LISTEK. t Utrujen se vle/.e Na pare trpin ! Dne 30. invarca 1918. zjuitiraii ije v Slovemjem (jfadcu po dofeeim terp-l^einLVii iirarno \n Bog.ii udano _ia velkie zatisriiiil svotje tjnudne cči toivairiš Ailojzij Arnečič, biivši učitelii v Painečah. Služboiva. je dciligio vrto let, a zadmta njO-iova leta so biila leta trpi'na v pravem pc/meiruu besede! Rojen je bil 28. januania ileta 1856. v I3odvincih pri Ptuja, kjeir sio ,rniegio'v;i stari_- dob-ro kmetovali. Pohadal je nekai <l-e.tr Krmniaziij v Ptiiilu, potem pa učiteijišče v Mariboni, ikjer »je teta 1881. dobi znelostno iz.p.iče!vailo. Ptrei pa iie do&hral še t_'iilctno voja-ško dobo piri proniiniih. Izpit uone .vst>ost)ibllieiruosit i je doistal diie 4. apniila teta 1883. Nde«civia prva slaižba je bila pni Sv. MaT_eti ob Pe&irici. Od iiiainiika 1884V pa do 31. jatiiuarja 1891. je sj-ižboval v Št. Iilju 'V SJoiv. ¦s.oriiciili. I)o 30. ciktohra 1893. ije brl kat učiteli v ^martnem pri Sk)v©i-.j€iro Graidoii. odiko- der \c bil ineka,t oasa ekspoiniirairi v Razborju, nd_aj čas-a -pa tudi v Sloiv^irHreim Gradcu ter je bil dne 30. oktoibna 1893. imenovan za učiteiiia in šoJ. vodffo na navo u_taimwJjein.i šoli v ]>ri:iazn.iih Pa,nveč.ali tik Slo\;en^e«:a Gradca. Tam je službo'va_ do 31. oiktobra 'leta 1916., s katerim d_i_.m se je zairaidii svcue iT-iikop^ne bolezni podal v stakii pokoj. Žal, da Ka ni dolgio užtval! 2e v in_ladiii lefih — kot diijak — se ;je bH vrezajl n-a wstn dersne noffe fa si tako' -naikic>:>ai! k». svoiii poznieiiši boilezni. Bi;! jc veokrat cperkan 'in leta 1900. so nvu odnezaili r_O!g.o rvad olemikam. Odzdaj je ii.neil r&v&ž bmidik-e čase sv;:ueg:a živJiicniia, ddkter ga nii rešila smirt. KdicrkciH ga je kedaii videl, ikaiko je tnpei na živcih svcče bcllane ivokc, ki niiu niso skaraii nikdar poipotoioma _n_nwa__. vsaS.ommr se je v aroe zasmiilil. V_/5krat ni i>o cele ncči zajtisinil ločesa, a šolo pa je lc vednoi vestnic- oslkrboival. Tova_"i_ Arnečič je bill iiramiireč vasteii in mariijiv uaitelti. Painiečand. so s:a zeJo spoštovailii iin inu radi zaslug kot ock-otiitcHdu i-n učiiteliHi Riiliove mladiine potdeiMli častriio občacistvo. Toviariši so ga ljubili zaradii nje^ovega prifeiznega in mrinieKa z/naeatia. Nikdo iia sv&tii ,iniu ni bal soviraien, zato je bil sreoeai. Ve_ čas svoiiejfa službovainija v tem okraju ie bil tudi vnet član učitieiliske^a društva; ter jaiko ise ,e zainimail za iiapredbk šole _n učitedtjstva. CimDtno si je doibrio atal. Iimd sie v b-ližnjih Vrhaih preoei obšiimo ¦Hasesiivo. v Sfoivein.e_Ti Gradcu pa lično hiso z zemiliiišosiiri- Za svojo ¦drmžiaio je <.\akio 'skrbeil. Ko ie nastapil akižbo v Pamieoah, se je poročil s hčortko rajmkega M. ravinateija tovariša Barleta. Bila mu iie najii|ubezjiivejša družica iin inaiiskTbneijša owcira. Njegova -starejša hčii je učiiteildioa na slorveni^raški ctko-Mškii ¦šoli, d;ve imlaiiši hčerki pa pornagata :maitari pri _raspodin;istvu. Sin Pavel je kot sedimiošoilec raoiral meseca aprila leta 1915. k vojakioim. Sedai se nahaija nekfe v iruskeim ujetiniistvu. Po tem1 svoiem si'niu mm ife posebno hirapeneio srce: kako rad bi ga btiil še vsali emkrat vide-1, a ni -nu bilo usoieno! Na ve_ikoaiočini! po__de..iek simo ku spremili k zadnjeimu ipočitku -na S-Cnvenj.irraško pokopališče. ObiMca vencev miu je pofcrivala krsito. InnoozanttieKa sprevoda so se udeležiild tudi labčand iz Paimieč v obiineiin številu. PCiKireb ;fe viodiil ¦škatska deikan cib asistenci 2 dnhovn-ov, gosp. Ja<n. Rohne_i|a, ki je pireii žup-iiikiovial v Paiinečah. Tiuidi de'1-utaoiia sosednifega nani nčiteljiskega dru.tva šoštanjskegia Ła je TOČastrla mx njeffOivi zadnji poti. Niaffrobnico aniu je izboirno ganlljivo jrcKvonil s_danji pairr-eški župnik g.osp. .T..rko: pcislovii se _e od raiimikega trpina v irne.iu naegiove obiteJji, visega >uč_teilifstva ln v iiin-enu pameškili župljaniov. V izbrainih besedah je nasHkal visemi poKrebcetm rašnkega vriine ¦__. zastage ter n.Li obljubil v imrenu svoijih župljanov in niegoivih nekdaniiih učanoev, da ga bodo ohranffi vefdno v hvaležjiem spoaTiinu. Ni ga biilo očesa, ki bi se ne bilo posolzdlo ob tenn zadnjom slovesu, posebno pa so plakaii .možir- in mladikia za svtoiiim nekdamjinti učite^i-eim. Ko ie solince zahauato za gio^e irn niiii pošiljaJo zad;nj'i žairni pazdirav v .odipritio gcmiilo, simo se viračali iz ipiotootDailiišča z žaiostniim sircem iii vendar -tudi z neikiaiko toilažbio, ker bla^i pokoijnik ima sedai inniir, ki s.a mu niegofva •miiiana biolezem, kii .ga je izdeiala d.o sanie kosti, ¦p«ie_ ndkidar ni priv ošč-la. Spavatj v Bojjii, dirasri .oivaoš, adp<>5i_ s. od preiveiHikega tirplaeinjia, sveitila ti več^na !___! Mi vs.i te .ohrairijmio v najbndiišeim spo- llllfiu! V.