Davorin Žunkovič, A'a ibcr: K zgodovini pojma ˝Sokol˝ v literarno historičnem oziru K sioletnici TyršeTega rojstT*. (V r.asleclnjem pr!naša;mo prnv zanimivo siovstveno-zgodGvinsko razpravo izpod pd.esa naše.^a sd-trudnika, ki je priznan krfiževnik in vojaški zgodovinnr, čigar tcmelii-ta jezikovna. raziškavanja o Slo-vanih so v kulturnem s etu \vbu-dila ve'iko pozornost in S3 drago-cen pripomoček za v\>e, ki se pa-glabljajo v reen štuJij staroslo-vanske kulture. Autor, ki je nas stalen sotrudnik, je šs danes sta-lcn sodeiavcc čeških listov in ,,Rat-nega lista' v Beogradu ter cleli točasno na raz^agi svet pisemskih Vojnih pohodov iz vo.'a.škega sta- lišča. Za naš list nam je obljub:l krtičen živl^enjepis svetcga Jero-ninn, ki jc naš rojak iz Strigove. Na-leclnja razmotrivanja. ki bodo objavljena v treh nadaljevanjih naj cenj. čitatelji nc vzamejo kot kak tendenčcn spis, ampak kotres-no liLerarno hUtorii-no razpravo. Uiedrvštvo.} Kakor zrtano.- so se pri nas z za-koncm o:t 6. decembra 1929 vsc obsto-ječe ie!o\adne organ-zadje, ki so do takrat temeljile deloma na strankarsko poliličn1", deloma na vcrski padlagi -= razpusti'e in • nadomcstile / ncvo dr-/avno ( rgairzarijo, zvano Sokol Knlie-vine jugosiavijc (skrajšano: SKJ). Ta s!cer satna na sebi zgoduvinsVa odloč'tcv je skraja v- pri/adeiih kro-g'h jzzvala deloma ncprkrito ncvoijo. c.eloma neko boja/lj"vo skrito animoz-ros\ ker so ob tcj zgodov'rr>ki po-tezi merodajni činitelji na^ierno opu-stili ali pa podzavestno prezrii potre-bo, ida š'roki javno^ti podajo jczikov-r.o in T-;u"turno7go:lovinsko ia;-lagobi-s',va pojna ,,so]iv:i že v kali onemogočena in bi se postop-ni mirni prehod v novoustvar eno si-tuadjo dcsegel kot sam po scbi ra-zumljiv pojav čisto a\ toiniatirno brcz razhurjanja prizadc;ih. Toda v k itiko iako r.asta ih razmer se spuščati, ni r.amcn f redstoječe l"terarno-zg(xL vi:> pke riazprave. — Dejstvo, Ua S2 j-vi ta'a razlaga, ki bi služila v pomirjcnje razburjenih du-hov opus'ti'a, sc pač mora p ipi.%va-ti okolnosti, da ni bib v krogu od'o-tuj-očili n-cbencga človeka, ki bi bil o-rijentiran c> tcm, da je poj,n ..soTvol"' jezikovno genetično homoniin tj.bc-s&la z dvojnim, tetneljno si naspro-tujorim p(imenom, kar ima lahko za pos]eJ.'c\ da nezadosno oncnti ani raz"ago cvc jnega pomena podz.ncs no zamenja, kar se v našetm slučaju tu-di faktično dogaja. — Ne^mrtna zgo-dovina nam ne-porno nava;a poro^'-ne vzg'ede takh kurioznih zamenjav, ki so se vživele in se ne dajo več iztre! it>, kakor napr. v našem slučaiu, ko ni nikdo resno \n pravočasno opo-zoril krit"čne javnosti na take ncsrai-selnosti. Vsega tega pa pri ruis ni bilo treba. Mi vemo vso to že iz na^ilr najs^are;ših in . naj.novejših slovnr-jev in drugih slovstvenih p.irornikov in ce'o nancvejši Brockhausov kks'-kon povdarja dvojni smisel in ponien besede ,,sokol' ja^no MSokol — He!d und Ialke'' (t.j. Sokol poineni — Ju-Hak in — sokol — plicaV Jaz sam scnr }c v s\-oji knjigi (,,Dic Slavs-cn, ein Ur\olk Furopas, 6. izdaja, stran 137) iavro < pozoril znanMvcni s\et, da ho-di po napač-ni p:>t', nakaf s^ni dob'l ,.zac!ost:lno" vnnenjc ¦tnerocia.jjiili, d?| se ia slovstvcna napaka ne da vco pc-praviii, retud' bi se v predmetndm slučaju io lahko z eno pote:^o pcresa zgodilo. -- Prezrlo sc je namrcč po-po'nc ma, da Slovani že od p.iniiivekn, kj Be nc da z letnico oznanti sploš-r.o .pojmujejo pod izrazom ,.sokni"' (^ro. ,.soko') mladcga, nročnega, s'a-sileca, za vojaŠko službo zrefjga mofr, v ljflbavn"h oclncj.sili pa — ljubčka. Do-kazov tej trdltvi je nebroj v bogati slovarsl.i litcraluri vseh vek v, vzlasti v, ruskih in jugoslovanskili (?c. s b-skih) i aroc'nih pc^mih. Pod cnim in istim i/razom je ,.sokol' rimislicn kc>t bojevnik oz. junak in je mor- fologično iudi zelo verjetno, da obai homonkna, katerih drugi men na pti-co — "sokola nlsta najbr/e imela pr-votno istega debla; kajti zdi se, dst gre v rašem predmetneVn primeru za' pojm ,,sok"' (succus, Saft) kot besedo-tvorno deblo. (Se nadaljuje prlhodnjiČ.)