja. Zato je vredno vsake toliko v javnosti na primeren način spomniti tudi na ta delikventna ravnanja s področja spolne nedotakljivosti. Foto: Zarja/M24 Zlasti na starših in skrbnikih je odgovornost, da spremljajo, s kom in kaj otroci komunicirajo po svetovnem spletu. (Pre)hitro se lahko zgodi, da otroka v klepetalnici na vabo ujame kakšen perverznež ali pedofi l. Rojstva: Barbara Sirše, Petelinjak 7, Šempeter v Savinj- ski dolini – deklica Klara; Sabina Vogrinec, Sobetinci 36a, Markovci – deček Kevin; Suzana Bezjak, Krai- gherjeva ulica 25, Ptuj – deklica Sofi ja; Ivanka Kolman, Cvetkovci 97, Podgorci – deček Izak; Jasmina Cvahte, Ljubljanska cesta 116, Slovenska Bistrica – deček Filip; Emanuela Lorber, Na postajo 20, Ptuj – deklica Zala; Tjaša Prelog, Stojnci 44, Markovci – deklica Gabrijela; Ines Žnidarič, Ljutomerska cesta 10, Ormož – deček Oto; Jana Vindiš, Orešje 105, Ptuj – deklica Zoja; Moni- ka Grofelnik – deček Mai. Poroki – Ptuj: Andrej Fijačko in Irena Bezjak, Orešje 75; Zoran Kolarič in Maja Podgorelec, Strnišče 12. Sodišče je na izrek sodbe računa- lo že v aprilu, saj so bili vsi dokazi izvedeni. A se je zadeva zapletla. Tik pred končanjem kazenskega postopka enega od dveh Tomiće- vih zagovornikov ni bilo na sodišče, zato obravnave z zaključnimi bese- dami strank ni bilo možno izvesti. Posledično je odpadla še druga, na kateri bi sodišče izreklo sodbo. Ponovno je minilo mesec dni in obramba je vnovič posegla po manevru, s katerim zavlačujejo ka- zenski postopek. Tokrat je Tomić svojima dosedanjima odvetniko- ma preklical pooblastilo. Sodišče obdolženega brez zagovornika ne more obravnavati, zato so mu na naroku minuli četrtek po uradni dolžnosti dodelili novo odvetnico. Ker ta primera ne pozna in mora Ptuj  Sojenje Janku Tomiću Primer obtičal na mrtvi točki Minuli četrtek se je po mesecu dni na ptujskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje Janku Tomiću iz Krčevine pri Vurbergu, ki ga obtožnica bremeni uboja in treh poskusov uboja. Foto: MZ Janko Tomić je na nasilne mladeniče, ki so prišli obračunat z njegovim sinom, streljal 27. maja 2018. Od takrat je v priporu. Ptujsko okrožno državno tožilstvo je nato septembra zoper njega vložilo obtožnico. Če sojenje v dveh letih po vložitvi obtožnice ne bo končano, se Tomiću pri- por odpravi, kazenski postopek pa kljub temu teče dalje. Sodišče ima tako še kakšne štiri mesece časa, da izreče sodbo. Odgovornosti za zavlačevanje ne gre nikakor pripisati sodišču, ki je bilo na izrek sodbe pripravljeno že v aprilu. dokumentacijo v Tomićevem ka- zenskem spisu še preštudirati, je zadeva znova obtičala na mrtvi točki. V četrtek, 14. maja, je sodiš- če obravnavo sicer opravilo, a spremljalo jo je kar nekaj proced- uralnih zapletov. Med drugim že omenjeni preklic pooblastila dose- danjim zagovornikom in postavitev novega. Tomić je predlagal tudi iz- ločitev sodnikov in prenos primera na sodišče v Mursko Soboto. Oba predloga je sodni senat, ki ga vodi sodnik Marjan Strelec, zavrnil. Tudi tokrat je glavna obravnava zaradi preventivnih in varnostnih ukrepov (epidemija koronavirusa) potekala brez prisotnosti javnosti. Drugi na- rok glavne obravnave, na katerem je sodišče (ponovno) nameravalo izreči sodbo, je bil razpisan za pe- tek, 15. maja. Takrat bi tudi javnost lahko pristopila. Ker dan pred tem niso izvedli vseh korakov, ki bi omogočili dokončno odločitev o Tomićevi (ne)krivdi, je sodišče pet- kovo obravnavo preklicalo. Sojenje se bo tako nadaljevalo prihodnji mesec, in sicer 2. ter 3. junija. zoper storilce ustrezno ukrepali. Prijavitelji, oškodovanci oziroma starši lahko tovrstno kriminaliteto prijavijo na številko policije 113, v primeru zaznave posnetkov, ki pri- kazujejo spolno zlorabo otrok, pa tudi preko Spletnega očesa Centra za varnejši internet (www.sple- tno-oko.si) ali na e-naznanila na spletni strani policije,« je poudarila Anita Kovačič Čelofi ga iz PU Ma- ribor. Dodala je še, da so policisti na območju mariborske policijske uprave v celotnem lanskem letu obravnavali 26 kaznivih dejanj, ki se navezujejo na spletne spolne zlorabe. Spolno izkoriščanje otrok preko interneta se kaznuje tudi po 173. a členu kazenskega zakonika: Prido- bivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Tudi po tem členu so policisti že obravnavali primere. Letos po besedah Kovačič Čelofi - gove na območju PU Maribor niso imeli v obravnavi še nobenega.