EuroBasket: V četrtek Slovenija - Italija V Kanalu Kogojevih dni Kradli na pokopališčih v Rupi, Gabrjah in Dolu Primorski št. 2 1 2 (20.840) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 V senatu farsa brez primere Dušan Udovič Še vedno se ukvarjamo z Berlusconijem. Ne zato, ker bi nas to zabavalo, temveč zaradi farse, ki smo jo prisiljeni spremljati v parlamentu. Senatorji Ljudstva svobode skušajo na vse načine zavleči razpravo o izključitvi Berlusconija iz parlamenta, ki bi morala po dokončni obsodbi biti samoumevna. Predsednik senatne komisije in poročevalec Andrea Augello, Ber-Iusconijev privrženec je včeraj nanizal kakih sedemdeset strani doIgo uvodno poročiIo z navajanjem pravnih vprašanj, »ki bi jih bilo treba poglobiti«. Poskus zavIačevanja je očiten, po dobro preizkušeni taktiki, ki jo Cavaliere že dve desetletji z vojsko odvetnikov uporabIja vsakokrat, ko ga sodniki stisnejo v kot. Vzporedno se krepijo odkrite grožnje njegovih poIitičnih pretorijancev, da bo vIada padIa, če bo izkIjučen iz parIamenta. VIado bi BerIusconi najbrž že spodneseI, saj so zanj sondaže ob morebitnih skorajšnjih voIitvah še vedno ugodne. Po ocenah mnogih komentatorjev ga je pred tem zadržaIa njegova družina, ko je ugotoviIa nevaren padec vrednosti delnic njegovih podjetij. Vzporedno potekajo tudi vrstah Ieve sredine, predvsem Demokratske stranke, bolj ali manj prikriti poskusi, da bi se za BerIusconija našeI nekakšen kompromis, da ostane Lettova vIada v sedIu, ker bi biI njen padec za državo katastrofa. Zaskr-bIjenost za usodo države je razumljiva, a naj bo jasno: če bi se v resnici zgodilo kaj takega, bi bil to za Ievo sredino samomor. sirija Mendarodni nadzor za kemično orožje? WASHINGTON - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval sirski režim, naj prepusti svoje kemično orožje mednarodnemu nadzoru in tako prepreči možnost ameriškega vojaškega napada na Sirijo. To je dejal v pogovoru s sirskim kolegom Validom al Muale-mom v Moskvi, ki je ruski predlog pozdravil. Naj pristane na predlog, je Damask pozval generalni sekretar ZN. Lavrov je Sirijo pozval, naj svoje kemično orožje prepusti mednarodnemu nadzoru, orožje pa naj bo potem uničeno. Na 11. strani Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 10. SEPTEMBRA 2013 Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Začetek razprave o izključitvi obsojenega Berlusconija iz senata Taktika LS je zavlačevanje srečanje ds Gianni Cuperlo v boju za tajniško mesto trst, doberdob - Novo šolsko leto Včeraj začetek pouka na več slovenskih šolah TRST, DOBERDOB - Poletne počitnice so nepreklicno mimo, saj se je včeraj začel pouk za večje število slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem in Goriškem. Tako so na Tržaškem s poukom začeli na večstopenjskih šolah pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in v Nabrežini, občinskem vrtcu v Šempolaju ter na Liceju Franceta Prešerna in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, medtem ko so na Goriškem, kjer so uvedli tudi elektronske dnevnike, v klopi sedli učenci Večstopenjske šole Doberdob. Na 4. in 13. strani RIM - Komisija italijanskega parlamenta, pristojna za vprašanja imunitete, je začela razpravo o morebitni izključitvi bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija iz senata. Zaradi zavlačevanja poslancev Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode bi sicer do končnega glasovanja v senatu lahko minilo kar nekaj časa. Seja se je včeraj začela z zelo dolgo izjavo, ki jo je Berlusconiju v obrambo podal senator njegove stranke Ljudstvo svobode Andrea Augello Komisija naj bi po nekaterih napovedih odločitev o tem, ali bo Berlusconi izgubil poslansko imuniteto, sprejela do konca septembra, po drugih napovedih pa že danes. Nato pa bo sledilo še glasovanje na plenarnem zasedanju senata. Na 11. strani bazovica 2013 - Na proslavi prvič tudi nagovor tržaškega župana Trst je osvobodila tudi kri bazoviških junakov TRST - Solidarnost, ohranjanje spomina na zgodovino in na tragedije prejšnjega stoletja, svoboda idej in kulture, enakost med enakimi. Še mnogo podobnih misli smo lahko slišali na nedeljski osrednji proslavi na bazovski gmajni, kjer se je okrog tisoč ljudi zbralo, da bi se spomnilo na štiri bazoviške junake. Med njimi je bil prvič tudi tržaški župan, Roberto Cosolini, slovensko vlado pa sta zastopala minister Grilc in ministrica Komel. Na 3. strani TRST - V boj za mesto vsedržavnega tajnika Demokratske stranke se je podal tudi 52-letni Tržačan Gianni Cu-perlo, poslanec v rimskem parlamentu, ki se je včeraj na pobudo mladih in manj mladih pristašev srečal z volivci. V nabito polni kavarni Tommaseo se je zaustavil pri vprašanju gospodarske krize, odgovornostih politike, potrebi po kongresu, odnosu z desnico in s tekmecem Renzijem. Na 5. strani Za Gabrovca tožilec predlaga arhiviranje Na 2. strani Volja ljudi ob meji močnejša od nesoglasij Na 5. strani Na Goriškem čezmejno sejemsko območje Na 12. strani Goriška občina prisiljena rezati stroške Na 12. strani Trgovinska zbornica Videm vas pričakuje! Od 12. do YS. septembra- 2013 FRIULI • DOC i EZ5Ö3 ¿«g ih VINA - JEDI - DOŽIVETJA - RAZGLEDI jf Pridite, odkrijte in uživajte v vseh okusih edinstvene dežele. 9771124666007 2 Torek, 10. septembra 2013 ALPE-JADRAN / nova gorica - Na obisku Pozitivna Slovenija z Bratuškovo na čelu dežela - Povračila stroškov Javni Tožilec Frezza ,.. v . v . za Igorja Gabrovca ključne razvojne načrte predlaga arhiviranje Premierki predstavili NOVA GORICA - Na dnevnem redu včerajšnjega obiska stranke Pozitivna Slovenija v Novi Gorici je bilo tudi srečanje z župani goriške regije, pridružil se jim je tudi kolega iz Gorice, Ettore Romoli. Vodstvu stranke, premierki Alenki Bra-tušek, ministrom in poslancem so župani predstavili ključne načrte za razvoj regije v prihodnjih letih, predsednik EZTS GO, Robert Golob, ki je obenem podpredsednik pozitivne Slovenije, pa je še posebej izpostavil ključne projekte, ki bi jih kazalo uresničiti s pomočjo tega čez-mejnega združenja, ki vključuje občine Nova Gorica, Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba. »Trenutno je porodnišnica najbolj znan problem, ki bi se lahko reševal preko našega združenja,« je izpostavil Golob. »Župani dobro sodelujemo in rešujemo skupne probleme. V bližnji prihodnosti planiramo preko 100 milijonov evrov investicij v tej regiji. Po statističnih podatkih imamo najmanjšo brezposelnost, a potrebno je ukrepati, še preden se to spremeni. Zaradi Hita Novi Gorici grozi socialna bomba. Hit pa bi bilo potrebno povezati s privatnimi investitorji in omogočiti podjetju, da se normalno razvija,« je povedal novogoriški župan Matej Arčon. »Predsednica vlade je danes dobila praktično soglasno zavezo s strani vseh treh županov: Arčona, Turka in Romoli-ja, da si vsi trije želijo, da se preko tega združenja začne pospešeno usmerjati denar, ki je že tako na voljo iz evropskih sredstev, za cilje in razvoj tega območja. Gre za isti denar, a bistveno bolj učinkovito porabljen in naložen. Kako reševati probleme, ki so danes, tukaj, ki tukajšnje prebivalstvo zelo prizadene. Zadeva je zelo aktualna prav v teh dneh,« je premier-ki dejal Golob. Težava, ki bi se lahko reševala preko EZTS GO, in ki je trenutno najbolj znana, je vprašanje čezmejne porodnišnice. »Problem zadeva obe državi, reševal se bo pa učinkovito na eni lokaciji, kjerkoli že. Znotraj okvira sedanjih nacionalnih zakonodaj je problem nerešljiv,« pravi Golob, ki poudarja, da bosta v primeru neukrepanja obe porodnišnici »počasi najverjetneje ukinjeni«. »Če pa bi ukrepali, bi pa lahko dobili na tem območju eno najmodernejših porodnišnic, ki bi združevala najboljše iz obeh svetov, v tem primeru iz Gorice in iz Nove Gorice oz. Šempetra. Časa za ukrepanje je zelo malo, morda še par mesecev. Že v teh dneh potekajo sestanki glede čezmejnega sodelovanja. Mesto za tako rešitev mora biti praktično sprejeto že v četrtek na srečanju na nivoju države in Furlanije-Julijske krajine glede bodočih projektov čezmejnega sodelovanja Itali- ja- Slovenija,« nadaljuje Golob. Nato, pravi, je na voljo le še pet mesecev, da se idejo podrobno razdela. »V roku petih mesecev mora biti stvar predložena Evropski komisiji. Če ne uspemo, je za naslednjih 7 let stvar zaključena,« pristavlja Golob. Glede možne lokacije je še omenil, da se razmišlja o različnih variantah. »Naj- Srečanja s premierko Alenko Bratušek se je udeležil tudi goriški župan Ettore Romoli bumbaca bolj logična lokacija sploh za del, ki bi bil kirurško povezan, je Šempeter, vendar porodnišnica ni samo to, je marsikaj več. Tukaj se lahko išče različne možnosti, take, ki bi potem zadovoljevale tudi politična razmišljanja z obeh strani meja,« zaključuje predsednik EZTS. Katja Munih TRST - Za podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca ((SSk) in deželnega svetnika Roberta Novellija (LS) se sodna preiskava glede povračila stroškov, v katero so bili vpleteni skoraj vsi deželni svetniki iz prejšnjega mandata, zaključuje s predlogom arhiviranja. Tako je sklenil javni tožilec Federico Frezza, potem ko je prejšnji teden ločeno zaslišal oba svetnika. Frezza je svoj sklep sporočil sodniku za predhodne preiskave. Igor Gabrovec je o sklepu včeraj zvedel iz medijev in je v tiskovnem sporočilu izrazil zadovoljstvo. Povedal je, da gre za prvo dobro novico po dolgih mesecih. Zahvalil se je odvetniku Luci Pon-tiju za pravno pomoč, spomnil pa se je tudi vseh tistih, družinskih članov, prijateljev in sodelavcev iz vrst večine in manjšine, ki so mu v zadnjih mesecih stali ob strani. Obenem je Gabrovec izrekel soli-danost vsem tistim kolegom,ki še vedno v dobri veri čakajo, da pojasnijo svoj položaj kar zadeva kočljivo vprašanje povračila stroškov v deželnem svetu. Igor Gabrovec Gabrovec je v svoji izjavi dodal, da enostavna hipoteza o krivdi, jamstveno obvestilo in tudi sama obtožnica pomenijo le etape v sodnem procesu. Nihče si pri tem ne more privoščiti luksuza, da prehiteva sodnike in domnevo o nedolžnosti, ki je steber omikane družbe. Podpredsednik je izrazil upanje, da se bo grdo poglavje, ki je pretreslo deželno politiko, zaključilo čimprej in bo javnim upraviteljem povrnjeno dostojanstvo. ssk - Aktualna vprašanja na zasedanju deželnega tajništva stranke Za reforme, ki udejanjajo tudi V I I V« I I • v • zaščitna določila za narodne manjšine NABREŽINA - Reforme, ki zadevajo različna področja javne uprave in evropske ter občinske volitve v letu 2014 so bile glavne teme zasedanja deželnega tajništva stranke Slovenske skupnosti, ki je potekalo v torek, 3. septembra v Nabrežini. S poročilom deželnega tajnika SSk Damijana Terpina in deželnega svetnika Igorja Gabrov-ca, ki sta se pred kratkim udeležila srečanja tajništev deželne, levo-sredinske večine, so se člani deželnega tajništva slovenske stranke seznanil z vsebinami reform, ki jih pripravlja deželni odbor predsednice Debore Serracchiani. Skupna nit pri vseh reformah je v prvi vrsti racionalizacija, ki bo še najbolj zapletena pri zdravstvu, ki zaobjema 60% celotnega deželnega proračuna. Kot piše v tiskovnem sporočilu se SSk zaveda, da je trenutno stanje zelo pogojeno od splošne gospodarske krize, iz katere izhaja znatno znižanje davčnega priliva in posledično večje težave pri nudenju javnih storitev. Zaradi tega je smotrno, da se strukture deželne in krajevne javne uprave prilagodijo, da se socialni nivo ne zniža in ne bodo prizadeti predvsem šibkejši in revnejši sloji. Vseka- kor pa bo potrebno upoštevati tudi prisotnost narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti, katerim je nujno zagotoviti visoko raven zaščite. V tem smislu bo pomemben način, po katerem bo izpeljana reforma glede omejenega števila županskih mandatov in obstoja pokrajin. Kakor tudi ne bo mogoče mimo upoštevanja slovenskih občin v goriški, tržaški in videnski pokrajini, kjer je figura župana še toliko bolj pomembna. Glede pokrajin pa je deželno tajništvo stranke potrdilo stališče, da so te krajevne avtonomije zelo pomembne za politično predstavništvo slovenske manjšine in je to potrebno upoštevati, da ne bo ravno to prizadeto, kakor se je že zgodilo. SSk podpira predlog, da bi deželni volilni zakon predvideval tudi ločene preference glede na spol. Ocenjuje pa povsem umestno, da se pri tem upošteva tudi možnost ločene preference glede na pripadnost narodni manjšini ali jezikovni skupnosti, ki jih dežela FJk priznava. SSk je začela z analizo političnega stanja v posameznih slovenskih občinah na goriškem, tržaškem in vi-denskem, kjer bodo naslednje leto volitve. Stranka bo pri- pravila nekaj skupnih programskih točk, na katerih bodo potem krajvne sekcije izpeljale posamezne volilne programe. SSk bo pri tem še vedno dosledna pri predlogu, da se model skupnega upravljanja razširi tudi na tiste občinske uprave, ki tega niso še udejanile. S skupnimi močmi je namreč bistveno boljše upravljati krajevne uprave in razdeljevanje na stare ideološke razlike nima več nobenega smisla. Deželno tajništvo je tudi sklenilo, da se bo SSk tudi tokrat aktivno udeležila evropskih volitev, ki bodo potekale vzporedno z občinskimi volitvami v letu 2014. V tem smislu je stranka v stiku z južno-tirolsko SVP, s katero je redno in uspešno sodelovala. V kratkem pa bo prišlo tudi do srečanja vodstev za politične in operativne smernice za volilno kampanijo. Glavna skrb SSk bo v teh mesecih izbira slovenskega kandidata, ki bi slovensko narodno skupnost v FJk zastopal na listi SVP. SSk si bo pri tem prizadevala, da pride do ugledne in raprezentativne kandidature in je pri tem odprta tudi za morebitne predloge od zunaj. koper - Če bo vreme dopuščalo Za danes napovedana vaja zračne obrambe KOPER- Posadka hitre patruljne ladje HPL 21 se bo predvidoma danes dopoldne urila v postopkih zračne obrambe, pri tem pa bodo koprski zaliv v nizkih preletih na višini med 60 in 150 metri preletavala letala PC-9M Hudournik. Če vremenske razmere (napovedi niso optimalne) ne bodo omogočale varne izvedbe, bodo vajo izvedli v četrtek, so sporočili z ministrstva za obrambo (Mors).Urjenje postopkov zračne obrambe, ki bo potekalo predvidoma med 10.30 in 11. uro, je sicer eden od osnovnih taktičnih postopkov, ki jih izvajajo posadke ladij 430. mornariškega diviziona, so še pojasnili na Morsu. Po napovedih Agencije RS za okolje bo danes vreme spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji bodo občasno še manjše krajevne padavine, deloma plohe. Ob morju bo začel pihati jugo, ki se bo proti večeru nekoliko okrepil. V noči na sredo nas bo zajela vremenska fronta, v četrtek pa bo spremenljivo do pretežno oblačno, še se bodo pojavljale krajevne plohe. vreme - V Čedadu in Pordenonu V Furlaniji neurja z zračnimi vrtinci ČEDAD - Močno deževje je včeraj popoldne na območju Čedada povzročilo več problemov v prometu. Zaradi velike količine vode so bili poplavljeni nekateri cestni odseki. Cestna uprava je odredila zaprtje nekaterih podvozov, ki zaradi visoke vode niso bili prevozni. Cestne odsek bodo ponovno odprli, čim bodo odpravljene posledice nalivov. Do tega bi lahko prišlo že v teku današnjega dne. Slabše je včeraj šlo pordenonski pokrajini, kjer se je v noči naponedeljek raz-besnela nevihta z zračnim vrtincem, ki je ruval drevesa in krajevne napise in oznake. Samo dejstvu, da se je vihar zgodil ponoči, gre pripisati, da bi bilo človeških žrtev, je poudaril pordenonski župan. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 10. septembra 2013 3 bazovica - V nedeljo osrednja proslava v spomin na štiri junake Bazovska gmajna kot skupen prostor spominjanja in sožitja Govora v celoti na www.primorski.eu Pogled na nedeljsko množico na bazovski gmajni kroma BAZOVICA - Spomin in spoštovanje štirih mladeničev, ki jih je 6. septembra 1930 ob 5. uri in 43 minut fašistični ek-sekucijski vod ustrelil na kraški gmajni pri Bazovici, sta po več kot osmih desetletjih še vedno živa. Borili so se za boljši jutri naše skupnosti, proti nasilju in represiji. Solidarnost, ohranjanje spomina na zgodovino in na tragedije prejšnjega stoletja, svoboda idej in kulture, enakost med enakimi. Še mnogo podobnih misli smo lahko slišali na nedeljski osrednji proslavi na bazovski gmajni, kjer se je zbralo okrog tisoč ljudi (približno toliko kot prejšnja leta), da bi se skupaj spomnili na štiri heroje, ki v zavesti marsikoga, ne bodo nikoli umrli. Proslavo, ki sta jo povezovala Kim Furlan in Matija Kralj, so uvedli pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod vodstvom Pie Cah in godba Viktor Parma iz Trebč pod taktirko Luke Carlija. Predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor je v uvodni besedi poudaril pomen umestitve Bazovice v italijanski spomin protifašizma. Med drugim je omenil, da bi moral spomenik bazoviškim junakom postati spomenik državnega pomena; do openskega strelišča, ki je posvečeno petim ustreljenim na procesu decembra leta 1941, pa bi moral biti omogočen prost dostop. Med množico, ki je spremljala svečanost, so bili tržaški župan Roberto Co-solini, ministrica vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, minister za kulturo RS Uroš Grilc, državni sekretar Boris Jesih, veleposlanik RS v Rimu Iztok Mirošič, konzulka RS v Trstu Eliška Kersnič Žmavc, poslanka Tamara Blažina ter predstavniki krovnih organizacij SKGZ in SSO, okoliških občin, tržaške pokrajine ter dežele FJK. Zbranim na gmajni se je pridružilo lepo število (okrog 450) udeležencev tradicionalnega pohoda v organizaciji planinskih odsekov ŠZ Sloga, SK Devin ter SPDT. Na častni straži so med proslavo stali taborniki Rodu modrega vala in skavti SZSO. Tistim, ki trdijo, da je treba mesto Trst šele osvoboditi, je tržaški župan Roberto Cosolini v svojem pozdravu jasno povedal, da je Trst svobodno mesto. Osvobodila ga je kri bazoviških junakov in vseh, ki so se borili in bili žrtve nasilja: danes nas ščiti ustava, ki je nastala prav iz upora in antifašizma. Župan je postavil v ospredje tudi pomen spomina na tragedije dvajsetega stoletja in poudaril važnost medkulturnega sodelovanja med italijansko in slovensko stvarnostjo zlasti v mestu Trst; zlasti danes, ko sta v demokratični in združeni Evropi solidarnost in spoštovanje vedno bolj zaščiteni vrednosti. Pred mikrofon je nato stopil minister za kulturo RS Uroš Grilc: »Morda se lahko bazoviški četverici najlepše priklonimo s tem, da imamo pred očmi dosto- Marko Kravos kroma Dario Matiussi kroma janstvo, ki so ga s svojimi odločitvami nosili kot ljudje. S tem so dokazali tako svojo človečnost kot razsodnost in v tem je njihova velika moralna zmaga nad svojimi krvniki.« Glavna govornika sta bila letos italijanski zgodovinar iz Gradišča Dario Matiussi in slovenski pesnik Marko Kra-vos. »Štirje bazoviški junaki, ki se jih danes spominjamo, so se odločili za ek-stremno dejanje poguma, da bi se zoper-stavili fašističnemu režimu, ki je imel za cilj, da uniči vsakršno sled njihove narodne identitete«, se je Dario Matiussi v svojem posegu osredotočil zlasti na pomen, ki ga je imel odpor tisočih mladih ljudi, ki so se borili za lastni jaz. »Njihova gesta je bila znak ponosa in spodbuda k upanju«, je še dodal in v nadaljevanju pozval, da bi morali vsi nositi v sebi čut dolžnosti, da ne pozabimo na zgodovino; ob tem se moramo vsak dan truditi, da bi vrednote, ki nas spominjajo na junake, ki so žrtvovali svojo mladost, posredovali tudi novim generacijam. Na grozote nas lahko spominja tragedija ob razpadu bivše Jugoslavije, a tudi nasilje in nestrpnost, ki sta tudi danes v našem prostoru marsikje prisotni. »Gojiti kulturno dediščino spoštovanja mora biti cilj vseh, ne samo javnih ustanov in šol, ampak tudi nas, ki vzgajamo svoje otroke. Ko bomo to naredili, bomo lahko prepričani, da smo se bazoviških junakov spomnili na pravilen način,« je zaključil. Marko Kravos je postavil v ospredje pomen vsakoletnega zahajanja na bazov-sko gmajno, »na skupni prostor, na kraj, kjer ljudje usklajujemo svoje občutke in upe, kjer se spogledamo, ker želimo vedeti drug za drugega. Samo to je kruh sožitja, to je ključ v prihodnost za mikrokozmos med Krasom in morjem in za planet Zem- lja,« se pesnik ni odrekel umetniški žilici. »Tiha večina hodi na proslave in ji je spomin na naše žrtve svet.« Kravos je poudaril, da nas bazovska gmajna kot civilno družbo drži skupaj; tam se zavedamo svoje odgovornosti in zvestobe; pomaga nam, da rastemo z občutljivostjo in sočutjem. V nadaljevanju je pogled obrnil še na svet, ki je danes mračen in zmeden, na robu revščine, vojne, razpada socialnih vezi in demokracije. Prav ta svet spodbuja danes vstajniški duh. »Ta duh pred 83 leti ni mogel ustaviti krogel iz pušk, a iz tega duha je izšel 8. september in za njim 1. maj.« »Ko se po tolikih desetletjih spominjamo naše Bazovice, ko pojemo našo Bazovico, ko se v Bazovici počutimo na svojem, je zato, ker je Bazovica še danes rdeča prst, kulturna krajina, srčna ozemljenost naše, slovenske človečnosti«, je zaključil Kravos. S skupno zapeto himno Vstajenje Primorske se je tudi letošnja slovesnost na bazovski gmajni brez novosti zaključila. Barbara Ferluga taborni ogenj - Skupaj taborniki iz Trsta-Gorice, Ljubljane in Sežane Zgled in ideali bazoviških junakov se prenašajo na mlade generacije BAZOVICA - Taborniki so letošnji ogenj na predvečer proslave za bazoviške junake obarvali nekoliko drugače. Novost je bil zlasti slavnostni govor, ki ga je starosta Andrej Marušič zaupal Andreju Leniču iz rodu Samorastnikov iz Ljubljane, ki že vrsto let obiskuje Bazovico. Bazoviški junaki, njihova mladost, ki jim je bila ukradena, njihov pogum, spoštovanje, ki ga imajo do njih mladi, ki živijo danes ... Te in še mnoge misli in vrednote niso doma le pri Rodu modrega vala. Poleg Samorastnikov so prišli tudi taborniki Rodu kraških j'rt iz Sežane. Ob prijetnem vzdušju je bil taborni ogenj tudi trenutek druženja in čezmejnega sodelovanja. Novost so predstavljale tudi recitacije: tokrat so taborniki ob petju pesmi prebrali tudi misli v čast bazovoškim junakom, ki so jih sami zapisali. Uradni del ognja pa se je zaključil z občutenim Vstajenjem Primorske. Taborniki so na proslavah pri Sv. Ani, v Kranju in na bazov-ski gmajni prisotni vsako leto. Mladi obrazi so lahko opozorilo, naj nam zahajanje na proslave ne postane običajni obred, na katerega gremo iz navade. Dokler bodo mladi, od otrok, ki zgodovino komaj spoznavajo, do starejših, zavestno zahajali na gmajno in v tihem spoštovanju vedeli, zakaj stojijo na častni straži, bodo štirje bazoviški junaki in vsi, ki so se borili za svojo identiteto, še vedno živeli. (bf) bazovica 2013 Preko 450 pohodnikov V niz pobud ob proslavljanju spomina na štiri bazoviške žrtve spada tudi spominski pohod »Bazoviški junaki«, ki ga je planinski odsek AŠZ Sloga prvič priredil leta 1980. Takrat se ga je udeležilo 16 pohodnikov in verjetno si njegov pobudnik in »duhovni vodja« Viktor Stopar niti v sanjah ni mogel predstavljati, da bo z leti ta njegova pobuda doživela tak razcvet. V nedeljo zjutraj se je iz Bazovice odpravilo nad 450 pohodnikov iz zamejstva, Slovenije in Hrvaške, veliko se jih je skupini pridružilo med samim pohodom, tako da je bilo udeležencev preko 500. Tudi starostni razpon udeležencev je bil velik, razveseljiv je podatek, da je bilo med njimi veliko družin z majhnimi otroki (najmlajši, 6 mesečni Uroš, je na pohodu »sodeloval« v očkovem nahrbtniku ...), kar pomeni, da je med nami res veliko takih, ki se želijo tudi s pohodom pokloniti spominu štirih bazoviških junakov. Pohod so z združenimi močmi priredili AŠZ Sloga, SK Devin in SPDT v sodelovanju z ZSŠDI in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potekal pa je po ustaljeni progi od Bazovice do Jezera, Drage, Gročane do Kokoši, od koder so se udeleženci spustili na bazov-sko gmajno tik pred začetkom osrednje proslave. Najzvestejši udeleženci so bili tudi tokrat nagrajeni s spominskimi značkami ali posebnimi priznanji, delom umetnika Pavla Hrovatina. Četrtek, 12. septembra 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu šolstvo - Začetek pouka na večstopenjskih šolah pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in v Nabrežini ter v vrtcu v Šempolaju V klopi sedlo 913 učencev in dijakov Na elektronske dnevnike bodo še počakali Pri Sv. Jakobu podaljšali projekt na temo gibanja - Pri Sv. Ivanu ponovno šola v naravi? - Nabrežina v projektu Comenius Poletne počitnice so nepreklicno mimo, za učence in dijake je napočil čas, da se vrnejo v šolske klopi. Tako je včeraj zjutraj šolski zvonec naznanil začetek pouka na večstopenjskih šolah pri Sv. Jakobu in v Nabrežini ter na šoli Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu in v občinskem vrtcu v Šempolaju, kjer je v klopi sedlo 913 malčkov, učencev in dijakov. Sv. Jakob: dvorišče gostilne Pavan pomembna pridobitev Včeraj zjutraj je bilo v vrtcih in šolah šentjakobskega večstopenjskega zavoda vse živo: v klopi je sedlo 188 otrok, od katerih 81 v vrtcih, 85 v osnovnih in 22 na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja. »V bistvu smo ohranili, kar je bilo v prejšnjih letih,« nam je povedal ravnatelj Marijan Kravos, ki je poudaril veliko povpraševanje za mesto v otroških vrtcih, predvsem pri Sv. Jakobu, kjer bi potrebovali še petnajst mest. Pomembno pridobitev pa predstavlja možnost koriščenja obnovljenega pokritega dvorišča bivše gostilne Pavan, kjer bodo lahko razvijali gibalne dejavnosti, zato so na šoli za leto dni podaljšali projekt na temo gibanja Gibam se, učim se, rastem. Poleg tega obstaja želja, da bi na nižji srednji šoli poleg dveh že obstoječih rednih podaljškov ob torkih in četrtkih uvedli še enega ali dva neobvezna podaljška, da bi delovanje krožkov premaknili v popoldanske ure. Že v začetku šolskega leta pa bi začeli s podpornimi dejavnostmi za učence s težavami, vendar to je vezano na razpoložljiva sredstva. V uvajanje elektronskih dnevnikov pa bodo šli postopoma: pri tem so se vse šole povezale v mrežo, da bi videle, kaj jim lahko nudi ministrstvo oz. da bi prejeli slovensko različico. A do tega je še daleč. Sv. Ivan: naraslo število učencev Podobnih misli kar se tiče uvajanja elektronskih dnevnikov je bila ravnateljica Večstopenjske šole Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu Carolina Visentin, za katero bo verjetno to trenutek globljega razmisleka, ker nimajo še slovenske različice4, obenem imajo na zalogi še večje število papirnatih dnevnikov, ki jih je treba uporabiti. Drugače pa imajo letos na svetoi-vanskem večstopenjskem zavodu višje število učencev kot lani: letos jih je namreč 355, od katerih 47 v vrtcih, 191 v osnovnih in 117 na NSŠ Sv. Cirila in Metoda, učenci pa so po posameznih vrtcih in šolah porazdeljeni zelo enakomerno. Na naslednjih srečanjih učnega kadra se bodo posvetili načrtovanju novih oz. nadgrad- nji nekaterih že obstoječih projektov, tako bodo letos ponovno skušali uresničiti šolo v naravi in športne tedne, medtem ko na NSŠ Sv. Cirila in Metoda, ki ima tudi glasbeno usmeritev, poteka vrsta glasbenih projektov. i C ifjssi Nabrežina: s projektom Comenius o prvi svetovni vojni 393 malčkov, učencev in dijakov (76 v vrtcih, 185 v osnovnih in 85 na NSŠ Iga Grudna) bo letos štela Večstopenjska šola Nabrežina, ki so ji po besedah ravnatelja Marka Jarca dodelili več ur za pomožno osebje, s katerimi bodo lahko dobro pokrili potrebe predvsem na devinski osnovni šoli Josipa Jurčiča. Drugače je Jarc zadovoljen z dodelitvijo ur učnemu osebju: potrebe pokrivajo s prizadevanjem in s tem, da se dobro zavedajo pomembnosti šole kot institucije v nekem slovenskem okolju. Izgubili so po en razred v Nabre-žini in Devinu, pridobili pa enega na celodnevni osnovni šoli 1. maja 1945 v Zgo-niku, zadovoljiv je tudi položaj v vrtcih, kjer imajo zaledje, je dejal ravnatelj, ki je glede uvajanja elektronskih dnevnikov dejal, da so bili na šoli že pripravljeni na leto dni praznine zaradi pomanjkanja slovenske različice, to pa bodo v Nabrežini tudi izkoristili za okrepitev elektronskega in tehnološkega sistema, kjer so vrzeli, glede dnevnikov pa je Jarc kritičen tudi do institucij (»v Gorici je pomagala Pokrajina, tukaj nam ne pomaga nihče,« je dejal). Pomembna novost letošnjega šolskega leta pa je, da je bila nabrežinska večstopenjska šola vključena v projekt Comenius, v okviru katerega se bo skupaj z belgijsko in francosko šolo posvetila prvi svetovni vojni. Preostale šole bodo s poukom začele v prihodnjih dneh. Danes bodo v klopi sedli učenci in dijaki Večstopenjske šole Opčine, v četrtek pa se bo pouk začel na Večstopenjski šoli Dolina ter v tržaških občinskih vrtcih Oblak Niko, Dijaški dom in Modri delfin. (iž) šolstvo - Konec poletnih počitnic tudi za višješolce Včeraj začeli s poukom tudi na liceju Prešeren in zavodu Stefan Za prvošolce so na liceju Prešeren pripravili sprejem v veliki dvorani kroma Včeraj se je pouk začel tudi na dveh od štirih slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem, točneje na Liceju Franceta Prešerna in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, kjer je v šolske klopi sedlo 340 dijakov: 238 jih bo v šolskem letu 2013/2014 obiskovalo licej Prešeren (od teh kar 58 prvošolcev), medtem ko je druga najštevilčnejša slovenska višja srednja šola na Tržaškem zavod Stefan s 105 dijaki, od katerih jih bo prvi letnik obiskovalo 21. Prvošolci bodo ob tej priložnosti v prvem tednu pouka deležni posebnega programa sprejemanja in uvajanja v višješolsko stvarnost s spoznavanjem šole in krajevnega okolja. Danes se bo pouk začel na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, ki ga bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 85 dijakov, od katerih 21 v prvem letniku, medtem ko bodo dijaki Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška v klopi sedli v četrtek: licej bo letos obiskovalo 74 dijakov, od katerih bo prvošolcev enajst. K problematiki višjih srednjih šol se bomo še vrnili. / TRST Torek, 10. septembra 2013 5 kavarna tommaseo - Kandidat za vsedržavnega tajnika DS Gianni Cuperlo Naskakovanje tajništva s strastjo ... in natikači V boj za mesto vsedržavnega tajnika Demokratske stranke se je podal tudi 52-le-tni Tržačan Gianni Cuperlo, član poslanske zbornice, ki se je včeraj na pobudo mladih in manj mladih pristašev - Giovannija Barba, Ezia Martoneja, Patricka Karlsena in Claudia Boniciollija - srečal z volivci v kavarni Tommaseo. »S tabo se bom ukvarjal jutri« »Štartati moramo pri najbolj banalnem vprašanju, in sicer, pri čem smo danes kot stranka, kot država in kot Evropa. Že šesto leto zapored doživljamo izredno hudo krizo, sprašujem pa se, ali smo pripravljeni na to, kar bo prišlo za njo. Krize so namreč trenutek razkola s tem, kar je bilo prej.« Opozoril je na brezposelnost, prekerne delavce, tiste v dopolnilni blagajni in tiste, ki s težavo plačujejo račune in si ne morejo privoščiti niti najosnovnejših potrebščin ter ugotavljal, da znamo v Italiji le odlašati odgovornosti. »S tabo se bom ukvarjaljutri... Tistega jutri pa ljudje nikoli ne dočakajo, saj ima politika vsakdč druge prioritete. Povsem upravičeno je, da so ljudje razočarani, jezni in se posledično ne udeležujejo volitev.« Levica - desnica Kriza je povsem iztirila levico, je ocenil, izgubljene so bile številne priložnosti za nujne reforme. Zamujeno je sicer nekoliko nadoknadil zdajšnji predsednik vlade Enrico Letta, ki uživa v Evropi ponovno spo- Gianni Cuperlo se je srečal z volivci v rojstnem Trstu kroma štovanje. »Naj bo jasno, da z desnico nismo sklenili nobenega političnega zavezništva, še vedno smo nasprotniki, sile razmer pa so zahtevale vladno sodelovanje.« Levica mora sicer sedaj državljane prepričati, da je zmožna velikih sprememb v državi: kreativnosti in talentov ji namreč ne primanjkuje, vendar je 20-letno slabo vodenje povsem uničilo naš politični sistem in izjalovilo demokracijo. Glede Berlusconija je novinarjem povedal, da bo stranka podprla odločitve sodnikov, ker verjame v princip zakonitosti in ne zato, da bi se rešila nasprotnika. Ko bi desnica umaknila podporo Lettovi vladi, bi moral predsednik republike preveriti, ali obstajajo pogoji za drugačno večino v parlamentu. Kaj pa kongres? Tako kot pokrajinski tajnik Štefan Čok, je tudi Cuperlo mnenja, da morajo kongres DS prirediti čim prej, saj bo to enkratno prizorišče jasnega internega soočanja med kandidati. Med njimi je tudi župan Firenc Mat-teo Renzi, ki uživa največjo podporo med volivci DS. Oba, pravi, zasledujeta rast stranke, ki bi bila zmožna voditi državo z novimi reformami, ki bodo uživale splošni ljudski konsenz. »Sicer se mi včasih zdi, da stopam po poti v reber in se šele sredi nje zavem, da imam na sebi neprimerno obutev, natikače. Vseeno nadaljujem, saj po poti srečujem ljudi, ki me gledajo z nekakšnim usmiljenjem, a me bodrijo, naj nadaljujem.« In po tej poti bo tudi nadaljeval, dokler ne bo našel koče, kjer si bo obul primerne čevlje in z njimi uspešno dospel do vrha. Glas iz občinstva Edini glas, ki je zadonel iz občinstva, je bil tisti neke slovenske šolnice, ki se je spraševala, kako namerava DS ponovno pridobiti zaupanje delavcev: obljubila jim je, da jih bo rešila zakonskih predpisov reforme Fornero, zaradi katere ne morejo v pokoj, pa čeprav izpolnjujejo zanj vse pogoje. Cuperlo je priznal napake stranke, ki jih bo skušal rešiti, ne da bi nikogar več vlekel za nos. (sas) odprta meja v čičariji - Med pobudnicami tudi Občina Dolina Volja ljudi močnejša od nesoglasij Župani Zvonko Benčič - Midre, Neven Mikac in Fulvia Premolin podpisali listino o pobratenju - Slavnostni govornik Janko Veber Na Golacu v Čičariji je v soboto potekala že tretja izvedba Odprte meje, ki je imela letos poseben pomen, saj so v okviru prireditve podpisali dogovor o pobratenju med tremi sosednjimi občinami: Občino Hrpelje - Kozina, Občino Dolina in Občino Lanišce na Hrvaškem. Brkinska godba 2000 je uvodoma zaigrala himne treh držav, Slovenije, Hrvaške in Italije, nato so prisotne pozdravili župani občin pobudnic pobratenja: Zvonko Benčič - Midre, Neven Mikac in Fulvia Premolin. Zupani so soglasno poudarili pomen medsebojnega sodelovanja in solidarnosti, predvsem v teh časih hude krize, obenem pa podčrtali važnost odpiranja meja na območju, ki je bilo vedno povezano tako iz gospodarskega kot iz kulturnega vidika. Spomnili so se tudi pomembne vloge, ki sta jo imela pobudnika odprte meje, dolinski župan Edvin Švab in njegov sežanski kolega Boris Bernetič. Svoj pozdrav je prinesla tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki je v svojem nagovoru čestitala županom, ker so znali slediti volji svojih občanov, ki si želijo prijateljskega sodelovanja brez mej v združeni Evropi, obenem pa opozorila na dejstvo, da skupna identiteta ne sme rušiti specifične identitete posameznih komponent, ki tu živijo in s svojo prisotnostjo kulturno bogatijo naš skupni prostor. Prisotne je pozdravil tudi član hrvaškega Sabora Damir Kajin, ki je podčrtal pomen sodelovanja in premošča-nja nesoglasij med državami, saj so nesoglasja bolj odraz političnih interesov kot volje ljudi. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Predsednik državnega zbora RS Janko Veber, ki je podčrtal kako je »Občina Dolina vedno gradila željo po sodelovanju in dialogu« in kako je »po 30 letih začetna pobuda pripeljala do nove- Na pobratenju se je zbralo veliko ljudi kroma ga projekta odprte meje s Hrvaško, ki jo danes organizira občina Hrpelje Kozina«. Izpostavil je vrednote, ki so bile zapisane v dokument o pobratenju in predvsem misel, naj človeštvo in njegova prihodnost temeljita na svobodi, na varovanju okolja, na enakih možnosti za vse, na spoštovanju različnosti, gospodarski uspešnosti in socialni pravičnosti ter solidarnosti: to naj bo vodilo tako na ravni posameznih držav, kot tudi Evropske unije. Ob koračnici Brkinske godbe 2000 so nato župani Zvonko Benčič - Midre, Neven Mikac in Fulvia Premolin podpisali listino o pobratenju v treh izvodih, ki bodo ostali v aktih občin. Prireditev je s svojo prisotnostjo oplemenitil tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Dan se je zaključil s kulturnim sporedom, v katerem so se prepletale skladbe iz treh držav v izvedbi Brkinske godbe 2000, ubranim petjem vokalnega kvarteta Utrip in občutenimi narečnimi recitacijami pesnice Marije Ribarič iz Vodic. Pisatelj Giacomo Scotti predstavi avtobiografijo V nekdanji pralnici pri Sv. Jakobu (Ul. San Giacomo in Monte 9) bodo danes ob 19. uri na pobudo združenj Il Ponte, Tina Modotti in AMIS gostili pisatelja Giacoma Scottija. Predstavil bo avtobiografijo »Per caso e per passione«, ki ga je iz rodnega Neaplja pripeljala na Reko, kjer se je uveljavil kot najbrž največji italijanski pisatelj na ozemlju nekdanje Jugoslavije. S Scottijem se bo pogovarjal Gianluca Paciucci. Spomin na Allendeja in čilski 11. september Tržaški antifašistični odbor vabi jutri ob 18. uri na Trg 11. septembra v Barko-vljah, kjer se bodo ob 40-letnici Pinoc-hetovega državnega udara spomnili Sal-vadorja Allendeja in drugih žrtev fašistične diktature v Čilu. Trg je sicer posvečen drugemu, newyorškemu 11. septembru, v zavesti antifašistov pa je globoko zasidran tudi spomin na tisti dan pred 40-leti, ko je demokratično izvoljeni čilski predsednik padel v bombardirani predsedniški palači z njim pa je umrlo ali izginilo še na tisoče študentov, aktivistov, sindikalistov. Ul. Molino a Vento zaprta, avtobusi preusmerjeni Z včerajšnjim dnem so povsem zaprli prometu spodnji del Ul. Molino a Vento (med Trgom Garibaldi ni Ul. Mon-tecchi). Podjetje Trieste trasporti sporoča, da so zaradi zapore vožnje avtobusnih prog 33, 37, 48 in proge C v obe smeri preusmerjene čez trga Goldoni in Sansovino ter po Istrski ulici. Nov deželni poveljnik karabinjerjev pri Cosoliniju Župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega deželnega poveljnika karabinjerjev generala Flavia Garella, ki ga je spremljal pokrajinski poveljnik Andrea Gugliel-mi. Garello je povedal, da so njegovi vtisi ob prihodu v Trst pozitivni, župan pa mu je potrdil sodelovanje krajevnih oblasti v skupnem interesu varovanja družbenega miru in javnega reda. Večer za Margherito Hack V okviru salona Trieste Next bo 26. septembra ob 21. uri v Verdijevem gledališču večer »Siamo fatti di stelle« v spomin na Margherito Hack. Pri blagajni gledališča bodo danes začeli deliti brezplačne vstopnice. Rezidenti v tržaški pokrajini jih morajo dvigniti osebno (vsak do največ 6 vstopnic) v urniku: tor.-pet. 8.30-12.30, 15.30-19.00, sob. 9.00-16.00, nerezidenti pa jih lahko rezervirajo telefonsko (800.090373) ali z e-mailom: boxoffice@teatroverdi-trieste.com. Železarna: Gibanje 5 zvezd zahteva Cosolinijev odstop V zvezi z dogajanjem okoli škedenj-ske železarne Gibanje petih zvezd zahteva odstop tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki bi moral po mnenju predstavnikov gibanja vzeti na znanje poraz lastne politike v zvezi z vprašanjem obrata in okolj-skega onesnaževanja. Grillovo gibanje moti predvsem imenovanje dosedanjega svetovalca občinske uprave in bivšega direktorja železarne Francesca Rosata za upravitelja nove Tržaške železarske družbe, ki je prevzela obrat, saj je mnenja, da ni resnične volje po vlaganju in preprečevanju onesnaževanja, ampak je prisoten poskus si zagotoviti 15 milijonov evrov javnih prispevkov. Manj vinjenih za volanom: ostrejše kontrole uspešne Nabrežinski karabinjerji so v soboto ponoči postavili svojo mobilno postajo v bližino Sesljanskega zaliva in opravili vrsto kontrol. Ustavili so 11 prevoznih sredstev in prav toliko šoferjev podvrgli testu, ki naj ugotovi, ali vozijo pod vplivom alkohola oziroma mamil. Rezultati so bili spodbudni: samo eni voznici, 34-letni S. E., so odvzeli vozniško dovoljenje in zaplenili avtomobil, ker ni hotela opraviti testa. Ostali avtomobilisti so bili »čisti«, kar je treba po mnenju nabrežinskih orožnikov pripisati ostrejšim kontrolam. Kradli na devinskem pokopališču Vse kaže, da so nepridipravi, ki so v noči na ponedeljek kradli po pokopališčih sovo-denjske občine (več o tem na 13. strani), obiskali tudi Tržaško. Podobnemu razdejanju so bili namreč včeraj priča tudi obiskovalci pokopališča v Devinu: tatovi so odnesli bakrene križe in vaze in pri tem poškodovali nekatere nagrobnike in grobove. Primer preiskujejo nabrežinski karabinjerji. Izognil se je živali ...a poškodoval avto Razne živali, v prvi vrsti divji prašiči, predstavljajo tudi v mestu vse večjo nevarnost za voznike avtomobilov in motornih koles. To je na lastni koži občutil voznik džipa znamke Patriot, ki se je v noči na ponedeljek peljal po Ulici Marchesetti. Nedaleč od Vile Revoltella se je namreč skušal izogniti živali, ki je skočila izza grmovja, in pri tem trčil ob pločnik: poškodoval je polos in zadnji del avtomobila. e Torek, 10. septembra 2013 TRST / Včeraj dan es Danes, TOREK, 10. septembra 2013 NIKOLAJ Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.26 - Dolžina dneva 12.49 - Luna vzide ob 12.02 in zatone ob 21.56 Jutri, SREDA, 11. septembra 2013 MILAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, 5 km/h severovzhodnik, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj C. [13 Lekarne U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Comic Movie«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15 »Searching for Sugar Man«; 20.00, 21.30 »Moebius«. FELLINI - 16.30 »Turbo«; 18.05, 20.10, 22.15 »Shadowhunters - Citta di os-sa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »II mondo di Arthur Newman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.00 »A Royal affair«; 18.30, 22.15 »La va-riabile umana«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »L'intrepido«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.20 »Adria Blues«; 16.05 »Dvojina«; 20.30 »Eli-zij«; 20.10 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 15.50, 18.00, 19.45 »One direction: To smo mi 3D«; 18.15, 20.15 »Pred polnočjo«; 15.45, 17.15 »Smrkci 2«; 16.20, 18.30 »Smrkci 2 3D«; 15.15, 18.00 »Turbo«; 16.00, 17.45 »Turbo 3D«; 21.10 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Riddick«; 18.00, 21.00 »L'ultimo imperatore 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Elysium«; Dvorana 3: 16.45, 20.15, 22.00 »Monster University«; Dvorana 4: 16.30 »One Direction: This is us 3D«; 18.45 »Una canzone per Marion«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.35, 19.10, 21.45 »Elysium«; 21.20 »Shadow-hunters - Citta' di ossa«; 16.30, 18.50 »Monsters University«; 16.20 »Turbo«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »One Direction - This is us 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mondo di Arthur Newman«; 16.30, 19.00, 21.30 »Riddick«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Comic Movie«; 18.20, 21.25 »L'ulti-mo imperatore 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Elysium«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.10 »Riddick«; Dvorana 3: 17.45, 20.45 »This is us 3D«; Dvorana 4: 17.15 »Monster University«; 19.50, 22.10 »Shadowhunters -Citta di ossa«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »L'intrepido«. □ Obvestila Do sobote, 14. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. SKLAD MITJA ČUK nudi v šolskem letu 2013/2014 vsakodnevno pisanje nalog/učenje od ponedeljka do petka (sept.-maj) od 14.30 do 16.00 ure na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo vpise do petka, 13. septembra. Vpisi in dodatne info: 040212289. KRU.T obvešča, da izjemoma ta teden deluje društveni sedež v ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s skrajšanim urnikom, in sicer od 9.00 do 13.00, s 16. septembrom pa od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 17.00. Tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaj poklicne kvalifikacije za kuharja, ki je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v FJK; tečaj traja 1000 ur, od teh 300 ur delovne prakse. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in prijave: Ad formandum (ul. Ginnastica 72; tel. 040.566360; ts@adformandum.org). KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa za dekleta in fantke pričnejo danes, 10. septembra. Urniki: under12 2002/2003 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 17.15-18.45 Stadjon 1. maj; minibasket 2003 deklice/2004/2005/2006/2007/2008 torek 16.00-17.30 Stadjon, petek 16.00-17.30 Stadjon. Za info: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -Trebče, vabi na informativni sestanek ob pričetku šolskega leta 2013/2014 danes, 10. septembra, ob 20.00 v Ljudskem domu. Pohitite številni! KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja po spodaj navedenem zaporedju: danes, 10. septembra, od 12. do 14. ure na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112 in od 16. do 17. ure na kmetiji Paola Ferfoglie, Medja Vas 6; v četrtek, 12. septembra, od 14. do 16. ure na kmetiji Radota Miliča, Salež 68 in od 17. do 18. ure na kmetiji Franca Fabca v Mavhinjah 54/a. PRAZNIK OTROK V VILI SARTORIO Center Otrok in Odraslih skupaj z Občino Trst vabi na zaključno animacijo danes, 10. septembra, od 17.45 do 19. ure v Vili Sartorio v ulici Strada di Fiu-me (vhod v Ulici Modiano 5). V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Za dodatne informacije: center.harmonija@gmail.com. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 10. septembra, ob 20.45 redna pevska vaja na sedežu na Padričah. V petek, 13. septembra, ob 18.00 vaja v Lipici, v soboto, 14. septembra, ob 11.00 nastop na proslavi v Lipici. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s kara-binjersko postajo Devinščina, prireja v sredo, 11. septembra, ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku, sre- čanje o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo vadba potekala v društvenih prostorih z naslednjim urnikom: ob torkih 18.00-19.15 ter 19.15-20.30, ob četrtkih 17.00-18.00 ter 18.00-19.15. Informacije in vpis: tel. 349-6483822 ali 040200620 (Mileva). VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da bo v sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 potekala brezplačna vadba joge z učiteljem Goranom Korenom v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: 17.30-19.00 začetniki, 19.00-20.30 nadaljevalci. JUS TREBČE vabi člane in lastnike parcel v Sloveniji na predstavitev čezmej-nega projekta Kras/Carso - Živi muzej Krasa, ki bo v četrtek, 12. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Prisotna bo gospa Katja Fedrigo - vodja projekta Kras/Carso na Občini Sežana. OBČINA TRST prireja javno srečanje z občani na temo »Sodelovanje za ovrednotenje teritorija« v četrtek, 12. septembra, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prisotni bodo župan Roberto Cosolini in odborniki Fabiana Martini, Franco Miracco in Andrea Da-pretto. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED obveščata, da bosta prvi vaji v novi sezoni v Štalci v Šem-polaju v četrtek, 12. in v četrtek, 19. septembra, od 16.00 do 17.30 (ti vaji sta zaradi nastopa na Slofestu namenjeni samo plesalkam, ki so sodelovale v plesni skupini lansko šolsko leto), na 3. vajo v četrtek, 26. septembra, za otroško skupino od 16.00 do 17.00 za mladinsko skupino od 17.00 do 18.00 so vabljene tudi nove plesalke. INFO: tajni-stvo@skdvigred.org tel. 3200220059 3803584580. SLOFEST - ZSKD vabi prostovoljce, ki bi radi sodelovali na Slofestu (od 20. do 22 septembra), na informativni sestanek v četrtek, 12. septembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20/I. Dodatne informacije na 040635626. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psihofizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.san-dorligo-dolina.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.4517.45, center M. Čuk (Repentabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OŠ Bevk: zajčki (7-10 let) pon. 16.3018.30 in pet. 17.00-18.30; strele (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije tel. na 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente na skupne vaje ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00. (Info tel. 3284754182 -3803584580) 1. vaja v ponedeljek, 16. septembra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED (za vrtec in osnovno šolo) pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. v Štalci v Šempolaju (tel. 3284754182 - 3803584580) prva vaja v ponedeljek, 16.septembra, ob 17.00 sestanek s starši. SKD IGO GRUDEN - MOŠKA POSTU- RALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena spe-cifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih 20.00-21.00 od 16. septembra dalje. Info tel. 338-4563202 (Katja). TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE v Štalci v Šempolaju ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30 (prvo srečanje v ponedeljek, 16. septembra) zjutraj ob torkih in petkih od 9. do 10. ure (prvo srečanje v torek, 17. septembra). Info na tel. 3384563202 (Katja). V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE, Ul. Bonafata 6, bo Barbara Zet-ko vsak ponedeljek vodila tečaj tehnike doseganja čustvene svobode (EFT-tapkanje). Začetek 16. septembra ob 17.45. Informacije: 040-415797 ali 3472787410. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih od 18.00 do 19.30. (tel. 3284754182 -3803584580) prva vaja v torek, 17. septembra. PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra obveščata, da se bo vadba Pi-latesa v telovadnici nižje srednje šole v Dolini začela v torek, 17. septembra, ob 19. uri. Isti dan bo v telovadnici, z začetkom ob 18.30, informativni sestanek za nove in stare telovadke. Vabljene. SKD BARKOVLJE Tudi letos bo Michael Bark vodil dva tečaja angleščine ob torkih. Začetek 17. septembra. Prvi tečaj: A2-Pre-intermediate English, družaben trenutek ob pitju čaja za tečajnike, ki imajo že osnovna poznavanja angleškega jezika, od 16.30 do 18.00. Drugi tečaj: ure pogovora v angleščini za spretnejše, družabna tedenska srečanja, pri katerih bo govora o sodobnih in lahkotnih dogodkih, od 18.00 do 19.00. PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra bodo, ob zadostnem številu vpisanih, priredile tudi jutranjo vadbo Pilatesa v društveni dvorani občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Prijavite se na tel.: 333-3616411 od 14. do 15.30 ali na elektronski naslov skupinaboljunec@yahoo.it. BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo v četrtek, 19. in v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 20. in v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Mar-jetka Kosovac. DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge ob ponedeljkih (Hrpelje in Sežana), torkih (Ilirska Bistrica in Podgrad), sredah (Ajdovščina) in četrtkih (Sežana). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlago za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel.: 00386- 31-266617. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu (Domjo 227, za banko). Za informacije pokličite tel. št.: 347-9534644. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 20. septembra, na Zupan-stvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je odprl vpisnine glasbenih tečajev za šolsko leto 2013/2014. Informacije nudimo na 320-4511592 ali na monika.pecchiari@gmail.com. SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu. 40-LETNIKI POZOR! Kdor se ni še prijavil na večerjo, ki bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah, naj to stori čim prej, da si zagotovi prostor pri mizi! Telefonirajte ali pošljite sporočilo na 329-8012528. Pohitite! VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce -Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v ul. Cicerone 8, zaprt do nedelje, 22. septembra. Za vse informacije: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org. PILATES - KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo vadba potekala od ponedeljka, 23. septembra, z naslednjim urnikom: ponedeljek 9.30 ter 18.30, četrtek 19.30. Informacije: tel. št. 040-327053 ali 346-9520796 (Alenka). Vabljeni. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpis in dodatne info: 040-212289 pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene nove telovadke. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opči-nah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra. Na telefonski številki 00386041-524310. Informacije: www.baletn-odrustvosezana.si. TEČAJ JOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.30-20.00. Prijave: 349-0981408 Bruna, 3397051338 Eva. Število mest je omejeno. TELOVADBA za starejše pri Skladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in dodatne info: 040212289, pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info: 040-212289. KRU.T obvešča, da se s 1. oktobrom začenja skupinska telovadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T - v torek, 1. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. / TRST Torek, 10. septembra 2013 7 Čestitke Dragi ERVIN, danes praznuješ tvoj rojstni dan. Lahko jih postaviš ali obrneš kakor hočeš, a vsota bo vedno enaka. Vse naj, naj polno zdravih in veselih dni ti tvoja teta želi. HH Osmice OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Pre-benegu št. 99. Tel. 335-6322701. V REPNU na Rovniku št. 230 so Batko-vi odprli osmico. Vljudno vabljeni! SI Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel danes, 10. septembra, ob 8. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo od danes, 10. septembra, do petka, 13. septembra, pouk samo v dopoldanskem času od 8. do 13. ure s kosilom, medtem ko bo od ponedeljka, 16. septembra, pouk potekal redno do 16. ure. OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta šolska menza in šolski avtobus na razpolago od danes, 10. septembra dalje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v novem šolskem letu danes, 10. septembra. Otroški vrtci in osnovne šole: 8.0012.00 (brez kosila). Nižji srednji šoli: pet učnih ur, in sicer: Kosovel od 8.00 dalje, Levstik od 7.55 dalje. Prvi teden pouka: otroški vrtci: od srede, 11., do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom). Osnovne šole: od srede, 11. septembra, bo pouk potekal redno (s kosilom). Nižji srednji šoli: pet učnih ur. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABREŽINI sporoča, da bo od danes, 10., do srede, 13. septembra, pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah v Šempolaju in Zgoniku do 13.00 s kosilom, v OŠ v Nabrežini in Devinu do 13.00 brez kosila. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju 7.4512.30 (brez kosila), osnovne šole na Ka-tinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu 8.0012.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari 8.00-12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da bosta šolski avtobus in šolska menza na razpolago učencem od srede, 11. septembra. DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel 12. septembra, ob 9. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v četrtek, 12. septembra, s sledečim urnikom: vrtec od 7.30 do 12.30, osnovna šola od 8.00 do 12.00, srednja šola od 7.45 do 12.35. Dne 12. in 13. septembra, ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). S Izleti OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, v nedeljo 15. septembra, organizira pohod »Kraška gmajna in utrinki morja na hribu Stena«, naravoslovni sprehod namenjen spoznavanju kraške gmajne. Štart ob 10.00 uri z Jezera. Pohod je namenjen odraslim in družinam. Informacije in rezervacije izletov v slovenskem jeziku: tel. 0039040-8329237 (pon-pet, 9.00-11.00), e-mail: info@ri-servavalrosandra-glinscica.it. Pozor: rezervacije se zaključijo v petek, 13. septembra, ob 11. uri!!! SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira avtobusni izlet v Toskano od srede, 9. do petka, 10. oktobra, z ogledom Pise, Siene, Firenc ter lokalne tor-klje. Za informacije in vpis: tel. 0408990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta), 8.00-12.30, Tržaška kmetijska zadruga, Ul. Travnik 10, Dolina. Prireditve PREDVEČER VILENICE: Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85 in Slovenskim klubom prireja predvečer 28. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica danes, 10. septembra, ob 19.30 v dvorani G. Costantinides v Mestnem muzeju Sartorio v Trstu. Večer bodo oblikovali Marko Sosič, Florjan Lipuš in Mauro Covacich. Moderatorka bo prof. Veronika Brecelj. Srečanje je preddogodek festivala Slovencev v Italiji - Slofest. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Urške Šinigoj v Kavarni Gruden danes, 10. septembra, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila prof. Ani Tretjak. SKD JOŽE RAPOTEC vabi na ogled komedije »Vse o ženskah« danes, 10. septembra, ob 20.00 v parku v Prebenegu. Nastopa gledališka skupina Kulturnega društva »Brce« iz Gabrovice pri Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Komnu. Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. Vstop prost. V primeru slabega vremena predstava odpade. SKP-KOMISIJA ZA KULTURO, krožek Tina Modotti, kinokrožek C. Chaplin, tržaška sekcija združenja Italija Kuba, krožek »Manifesto« Trst, vabijo ob 40. letnici državnega udara v Čileju, v sredo, 11. septembra, ob 18. uri na srečanje na pokrajinskem sedežu SKP v ulici Tarabochia, 3. Sodelujejo: Marco Consolo (SKP iz urada za stike s tuji-no),Maurizio Matteuzzi (časnikar Manifesta) in: Alma Mase, Oscar Garcia Murga, Mabel Sandra Guitian. ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst: v petek, 13. septembra, ob 18. uri, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu javno srečanje ob 70-letnici prisilnega vključevanja mladih Primorcev v Posebne bataljone. Posegla bosta zgodovinarka Marina Rossi in pesnik ter akademik Ciril Zlobec. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča. V mali dvorani bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. DRUŠTVO DEBELA GRIŽA VOLČJI GRAD vabi na večer dalmatinskih pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Vesna iz Križa s tamburaši. Koncert bo v petek, 13. septembra, ob 20.00 na kržadi v Volčjem Gradu pri Komnu. Vstop je prost. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota in nedelja 10.3013.00 ter 17.00-21.00; petek 17.0021.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežinskih ribičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po Ribiški poti do razgledišča Oljščica. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki naj se za ogled predhodno najavijo. Najava in informacije na št. 347-4033343. NARODNI DOM TRST: Na razstavi Fo-tomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavljajo svoje serije fotografij mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibegovic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled do petka, 20. septembra, 15.30-19.00. KULTURNO ZDRUŽENJE MARINO SI-MIC IN KONZORCIJ SKUPAJ NA OP-ČINAH Vas vljudno vabita v dvorano ZKB, ul. Ricreatorio 2 na Opčinah na ogled razstave »El tram de Opcina -Openski tramvaj, mojih prvih 111 let« do 21. septembra po sledečem urniku: pon.-pet. 9.00-13.30 in 14.30-17.00, ned. 10.00-12.00, sob. zaprto. SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na spletni strani fotokrožka Fotovideo Trst80 www.trst80.com. Info: 329-4128363 (Marko). 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869. DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Fa-bio Severo, blizu univerze, 3/4 študentom. Tel. št.: 333-5627059. GOSPA z izkušnjami ter z lastnim prevoznim sredstvom nudi pomoč pri gospodinjskih opravilih enkrat/dvakrat tedensko. Tel. št.: 331-7659986. KUPIM Spacalove slike, srednje - male velikosti. Tel. 331-1388610. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo ali prodamo dvomesečnega starega psička, mešane pasme. Tel. 040-229224. PODARIM malega tigrastega mucka. Tel. št.: 335-8478333. PRODAM električno pianolo casio CDP-100 za 300,00 evrov in rabljeno otroško sobo flexa (postelja, omara, police in miza) za 700.00 evrov. Tel. 3357030421. PRODAM mercedes a 160, letnik marec 2012, prevoženih 15.000 km, črno-me-talizirane barve, cena 14.000 evrov. Tel. št.: 338-4288100. PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Primeren za ljubitelje. Cena 30,00 evrov. Tel. št.: 340-2455929 ob večernih urah. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični licej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM KNJIGE za 1., 2. in 3. razred liceja F. Prešerna. Klicati na tel. št. 3396663863. PRODAM KNJIGE za vse razrede Klasičnega liceja. Tel.: 346-7892641. SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za 4-člansko družino z otroci. Tel.: 335-8045700. TRI SIMPATIČNE, mesec in pol stare mucke, podarim. Tel. 334-1384216. UGODNO PRODAM dve posteljni strukturi malm ikea, bela, 140x200 in jesenove barve 160x200 ter računalniško mizico ikea s policami in magnetno tablo. Podarim starejši delujoči računalnik tistemu, ki ga pride iskat. Tel. št.: 340-5962459 ali 040-212811. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete nudi pomoč pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem prenovljeno stanovanje. Tel. št.: 3388028163. Prispevki Ob 1. obletnici smrti mame Regine Dur-cik daruje Nevia z družino 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Emila Škabar-ja darujejo Verica in Milan ter Tamara z družino (Repen 109) 20,00 evrov za repentaborsko cerkev. Namesto cvetja na grob Emila Škabar-ja daruje Zofka Milič (Col 15) 20,00 evrov za repentaborsko cerkev. V spomin na pokojnega Emila Škabar-ja darujeta Anic in Albin Škabar 15,00 evrov za za repentaborsko cerkev. Ob 3. obletnici smrti dragega Fabija Pečarja se ga z ljubeznijo spominja družina in daruje 50,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na strica Aldota daruje Sergij z družino 40,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na draga prijatelja Učija Sed-maka in Aldota Coljo darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na pokojnega Aldota Coljo darujejo Majda, Edvin, Egon, Bruno, Marjan, Silvano, Silvestro, Srečko, Giovanni in Mario Z. 200,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na preminulega sina Stojana Košuto daruje družina 50,00 evrov za MoPZ Vesna, 50,00 evrov za ŠD Vesna in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. V spomin na Mirello Struggia Sulli daruje Jolanda Tretjak 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na drago Olgo Sulčič darujejo Marta, Jelka in Miran 15,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Olgino mamo darujeta Ninko in Sonja 50,00 evrov za TPPZ P.Tomažič.Ob 10.obletnici smrti Antona Marca darujeta žena Anica in sin Pavel 50,00 evrov za TPPZ P.Tomažič. Namesto cvetja na grob Emila Škabar-ja in Alojzija Škabarja daruje Guštin Ivanka (Repen 88) 30,00 evrov za re-pentaborsko svetišče. Od nas se je poslovil Bruno Zahar Za njim žalujejo žena Marija, hči Patricija in Giorgio, sin Stojan in Sara, sestra Vesna in Remigio, nečaka Igor in Ivo z družinama ter ostalo sorodstvo. Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga v četrtek, 12. septembra, od 12. do 13.15. prevod bo krenil ob 13.45 izpred cerkve na domače pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Boršt, 10. septembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav nonotu Erik, Matej, Nathan Žalovanju se pridružujeta Daniela in Mario Dragi prijatelj Bruno, ohranjali te bomo v trajnem spominu Marjan, Sonia in Ivo z Alenko Ob izgubi dragega moža sočustvujemo z Marijo in družino soletniki Ob boleči izgubi očeta izrekamo Stojanu in družini iskreno sožalje Maks, Nataša, Peter, Giada, Tjaša, David, Romina Ob prerani izgubi našega dragega prijatelja Bruna izrekamo občuteno sožalje Mariji, Patriciji in Stojanu Zorka - Robi, Darinka - Boris, Marija - Miljo, Jasna - Žarko, Sonja Zahar, Sergio, Mima - Boris, Livia -Miran, Milena - Slavko, Marija -Ludvik Ob izgubi dragega Bruna Zaharja izrekajo družini iskreno sožalje Emil, Florjana, Erik, Marko in Matej Ob izgubi dolgoletnega pevca in odbornika Bruna Zaharja izrekata ženi Mariji, sinu Stojanu, hčerki Patriciji, sestri Vesni in ostalemu sorodstvu iskreno sožalje SKD Slovenec in MePZ Slovenec -Slavec Globoko prizadeti ob nenadni smrti Bruna sočustvuje z Marijo, Patricijo in Stojanom Pustni odbor Boršt - Zabrežec Ob boleči izgubi dragega PAOLA žalujejo s sestrično Barbaro in otroci Neva, Tatjana, Peter, Bogomil, Franko, Vesna, Loredana, Sonja, Sandro in Ervin z družinami XPrimorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 8 Čet rtek, 12. septembra 2013 ALPE-JADRAN / festival - 12. izvedba od petka do torka v Mieli Tisoč filmskih oči festival vilenica - Danes ob 19.30 Slovensko-italijanski literarni večer v Sartoriu Trst je vsekakor mesto, v katerem cvetijo filmski festivali, saj filmarji in ci-neasti lahko sodelujejo na kar petih festivalih, kar je za mesto, kakršno je Trst, vsekakor spodbuden podatek. Že ta konec tedna bo Trst začel gostiti 12. izdajo mednarodnega filmskega festivala I mille occhi (Tisoč oči), ki nikakor ne želi biti retrospektivni pregled, temveč festival, ki ponuja kakovostne stare in nove filme, za nameček pa je program zasnovan tudi tako, da bodo do izraza prišle osebe, ki so vezni člen med italijanskim filmom in Trstom. To je na včerajšnji predstavitvi letošnjega filmskega dogodka povedal njegov umetniški vodja Sergij M. Grmek, ki je zvestim obiskovalcem obljubil pester in raznolik program. Izvedeli smo, da se bo filmsko dogajanje v Trstu začelo v petek, 13. septembra, še pred tem pa se bo festival predstavil v Rimu v kinu Trevi Državne kinoteke, ki že pet let sodeluje s festivalom Tisoč oči. Uverturo v tržaško dogajanje bo nato predstavljala četrtkova razstava v galeriji Studio Tommaseo, posvečena Caielliju, v petek zvečer pa bodo v gledališču Miela začeli vrteti žanrsko različne dolgometražne in kratkometražne fime. Direktor festivala je dejal, da se vračajo v Mielo, ker trenutno kino Ariston, kjer so izpeljali lansko izdajo, obnavljajo, ob tem pa se je tudi zahvalil javnim ustanovam, ki so sodelovale pri realizaciji letošnjega filmskega festivala Tisoč oči. Festival bo veliko pozornost posvetil starim in novim filmom in cinea-stom, s svojimi izdelki pa se bo predstavilo kar šest mladih filmarjev, ki se bodo osebno udeležili festivala. Trije projekti mladih cineastov bodo doživeli italijansko premiero. Letošnja izdaja bo pomenila nekakšno nadaljevanje prejšnje izdaje, v sklopu katere so pod drobnogled vzeli delo režiserja Valeria Zurlinija, ki je umrl pred 31 leti, so povedali včeraj. Fil-moljubci bodo namreč imeli na razpolago kar dober pregled njegove produkcije in prav njemu bo posvečen petkov otvoritveni večer. Na sporedu ne bodo Zurlinijevi filmi, ampak izdelki, pod ka- Dvorana Giorgia Costantini-desa v mestnem muzeju Sartorio (na Trgu Papa Giovanni XXIII) bo nocoj gostila enega izmed Predvečerov Vilenice. Jutri se namreč v Kopru pričenja že 28. mednarodni literarni festival Društva slovenskih pisateljev, ki nosi ime po kraški jami Vilenica. Tržaški večer, začetek je predviden ob 19.30, bodo sooblikovali trije pisatelji in sicer koroški Slovenec Florjan Lipuš ter Tržačana Mauro Covacich in Marko Sosič. Moderatorka pogovora, ki bo potekal v italijanščini in slovenščini, bo Veronika Brecelj, obogatil pa ga bo tudi glasbeni nastop pianistke Ja- ne Zupančič in flavtistke Lucie Jankovski. Nocojšnji literarni večer prirejajo Skupina-Gruppo 85, Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Tržaško knjigarno in Glasbeno matico, njegovi soorganizatorji pa so Občina Trst, Pokrajina Trst in Avtonomna dežela FJK. Predvečer Vilenice velja namreč tudi za uvodni dogodek Slofesta, velikega praznika slovenske kulture, ki ga bo ZSKD, v sodelovanju s številnimi partnerji, priredila med 20. in 22. septembrom na Borznem trgu. Njegov raznolik spored bodo na tržaškem županstvu predstavili v četrtek. Z včerajšnje predstavitve letošnjega filmskega festivala Tisoč oči kroma tere so se podpisali njemu najljubši režiserji. Ob 17.45 bodo zavrteli dolgo-metražni film beneškega filmarja Gian-nija Da Campa z naslovom Pagine chiu-se, temu pa bo sledil še en njegov krat-kometražni film. Projekcije se bo udeležil tudi režiser. Zanimiv bo tudi večerni program, ki se bo ob 21. uri začel s predvajanjem filma Evangelij po Mateju, pod katerega se je podpisal veliki Pier Paolo Pasolini. Projekcije se bo udeležil glavni igralec v filmu Enrique Irazoqui. Tudi sobotno dopoldne bo v Mieli v znamenju filmov. Filme bodo začeli predvajati ob 10. uri, veliko pozornosti pa bo najbrž vzbudil film Roberta Ros-sellinija Francesco giullare di Dio. Do konca sobotnega dne bodo zavrteli še šest filmov. Festival bo sicer trajal do torka, 17. septembra, ko bodo podelili tudi nagrado Anno uno, ki jo bo letos prejel italijanski režiser Franco Maresco. Ob 21. uri bodo v družbi letošnjega dobitnika nagrade zavrteli njegov film Io sono Tony Scott, filmofili pa bodo pre-mierno videli tudi nekaj odlomkov Ma-rescovega najnovejšega izdelka. Podrobnejši program festivala Tisoč oči je mogoče prebrati na spletni strani www.imilleocchi.com, ob koncu pa naj tudi povemo, da bo za dnevno vstopnico treba odšteti le 3 evre. (sč) opčine - V nedeljo s tradicionalno procesijo in mašo Že 65. Marijanski shod Vodil ga je letošnji novomašnik Klemen Zalar - Množična udeležba vernikov, pevcev, skavtov in narodnih noš Procesija se je vila po openskih ulicah kroma Slovenski verniki s Tržaškega so se v nedeljo popoldne na Opčinah zbrali na že 65. Marijanskem shodu, občutenem srečanju ob prazniku Marijinega rojstva oz. malem šmarnu, ki so ga začeli prirejati kmalu po drugi svetovni vojni na pobudo slovenskih duhovnikov. Tudi letošnjih shod se je začel z molitvijo v župnijski cerkvi sv. Jerneja, od koder je potem krenila tradicionalna procesija z Marijinim kipom, ki jo je vodil letošnji novomašnik Klemen Zalar, ki je zatem tudi daroval mašo ob somaševanju ostalih duhovnikov, med katerimi so bili tudi letošnji jubilanti. Ob množični udeležbi vernikov je procesijo in mašo spremljalo petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov, v velikem številu pa so bile prisotne narodne noše ter skavtinje in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so se po končanem slavju tudi zbrali v Finžgarjevem domu, kjer so obudili spomin na doživetja na nedavnih poletnih taborih. veliki trg - Odbor Danilo Dolci Spomin na kapitulacijo Italije, 8. septembra 1943 Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci je na Velikem trgu v nedeljo priredil javno srečanje, da bi občane, mimoidoče in radovedneže nasploh opozoril na pomemben datum, 8. september 1943 oz. 70-letnico kapitulacije Italije. Poslušalcem so postregli s še aktualnimi vrednotami antifašiz-ma in z vse bolj potrebnim spodbujanjem miru. Naj opozorimo še, da si odbor prizadeva, da bi občinska uprava spremenila sporno besedilo plošče, ki jo namerava 18. septembra odkriti na Velikem trgu. Gre za ploščo ob 75-letnici razglasitve Mussolinijevih rasnih zakonov, na kateri pa ni sledi o protislovenski nestrpnosti, pač pa le o preganjanju Židov. vejna - Srečanje poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče Nad 600 romarjev Nedeljsko srečanje je bilo tudi sklep kolesarskega romanja radijskih sodelavcev Romarji so dodobra napolnili svetišče na Vejni Več kot šeststo romarjev iz Slovenije je v nedeljo napolnilo Marijino svetišče na Vejni, kjer je potekalo srečanje poslušalcev in prijateljev slovenske katoliške radijske postaje Radio Ognjišče. Nedeljskega srečanja, ki je predstavljalo tudi sklep kolesarskega romanja radijskih sodelavcev Od Marije k Mariji in na katero je poleg romarjev-kolesarjev do Vejne pripeljalo kar sedem avtobusov, se je s številnimi duhovniki in urednikom Radia Ognjišče msgr. Fran-cijem Trstenjakom udeležil tudi upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran, ki je daroval mašo, med katero se je spomnil tako sobotne molitve za mir, za katero je dal pobudo papež Frančišek, kot tudi kriznih razmer v slovenski Cerkvi ter pomena svetišča na Vejni. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 10. septembra 2013 9 PISMA UREDNIŠTVU Pozornost, ki beleži in spodbuja Kot rojena Tržačanka, ki se je s poroko preselila na Goriško, tedaj še na jugoslovansko stran meddržavne meje, doživljam vse, kar se dogaja s Slovenci ob meji, na čisto poseben način. Še zlasti zato, ker so že moji starši in stari starši okusili, kaj pomeni biti tujec na domači zemlji. Tudi moje družine se je s srhljivo močjo dotaknilo sovraštvo črnosrajčnikov, mučenje in smrt, a smo znali zavrženost in mržnjo obrniti v prijateljstvo, v moč človečnosti in sodelovanja. Zaposlena na osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru pri Gorici sem pomagala pri zasnovi in spodbujanju pobratenja z osnovno in nižjo srednjo šolo iz Romansa, skoraj od vsega začetka pa tudi med Renčami in Štarancanom, ki traja že več kot petintrideset let. Ob tej obletnici smo se predstavniki obeh skupnosti resnično potrudili in izdali dvojezično publikacijo (Bratje v svobodi) oz. knjigo o pobratenju obeh krajev na skoraj dvestotih straneh. Vaš časopis je vseskozi sledil dogajanju in tako nudil oporo ljudem, posameznikom, društvom in oblastem, ki naredijo več kot bi jim nalagala formalna dolžnost. Vašo občutljivost še posebej cenimo ob več kot opazni odsotnosti zanimanja medijev na slovenski strani. Izjemno smo veseli podpore kulturnih ustvarjalcev, zgodovinarjev, publicistov in nosilcev odgovornih družbenih in državnih funkcij, ki sega od nekdanjega novogoriškega župana in dolgoletnega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja do sedanje slovenske senatorke v italijanskem parlamentu Tamare Blažina. Prav ona je ob mnogih obveznostih našla čas za branje prej omenjene knjige o pobratenju in na nedavnem srečanju v Štarancanu (o čemer je te dni podrobno poročal vaš časopis) nastopila kot gostja večera z besedami, ki so dale knjigi in pobratenju še posebno težo. V zgoščenem posegu se je dotaknila živih vezi med preteklostjo in prihodnostjo, pri čemer smo z zadovoljstvom sprejeli njeno oceno, da so tudi pobratenja, kakršno je naše, prispevala k ustvarjanju pogojev bolj sproščenega, brezmejnega življenja v skupnosti evropskih narodov. Uredništvu in novinarjem želim še veliko uspešnega dela, ki ni le poklic, po mojem je tudi poslanstvo. Neva Lukeš Pahor Molitev ni elektronski gumb ... Vsakdo lahko pove svoje mnenje in prav je, da vsakogar spoštujemo. Tako se dogaja v demokratičnem svetu. Zato se tudi oglašam. Bral sem, da molitev ne bo rešila si-rijske krize. Napisano kot zagotovilo? Če je človek neveren, bo logično smatral molitev za nekaj nepomembnega in nepotrebnega, torej brezmiselnega, "ne bo rešila". Molitev, h kateri se vernik stalno zateka po besedah "brez mene ne morete nič", pa ni elektronski gumb, ki ga pritisneš in takoj zasveti lučka. Molitev ne more biti zahteva. Preprosto, vernik kakor tudi papež se (ponižno) obračata na Boga, ki vodi usodo posameznika in vsega sveta in ki je rekel: "Moje misli niso vaše misli, moja pota niso vaša pota." Njemu prepuščamo uslišanje in čas. V veri sledimo povabilu: "Prosite in se vam bo dalo." Boga ne smatram samo za vsemogočnega in vsevednega, ampak predvsem kot očeta, ki ljubi in nas objema, ko se zatekamo k njemu, in, kar je tolažilno, nas sprejema takšne, kakršni smo. Drugi pomen papeževega vabila. Krik in vabilo s papeževega okna, vabilo k molitvi in postu: "Naj se dviga krepko klic miru," je doživel odziv od nepredvidenih strani, tudi od strani never-nikov, ki ne omalovažujejo papeževega vabila in četudi niso verni, želijo biti prisotni ob molitvi na trgu sv. Petra. Klic, ki je se je razširil po vsem svetu, lahko pride le s tako pomembnega, ne samo današnjega kraja. Naj ta klic doseže tudi srca mladine, hvala Bogu ne številne, ki hoče oživeti trojne izme, ki so v preteklosti pre-lili že preveč krvi. Naj pride do predsednika Obame, dobitnika Nobelove nagrade za MIR, in ga spomni, da ni smrtonosen samo "tisti" politično obsojeni plin, ampak tudi dro-ni, rakete z letalonosilk, nuklearno orožje, bombe... S papežem ves svet kriči: "Ne vojne! "Inteligente bombe" niso inteligentne zato, ker bi prizanesle otrokom, ženam, ostarelim. Papežev klic je tudi neposreden, čisto človeški klic. Verniki se ne bomo nikoli sramovali svoje osebne in skupne (vsakdanje) molitve. Mimogrede dodam še to: imam kar nekaj (nevernih) znancev in prijateljev, ki se mi priporočajo v molitev. In jaz rade volje . Bog miru naj nas usliši! Dušan Jakomin Moj- tvoj -naš realnost in s tem preusmeri možno razmišljanje v drugo smer. Predavatelj ni dovolj narodno zaveden in ne nastopa dovolj ponosno kakor nekateri drugi. Zakaj? Ker pred troci, ki imajo različno narodno identiteto od njega, ne uporablja pridevnik »naš pesnik«, ker to ne odgovarja resnici, saj bi s tem opredelil njihovo istovetnost. Lahko bi sicer uporabil pridevnik »moj pesnik«, vendar je, po mojem najbolje, izbral tako da je poudaril »slovenski« pesnik. Če bi bil samo to problem naše šole!! Otroci mešanih zakonov , torej z različno narodno identiteto. Otroci samo italijanskih staršev in otroci samo slovenskih staršev, ki naj bi imeli jasno narodno identiteto. Brat in sestra, ki imata različno narodno identiteto.Različne stopnje znanja jezikov. Starši, ki ne razumejo kaj se njihovi otroci učijo, kaj znajo, kaj ne. Šola vse te problem že rešuje, ali bolje jih skuša reševati. Stroka in raziskave so že mnogo o tem povedale, poudarile in dokazale. Manjšinska družbena skupnost pa se otresa te odgovornosti. Prepušča stihiji da teče dalje. Taki resni in podkovanimi pristopi, kakor je bilo tudi na Dragi, skušajo usmeriti družbeno debato v razreševanje nastalih problemov. Z preusmeritvijo razprav v: jaz sem bolj zaveden, oni manj zaveden, ta pa nič ponosen, i.t.d. bo pač stihijsko teklo dalje. Sergij Lipovec Še o priimkih Na Dragi dobra predavanja o eni izmed bistvenih tem za slovensko manjšino v Italiji. O šoli. Stanju, problemih, perspektivah. Klobuk dol predavateljem. Strokovno, temeljito, odkrito, zavzeto. Zelo dobro izhodišče za nadaljne razprave in upajmo končno, tudi za skupno odločanje. Že desetletja o tem ne izbiramo, odločamo temveč sledimo razvoju dogodkov. Pod silo realnosti. Sicer bi šole zapirali. Hop, pa se v to potencialno razpravo vrine emocionalni pristop, ki zamegli Med pospravljanjem so mi prišli v roke zvezki iz osnovne in srednje šole. V prvih treh razredih sem na nalepe zapisovala svoje ime Loredana Gec, v četrtem se je že pojavila uradna oblika priimka, Ghez, ki se je z leti, (ne vem, zakaj), uveljavila. Kot mnogo vrstnikov se nisem veliko spraševala, če je z mojim priimkom kaj narobe. Ko sem odrasla, se je ob zapisovanju gh-ja in z-ja prikradel občutek nelagodja. Odpravila sem ga tako, da sem zbrala in predložila ustrezne dokumente in 10. maja 2002 s tržaške prefekture prejela obvestilo, da mi je bila povrnjena izvirna oblika priimka, v kateri se tudi prepoznam. Nepopisen občutek celosti! Bila sem spet jaz! Pa čeprav so me odtlej moji italijanski someščani začeli klicati Džek. Spoznala sem, da je v raznih uradih črkovanje mojega priimka, ki ga sestavljajo samo tri črke, brezplodno početje, »spelling« je za marsikoga očitno pretežka stvar. Moj mož je imel kar nekaj težav, zato da bi mu bila povrnjena strešica na priimku, saj so si italijanski uradniki v dobi fašizma dovolili očetovo ime, ne samo priimek, samovoljno spremeniti in je bil v različnih dokumentih različno poimenovan. Iz rojstnega Mirka je postal Federico in Emilio. Priče so na sodišču potrdile, da gre za isto osebo. Hčerko so med študijem v tujini dosledno klicali tako, kot je pravilno. Pred podelitvijo diplome je uradna govornica šla do nje in se pozanimala, kako se pravilno izgovori njen priimek. Občutljivost? Čut dolžnosti? Korektnost? Ni potrebno dodati, da se hčerka povsod ponosno predstavlja kot Slovenka in k njenemu slovenstvu sodi tudi strešica v priimku. Ne bom polemizirala, ne tarnala, niti učila, še manj moralizirala...Vsak ve zase. Bom pa k napisanemu dodala še vtis, ki sem ga dobila na nedavnem potovanju po Južnem Tirolskem. Povsod je na prvem mestu zapisano ime v nemščini, šele nato v italijanščini, marsikje na podeželju pa o slednjem ne duha ne sluha. Žalostno sem pomislila, s kakšno lahkoto in lahkomiselnostjo se v svojem lastnem domu odpovedujemo svoji istovetnosti. Kdo smo? Loredana Gec Zakaj sem postal slovenski državljan V petek 6. septembra sem na koprski upravni enoti prisegel zvestobo matični domovini in z velikim ponosom sem postal tudi slovenski državljan. S tem korakom sem tudi zaključil stran življenja mojega očeta, ki rojen v Ajdovščini pod Italijo in pod fašizmom, mu ni bilo dovoljeno biti slovenski državljan in tudi ne govoriti v maternem jeziku. Prepričan sem, da bi bil oče ponosen tega mojega dejanja. Leta in leta skušam - brez lastnih interesov - pomagati slovenski manjšini, da pridobi zakonite pravice v državi, ki je samo z besedami občutljiva do vseh manjšin. To delo je zame še kar komplicirano, ker ne spadam ne med avtohtone zamejske vrste in niti ne v profesionalno politično zamejsko elito. V ta krog v večini spadajo tisti, ki so dobili na koncu tako rečeno službo na ramenih idealov (hvala Bogu, imamo tudi izjeme). Kot da to ne bi bilo zadosti, prav ker moj tata je bil iz Ajdovščine in torej ne zamejec, in mama iz Padove, torej Italijanka, sem doživel že v mladih letih diskriminacijo, ker sem bil "taljan" za zamejce, pa "s'ciavo" za Italijane. S prisego v Kopru sem poravnal tudi mojo zgodovino, in bom, kot mitični pisatelj Boris Pahor, trmasto do konca življenja dal na razpolago mojo čeprav malo sposobnost v korist slovenskega naroda, neodvisno in z velikim srcem. Danilo Slokar Res ni mogoče proti merjascem nič storiti? V PD (20.8.2013) je Henrik Lisjak objavil zelo zanimivo in tudi aktualno razmišljanje o divjih prašičih, ki se pod Mlfl Kontovelom razmnožujejo na veliko. Henrik, moj sovaščan, opisuje razdejanje, ki ga v gruntih povzroča omenjena divjad in ironično pripomni, naj gredo »vdrjolet« z njim v vinograde pod Kontovelom politiki, naravovar-stveniki in še kdo od odgovornih, saj se je razdejanju v gruntih nezaželjenih gostov težko ustrezno upirati. S svoje strani bi tudi kot obdelovalec trt v Mokolanih pod Kontovelom rad rekel tole: še ko sem bil deželni svetovalec, sem opozarjal na prisotnost razne divjadi v vinogradih, na kraški gmajni, a zaman. Deželni odbor, z odbornikom za kmetijstvo na čelu, se za tržaške kmetijske probleme ni dosti zanimal. Zanj je bilo v ospredju kmetijstvo v širnih furlanskih nižinah, za Trst jih je zanimalo morda pristanišče, mesto kot tako, dosti več pa ne. Dejstvo je, da so se po nekaj letih nemotenega divjanja po gruntih pod Dlanjo vasjo in drugje tudi na Krasu, divji prašiči zelo razmnožili. Ne samo, da rijejo in razkopavajo zemljo okrog trti, ampak, kar je še hujše, podirajo kole in rušijo zidove, ki so v glavnem zidani »na suho«, to je brez malte in tako uničujejo edinstveno zanimivost in tudi lepoto vinogradov, ki se kot po stopničkah vijejo proti morju. To so žulji stoletnega dela domačih kmetov (pol ribičev, pol kmetov), ki so si s trdim delom ogradili svoje grunte, tako da niso plazovi resneje ogrožali njih obstoj. Danes ne samo, da vse manj ljudi obdeluje te paštne, ampak razmere, ne nazadnje tudi prašiči, pravzaprav onemogočajo, da bi bili kolikor toliko dobro obdelani. In to je velika škoda. Upali smo, da bo ves breg pod Kontovelom, Križem, Nabrežino kdaj tako kot so vinogradi na strmih pobočjih v dolini Ao-ste, na Južnem Tirolskem, po Dalmaciji. Pa nič! Ti bregi in vinogradi propadajo, merjasci pa jim zadajajo smrtni udarec. Mi pa nič! Kot da bi bilo to normalno in v redu. Ne bi bil že skrajni čas, da se to zadevo na nek način uredi? Svoj čas so v Benetkah tožili, da jim golobi delajo veliko škodo, isto na trgu Edinosti v Trstu. Morda so rešitev nekje staknili. Kaj res ni mogoče proti divjim prašičem prav nič storiti? Hvala za objavo! Drago Štoka dane pri divači - Domačini so ga zgradili s prostovoljnim delom Ob prazniku nov vaški dom DANE PRI DIVAČI - Dane pri Divači, kjer na 24. hišnih številkah stanuje 61 prebivalcev, od tega kar 16 otrok, in spada v Krajevno skupnost in Občino Divača, so za letošnji vaški praznik, tradicionalno Kačišnico, ki jo praznujejo v počastitev malega šmarna oz. Marijinega rojstva 8. septembra, bogatejši za novo delovno zmago. Svojemu namenu so predali nov vaški dom v izmeri 60 m2, ki so ga domačini s prostovoljnim delom zgradili ob pomoči občinskih sredstev in donatorjev. Kot je povedal predsednik vaške skupnosti Benjamin Škrlj, so z izgradnjo pričeli v letu 2011, ko so od agrarne skupnosti pridobili prostor, iz občinskega proračuna pa 6.800 evrov sredstev za izgradnjo avtobusnega postajališča. S pomočjo sponzorskih sredstev kot tudi sredstev KS Divača pa so postavili teme- lje za vaški dom, katerega skupna vrednost investicije znaša približno 35 tisoč evrov. »Lani smo postavili streho, omet in uredili groba dela v notranjosti, letos pa še dokončali notranjost stavbe. Dom bo služil za sestanke vaške skupnosti, družabna srečanja, zabave, predvsem pa tudi za sestajanje mladih, saj žal nimamo otroškega igrišča v vasi. Vendar pa ga želimo urediti, saj je v vasi kar veliko otrok. Nabaviti moramo še mize in urediti kuhinjo.Vaški dom je v samem vaškem jedru, kjer smo že pred leti s pomočjo Heliosovega sklada uredili vodnjak,« je poudaril Škrlj. Po blagoslovu domačega župnika Tomaža Kodriča so vaški dom s prerezom traku simbolično odprli štirje najmlajši vaščani Erika, Sara, Gaja in Domen v spremstvu Benjamina Škrlja in divaškega župana Draga Božca, ki je številne zbrane tudi nagovoril. V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Dominik Kobal in Jerneja Škrlj, so nastopi divaški pihalni orkester, člani harmonikarskega orkestra Ni-ka Polesa in domači harmonikaš Klemen Škrlj. Sledilo je družabno srečanje, kjer so domačini poskrbeli za kulinarične do brote, še posebej pa so se izkazale domače gospodinje z izvrstnim pecivom. Srečanja se je udeležil najstarejši občan di-vaške občine 95-letni Anton Grandič, ki je rojen prav v Danah pri Divači Kačišnica je namreč praznik, ko pridejo k svojcem v domači kraj tudi številni sorodniki. Tako je bilo tudi za mali šmaren, ko so se po sveti maši zbrali številni svojci in obudili spomine na pretekle čase. Dan prej pa so organizirali tudi pohod po okoliških krajih in otroške delavnice, v večernih urah pa so zaplesali ob zvokih žive glasbe. Olga Knez Na nedeljskem prazniku v Danah foto ok 10 Torek, 10. septembra 2013 KULTURA / komorna glasba - Visoka raven mednarodnega natečaja Ensemble Taras zmagal na tekmovanju Tržaški trio Mednarodna tekmovanja so odlične opazovalnice, ki nam prikažejo dejansko stanje glasbenega poustvarjanja, pa tudi smernice, ki jih mladi ubirajo -nekateri po sledovih starejših mojstrov, drugi po drznejših poteh. Tekmovanje Tržaški trio-Trio di Trieste, ki se je zaključilo v soboto v Mali dvorani gledališča Verdi s koncertom zmagovalcev, je že štirinajstič pripeljalo v Trst lepo število mladih glasbenikov: od l.1996 do danes so žirije presojale kar 520 ansamblov, kot je povedala umetniški vodja Fedra Florit. Da je nivo tekmovanja zelo visok, nam povedo tudi imena mojstrov, ki so poslušali izvedbe: letos je bil predsednik žirije svetovno znani pianist Bruno Canino, z njim pa so sodelovali ruski pianist in pedagog Sijavuš Gadjiev, slovenski čelist in pedagog Miloš Mlejnik, avstrijski pianist Johannes Kropfitsch, francoski violinist Gerard Poulet, nadzornik in umetniški vodja tržaškega opernega gledališča Verdi Claudio Orazi in Flo-ritova, ki je letošnjo izvedbo posvetila preminulemu pianistu Dariu De Rosi, članu Tržaškega tria in mentorju, ki je dolgo let predsedoval tekmovanju. Od trojice, ki je začela muzicirati l.1933, ko so bili mojstri še kratkohlačniki, je živ še violinist Renato Zanettovich, ki je bil prisoten v dvorani; tudi predsednik žirije Bruno Canino se je poklonil Tržaškemu triu in dejal, da mu je bil ansambel vedno žlahten vzornik, zato je bil počaščen, ko so mu poverili pomembno funkcijo. Prisotni so bili tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, bivši prefekt Moscatelli, ki je pobudo podprl od vsega začetka, trža- Zmagoviti češko-slovaški kvartet Ensemble Taras ška prefektinja Francesca Adelaide Ga-rufi in predsednik kluba Rotary Nord Massimiliano Fabian, ki je društvu Chamber Music podaril priznanje za dolgoletno delo na kulturnem področju. Floritova se je toplo zahvalila vsem sodelavcem, pokroviteljem in predsednici društva Mariji Luisi Vaccari, dokaj številno občinstvo pa je radovedno pričakovalo razglasitev nagrajencev. Ker je bilo letošnje tekmovanje povezano s tekmovanjem Coral Award za skladatelje, čigar skladbe so bile obvezni del programa, je vdova tržaškega skladatelja Giampaola Corala Monica Verzar podarila pergameno mladima ustvarjalcema, ki sta se najbolje odrezala: Rocco De Cia s triom Rosa amara in Maurilio Cacciatore s kvartetom Refrain in extenso. Po običaju, ki je že nekaj let ustaljen, je žirija mladih študentov kon-servatorija Tartini podelila svojo nagrado Young Award, tokrat italijanskemu triju Eclettica, vsi ostali ansambli pa so pokazali, kako glasba povezuje mimo kateregakoli narodnostnega problema: tretjo nagrado je prejel kvartet Flex, čigar člani prihajajo iz Albanije, Japonske, Poljske in Nizozemske. Kot večina najboljših ansamblov, se je tudi kvartet Flex rodil v Nemčiji, kjer se na prestižnih glasbenih šolah srečujejo najboljši mladi instrumentalisti z vseh celin. Pianist Endri Nini, violinistka Kana Sugimu-ra, violistka Anna Janina Szulc-Kapa-la in čelistka Martha Digna Bijlsma so zaigrali l.stavek Brahmsovega kvar- teta v c-molu op.60, zelo zlito in ubrano, toda interpretativno nekoliko plitvo in nezrelo. Kar globok je bil kvalitetni preskok od tretje do druge nagrade, ki jo je osvojil Munich Arti-sTrio, ansambel, v katerem igrata slovenska čelistka Maruša Bogataj, njen brat Matjaž - violinist in ukrajinska pianistka Kateryna Khodos. Poslušali smo čudoviti Ravelov klavirski Trio, ki je nastal l.1914 in vsebuje vse najlepše značilnosti francoskega skladatelja, značilnosti, ki so v interpretaciji mladega tria zaživele z okusno in pestro barvno paleto ter žlahtno kvaliteto zvoka, ki se je z veliko fantazijo prilagajal različnim razpoloženjskim vzdušjem štirih stavkov. Najvišjo nagrado je prejel Ensemble Taras, klavirski kvartet, ki je v glasbi ponovno združil Češko in Slovaško: pianist Vaclav Macha, violinist Radim Kresta, violistka Eva Krestova in čelist Vaclav Petr so pokazali, da je bilo mnenje žirije povsem upravičeno, kajti njihova izvedba Kvarteta v c-mo-lu, ki ga je spisal Gabriel Faure', je bila na suvereni profesionalni ravni, ves čas stilno dovršena ter zlita v enovit inter-pretativni načrt. Dolgi in navdušeni aplavzi so denarni nagradi, ki letos za prvo mesto znaša 9000 evrov, dodali še veliko zadoščenja mladim glasbenikom, ki jim zmaga zagotavlja tudi bogato turnejo po Evropi in ZDA. Koncert sta posnela spletna televizijska mreža Limen music & arts in Deželni sedež RAI, ki ga bo predvajal v okviru programa Radia Trst A Komorno popotovanje, ki ga vodi Tamara Stanese. Katja Kralj piran - Ex tempore Nagradi za slikarstvo in keramiko S podelitvijo nagrad se je v Piranu v soboto sklenil letošnji Ex-tempore Piran 2013. Grand prix za slikarstvo je prejel Janko Kastelic za delo z naslovom Se-kvence XXXV, grand prix za keramiko pa Ruggiero Carlesso, so sporočili iz Obalnih galerij Piran. »Slika Janka Kastelica z naslovom Sekvence XXXV je odraz osebnega prostora in časa. Avtor jo strne v imaginarij podobe, sestavljene iz fragmentov in izsekov realne in duhovne pokrajine, doživete v izčiščeni intimni zgodbi,« je svojo odločitev pojasnila mednarodna žirija. Podelili so tudi odkupno nagrado za najboljše delo avtorja starega do 35 let. Nagrado v obliki samostojne razstave v piranski galeriji Herman Pečarič je prejel Rok Kleva, ki je prepričal z »ino-vativnim pristopom, ki gradi na sožitju med tradicionalnim likovnim pristopom in digitalno definicijo podobe«. Za Ruggiera Carlessa je žirija zapisala, da je delo, ki je umetnik poimenoval Ocean, »spoj med prvinskostjo materiala in sodobno umetniško formo, izpeljano iz uporabne keramike«. Po podelitvi številnih nagrad so odprli še razstavo izbranih slik in keramike v Mestni galeriji Piran. Prvi ex-tempore je v Piranu potekal pred 48 leti. Slikarskemu ex-temporu, ki ohranja status najstarejšega ex-tempora v Evropi z neprekinjenim delovanjem, se je pred leti pridružil še ex-tem-pore keramike. Danes je Piran med keramičarji že prepoznaven tudi izven meja Evrope. (STA) književnost - V Sloveniji Pahorjeva dela obvezno čtivo? Tržaški pisatelj medtem navdušil tudi v Mantovi Romane tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bi lahko v prihodnje uvrstili med tiste knjige, ki jih morajo dijaki šol v osrednji Sloveniji obvezno prebrati. Poslanec Franc Pukšič (SLS) je namreč na ministra za kulturo Uroša Grilca ter na ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala naslovil poslansko pobudo, da se ključna Pahorjeva dela uvrstijo med obvezno čtivo v sklopu domačega branja za dijake slovenskih srednjih šol, nekatera pa za srednješolska bralna tekmovanja. Del obveznega čtiva v sklopu domačega branja v srednjih šolah naj bi postali Grmada v pristanu, Ne-kropola, Spopad s pomladjo in Onkraj pekla so ljudje. Pukšič je prepričan, da mora velikemu slovenskemu pisatelju, čigar zapisanim pričevanjem je tako pozorno prisluhnila tujina, prisluhniti tudi domovina; njegova dela niso le pričevanja o težkem delu slovenske in evropske zgodovine, še manj zgolj osebna izkušnja posameznika, temveč izpričujejo resnice tistih, ki so obsodbo na uničenje s strani fašizma ne le preživeli, ampak to uspeli tudi izpričati. Slovenski narod je s Pahorjevimi knjigami nedvomno kulturno bogatejši, in prav je, da se z njimi seznanijo tudi srednješolci, ki si v tem izobraževalnem in starostnem obdobju oblikujejo svoj svetovni nazor. Kljub vsem grozotam in nesrečam, ki jih je pisatelj, ki je nedavno praznoval 100. rojstni dan, doživel, je njegov pisateljski opus napolnjen s pozitivno energijo in upanjem, ki pri njem ni nikoli ugasnilo. Ta nauk je lahko mladim le v poduk, je še zapisal Pukšič v poslanski pobudi. Medtem pa je tržaški stoletnik v nedeljo obiskal Man-tovo, kjer je potekal odlično obiskani knjižni festival Festi-valletteratura. Pahor je v razprodani dvorani mestnega gledališča govoril o svojem življenju, knjigah in Slovencih v Italiji ter odgovarjal na vprašanja znanega novinarja in pisatelja Bruna Gambarotte. Priložnost za tokratno srečanje (Pahorja so namreč že drugič gostili na festivalu v Mantovi) je bil izid knjige Un eroe in famiglia, ki jo je njegova pokojna žena Radoslava Premrl posvetila svojemu bratu - narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku. kanal - Mednarodni festival sodobne glasbe Začetek Kogojevih dni Orkester Padove in Veneta je pod taktirko Antona Nanuta nastopil s programom del slovenskih skladateljev Kogojevi dnevi, mednarodni festival sodobne glasbe, vstopa v štiriintrideseto sezono z nekaterimi starimi 'znanci' festivala kot tudi z nekaterimi novimi glasbenimi in literarnimi gosti. Festival že dolgo ne več predstavlja zgolj stičišče sodobne glasbene ustvarjalnosti. V svojih programih ponuja vpogled v delo prepoznavnih slovenskih umetnikov. V prostorih Galerije Rika Debenjaka bo večer v znamenju besed pesnice Tatjane Pregl Kobe in še otvoritev pregledne razstave osemdesetletni-ka Pavla Medveščka. Ena izmed desetih prireditev festivala, Mladim za mlade, bo namenjena mlajšim poslušalcem. Predstavili se bodo dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Sedem koncertnih prireditev se bo selilo na različna prizorišča, med temi tudi v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorico, cerkev svetega Jurija v Bardo, Kulturni dom v Trstu ter v Kulturni dom Nova Gorica, trije pa bodo v cerkvi svetega Marije Vnebovzete v Kanalu. Prosvetno društvo 'Soča' Kanal je v petek za otvoritev letošnje različice Kogojevih dni pripravilo slovesen dogodek, ki so ga oblikovale pomembne osebnosti slovenskega kulturnega prostora: slavnostni govornik je bil stoletnik Boris Pahor, ki je imel s Tatjano Rojc tudi predstavitev knjige Tako sem živel, Ciril Zlobec kot predsednik organizacijskega odbora je pozdravil pričetek festivala, Tatjana Pregl Kobe je ot-vorila razstavo Božidarja - Teda Kramolca, ki je pred nekaj dnevi preminil v Kanadi. Nastopil je zbor Šentanelski pavri, ki ga je pred leti ustanovil oče slikarja muzikolog Luka Kramolc. V drugem delu večera pa so bile vse oči uprte v Orkester Padove in Veneta, violinistko Nadeždo Tokarevo in dirigenta Antona Nanuta. Skupaj so ustvarili do potankosti izdelan umetniški dogodek. V skorajda 'vse' slovenskem programu so se prepletala temeljna in reprezentativna dela slovenskih skladateljev. Tistih, ki so na samosvoj način zabeležili slovensko glasbeno ustvarjanje, postavljali mejnike, dvigovali umetniško vrednost slovenski glasbi, vplivali na potek domače glasbene zgodovine in pogosto zanetili diskusije. Zlasti tukaj izstopa ustvarjanje Slavka Osterca, skladatelja, ki je svoje snovanje začrtal v času kot Marij Kogoj, sicer z drugačno glasbeno izpovedjo, a v vsakem primeru izvirno. Kot kontrast Osterčevim radikalnim smernicam, ki so izhajale iz njegovega odprtega duha in se napajale v ustvarjanju prepoznavnih evropskih skladateljev dvajsetega stoletja, je delo Pavleta Merkuja, kot predstavnika z najbolj tenkočutnim ušesom za ljudsko izpoved. Občuteno je Merku vtisnil rezijanski melos v skladbo Ali sijaj, sijaj, sonce - slo- Anton Nanut vodi orkester iz Padove in Veneta toni dugorepec venski rapsodiji za godala, v kateri se kot temen oblak, ki zakrije sonce, izraža srčika slovenstva s težko izkušnjo preživetja v Reziji. Obe deli sta bili domiseln nastavek Urošu Kreku in njegovi Inventiones ferales. Krekovo delo je zazvenelo kot dramaturški višek koncerta. Kot skladatelj zapisan neoklasicističnemu izražanju izstopa s svojimi inventivnimi posebnostmi. Izvedba solistke, violinistke iz Rusije, Nadežde Tokareve, pa-dovanskega orkestra in maestra Nanuta se je stapljala v edinstveno glasbeno telo, interpretativno dosegla visoko stopnjo izraznosti, ki se je učinkovito odražala v zvočno zanimivi skladbi. Koncert pa so odlični glasbeniki sklenili z lirično romantičnostjo prepredeno s tragiko in Serenado za godala Petra Iljiča Čajkovskega. Po živahnih poteh slovenskega glasbenega izraza so večer zaokrožili s strastno rusko izpovednostjo, koncertu pa vdahnili za zaključek nekoliko zasanjanosti in miline. Otvoritveni koncert Kogojevih dni je zagotovo izpolnil vsa pričakovanja in s tem ponovno podčrtal bistvo festivala - širitev slovenske glasbe. Metka Sulič / ITALIJA, SVET Torek, 10. septembra 2013 1 1 rim - Danes ob 20. uri ponovna seja senatne komisije, ki odloča o izključitvi Berlusconija Ljudstvo svobode poskuša zavlačevati RIM - Komisija italijanskega parlamenta, pristojna za vprašanja imunitete, je začela razpravo o morebitni izključitvi bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija iz senata. Zaradi zavlačevanja poslancev Berlusco-nijeve stranke Ljudstvo svobode bi sicer do končnega glasovanja v senatu lahko minilo kar nekaj časa. Seja se je včeraj začela z zelo dolgo izjavo, ki jo je Berlusconiju v obrambo podal senator njegove stranke Ljudstvo svobode Andrea Augello Komisija naj bi po nekaterih napovedih odločitev o tem, ali bo Berlusconi izgubil poslansko imuniteto, sprejela do konca septembra, po drugih napovedih pa že danes, sa je komisija sklicana za 20. uro drevi. Nato pa bo sledilo še glasovanje na plenarnem zasedanju senata. Komisija mora ugotoviti, ali v primeru Berlusconija velja lani sprejeti protikorupcijski zakon. Ta zakon, ki je bil tudi z glasovi Ljudstva svobode sprejet pod prejšnjo vlado Maria Montija, namreč določa, da vsi pravnomočno obsojeni na več kot dve leti zapora ne smejo biti člani parlamenta in ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah. To bi za enega najpomembnejših in verjetno najvidnejšega italijanskega politika ter medijskega mogotca, ki je bil pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, pomenilo izgubo senatnega sedeža in tudi izključitev iz prihodnjih volilnih tekem. Berlusconijevi podporniki sicer trdijo, da zakon ne more veljati za kazniva dejanja, storjena pred začetkom njegove veljavnosti. Berlusconi trdi, da zakon krši njegove pravice, zaradi česar se je pritožil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Da je sprejelo njegovo tožbo, so danes potrdili tudi na sodišču v Stras-bourgu. Milijarder in medijski mogotec bi stranko sicer lahko vodil tudi zunaj parlamenta, vendar pa bi bila izključitev zanj hud udarec. Poslanec italijanskega parlamenta je bil namreč vse od vstopa v italijansko politiko leta 1994. Oktobra lani je bil Berlusconi obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Vrhovno sodišče je sodbo potrdilo 1. avgusta letos, kazen pa je bila Berlusconiju na podlagi določil o delni amnestiji za takšne primere in zaradi njegove starosti avtomatično zmanj- Predsednik senatne komisije Andrea Augello ansa šana na 12 mesecev hišnega pripora ali socialne službe. Berlusconijeva stranka grozi, da bo v primeru, da bodo njenemu voditelju politično udejstvovanje s svojimi glasovi preprečili tudi poslanci Demokratske stranke premiera Enrica Lette, zapustila koalicijo. Berlusconi je bil sicer v primeru Mediaset obsojen tudi na petlet- washington - Damask pozdravlja rusko pobudo Rusija poziva Sirijo k predaji nadzora nad kemičnim orožjem mednarodnim silam WASHINGTON - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval sirski režim, naj prepusti svoje kemično orožje mednarodnemu nadzoru in tako prepreči možnost ameriškega vojaškega napada na Sirijo. To je dejal v pogovoru s sirskim kolegom Validom al Mualemom v Moskvi, ki je ruski predlog pozdravil. Naj pristane na predlog, je Damask pozval generalni sekretar ZN. Lavrov je Sirijo pozval, naj svoje kemično orožje prepusti mednarodnemu nadzoru, orožje pa naj bo potem uničeno. »Predlog smo že predali ministru al Mualemu, ki je v Moskvi, in upamo na hiter in pozitiven odgovor,« je dejal. Al Mualem je v odzivu dejal, da Damask rusko pobudo pozdravlja. »Pazljivo sem prisluhnil besedam Lavrova. Sirija pozdravlja rusko pobudo, ki temelji na zaskrbljenosti za naše državljane in varnost naše države,« je dejal. Uresničitev prenosa nadzora nad kemičnim orožjem bi po prepričanju La-vrova pripomogla k preprečitvi vojaških napadov, o katerih razmišljajo ZDA in njihove zaveznice. Menil je še, da bi morala Sirija postati članica Organizacije za prepoved kemičnega orožja. Predlog Lavro-va je sledil besedam ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je včeraj dejal, da bi se režim v Damasku lahko izognili vojaški akciji, če bi sirski predsednik Bašar al Asad izročil kemično orožje mednarodni skupnosti. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je pozdravil ruski predlog in pozval k oblikovanju posebnih območij v Siriji, ki bi bili pod nadzorom Združenih narodov in v katerih bi uničili sirsko kemično orožje. Ban je prepričan, da bi morala Sirija pristati na ruski predlog, hkrati pa je dodal, da bi mednarodna skupnost s hitrim ukrepanjem poskrbela, da bi bilo orožje uničeno. Prvi mož Združenih narodov je povedal, da bi lahko Varnostnemu svetu ZN predlagal oblikovanje posebnih območij, če bodo inšpektorji potrdili uporabo pre- Asadovi privrženci med protestom pred Kapitolom v Washingtonu ansa povedanega kemičnega orožja. »Preučujem možnost, da bi Varnostni svet pozval, naj zahteva čimprejšnjo premestitev sirskega kemičnega orožja in kemičnih zalog na območja znotraj Sirije, kjer so lahko varno shranjeni in uničeni,« je dejal. Ruski predlog je pozdravil tudi britanski premier David Cameron. »Če bi se Sirija odpovedala nadzoru nad kemičnim orožjem in ga prepustila mednarodnemu nadzoru, bi bil to seveda velik korak naprej in to bi morali spodbujati,« je dejal Cameron. Ob tem pa je posvaril, da je potrebno biti previden, da ne gre le za taktično preusmerjanje pozornosti od bistva problema. »A če gre za iskreno ponudbo, potem bi jo morali iskreno preučiti.« Lavrov in Mualem sta sicer na srečanju v Moskvi posvarila pred vojaškim posredovanjem pod vodstvom ZDA. »Mirna rešitev sirskega konflikta nima alternative,« je poudaril Lavrov in dodal, da bi morebiten ameriški napad ogrozil tudi življenja ruskih državljanov v Siriji, kar sproža zaskrbljenost Moskve. Al Mualem pa je dejal, da je Damask pripravljen sodelovati na načrtovani mirovni konferenci o Siriji. »Mogoče pa je, da bodo priletele rakete in bo konferenca propadla,« je dodal. Sirski predsednik Bašar al Asad je sicer danes vnovič zatrdil, da njegove sile niso odgovorne za napade s kemičnim orožjem v predmestju Damaska 21. avgusta. Bela hiša pa je priznala, da ZDA nimajo dokazov, ki bi brez vsakršnega dvoma dokazali, da je za napad kriv Asadov režim, »vendar to pravi zdrava pamet«. Šef kabineta Bele hiše Denis McDonough je v nedeljo nastopil na petih ameriških televizijah in prepričeval javnost, da je treba Asadov režim kaznovati. »To ni sodna dvorana. Obveščevalne dejavnosti ne delujejo tako. Zdrava pamet pravi, da je Asad odgovoren za napade in mora odgovarjati. Material je bil dostavljen z raketami, ki jih ima režim, in nobenih indicev nimamo, da bi jih imela tudi opozicija,« je dejal McDonough. Asad je medtem ponovil, da njegove sile niso odgovorne za napade s kemičnim orožjem. Namignil je, da jih je verjetno izvedla opozicija, a tudi on ni ponudil nobenih boljših dokazov, kot jih ponujajo ZDA. Asad je tudi posvaril pred odzivom različnih regionalnih akterjev na mo- berlin no prepoved opravljanja javnih služb, a je kasacijsko sodišče odločanje v tem delu vrnilo nazaj na milansko prizivno sodišče. Novo sojenje se bo v Milanu začelo 19. oktobra. Berlus-coniju naj bi sicer prepoved opravljanja javne službe zaradi postopkovnih pomanjkljivosti zmanjšali na največ tri leta. rebitno vojaško posredovanje proti njegovi državi. »Pričakovati bi morali vse... vlada ni edini igralec v tej regiji,« je poudaril. Spomnil je, da so v regiji prisotne različne strani, različne struje, različne ideologije. Vse to bi morali upoštevati pri odločanju, je poudaril. Na vprašanje, ali z besedico »vse« misli, da bi lahko prišlo tudi do uporabe še več kemičnega orožja, je dejal, da je to odvisno od okoliščin. »Če z njim razpolagajo uporniki ali teroristi v tej regiji ali kakršna koli druga skupina, bi se lahko zgodilo,« je dejal. ZDA trdijo, da je bilo 21. avgusta na obrobju Damaska ubitih 1429 ljudi, od tega 426 otrok. Tiskovni predstavnik sirske opozicijske koalicije Kalid Saleh, ki v Was-hingtonu prepričuje kongresnike, naj podprejo resolucijo o kaznovanju Asada, pa trdi, da je žrtev še več. Tudi Kerry še naprej išče podporo vojaškemu posredovanju v Siriji. V Londonu je izjavil, da vojna v Siriji terja politično rešitev, a da je tveganje, ki bi ga mednarodna skupnost sprejela z odločitvijo, da v tej državi ne posreduje, večje od tveganja, ki pride s posredovanjem. Kot je poudaril, se ZDA zavedajo, da je končno rešitev za sirski konflikt mogoče doseči le za pogajalsko mizo in ne na bojišču. »A za to mizo šele moramo priti,« je opozoril Kerry. Spor med ZDA in Rusijo glede Sirije pa je nastal tudi na zasedanju odbora guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju. Rusija je namreč zahtevala, naj agencija preuči, kakšno je tveganje, da ZDA v zračnih napadih zadenejo sirski raziskovalni jedrski reaktor na obrobju Damaska. ZDA ruski zahtevi ostro nasprotujejo. Generalni direktor IAEA Jukija Amano je ocenil, da v raziskovalnem reaktorju v predmestju Damaska ni »velikih količin« radioaktivnih snovi. Tam naj bi bilo po njegovih navedbah okoli kilogram obogatenega urana. (STA) Pametni telefoni pod kontrolo službe NSA BERLIN - Ameriški obveščevalci naj bi prek t.i. stranskih vrat v večini pametnih telefonov brez težav dostopali do telefonskega imenika, SMS-sporočil in podatkov o lokaciji, je v nedeljo poročal nemški časnik Der Spiegel. Ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) naj bi do podatkov dostopala prek varnostnih lukenj v operacijskih sistemih Ios, Android in Blackberry. V ta namen pa naj bi pri agenciji oblikovali posebne ekipe, ki so se ukvarjale z iskanjem varnostnih lukenj ali pa so celo poskrbele, da so te pristale v omenjenih operacijskih sistemih. Podoben dostop naj bi imela tudi britanska varnostna agencija GCHQ, piše časnik, sklicujoč se na zaupne dokumente, ki najverjetneje izvirajo s strani ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna. Vendar pa Der Spiegel poudarja, da obveščevalci uporabnikom pametnih telefonov glede na vsebino dokumentov niso prisluškovali kar vsevprek. Vdori v telefone naj bi bili usmerjeni proti točno določenim uporabnikom, potekali pa naj bi brez vednosti proizvajalcev pametnih telefonov. Svetovno javnost že več tednov pretresajo razkritja nekdanjega pogodbenega analitika NSA Snowdna, ki kažejo na presenetljive informacijske sposobnosti ameriške obveščevalne agencije. Le pred nekaj dnevi so presenetili dokumenti, da je ameriškim obveščevalcem z različnimi metodami uspelo izničiti večino mehanizmov za šifriranje podatkov na spletu, med drugim tudi SSL, ki se uporablja za elektronsko bančništvo in »varno« brskanje po spletu. Razkritje je presenetilo celo strokovno javnost, v soboto pa se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v Berlinu zbralo vsaj 10.000 protestnikov, ki so od nemške vlade zahtevali, da državljane zaščiti pred takšnimi in podobnimi posegi v zasebnost. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 33.607,77 € -41,19 SOD NAFTE (159 litrov) 113,12 $ -2,58 EVRO 1,3194 $ + 0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. septembra 2013 valute evro (povprečni tečaj) 9. 9. 6. 9. ameriški dolar 1,3194 1,3117 japonski jen 131,30 130,71 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,833 25,765 danska krona 7,4589 7,4588 britanski funt 0,84130 0,84200 madžarski forint 300,43 300,67 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7024 0,7026 poljski zlot 4,2730 4,2950 romunski lev 4,4709 4,4735 švedska krona 8,7492 8,7248 švicarski frank 1,2350 1,2382 norveška kron 8,0220 8,0020 hrvaška kuna 7,5912 7,5878 ruski rubel 43,9046 43,8260 turška lira 2,6955 2,7421 avstralski dolar 1,4338 1,4309 braziljski real 3,0382 3,0395 kanadski dolar 1,3699 1,3682 kitajski juan 8,0760 8,0269 indijska rupija 86,0840 85,5820 južnoafriški rand 13,2238 13,3552 1 2 Torek, 10. septembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Državni zakon 135/2012 ne upošteva potrebe po programiranju Občina je prisiljena dodatno rezati stroške Na goriški občini so se v zadnjih letih vneto lotili nižanja stroškov javne uprave. Kljub temu, da so privarčevali in racionalizirali, kar se je racionalizirati dalo - od osebja do šolskih menz, kar je bilo tudi predmet polemik -, pa državi ni še dovolj. Z letošnjim letom, opozarjata goriški župan Ettore Romoli in odbornik Guido Germano Pettarin, bo ob paktu stabilnosti občina morala upoštevati tudi določila zakona št. 135/2012, ki so po besedah upraviteljev navzkriž z vsakim poskusom programiranja in silijo javne uprave, da stroške režejo »naključno«. Goriška občina je morala tem določilom prilagoditi več proračunskih postavk. V sklepu, ki ga je na zadnjem zasedanju sprejel občinski odbor, so navedeni stroški za občinske avtomobile, za nabavo opreme, za svetovanja, za izobraževalne pobude, za institucionalne obiske ter za stike z javnostmi, razstave, oglaševanje in reprezentančne stroške. Za vse naštete postavke bo občina lahko porabila okrog 63.000 evrov manj od načrtovanega. Ta denar bo »zamrznjen« do odobritve rebalansa, pravi Pettarin. »Bolj kot za zakon gre tu za mešanico različnih norm: pri rezanju nekaterih stroškov se je treba nanašati na podatke iz leta 2010, v drugih primerih so merilo izdatki v letu 2009, tretjič pa je treba upoštevati leto 2011. Tovrstni ukrepi lahko "marljive" občine, ki so se potrudile, da bi stroške javne uprave čim bolj omejile, le oškodujejo. Potreba po programiranju sploh ni upoštevana,« je povedal občinski odbornik Pettarin. Za nakup, vzdrževanje in najem avtomobilov -izključena so vozila, ki jih uporabljajo za socialne ali zdravstvene storitve - bo občina lahko letos porabila 50 odstotkov vsote, ki jo je vložila leta 2011 (32.219 evrov), za nakup opreme za občinske stavbe pa 20 odstotkov tega, kar je v povprečju porabila v letih 2010-2011, torej 6.446 evrov. V izobraževalne pobude bo mogoče vložiti 50 odstotkov vsote, ki jo je občina pora- bila leta 2009 - skupno 9.939 evrov, iste omejitve pa veljajo tudi za institucionalne obiske: leta 2009je občina porabila 24.737 evrov, letos pa bo imela na razpolago le 12.368 evrov. Za svetovanja bo na voljo 3.476 evrov, kar pomeni 20 odstotkov vsote, ki jo je občina porabila leta 2009, medtem ko bo za stike z javnostmi, razstave, oglaševanje in reprezentančne stroške najvišji možni strošek 87.979 evrov, kar prav tako predstavlja 20 odstotkov celotnega stroška iz leta 2009. »To je čisto naključje. Pred štirimi leti je bila vrednost te postavke nadpovprečno visoka - 439.898 evrov -, ker je občina priredila razstavo. Če bi kot merilo država določila leto 2010, bi gabrje-rupa-dol - Razdejanje na pokopališčih Kradli vaze, križe in kipce Na Palkišče so se tatovi vrnili po manj kot enem letu - Več grobov je bilo poškodovanih Grob v Rupi je ostal brez bakrene vaze bumbaca V Gabrjah so vaze ukradli in cvetje razmetali bumbaca Gabrje, Rupa in še enkrat Palkišče. Tatovi so v noči z nedelje na včerajšnji dan obiskali tri pokopališča slovenskih vasi, od koder so odnesli številne bakrene in medeninaste vaze, pa tudi vrsto kamnitih izdelkov. Večina izmed njih nima posebne vrednosti, skrunitev grobov pa je za svojce pokojnih vsekakor zelo neprijeten dogodek. Tatovi so se v sovodenjski občini mudili sredi noči. Občan, ki stanuje nedaleč od rupenskega pokopališča, je okrog polnoči slišal sumljiv ropot in poklical sile javnega reda, ko so policisti prišli na kraj, pa niso našli nikogar. Tatovi so takrat že pobegnili s polnimi vrečami bakrenih vaz in drugih predmetov, med katerimi sta bila tudi kip in žleb kapelice. Več vaz in drugih izdelkov gorica - Spomnili so se 70. obletnice Goriške fronte Populizem je nevaren Pred železniško postajo poziv k ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega boja Nekaj deset ljudi se je v nedeljo pred-poldne zbralo pred železniško postajo v Gorici, da bi počastilo spomin na 70. obletnico Goriške fronte. Slovesnost je pripravila goriška sekcija VZPI-ANPI, da bi se spomnila pogumne odločitve slabo izurjenih in še slabše oboroženih partizanskih skupin, ki so se zoperstavile prihodu močnih in prekaljenih enot nemške nacistične armade. To se je dogajalo v dneh po 8. septembru leta 1943, po razpadu italijanske vojske, ko so v naše kraje začeli prodirati Nemci. Za orožje, ki je bilo v glavnem plen propadle italijanske vojske, je prijelo nekaj tisoč mladih iz Posočja in nastala je znana Goriška fronta, ki je za kak teden ustavila prodiranje Nemcev. Hitlerjeva vojska je takrat še veljala za najmočnejšo armado v Evropi, slabo oboroženi Goričani pa so vendarle dokazali, da dežele ne bodo kar tako prepustili sovražniku. Nemci so s svojim vojaškim strojem prevladali, po drugi strani pa se je zelo okrepilo partizansko gibanje, ki je dve leti kasneje osvobodilo celotno Primorsko. Pomen osvobodilnega gibanja in njegovih enot, ki so jih sestavljali slovenski in Pino Ieusig in Mirko Primožič bumbaca italijanski borci, je bil poudarjen tudi na nedeljskem shodu pred postajo. Tam sta spregovorila predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič (z dvojezičnim nagovorom) in tajnik sekcije Giuseppe Ieusig. Oba sta se z različnih zornih kotov dotaknila tistih krutih časov, ki so botrovali odločitvi, da so mnogi Primorci obeh na- rodov zavestno stopili v boj proti črnim silam, ki so zasužnjevale Evropo. Govornika se nista izognila niti obsodbe tistih, ki so se odločili za drugačno pot, za pot izdajalstva in hlapčevskega odnosa do okupatorja. Ugotovila sta tudi, da v raznih krajih Evrope še vedno delujejo sile, ki prav v fašistoidnih nazorih vidijo svojo politično moč. Demokratični ljudje ne smemo dovoliti, da se te sile razbohotijo, je bilo še rečeno, kajti populizem in brezbrižnost lahko peljeta v ponovno oživljanje mračnjaštva in pretiranih nacionalizmov. Vrednote NOB, ki se prepoznajo v enakosti, prijateljstvu in sožitju, so slej ko prej še veljavne, je bilo na koncu poudarjeno. Pod ploščo, ki spominja na dogodke izpred sedemdesetih let, so prireditelji obesili venec s trakovi v italijanskih in slovenskih barvah. Podoben venec so položili še pred obeležje deportirancem v nemška taborišča, ki stoji na nasprotni strani trga. K minuti zbranosti je pozval predsednik Primožič, nakar je nekaj priložnostnih besed spregovoril še predstavnik judovske skupnosti v Gorici. (vip) Poklon proletarcem V Selcah so se v soboto poklonili spominu padlih borcev iz pro-letarske brigade, ki so jo ustanovili delavci iz Tržiškega takoj po kapitulaciji Italije in se je udeležila bojev na Goriški fronti. Zaigrala je godba na pihala iz Doberdoba, spregovorili so ronški župan Roberto Fontanot, doberdobski podžupan Fabio Vizintin, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan in ronški župnik Renzo Boscarol. Slavnostni govornik je bil Roberto Maurchigna. letos lahko porabili le 3000 evrov,« je poudaril župan Romoli, ki se mu zdijo nove omejitve povsem nesmiselne in krivične. »K sreči je levji delež projektov, ki smo jih načrtovali, financiran z deželnimi sredstvi ali prispevkih drugih ustanov. Občine ne morejo več prosto uporabljati niti sredstev, ki so jih privarčevale,« je zaključil. (Ale) so odtrgali tudi z gabrskih pokrivnih plošč - nekatere so poškodovali -, cvetje pa so pometali na tla in na grobove. Na sovodenj-ski občini so bili o tatvini obveščeni včeraj zjutraj. »Prejeli smo več klicev. Občani, ki želijo prijaviti škodo, se lahko obrnejo na nas ali na karabinjerje,« pravijo na sovodenjski občini. Pravo razdejanje so tatovi za sabo pustili na Palkišču. Po pričevanju domačinov so faloti poškodovali številne nagrobne kamne, saj so vaze, križe in kipce odtrgali s silo. Doljane je tatinski obisk zelo prizadel, še posebno zato, ker so se tatovi na Palkišču že enkrat mudili. Doljansko pokopališče so obiskali v začetku oktobra lanskega leta, zdaj pa so po njem še enkrat razsajali. nova gorica Snujejo prvo čezmejno sejemsko območje Čezmejni sporazum, ki ga bosta v petek podpisali novogoriška območna obrtno-podjetniška zbornica in družba Udine e Go-rizia Fiere, bo obrtnikom iz Novogoriške prinesel več prednosti. »Našim razstavljavcem bo omogočal ugoden popust pri sodelovanju na sejmih čez mejo, pa tudi vse informacije bodo razstavljavci odslej dobili na enem mestu in v slovenskem jeziku,« pojasnjuje Boža Loverčič Špacapan, sekretarka na omenjeni novogoriški zbornici. Obe ustanovi sodelujeta že več let, za podpis sporazuma sta se obe strani odločili po letošnjem uspešnem soorganizatorstvu vzorčnega sejma Expomego v Gorici, kjer je bilo kar 40 odstotkov slovenskih razstavljavcev. Kar tri četrtine se jih namerava sejma prihodnje leto zopet udeležiti, večina pa je izjavila, da so v svojih podjetjih nato zaznali povečan obisk italijanskih kupcev. »Zadnji sejem Expomego smo organizirali skupaj z novogoriško območno obrtno-podjetniško zbornico, kar je prineslo pomembne spremembe: razstavljavci iz Slovenije se niso počutili kot gostje, ampak kot doma. To nam je dalo misliti in zato smo prišli do naslednjega zaključka: če nam je šlo na Expomegu tako dobro, zakaj ne bi naredili še več. Torej smo, zahvaljujoč tudi odličnemu sodelovanju med goriško in šestimi goriškimi občinami v Sloveniji, začeli s koraki, ki bi nas pripeljali do tega, da postanemo prvo takšno čezmejno sejemsko območje - prvo tudi na italijanski ravni. Ob tem računamo tudi na pomoč Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje,« poudarja Luisa de Marco, predsednica družbe Udi-ne e Gorizia Fiere, ki še dodaja upanje, da bo podpis sporazuma pomenil tudi prelomnico med dogovarjanji in konkretnimi dejanji, ki bi prinesla ponoven ekonomski zagon obema območjema. »V petek podpisani sporazum bo tako pomenil več kot zgolj sodelovanje med Obrtno zbornico in družba Udine e Gori-zia Fiere, ampak bomo mi tudi nekakšna vstopna točka za slovenska podjetja na italijanski trg na sejmih, ki jih oni organizirajo,« pristavlja Loverčič Špacapanova. Novogoriška območna obrtno-pod-jetniška zbornica pripravlja za svoje člane še nekaj novosti: med njimi je spletni katalog obrtnikov in podjetnikov, kjer bodo ti imeli možnost objavljanja svoje ponudbe in podatkov, za potrošnike pa pregled ponudbe. »Bistvo pa je, da spletni katalog temelji na priporočilih, zato bo predvsem uporaben za potrošnike, ki bodo iskali kakovostne izvajalce v lokalnem okolju,« pojasnjuje sekretarka. Za svoje člane pripravlja zbornica tudi posebno kartico ugodnosti Mozaik podjetnih, ob podpori šestih goriških občin pa že vrsto let organizira dogodek promocija poklicev. Letošnji dogodek se bo od preteklih razlikoval po tem, da bodo poklici predstavljeni v delavnicah pri obrtnikih in ne na stojnicah, osnovnošolci pa si bodo ogledali le tiste poklice, ki jih zanimajo. Novost je tudi ta, da si jih ne bodo ogledovali v spremstvu učiteljev, temveč staršev. Na ogled se je prijavilo kar 800 osnovnošolcev, najbolj pa jih zanimajo poklici frizer, kozmetik, slaščičar, kuhar, raču-nalničar, modni oblikovalec in cvetličar aranžer. »Po podatkih zavoda za zaposlovanje pa je največ povpraševanja po naslednjih poklicih: kuharjih, natakarjih, tesarjih, monterjih železnih konstrukcij, razvijalcih in analitikih programske opreme, vzgojiteljih in voznikih težkih tovornjakov,« pravi Roman Pogorelec, podpredsednik no-vogoriške območne obrtno-podjetniške zbornice. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 10. septembra 2013 13 gorica-doberdob - Slovenske šole vseh stopenj uvajajo elektronski dnevnik gm • • • • • Spricanje in prikrivanje ocen bosta odslej težko opravilo Papirnati dnevniki, zbogom! Tudi vse slovenske šole in vrtce na Goriškem čaka v novem šolskem letu pomembna novost, ki bo po eni strani spremenila navade učnega in neučnega osebja ter zmanjšala porabo papirja, po drugi pa bo pospešila komunikacijo med šolami in družinami, katerim bo preko interneta omogočen neposreden pregled nad hčerkinim oz. sinovim delom v šoli. Novosti je ime elektronski dnevnik; svojega papirnatega predhodnika, ki smo ga bili vajeni videti na vsakem katedru, bo na Večstopenjski šoli v Gorici, Večstopenjski šoli Doberdob in ravnateljstvih slovenskih višjih srednjih šol v Gorici nadomestil v prihodnjih mesecih. »Vse šole v Italiji so lani dobile navodilo iz Rima, naj uberejo pot tako imenovane "dematerializacije" in uvedejo elektronske dnevnike namesto papirnatih. Nekaterim je to uspelo že v minulem šolskem letu, drugim ne. S šolskim letom 2013/2014 naj bi na podlagi nove okrožnice vsi odpravili papirnate dnevnike, kar pa ne bo enostavno, saj je ministrstvo nakazalo šolam le del potrebnega denarja. Upoštevati je namreč treba, da imajo mnoge ustanove zastarelo ali nezadostno tehnologijo, zato bi morale ob računalniškem sistemu nabaviti tudi nove računalnike, ipd. Kakorkoli že, mi smo sklenili, da se prilagodimo in stopimo v korak s časom,« je povedala Elizabeta Kovic, ravnateljica Večstopenjske šole Gorica, ki je nosilka projekta šolske mreže MRE.GO.ŠOL, v kateri sta še doberd-obska večstopenjska šola ter licejski in tehniški pol iz Ulice Puccini. »Glede na omejena sredstva smo goriške slovenske šole vseh stopenj združile moči. Objavile smo skupen razpis za izbiro podjetja, ki nam bo nudilo novo storitev, in iztržile ugodnejšo ceno,« je pojasnila Kovičeva in pristavila, da je najboljšo ponudbo predstavilo podjetje Infoschool, ki spada v skupino Spaggiari: »Pogoj za prijavo na razpisu je bila seveda dvojezičnost e-dnevnika. Podjetje Infosc-hool nam je to storitev lahko zagotovilo, saj je že oskrbelo nekatere nemške in francoske šole na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta. Naša ravnateljstva so te dni v stiku s podjetjem, kateremu morajo posredovati prevode za slovensko verzijo e-dnevnika.« V letošnjem šolskem letu bodo torej odpravljeni tako osebni dnevniki profesorjev in učiteljev, v katere učno osebje beleži ocene, napredek dijakov in učencev ter program, kot tudi razredni dnevniki, kjer so zabeleženi odsotnosti, zamude, opomini... »Nov sistem ima vrsto prednosti: ob prihranku - samo na šoli Trinko smo za tiskanje dnevnikov letno porabili 2300 evrov - je pomembno, da bo olajšal delo tajništvu, saj bo prenos podatkov avtomatiziran. Prava novost pa je možnost, da bodo imeli starši prek interneta vpogled v del dnevnika in bodo tako neposredno seznanjeni z morebitno odsotnostjo hčerke ali sina, ocenami in programom,« je pojasnila Kovičeva. Uvedba e-dnevnika seveda ne pomeni, da bodo tradicionalne govorilne ure ukinjene - starši bodo še vedno imeli možnost, da se z učitelji in profesorji pogovorijo na štiri oči -, dejstvo pa je, da bodo dijaki odslej z veliko težavo »špricali« in prikrivali negativne ocene. Za dostop do e-dnevnika bodo starši potrebovali geslo. Le-tega bodo šole posredovale družinam, ko se bo osebje dodobra vpeljalo v nov sistem. Usposabljanje se bo začelo ta teden, v prihodnjih mesecih pa bodo na posameznih šolah začeli postopoma odpravljati papirnate dnevnike. »Razmišljamo, da bi staršem novost predstavili oktobra, ko bodo potekale volitve v zborne organe,« je povedala ravnateljica višjih srednjih šol Mihaela Pirih. Strošek za posamezno ravnateljstvo bo približno 1500 evrov, kar pa je odvisno od izbranega paketa, saj se dnevniki prilagojeni različnim šolskim stopnjam. Pogoj za učin- kovito delovanje e-dnevnika sta internetna povezava in zadostno število računalnikov. Na nižji srednji šoli Trinko bodo profesorjem priskrbeli nove tablične računalnike, v vrtcih in osnovnih šolah goriškega ravnateljstva pa imajo po vsaj en računalnik, ki je priključen na splet. »Kjer nimamo žičnega ali brezžičnega omrežja, uporabljamo ključ- ke,« je povedala Kovičeva. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici, pravi ravnateljica Mihaela Pirih, že razpolagajo z enim računalnikom na razred, priključek za internet pa imajo v vsaki učilnici: »Na razpolago je tudi wi-fi povezava, vendar je ne uporabljamo.« Na doberdobski nižji srednji šoli imajo kabelski internet v vsaki učilnici. »Profesorji se bodo posluževali prenosnih računalnikov. Štiri že imamo, nabavili bomo še dva,« je napovedala Klanjščkova, po kateri bodo z vsaj enim računalnikom razpolagale tudi vse osnovne šole in vrtci. »Kjer nimamo internetne povezave - npr. na Vrhu -, si bomo pomagali s ključki,« je zaključila Klanjščkova. (Ale) doberdob-romjan-sovodnje - Začetek novega šolskega leta Vrnitev v šolske klopi Prostorske težave ostajajo, v tem trenutku pa je na prvem mestu rešitev problema avtobusnega prevoza za nižješolce Šola v Romjanu (zgoraj) in na Vrhu (spodaj) bumbaca, k.b. Vrtec (zgoraj) in nižja srednja šola v Doberdobu (spodaj) k.b. V* - i jv.ñ v »Prvi šolski dan je bil zelo živahen, težav pa ni bilo.« Tako je povedala Sonja Klanjšček, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob, na kateri se je včeraj začelo novo šolsko leto. V klopi se je vrnilo okrog 267 učencev osnovnih šol in 118 nižješolcev, prag vrtcev pa je prestopilo 193 malčkov. »Tudi tokrat smo prve ure namenili predvsem medsebojnemu spoznavanju ter uvajanju novih otrok,« je povedala Klanjščkova, ki je obiskala vrtce in šole v Doberdobu in Romjanu, danes pa bo uspešno šolsko leto zaželela še otrokom, ki obiskujejo vrtce in šole v sovodenjski občini. Tudi letošnje šolsko leto bodo na Večstopenjski šoli Doberdob zaznamovale prostorske težave. Problem romjanske osnovne šole bodo kot doslej rešili z uporabo bližnjega župnišča, kjer bosta imela pouk dva ra- zreda, rupenski vrtec pa bo deloval na sedežu civilne zaščite na Vrhu. Gradbena dela na stavbi doberdobske nižje šole, ki so jo na novo prepleskali, naj bi se zaključila čez nekaj mesecev, do takrat pa bo en razred imel pouk v stavbi osnovne šole Voranc. »Kar se prostorske stiske tiče, v primerjavi z lanskim letom ni sprememb, upamo pa, da bomo v dogovoru z ronško in tržiško občino, romjanskim združenjem staršev in podjetjem APT čim prej našli primerno in varno rešitev za avtobusni prevoz nižješolcev,« je povedala Klanjščkova, ki je včeraj popoldne z zadnjimi predlogi seznanila starše. Danes se bo pouk začel v slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini, v četrtek pa bo na vrsti še slovenska Večstopenjska šola v Gorici. (Ale) trzic - Promet V strateški legi velik razvojni potencial Dežela Furlanija-Julijska krajina mora izkoristiti svojo strateško lego, zato pa mora okrepiti svojo mednarodno vlogo in mora biti prisotna na omizjih, ob katerih se odločajo evropske prometne strategije. V to je prepričana deželna predsednica Debora Serracchiani, ki z zanimanjem gleda na evropske projekte na področju mobilnosti, v katere je skupaj s slovenskimi in hrvaškimi partnerji vključena tržiška občina. Serracchia-nijeva poudarja, da bi bilo mogoče evropski denar pridobiti tudi za posodobitev železniškega vozlišča pri San Polu in tudi za ovrednotenje pristanišča Portorosega. Deželna predsednica se je včeraj udeležila srečanja v Tržiču, na katerem so predstavili cilje evropskega projekta SETA, v okviru katerega si prizadevajo za posodobitev železniških povezav med srednjo Evropo in severnim Jadranom. Serracchianijeva je poudarila, da je treba na novo razmisliti odnose in sodelovanje med pristanišči iz Severnega Jadrana, v Tržiču pa je treba čim prej poglobiti kanal pred pristaniščem, kar bi luki zagotovilo dodatni razvoj. Tržiška županja Silvia Altran bo danes v Ženevi na zasedanju združenja UNECE - delovnega telesa Združenih narodov, ki se ukvarja z mobilnostjo - skupaj z županom z Reke Vojkom Obersnelom in zastopnikom koprske občine predstavila projekt SETA in potencial pristanišč iz severnega Jadrana. Serracchianijeva se je včeraj v Tržiču srečala tudi v vodstvom industrijskega konzorcija. »Nimamo dolgov in poslujemo uspešno,« jo je opozoril njegov predsednik Enzo Loren-zon, kljub temu pa je Serracchianije-va poudarila, da namerava sistem konzorcijev iz Furlanije-Julijske krajine racionalizirati, saj je ustanov, ki naj bi koordinirale gospodarski, prometni in industrijski razvoj, odločno preveč. standrez - Soča Zahtevajo podatke o pretoku »Brez točnih podatkov o pretoku ni mogoče ničesar zahtevati.« Tako poudarja Marjan Brescia, predsednik združenje sKultura, glede zahtev konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine po večjih izpustih vode iz solkanskega jezu. »Podatki o pretoku v Solkanu so v realnem času na razpolago na spletu, tako da točno vemo, koliko vode je v Soči. Na italijanski strani pa ni nobenih podatkov in meritev, tako da ne vemo, koliko vode je namenjene namakanju, koliko proizvodnji električne energije in koliko je ostane v reki,« poudarja Brescia in opozarja, da so letos poleti skozi solkanske zapornice spuščali povprečno po štiri kubične metre več vode kot lani. »Ko je bil med letošnjim poletjem pretok najnižji, so v Solkanu spuščali 20 kubičnih metrov vode na sekundo, lani pa okrog 16. Zato so vsakoletne polemike in zahteve po večji količine vode povsem iz trte izvite, saj ne temeljijo na konkretnih podatkih in meritvah,« poudarja Brescia. Po njegovih besedah je nekdanji štan-dreški rajonski svet že leta 2003 zahteval od konzorcija podatke o pretoku vode skozi razne jezove in namakalne kanale v goriški pokrajini, odgovora pa seveda ni prejel. Zdaj podatke zahteva združenje sKultura, katerega predsednik Brescia je prepričan, da bi jih moral konzorcij po zgledu Slovenije objavljati na spletu v realnem času. (dr) 1 4 Torek, 10. septembra 2013 GORIŠKI PROSTOR Nove table za vrtce Vrtci Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki imajo od lanskega leta tudi uradna imena - Ringaraja (Ul. Brolo), Sonček (Ul. Max Fabiani), Pika Nogavička (Štandrež), Pikapolonica (Pevma), Kekec (Števerjan) in Mavrica (Bračan) -, bodo kmalu dobili tudi nove poimenovalne table. In to ne navadne, suhoparne table, ampak prave male umetnine, pri uresničitvi katerih so sodelovali tudi sami otroci. Le-ti so namreč izdelali načrte oz. risbe, ki so jih nato predelali študentje šole mozaika iz Spilimberga. Nove table bo Večstopenjska šola predstavila v ponedeljek, 23. septembra, ob 17. uri v goriškem Kulturnem domu. Dela naj se začnejo Občinski svetnik Slovenske skup-nosti-Demokratske stranke Walter Bandelj se s tiskovnim sporočilom odziva na besede goriškega župana Ettoreja Romolija, ki je pred dnevi napovedal, da bo občina vložila v obnovo vrtca v Pevmi 95.000 evrov. »Z veseljem jemljem na znanje, da je končno občinski odbor potrdil finančna sredstva za nastavitev videodomofona in ureditev zunanjega pločnika v Pevmi. Pri tem ne morem ne izpostaviti dejstva, da je bilo potrebnih več posegov in na koncu tudi težkih besed z županom Ettorejem Ro-molijem tako med zasedanji občinskega sveta kot izven njega in v medijih. Celotna zadeva se je začela decembra lanskega leta in šele danes smo končno dobili prvo pozitivno novico. Koliko časa bo treba sedaj čakati, da bodo tudi dela izvršena, je spet novo vprašanje. Želim spomniti, da se bo v tem tednu začelo šolsko leto 2013/2014: če bi dela izvedli v poletnih mesecih, bi otroci lahko nemoteno spet vstopili skozi vrata vrtca Pika Polonica v Pevmi, žal pa se to ni zgodilo. Občinsko upravo želim spodbuditi, naj čim prej izvede predvidena dela, seveda z upanjem, da bo kljub temu pouk potekal čim bolj nemoteno,« poudarja Bandelj. Festival nove dimenzije V mladinskem centru Vrtojba se danes pričenja Festival nove dimenzije, namenjen je vsem, ki želijo spoznati dimenzijo v sebi, v kateri lahko vsak sam upravlja svojo realnost in materializira snovni svet, kot si ga želi, so zapisali organizatorji. Ves teden bodo potekale brezplačne delavnice na katerih bo šestnajst predavateljev predstavilo različne tehnike preobrazbe človeškega bitja: predstavljena bo kristalterapija, videnje avre, zdravljenje z energijami, lucidne sanje, zvočne kopeli, energetska medicina, generator energije, pomen bolečine, multidimenzional-ni pogledi... Festival organizira KŠTM Šempeter-Vrtojba, več podrobnosti je na njihovi spletni strani. (km) Jutri Comuzzov pogreb V cerkvi sv. Ane v Gorici bo jutri ob 10. uri pogreb dvaindvajsetletnega Stefana Comuzza; umrl je prejšnji petek za posledicami prometne nesreče, ki jo je doživel v Ulici Cordaioli, kjer je z avtomobilom Fiat 600 čelno trčil v drevo. Oleotta danes ne bo Združenje Forum za Gorico obvešča, da odpade današnje srečanje z Matteom Oleottom, režiserjem filma »Zoran - Il mio nipote scemo«. / rupa-peč - Izlet prosvetnega društva Od Lizbone do Compostele Obiskali so Portugalsko in severo-zahodni del Španije - Slovenska pesem odmevala v raznih cerkvah Udeleženci izleta pred univerzo v Coimbri Tudi letos so pri prosvetnem društvu Rupa-Peč priredili že tradicionalni osemdnevni izlet. Lepa skupina izletnikovje 22. avgusta poletela v Lizbono, glavno mesto Portugalske. S prijazno vodičko Filomeno, ki jih je spremljala skozi celo potovanje, so si ogledali portugalsko prestolnico in njene znamenitosti. Posebno sta jih navdušila dva dragulja pod zaščito Unesca: Belemski stolp iz 16. stoletja in samostan sv. Jeronima s cerkvijo, v kateri so grobnice portugalskih kraljev ter sarkofaga pesnika Camoesa in pomorščaka Vasca De Game. Po ogledu Lizbone so izletniki potovali mimo modernih letovišč Estoril, Cascais, Cabo de Roce in prispeli do Sintre, eno najlepših mest na Portugalskem. Nadaljevali so v Queluz in si ogledali zanimive palače. Ker so bili med izletniki številni pevci, so med obiski cerkva sem pa tja intonirali kako lepo slovensko Marijino pesem. Poseben vtis jim je dalo slikovito ribiško naselje Nazare. Ob dobri hrani, pri-liti s hladnim vinom, je vzdušje bilo res čudovito. Za hip so postali vsi otroci, ko so se pognali po pesku v valove Atlantika. Po ogledu gotske cerkve Santa Maria da Victoria v mestu Batalha so potovanje nadaljevali proti Fatimi, kjer so doživeli veliko presenečenje, saj so v svetišču pri skupni molitvi rožnega venca pred več tisočglavo množico romarjev iz celega sveta molili tudi v slovenskem jeziku. Obisku Fatime z glavnimi znamenitostmi so posvetili cel četrti dan potovanja. V novi cerkvi svete Trojice v Fatimi so občudovali sijoči mozaik jezuita patra Marka Rupnika. Iz Fatime so odpotovali v Coimbro, najstarejše univerzitetno mesto Portugalske, ogledali so si univerzitetno knjižnico, katedralo in del starega mesta, šli so mimo samostana sester karmeličank, kjer je živela tudi sestra Lucija. Ko so se peljali proti skrajnemu severozahodnemu delu Španije, so se spomnili na stoto obletnico rojstva slovenskega pisatelja Borisa Pahorja. Njemu v čast so zapeli pesem »Kol'kor kapljic tol'ko let« in mu zaželeli veliko zdravja. Ob slovenskih melodijah so dospeli v Santiago de Composte-la. Povzpeli so se do katedrale in si ogledali H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije ter vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). MLADINSKI DOM obvešča, da bo v četrtek, 12. septembra, ob 19. uri na sedežu v Gorici, Ul. don Bosco 60, potekalo uvodno informativno srečanje s starši. Še so prosta mesta. Pošolski pouk se bo začel v ponedeljek, 16. septembra; informacije po tel. 0481546549, 0481536455 ali 328-3155040 [12 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v GORICI - Ul. Malta 6 v TRSTU - Ul. Montecchi 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 15. septembra, kolesarski izlet na Berta Huette v Avstriji (Karavanke). Predstavitev izleta bo v četrtek, 12. septembra, ob 21. uri uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v nedeljo, 15. septembra, ob 7. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Zaželjena je prijava udeležencev. Obvestila KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja danes, 10. septembra, ob 20.30 na sedežu društva na Palkišču vaje za bivše pevce zbora Kras Dol-Poljane; informacije po tel. 338-3176605 (Katiuša). AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah. Brezplačna poskusna lekcija bo v ponedeljek, 30. septembra, od 20. do 21. ure; informacije po tel. 338-5755060 (Bruna). Draga Patricija in Gianni 25 let skupne življenjske poti je že za vama. Naj bo prihodnost še tako srečna Ana, Daribor, Erik in Tanja ¿i Čestitke znamenitosti mesta ter grob, kjer naj bi bil pokopan mučenec sv. Jakob. V svetišču so prisostvovali maši, nekaj trenutkov pred mašo pa so doživeli drugo presenečenje, ko so iz zvočnikov zaslišali pozdrav namenjen ravno slovenski skupini iz Rupe. Vsi kot ena družina so se v molitvi združili z ostalimi verniki. Prav poseben vtis pa so jim pustili mladi, ki so, čeprav vsi izčrpani, bili srečni, da so dospeli na cilj romarske poti »El Camino de Santiago«. Sedmi dan so si ogledali slikovito srednjeveško jedro mesta Guimaraes, ki je pod zaščito Unesca. Pot jih je nato peljala v Porto, drugo največje mesto Portugalske, kjer so obiskali tudi znamenite vinske kleti, ki razkrivajo skrivnosti pridelovanja znamenitega vina porta. Zadnji dan so iz Porta poleteli do Lizbone, od tod pa do Benetk. Tu so se poslovili od svoje spremljevalke Patricije, ki je svojo pot nadaljevala proti Vicenzi. Vesela druščina članov prosvetnega društva Rupa-Peč in njihovih prijateljev pa je nadaljevala svojo pot proti domu in 29. avgusta srečno dospela na Goriško. Včeraj je Abraham v Doberdob prispel, IRENI je vso srečo zaželel. Vse najboljše za tvojih petdeset let ti želimo vsi domači. SS Prireditve ZAKLJUČNA PRIREDITEV poletnega središča in poletne športne šole Dijaškega doma bo potekala v sredo, 11. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu v Gorici. Z glasbo, plesom in igro bodo udeleženci predstavili dejavnosti, izlete, srečanja, ki so jih doživeli v sedmih tednih zabavnega druženja. S Poslovni oglasi UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 21.00 »Ely-sium«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »This is us« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Monsters University«; 20.20 »Una canzone per Marion«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.10 »Riddick«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »This is us« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Monsters University«; 19.50 - 22.10 »Shadowhunters - Citta di ossa«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »L'lntre-pido«. L. Mali oglasi POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok; tel. 003864-0272290. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Silverio Fanti iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti, sledila bo upepelitev; 9.30, Antonia Ip-sa vd. Pettarini iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Anita Re iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.00, Angela Medeot vd. Kocina iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 9.40, Gianfranco Chiti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 14.00, Nives Pe-truz vd. Boscarol (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.30, Livio Crevatin, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 11.20, Adriana Grion por. Tirel iz hiše žalosti v Ul. Al-pi Giulie 6 v cerkvi in na pokopališču. Ob smrti dragega PAOLA VESCOVI izražamo prizadetim svojcem občuteno sožalje teti Rita in Giantina ter strici Pio, Marino in Pino z družinami Ob boleči izgubi dragega Paola izrekamo občuteno sožalje družini, Barbari, Alexu, Valentini in Luisi, staršema Gianniju in Marjetici, sestri Rossanni ter ostalim sorodnikom vsi pri SKD Hrast w Torek, 10. septembra 2013 1 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Brez izgredov očitno ne gre JESENICE - Navijaško vzdušje med košarkarskim evropskim prvenstvom je na visoki ravni. Brez manjših izgredov pa med navijači ne gre. Iz policijske uprave Kranj so sporočili, da je do pretepa prišlo v nedeljo zvečer na Jesenicah, v katerega je bilo vpletenih šest državljanov Črne gore. Policija je kršitelje pridržala.Zaradi nedostojnega vedenja v petek bo moral v denarnico seči tudi eden od domačih jeseniških navijačev. Šest najbolje uvrščenih gre na SP MADRID - Argentina, Mehika, Dominikanska republika in Portoriko, Iran, Filipini in Južna Koreja, Angola, Egipt in Senegal, Avstralija in Nova Zelandija so se že uvrstili na SP, ki bo naslednje leto v Španiji. Na svetovno prvenstvo se bo uvrstilo tudi šest najbolje uvrščenih izbranih vrst z letošnjega evropskega prvenstva v Sloveniji (če bo med njimi Španija, se bo na SP uvrstila tudi sedmouvrščena ekipa), še štiri reprezentance pa prek dodatnih kvalifikacij. v drugem delu - V četrtek ob 21. uri v športni dvorani Stožice v Ljubljani Slovenija najprej proti Italiji slovenija Proti Poljski slaba igra in poraz Slovenija - Poljska 61:71 (17:19, 28:36, 42:53) Slovenija: Lakovič 4, Balažič 7, Joksimovič 2, Blažič 2, Nachbar 5 (3:4), G. Dragic 9 (0:2), Z. Dragic 5 (2:2), Lorbek 13, Vidmar 6 (0:1), Begic 8 (0:1). Poljska: Kelati 21 (2:2), Lam-pre 8 (2:2), Zamojski 4 (1:2), Igner-ski 6, Waczynski 6, Gortat 19 (3:4), Koszarek 7 (2:2). CELJE - Slovenija je doživela drugi zaporedni poraz na evropskem prvenstvu. Poraz ni tragičen, saj bo Slovenija vseeno nastopila v drugem delu eurobasketa, pomeni pa veliko razočaranje za vse ljubitelje košarke po fenome-nalnem uvodu v prvenstvo in treh zmagah proti Češki, Španiji in Gruziji. Slovenija, ki je bila dobrih 24 ur nazaj trdno na prvem mestu v skupini in z vsemi možnostmi za napredovanje z maksimalnim številom točk, bo v drugi del prenesla tri točke in ga začela kot tret-jeuvrščena ekipa iz skupine C. To pomeni, da bo prvo tekmo nadaljevanja igrala v četrtek ob 21. uri proti Italiji, nato jo v soboto čaka Grčija in v ponedeljek še Finska. Slovenski igralci so proti Poljski prikazali daleč najslabšo predstavo na prvenstvu. Potem ko so izvedeli, da je Hrvaška premagala Češko in da so se ne glede na razplet zadnje tekme že uvrstili v drugi del, so zaigrali povsem ne-motivirano, nezbrano in bili vseh štirideset minut v podrejenem položaju. Slovenija ni vodila niti enkrat. Že v štartu je zaostala z 2:8, nato se je prednost Poljske povišala na 13:4, sledilo je kratko izenačenje na 17:17 in to je bilo več ali manj vse, kar je Slovenija zmogla proti neobremenjenim Poljakom, ki niso imeli nobenih možnosti za drugi del. Tudi v nadaljevanju so bili slovenski junaki brez moči in volje, tako da je Poljska zlahka držala prednost in zasluženo prišla do zmage. Igra Slovenija v zaključku tekme je bila tako bleda, da so gledalci že pred zaključkom zapustili dvorano, nekaj napadov pa tako zmedenih in neorganiziranih, da so se iz publike slišali tudi žvižgi negodovanja. Prvi del evropskega prvenstva se je tako končal z zgolj eno nepo-raženo ekipo, Italijo, prav vseh 24 reprezentanc pa je doseglo vsaj eno zmago. V zadnjem krogu še Rusija v Kopru in Poljska v Celju. (STA) Goran Dragic v sinočnji akciji proti Poljakom ansa CELJE - Košarkarsko dogajanje se po včerajšnjem zadnjem krogu prvega dela seli v ljubljansko športno dvorano Stožice. Tam se bo od jutri do naslednjega ponedeljka borilo 12 reprezentanc. Med njimi sta tudi Slovenija in Italija, ki se bosta srečali v skupini F že v prvem krogu. Tekma bo v četrtek ob 21.00 (čeprav bi morali igrati ob 17.45). Gostitelji prvenstva imajo namreč prednost pri določanju urnika tekem: Slovenci so že predčasno odločili, da bodo vse tekme (v primeru uvrstitve v drugi del vse do vključno pol-finala) igrali ob 21.00. Evropska košarkarska zveza Fiba bo torej morala spremeniti urnike ostalih tekem, do zaključka redakcije ob polnoči pa jih ni objavila. Slovenski košarkarji bodo nato lovili točke proti Grkom (v soboto) in proti Fincem (v ponedeljek, 16. septembra). Italija bo po tekmi s Slovenijo igrala proti Hrvatom v soboto in proti Španiji v ponedeljek. Iz ljubljanske skupine A so se v drugi del uvrstile Francija, Ukrajina in Belgija, iz jeseniške skupine B Srbija, Litva in Latvija. Ekipe se bodo pomerile v skupini E, prvi dvoboj bo jutri ob 14.30 med Latvijo in Francijo. Po štiri najboljše izbrane vrste v drugem delu sklepnega turnirja se bodo uvrstile v četrtfinale, nato pa sledijo tekme na izpadanje. Iz nadaljnjega tekmovanja so izpadli Nemčija, Velika Britanija in Izrael iz skupine A, BiH, Makedonija in Črna gora iz skupine B, Češka, Gruzija in Poljska iz skupine C ter Švedska, Turčija in Rusija iz skupine D. Skupina E Francija 2 2 0 159:136 4 Srbija 2 2 0 143:127 4 Litva 2 1 1 123:122 3 Ukrajina 2 1 1 129:134 3 Latvija 2 0 2 130:147 2 Belgija 2 0 2 122:140 2 Skupina F Italija 2 2 0 143:116 4 Španija 2 1 1 137:118 3 Slovenija 2 1 1 152:145 3 Finska 2 1 1 130:139 3 Hrvaška 2 1 1 116:142 3 Grčija 2 0 2 149:167 2 Kljub temu, da imam veliko dela, moram reči, da mi je skoraj žal, da se koprski evropski košarkarski dnevi počasi iztekajo. Zadnjič, ko sem bil v živo na evropskem prvenstvu je bilo še daljnega 1989 v Zagrebu, in sem pogrešal vsakdanjost spremljanja takega dogodka. Zgodaj vstaneš, se pripraviš, greš na prizorišče, opraviš vsa novinarska dela, kijih moraš, kramljaš s prijatelji in znanci, pride ura tekme in ji slediš v dvorani, po tekmi spet delaš, potem se sprostiš, spiješ kaj, spet kaj poklepetaš in končno greš spat in za-spiš kot hlod. In dnevi letijo. Kot so tile v Kopru, kjer je bila vsakdanjost še bolj domača, kajti človek spi doma v svoji postelji, gre na delo kamor hodi vsak dan že 35 let, gre na kavico v običajni bar, potem pa se pet minut sprehodi do dvorane kamor se je napotil že nešteto krat sledit tekmi tretje odbojkarske lige ali šeste košarkarske in nenadoma pade v mednarodni vrvež, tisti, ki se mu je zdel tako »fanj«, ko je bil nekje daleč v tujini. In ko pride v dvorano tekma, ki mu ji je priča, se odvija med košarkarji, ki jih je doslej v veliki večini videl le na televizijskem ekranu. Občutki so res čudni in gotovo neponovljivi, zato se me loteva že velika nostalgija ob misli, da bo vsega že jutri konec. Moram reči takoj, da se mi je zdela organizacija na višku, med boljšimi kar jih pomnim. Kot sem napovedoval, in res tu ni bilo treba biti vedeževalec, je del organizacije, ki spada pod okriljem mednarodne zveze, smešno tog, ali to je bilo treba vzeti v zakup že od vsega začetka. Včeraj mi je skupina navijačev iz Conegliana prinesla buteljko v zameno za obljubljeni »vodeni obisk« naše redakcije, ali problem je bil v tem, da je niso imeli kam dati, kajti v dvorano ne sme nobena alkoholna pijača. Bila je steklenica vrhunskega vina s poreklom, popolnoma nedotaknjena, in prosili smo biriča pred dvorano, če jo lahko položimo za vrata, 10 centimetrov od vhoda, v upanju, da je ne bi bilo treba vlačiti s seboj za nekaj ur. Mož nas je zgroženo pogledal, pokazal na znak prepovedi vnašanja alkoholnih pijač in stvar se je končala takoj, kajti malo je manjkalo, da ne pokliče policista. Evo, te stvari se mi zdijo popolnoma kretenske in, če me bere Boban Popovic, ki je šef Organizacijskega odbora v Kopru, ki se je res izkazal, saj vse druge stvari delujejo kot konzorcij švicarskih proizvajalcev ur, upam, da bo slej ali prej odgovoril, v čigavi pristojnosti spadajo taki smešni in neumni nastopi. Da ne omenim komplikacij z vstopnicami ali zaporniški režim, ki velja za gledalce med tekmo, ko so kot prave ptice v kletki in se lahko gibajo le s spremljavo daljinskega detektorja, tistega, ki ga imajo zaporniki na začasni prostosti zavezanega okoli gležnja. Škoda, kajti vzdušje je res navdušujoče. Vrhunec sta bili tekmi med Italijo in Finsko in v nedeljo med Italijo in Grčijo. Prepolna dvorana, navdušeno navijanje ob največji korektnosti, ni se slišala psovka, ni se slišal žvižg, med himnama je vsaka skupina prepevala med svojo in korektno stala molče med predvajanjem nasprotnikove, pred tekmo in po njej so se navijači družili brez najmanjšega problema, skratka enkratno. Zakaj neki morajo na primer nogometni navijači, ki žalijo, pretepajo in psujejo, biti taki povsod? Zakaj ne more biti spremljanje športnih dogodkov vedno takšno, kot je bilo te dni v Kopru? Zakaj hudiča Sergio postavljaš ta neumna retorična vprašanja? Za tehnično oceno iger in obete za Stožice potrpite do jutri, ko bo vse znano (meni, ki zdaj pišem, vi vsekakor že vse veste), kdo in kdaj bo igral proti komu. program - V Ljubljani bo pestro Za glasbene navdušence, športnike in otroke LJUBLJANA - Epicenter Eurobasketa bo v naslednjih dveh tednih slovenska prestolnica. V Ljubljani bo od jutri delovala navijaška cona ob dvorani Stožice, kjer so poskrbeli za bogat spremljevalni program. Med drugim se bodo v teh dneh zvrstili glasbeni nastopi (meddrugim 14.9. Zoran Predin (na fotografiji), 12. 9. M2, 16. 9. Dan D, v nedeljo, 22. 9. pa od 19.30 do 21.00 Big Foot Mama). Spremljevalni program ponujajo tudi ljubljanske knjižnice. Do 20. septembra v Knjižnici Prežihov Voranc in od 21. septem- bra do 5. oktobra v Knjižnici Šiška bo na ogled razstava Slovenci na olimpijskih igrah. V Knjižnici Bežigrad pa si je mogoče vse do 30. septembra ogledati biografsko razstavo v spomin Draže-na Petroviča. V Knjižnici Prežihov Voranc bo 17. septembra ob 19. uri pogovorni košarkarski večer, na katerem bodo sodelovale legende slovenske košarke dr. Tomaž Pavlin, Ivo Daneu, Aljo-ša Žorga in Peter Vilfan. 19. septembra ob 18. uri pričakujejo Matjaža Smodiša. V knjižnicah so poskrbeli tudi za najmlajše z najrazličnejšimi delavnicami za spodbujanje športa in branja. »EuroBasket 2013 se bo dogajal tudi v naših knjižnicah: igrali bomo košarko, poslušali zgodbe izpod koša, gledali športne filme, obujali spomine na zmage in spoznali Lipka,«obljubljajo v ljubljanskih knjižnicah. 16 Torek, 10. septembra 2013 EuroBasket ST.OVF.NTA2013 m We Ara Basketball ŠPORT / V Kopru dve navijaški coni do konca EP KOPER - Tudi v drugem delu EuroBasketa bosta v Kopru odprti dve navijaški coni, na Ukmarjev trgu in v Taver-ni, kjer si bo možno ogledati tekme na velikem zaslonu. Poskrbljeno bo seveda tudi za pester spremljevalni program in gostinsko ponudbo. V prvem delu EuroBasketa si je prenose tekem slovenske reprezentance na velikem zaslonu vsakodnevno ogledalo več kot 1000 obiskovalcev. Kršitev miru in kraji računalnikov KOPER - Strah, da bodo navijači v Kopru zaradi preglobokega gledanja v kozarec, povzročali težave policistom, je bil do zdaj - kot kaže - odveč. Sicer vedno zelo skopa poročila koprske policije govorijo le o nekaj izgrednikov v lokalih in več nočnih kršitvah javnega miru, vendar niti ni mogoče razgrajanje zanesljivo povezati s samim prvenstvom. Zabeležili pa so krajo računalnika znamke Asus v medijskem centru! Drug računalnik so v Portorožu izmaknili finskemu državljanu. skupina v kopru - Italija v 2. fazo nepremagana Predrzni in samozavestni Italija - Švedska 82:79 (27:20, 43:48, 63:63) Italija: Aradori 16 (4:6, 3:7, 2:2), Gentile 19 (4:4, 6:14, 1:3), Rosselli 3 (-, -, 1:1), Vitali 7 (2:2, 1:5, 1:1), Poeta, Mel-li 11 (-, 44, 1:1), Belinelli, Diener, Cusin 7 (5:5, 1:4, -), Datome (., 2,3, 1:3), Magro, Ciciarini 12 (-, 6;8, -). Švedska: Hakanson 5, Skjolde-brand 2, Kjellbom 6, A. Gaddefors 2, T. Massamba 2, Grant 6, Jerebko 21, B. Massamba, Rus, Taylor 28, V. Gad-defros 6. KOPER - Italija prva v skupini, Finska v drugem krogu celo z dvema točkama, Grčija naprej, a že skoraj brez pravih možnosti. Turčija in Rusija na ravni ... Švedske. To je razplet koprske skupine Eurobasketa v Sloveniji. Nepričakovano, skoraj senzacionalno. Italijanska reprezentanca, ki ji je malo kdo pripisoval kaj možnosti, med pripravami na letošnje prvenstvo pa je drug za drugim izgubljala igralce, je pravo presenečenje skupine. Že od vsega začetka je pokazala veliko mero požrtvovalnosti, izjemen moštveni duh in jasen koncept igre, vendar so to lastnosti, ki pravzaprav od vedno odlikujejo italijanska moštva. Kar pa je presenetljivo, iz tekme v tekme - in posebno v nedeljo proti Grčiji - so »azzurri« igrali vse bolj predrzno in učinkovito. Ne le Belinelli in njegov bodoči kolega v NBA ligi Luigi Datome (pravi all around player), temveč tudi drugi igralci, na primer Aradori in mladi talent Gentile (kopija, ne le fizično, očeta Nanda), celo rezervni play maker Cinciarini, centra Melli in Cusin, so presenetili s suvereno igro in znatno dozo samozavesti. Namesto, kot doslej, mojstri podajanja (in s tem prelaganja odgovornosti na soigralca) so se Italijani doslej na EP izka- Finski košarkar Salin ima »fans club« v Trstu Ali ste vedeli, da ima igralec finske reprezentance Sasu Salin svoje podpornike tudi v Trstu? Na facebook strani je Sasu Salinfans club Trst zbral 187 všečkov, med njimi je tudi veliko zamejskih navijačev. Navijaško skupino so ustanovili leta 2010, potem ko je Salin - sicer igralec Uniona Olimpije - skupinico zamejskih navijačev navdušil na tekmi Union Olimpije. Salin nam je potrdil, da je o navijaški skupini seznanjen. 22-letni Nicolo' Melli je s Furlanom Marcom Cusinom samozavestno igral pod košem ansa zali kot mojstri igre 1:1, v kateri čisto vsak (posebno pa štirje mušketirji Belinelli, Aradori, Gentile in Datome) izmenično prevzema odgovornost v prepričanju, da bo zadel. Skratka, čeprav se je pokazalo, da je bila skupina v Kopru vse prej kot železna (Rusija in Turčija pod vsako kritiko), bo treba na Italijo v nadaljevanju prvenstva zelo resno računati. Formula EP je takšna, da je Italija z eno nogo že v četrtfinalu, saj ji zdaj v skupini F druge faze v Stožicah, ko se bo pomerila s tremi najboljšimi ekipami iz skupine C, najbrž zadostuje le ena Skupina A V NEDELJO V. Britanija - Nemčija 81:74, Ukrajina - Francija 71:77, Izrael - Belgija 87:69; VČERAJ: V. Britanija - Ukrajina 68:87, Nemčija - Izrael 80:76, Belgija - Francija 65:82 Francija 5 4 1 403:344 9 Ukrajina 5 4 1 378:352 9 Belgija 5 2 3 344:317 7 Vel. Britanija 5 2 3 360:396 7 Nemčija 5 2 3 390:396 7 Izrael 5 1 4 364:380 6 Skupina B V NEDELJO: BiH - Makedinija 62:54, Srbija - Latvija 80:71, Litva - Črna gora 77:70. VČERAJ: Latvija - Makedonija 76:66, Litva BiH 72:78, Črna gora - Srbija 83:76 Srbija 5 3 2 317:366 8 Latvija 5 3 2 365:360 8 Litva 5 3 2 347:337 8 BiH 5 3 2 358:359 8 Črna gora 5 2 3 376:382 7 Makedonija 5 1 4 356:369 6 Skupina C V NEDELJO: Poljska - Španija 53:89, Češka -Gruzija 95:79, Slovenija - Hrvaška 74:76. VČERAJ: Gruzija - Španija 59:83, Hrvaška -Češka 70:53, Slovenija - Poljska 61:71 Španija 5 4 1 369:269 9 Hrvaška 5 4 1 337:341 9 Slovenija 5 3 2 347:344 8 Češka 5 2 3 316:339 7 Gruzija 5 1 4 366:394 6 Poljska 5 1 4 329:377 6 Skupina D V NEDELJO: Finska - Rusija 86:83, Grčija - Italija 72:81, Švedska - Turčija 74:87. VČERAJ: Grčija - Finska 77:86, Italija - Švedska 82:79, Turčija - Rusija 77:89 Italija 5 5 0 319:339 10 Finska 5 4 1 358:337 9 Grčija 5 3 2 392:350 8 Švedska 5 1 4 345:391 6 Rusija 5 1 4 355:398 6 Turčija 5 1 4 374:400 6 Drugi del (Ljubljana, Stožice): sreda, 11. septembra (skupina E): 14.30 Latvija - Francija; 17.45 Litva -Ukrajina; 21.00 Belgija - Srbija; četrtek, 12. septembra (skupina F): Grčija - Španija; Finska - Hrvaška, 21.00 Slovenija - Italija; petek, 13. septembra (skupina E): 14.30 Francija - Litva; 17.45 Latvija - Belgija; 21.00 Ukrajina - Srbija; sobota, 14. septembra (skupina F): Španija - Finska; Hrvaška - Italija, 21.00 Grčija - Slovenija; nedelja, 15. septembra (skupina E): 14.30 Srbija - Francija; 17.45 Ukrajina - Latvija, 21.00 Litva - Belgija; ponedeljek, 16. septembra (skupina F): Italija - Španija, Hrvaška - Grčija; 21.00 Finska - Slovenija. Četrtfinale (Ljubljana, Stožice): sreda, 18. septembra: 17.30 E1 - F4 (T79); 21.00 F2 - E3 (T82); četrtek, 19. septembra: 17.45 F1 - E4 (T81); 21.00 E2 - F3 (T80). Polfinale, petek, 20. septembra: 17.45 zmagovalec T80 - zmagovalec T81 (T86); 21.00 zmagovalec T79 - zmagovalec T82 (T85). Finale, nedelja, 22. septembra: 17.30 za 3. mesto;21.00 finale. zmaga, morda pa celo nobena. Moštvo trenerja Pianigianija bo resen tekmec tudi za Slovenijo, kot navsezadnje tudi Finska, ki je pridobila v Kopru veliko simpatij. V Stožicah se bo za nameček predstavila bolj spočita kot mnogi drugi njeni tekmeci, saj je bila včerajšnja tekma zadnjega tekmovalnega dne v Kopru proti Švedski zgolj formalnost. Od Italijanov res ni zahtevala porabe preveč fizične energije, še manj mentalne, čeprav so pred iztekom izenačenega dvoboja (utrujeni Belinelli ni igral) Italijani hoteli zmagati in jim je naposled to tudi uspelo. »Priznam: nisem pričakoval petih zmag. Za nas je bil ta prvi del intenziven tečaj pridobivanja izkušenj, zelo smo napredovali, toda igrati moramo vedno na višku svojih moči, sicer naša storilnost takoj pade, posebno še, ko začnemo izgubljati preveč žog,« je po tekmi s Švedi povedal selektor «azzurrov« Pia-nigiani. O naslednji fazi le na kratko. »Hrvaška ima štiri, pet pravih talentov in bo lahko računala na štiri, pet tisoč navijačev. Slovenija igra z izjemno intenzivnostjo, dvorana pa bo dihala zanjo. Španija je Španija. Ne mine tekma, da ne bi vsaj enkrat dobila krila in jo je zato težko zaustaviti,« je prihodnje nasprotnike opisal Pianigiani. Zgodba opisuje sodelovanje narave in ljudi, moštveni športni duh in zdravo tekmovalnost. Bralci bodo lahko spoznali Lipka in Roka tfS. Pravljica o Lipku za vse prvošolčke Slikanica Lipko in KošoRok avtorja Primoža Suhodolčana z ilustracijami Gorazda Vahna je izšla že pred začetkom EuroBasketa. Slikanica je že v prodaji, prvošolčki slovenskih tržaških in goriških osnovnih šol pa jo bodo dobili v dar. Tako je napovedala pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni je na seminarju slovenskih šolnikov. »Mati Rusija« robi jakomin Primorski dnevnik v Areni Bonifika daria / ŠPORT Nedelja, 8. septembra 2013 1 zamejci v kopru - Kako so doživljali EuroBasket? Bilo je živahno Hočeš, nočeš, moraš. Tako bi se lahko glasilo geslo tistih, ki so bili v vzdušje EuroBasketa vključeni skoraj naključno in izključno zato, ker tam živijo ali pa ker so tam zaposleni. Med njimi so tudi zamejci: nekateri v mestu na Obali živijo in delajo, drugi pa so tam samo zaposleni. Da je v teh dneh v Kopru bolj živahno, so opazili čisto vsi sogovorniki. »Mesto je bolj živo, bolj veselo, ker je precej tujcev, ki se sprehaja,« je svoje vtise strnila Jadranka Cer-gol, zaposlena na Fakulteti za humanistične študije. Cergolova se iz Nabrežine v Koper pripelje trikrat tedensko. Enakega mnenja sta tudi Marjan Milič iz Repniča, zaposlen pri Zavarovalnici Triglav, in Mitja Tretjak, ki redno obiskuje obalno mesto. » Vzdušje je praznično. Veliko je glasbe in dogajanja na promenadi,« je dodal publicist in televizijski voditelj iz Križa, ki je med najinim pogovorom sedel ravno v eni izmed kavarn na koprski promenadi: »Gostinci so kar veseli, saj je obiskovalcev veliko. Tu slišim gorenjski naglas, opažam pa tudi zastavice, zato so gostje prav gotovo prišli v Koper zaradi EuroBasketa.« Vsi obiskovalci so tudi zelo radovedni, opozarja Tretjak: »Vsakič ko zapelje mimopo-licija, ki spremlja kombi ali pa manjši avto- bus, se kar vsi ozrejo in skušajo ugotoviti, kdo se je pripeljal mimo. To sem pravkar videl na lastne oči, v manjšem avtobusu pa so bili najbrž igralci, saj so bili visoke postave.« Koper je v teh dneh podoživel isto vzdušje kot v vročih poletnih mesecih, ugotavlja Openka Maša Stranj, ki že štiri leta živi v Kopru. »Navadno je v tem obdobju manj turistov, z EuroBasketom pa je Koper ponovno oživel,« je potrdila Stranjova, ki živi v centru mesta in je na (poletni) hrup že vajena. Čeprav košarke ni nikoli spremljala, jo je evropsko prvenstvo posrkalo in je že nekaj večerov preživela pred velikim ekranom na Uk-marjevem trgu: »Verjetno si bom tam ogledala še kako tekmo Slovenije. Ekran sicer ni najboljši, saj se rezultata od daleč ne vidi, a je kljub temu prijetno. V nedeljo seje tam zbralo res veliko gledalcev,,« je še dodala. To sicer niso bili samo domačini, ampak tudi Finci in Italijani, je pojasnila. Na večje nevšečnosti v prometu naši sogovorniki niso opozorili. Marjan Milič, ki se iz Repniča v Koper vozi vsak dan, ga večji promet zaradi tekem ni motil. »Zjutraj, ko sem se pripeljal, ni bilo težav ne s prometom ne s parkirišči, večji promet pa sem opazil vsak dan, ko sem se vračal domov. Vo- Jadranka Cergol kroma zila obiskovalcev so koprske ulice polnila šele v poznih popoldanskih urah, navijače, ki so se sprehajali, pa sem opazil že zgodaj. Bilo je res simpatično in luštno,« je povedal Milič. Več nevšečnosti je bilo v prometu in na parkirišču pri Tržnici v popoldanskih urah, pred tekmami, vendar je bila to tudi cena evropskega prvenstva. To pa so »naši« Koprčani - ki si tekem v živo sicer niso ogledali, saj niso ravno košarkarski navdušenci -športno sprejeli. Zaradi EuroBasketa pa je nejevoljen koprski trener Matjaž Antonaz, trener Si- Mitja Tretjak Matjaž Antonaz kroma Marjan Milič vitza Košute in Farnetija ter posadk 420. »Kot ljubitelj športa sem zadovoljen, da Koper gosti prvenstvo, kotpodjetnikpa ne. Mestno jedro že umira na obroke, zdaj, ko so na parkirišče na Ukmarjevem trgu postavili navijaško cono (trg bo zaprt vse do 22. septembra), pa je to še bolj občuteno. Nekoč je Maša Stranj bila Kidričeva ulica glavna vena, ki je povezovala morje s Titovim trgom, zdaj pa je pravo mrtvilo,« je povedal Antonaz, urar na Kidričevi ulici. »Obenem pa mislim, da so na Ukmarjevem trgu dodatni šotori nepotrebni. Zgleda skoraj, da s tolikimi šotori podpiramo pijančevanje.« (V.S.) nogomet - Drevi Odločilno za Italijo in Slovenijo LJUBLJANA/RIM - Slovenska nogometna reprezentanca bo drevi (20.30) gostovala na Cipru. Katanče-vi varovanci morajo osvojiti vse tri točke, če želijo še biti v igri za drugo mesto v skupini E. V skupini B ima Italija kar sedem točk prednosti pred najbližjo zasledovalko iz Bolgarije. Če bodo »azzurri« nocoj (20.45) premagali Češko, se bodo že matematično uvrstili na svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji. U21: Italija - Ciper 2:0. SERENA NAJBOLJŠA - Serena Williams je drugič zapored osvojila turnir za grand slam v New Yor-ku. Američanka je v finalu premagala Belorusinjo Viktorijo Azarenko z izidom 2:1 v nizih, 7:5, 6:7 (6), 6:1. VUELTA - Francoski kolesar Warren Barguil (Argos-Shimano) je zmagovalec včerajšnje 146,8 km dolge 16. etape od Grausa do Ara-mon Formigala na dirki po Španiji, v nedeljo na 15. etapi pa je zmago slavil Francoz Alexandre Geniez. Rdečo majico vodilnega v skupni razvrstitvi pa je zadržal Italijan Vincenzo Nibali (Astana). F1 - Nemec Sebastian Vettel je zmagovalec dirke svetovnega prvenstva formule 1 za VN Italije v Mon-zi. Dirkač Red Bulla se je s šesto zmago v sezoni še bolj utrdil v vrhu skupnega seštevka. PIRELLI - Italijanski proizvajalec pnevmatik Pirelli bo tudi prihodnjo sezono opremljal dirkalnike v formuli 1. Italijani bodo ostali edini opremljevalec, potem ko se je iz formule 1 umaknil francoski Michelin. ROKOBORBA OSTAJA - Ro-koborba bo ostala na olimpijskih igrah še leta 2020 in 2024. MODOLO - Maurizio Modo-lo je novi športni direktor miljskega kluba Interclub. TURNIR »ŠTIRIJEZIČNA GORICA« - V soboto in v nedeljo bo v Gorici košarkarski, odbojkarski in nogometni turnir, na katerem bodo nastopale ekipe iz naše dežele, Slovenije in Avstrije. Organizatorji so goriška društva: Audax Sanrocchese, Minerva Millenium Gorizia in Ardita Basket). formula 1 pise Albert Voncina Evropski del sezone Formule 1 se je zaključil z zmago Sebastiana Vettla, ki je že tretjič slavil zmago na Veliki Nagradi Italije. Z novim uspehom je Red Bullov dirkač še dodatno povečal svojo že ogromno prednost v skupnem seštevku, saj je njegov zasledovalec Fernando Alonso dirko zaključil na drugem mestu. Nedeljska zmaga je bila za Vettla dvaintridese-ta v karieri, s čimer se je izenačil ravno s šest let starejšim Alonsom. Red Bull se je izkazal tudi s tretjim mestom Marka Webbra in zelo verjetno bo naslednja dirka v Singapurju ključna. Če se nasprotniki ne bodo približali Red Bullu, bodo namreč vrgli puško v koruzo in razvijali dirkalnik zgolj za naslednjo sezono. Na četrto mesto se je uvrstil Felipe Massa, ki se je ponovno v drugem delu sezone spomnil, da se mu pogodba izteka. Ali bo predstava v Monzi zadostovala za njeno podaljšanje bomo izvedeli v kratkem, saj bo jutri v Maranellu potekalo pomembno srečanje, med katerim naj bi določili dirkača za naslednjo sezono. Glavni kandidat za mesto Massovega namestnika je Kimi Raikkonen, ki se je v Monzi zdel povsem nemotiviran. O tem priča njegovo enajsto mesto, s katerim se je verjetno uradno poslovil od bitke za naslov svetovnega prvaka. Za presenečenje pa je poskrbel Nico Hulkenberg ki je svoj Sauber popeljal do odličnega petega mesta. Ferrari naj bi se zanimal tudi za mladega Nemca, a bi njegova izbira pomenila (pre)veliko tveganje v prelomnem letu, kot bo 2014. PolegRaikkonena je v Monzi razočaral tudi Lewis Hamilton, ki za vodilnim Vettlom zdaj zaostaja že 81 točk, medtem ko znaša zaostanek Alonsa »zgolj« 43 točk. Vettlova premoč očitno še posebno moti italijanske navijače, ki so v Monzi Nemca izžvižgali. Zaradi tega je bilo tokrat vzdušje na dirkališču dirke Formule 1 bolj podobno tistemu, ki ga ob nedeljah večkrat opažamo na določenih nogometnih stadionih na italijanskem polotoku. Škoda za zamujeno priložnost. hitra hoja Ruzzier z rekordom in naslovom Lonjerski hitrohodec je v Zagrebu na 23. balkanskih veteranskih igrah dosegel zastavljeni cilj. Na 5000 metrov je zmagal v svoji kategoriji M60 s časom 25:35,08 pa je tudi izboljšal rekord Iger, ki ga je leta 1996 v Atenah postavil Grk Fakiolas (25:43,40). K uspehu je odlično pripomogel mlajši klubski tovariš Vladimir Vršec, saj sta si tekmovalca ves čas izmenjavala v vodstvu in tako vzpostavila zelo hiter ritem. Dve uri kasneje se je po 32 letih Ruzzier pomeril še v teku na 1.500 m, kjer je celo presegel zastavljeni cilj. Osvojil je 4. mesto v času 5:42,39, le za tremi večkratnimi bivšimi jugoslovanskimi reprezentanti Črnogorcem Aško-vicem, Hrvatom Vranešo ter Srbom Radulovicem. jadranje - Državno prvenstvo junioresov v razredu optimist Carciotti 12., ostali v spodnji polovici lestvice Luca Carciotti V obmorskem središču Folloni-ca se je v nedeljo zaključilo državno prvenstvo v otroškem razredu optimist za juniorese. Pravico do nastopa so si priborili štirje jadralci Čupe in Sirene. V ostri konkurenci 125 najboljših mladih jadralcev iz Italije se je po desetih plovih v štirih dneh izkazal jadralec Čupe Luca Carciotti, 15 let, ki je končal na 12. mestu. Končna uvrstitev bi bila sicer lahko še višja, saj je bil varovanec trenerja Matije Spinazzole hiter, zataknilo pa se mu je vsakič že v startu, zato je moral najboljše vedno zasledovati. Se-bastjan Cettul (Čupa), 14 let, je končal 65., potem ko je nastopil zelo nihajoče. Zbral je nekaj visokih uvrstitev, kar nekajkrat pa je zaključil v ozadju flote. Za dijaka DIZ Jožef Stefan bo to zadnja sezona v otroškem razredu, prav tako pa je bil to zadnji nastop za Luco Carciottija, dijaka kmetijske šole v Gradišču. V tem tednu bo znano, v katerem razredu bosta nadaljevala svojo športno pot. Na finalu državnega prvenstva junioresov je nastopila tudi Giorgia Sinigoi (Čupa), letnik 2001, ki je bila na koncu 71. Za jadralko, ki nastopa šele prvo leto med junioresi, je bil nastop vsekakor pozitiven, saj se je v kakovostni konkurenci starejši jadralcev in jadralk uvrstila tudi med prvo petnajsterico. Edina predstavnica Sirene Sara Zuppin, letnik 2000, pa je nastope zaključila na 113. mestu. V Follonici sta nastopila tudi jadralca na deski, ki branita barve Ču-pe, trenirata pa pri Marini Julii. Martin Milič je bil v olimpijski klasi RS:X 11. med 11 posadkami, Ivan Roici pa je bil v razredu techno U17 17. med 30 nastopajočimi. Zmaga na conski regati 420 Na conski regati v Miljah je med 20 nastopajočimi zmagala posadke Sirene in SVBG, ki jo sestavljata jadralki Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo. Druga sta bila Matteo Omari in Ashik Crevatin (Sirena), na krstnem nastopu v dvosedu pa sta bili Jana Germani in Cecilia Fedel (Sirena) 11. Jadralci so v srednje-lah-kem vetru zaključili pet plovov. □ Obvestila ^■ ŠD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi cicibanov in malih cicibanov (letniki od 2003 do 2008) začeli danes od 16.30 dalje v športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Za informacije pokličite na: 040227044 (po 20. uri). AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa za dekleta in fantke pričnejo danes. Urniki: under12 2002/2003 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 17.15-18.45 Stadion 1. maj; minibasket 2003 deklice/2004/2005/2006/2007/2008 torek 16.00-17.30 Stadion, petek 16.00-17.30 Stadion. Za info: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. AŠZ DOM GORICA obvešča, da bodo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (20022003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerleading (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); vadbe se bo začele 9. oz. 10. septembra; športni vrtec ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 (Kulturni dom Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pevma in Max Fabiani je poskrbljen varen prevoz do telovadnice, vadba se bo začela v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 3385889958 (Vremec), marinandrej@alice.it in tel. 3292718115. ŠD KONTOVEL sporoča, da se vadba mini- in super miniodbojke začenja ta teden po sledečem urniku: miniodbojka (2005-06) ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, superminiodbojka (2003-04) ob torkih in petkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici na Kontovelu. Informacije 3383277407 (Nicole). AŠZ MLADOST vabi na prvi trening sezone 201314 za mlajše cicibane (2006-07-08) danes ob 17. uri. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). MINIBASKET AŠD BREG obvešča, da bo prvi trening in informativni sestanek za letnike 2002 in mlajše v petek, 13. septembra, ob 17. uri v telovadnici S. Klabjan v Dolini. AŠD SOKOL obvešča, da se jutri v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mladinska dejavnost 2013/2014 z naslednjim urnikom: MINIMOTORIKA (2008-09-10) ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA (2006 -07) informativno srečanje in vpis jutri od 16.15 do 17.15; MINIKOSARKA (2003-04-05) ob ponedeljkih od 18.15 do 19.30 ter ob meseca oktobra dalje ob sredah od 17.30 do 18.30 v telovadnici sesljanske srednje šole; MINIODBOJKA - za deklice letnik 2003-04-05: ob sredah od 17.15 do 18.30 ter od petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski telovadnici. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je vadba že v teku po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 - 17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 17.30 - 18.30 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINIBASKET MLAJSI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it. 18 Torek, 10. septembra 2013 ŠPORT / PATRICK MILIC 1. MED JUNIORJI V kraju Lavarone pri Trentu je v 4. in zadnji preizkušnji DH NordEst 2013 v disciplini spust »downhill« nastopilo nad 120 kolesarjev. Spustili so se po 2,6 km dolgi gozdni stezi iz višine 1420 m. Najboljše se je odrezal Alessandro Basso (Team Dirty) s časom 02:11.40. Drugi je bil Luca Bergamasco (under 23) iz Sesljana s časom 2:12.13, sledil jima je Patrick Milic iz Šem-polaja s časom 2:12.30. Patrick je zmagal v kategoriji juniores. Manuel Maioni, vedno iz kategorije junior, se je uvrstil na 8. mesto s časom 2:14.97. Vsi trije kolesarji so člani tržaškega društva 360 MTB. PRIMORJE (SKORAJ) V OSMINI Ekipe 3. amaterske lige so v nedeljo igrale drugi krog deželnega pokala. Primorje je na domači Rouni s 4:2 premagalo Chiarbolo in se približalo uvrstitvi v osmino finala. Za rde-če-rumene (na sliki Omar Zidarich) je dva gola dosegel Christian Paoletti, po enega pa Ca-stiglione (ex Vesna) in Jarc (ex Zarja). Do-berdobska Mladost še ni v najboljši formi. Rdeče-plavi so na Opčinah tesno z 2:1 izgubili proti Opicini. Gostje so v v prvem delu vodili po golu Mateja Ferletiča. V drugem polčasu pa so gostitelji poskrbeli za preobrat. Mladost je tako brez možnosti za napredovanje. Prvenstvo 3. AL se bo začelo 22. septembra. ODBOJKARICE SOKOLA NA TANKEM RTIČU Odbojkarice Sokola, ki bodo letos nastopale v prvenstvu Under 13, so nastopile na tridnevnem turnirju na Tankem rtiču v organizaciji Azzurre. V treh dneh so odigrali kar 8 tekem na odprtem: prva dva dni so štiri ekipe igrale po sistemu vsak proti vsakemu, zadnji dan pa so bile na vrsti finalne tekme. Sokol je osvojil 3. mesto. Nastopile so: Ferfoglia, Bre-celj, Grilanc, Bernard, Terpin, Legiša, Cociani, Zuppini, Venudo. Trenerka: Zavadlal. nogomet - Kras zmagal v gosteh v uvodnem krogu elitne lige 1. al - Breg učinkovit kot lani Dober začetek Ni razlike V prvem derbiju neodločeno med Sovodnjami in Primorcem ELITNA LIGA Gemonese - Kras 1:2 (0:0) Strelca: 54. Grujió iz 11-m, 82. Kneževič Kras: Calligaro, La Pasquala (Petracci), Colavetta, Žlogar, Arcada, Božič, Spetič, Grujió, Kneževič (Modolo), Maio, Capalbo (Corvaglia), trener Zupan. Ostali izidi 1. kroga: Azzanese - Tricesimo 2:1, Fontanafredda - Tolmezzo 2:1, ISM - Cjarlins Muzzane 3:1, Lumignacco - Muggia 1:0, Rivignano - Manzanese 2:2, San Daniele -Chions 1:0, V.Corno - San Luigi 3:2. Prihodnji krog: Kras - Fontanafredda PROMOCIJSKA LIGA Terzo - Juventina 0:4 (0:2) Strelci: 3. lansig, 13. Trangoni; 62. Bečirovič, 81. Trangoni Juventina: Sorci, Beltrame, Racca, Ghirardo, Sellan, Manfreda, lansig (Previti), Zorzut, Bečirovič, Stabile (Trangoni), Palermo (Vukovió). Vesna - Pro Romans 0:1 (0:1) Vesna: Carli, G. Kerpan, Rebula, Božič, Skrbina, Pin, A. Kerpan, Gianneo, Muiesan, A. Rossone (Furlan), Maddalena (Bubnich), trener Zanuttig. Izključena: 70. Gianneo (dvojni opomin), 85. Bubnich (dvojni opomin) Ostali izidi 1. kroga: Isonzo - P.Cervignano 2:3, Ronchi - Valnatisone 0:0, San Giovanni - OL3 0:0, Sevegliano - Torviscosa 0:1, Trieste Calcio - Torreanese 2:1, Zaule - Sangiorgina 2:2; Prihodnji krog: Juventina - Zaule, P. Cervignano - Vesna. 1. AMATERSKA LIGA Pieris - Breg 0:2 (0:2) Strelca: 30. Bertocchi, 43. Omari Breg: Daniele Daris, Suttora, Marturano, Messi (Cok), Di Sciacca, Omari (Lugnani), Denis Daris (Belladonna), Bertocchi, Martini, Nigris, Rushiti. Sovodnje - Primorec 1:1 (1:0) Strelca: v 26. Devetti; v 64. Davanzo iz 11m v 62. min. Sovodnje: Baldissin, Tomšič, Stergulz, Černe (od 86. Maurencig), Likar, Visintin, Trampus, Flocco (od 68. Galliussi), Devetti, Panič (od 64. Biasiol), Bajec. Trener: Zuppicchini. Primorec: Sorrentino, Di Gregorio, Cappai A., Mascarin, Castrillon R., De Bernardi, Cappai N. (od 46. Lauro), Skolnik, Castrillon M. (od 64. Ruzzier), Davanzo (od 83. Ronci), Menichini. Trener: Biloslavo. Izključitvi: 45. Di Gregorio; 64. Tomšič. Ostali izidi 1. kroga: Begliano - Costalunga 1:4, Domio - Turriaco 1:0, Gradese - Aquileia 1:1, Mariano - Ponziana 3:1, Muglia - Isontina 0:1, Pro Gorizia - Cormonese 1:1. Prihodnji krog: Breg - Pro Gorizia, Costalunga - Sovodnje, Primorec - Mariano. 2. AMATERSKA LIGA Villesse - Zarja 2:4 (1:4) Strelci: 7. Cermelj, 23. Ruggiero, 24. Mboria, 43. Cermelj Zarja: Persich, Jevnikar, Diviccaro, Carrese (Aiello), Ferro, Noto, Ruggiero (Colasuonno), Roviglio, Pipan, Mboria, Cermelj (Paoluzzi). Ostali izidi: Alabarda - S. Canzian 3:0, Aurisina - Azzurra 0:1, Campanelle - Centro Sedia 5:1, Montebello - Piedimonte 4:0, Moraro -Roianese 4:3, Romana - S.Andrea 1:2, Sagrado - Sistiana 0:0: Prihodnji krog: Zarja - Campanelle. DEŽELNI POKAL 3. AL Primorje - Chiarbola 4:2 (0:2) Strelci: 52. C. Paoletti, 56. Paoletti, 75. Castiglione, 85. Jarc Primorje: Giardirri, Persi, Dolliani, Jarc, Issich, Zidarich, Silocci (Mihic), Mescia, Paoletti, Castiglione, Romano (Kandem). Opicina - Mladost 2:1 (0:1) Strelec: v 30. Ferletič Mladost: Devetak, Patessio, D. Peric, Bellini, E. Kogoj, M. Peric, Bagon (Tison), Bressan, Skarabot, M. Ferletič, Pahor (M. Peric), Cadez (Vizintin). Prihodnji krog: Mladost - Chiarbola, Opicina - Primorje. »Pomembno je bilo začeti z zmago,« je bil uvodni komentar predsednika Krasa Gorana Kocmana, čigar pa ga še ni povsem prepričala igra rdeče-belih. »V določenih trenutkih smo igrali še prepočasno. Zadovoljen pa sem, ker smo ustvarili številne priložnosti za gol. Dodal bi še nekaj: v nedeljo smo bili edina ekipa, ki je zmagala v gosteh. Predsednik domačega kluba iz Gumina mi je po tekmi dejal, da kdor zmaga v pri njih doma, potem zmaga prvenstvo.Upam, da bo tako,« je še povedal Kocman. V prvem polčasu so rdeče-beli imeli tri zrele priložnosti, toda povedli je šele v uvodnih minutah drugega 2. al - Zarja Bila je formalnost Villesse povsem brez moči V Vilešu je Zarja uspešno začela prvenstvo. Proti sicer skromnemu nasprotniku, kolikor se lahko sicer razbere po le enem nastopu, je bilo Poceccovim varovancem dovolj 45 minut, da so pospravili na varno prve tri točke. Ob dvojnem sodnikovem žvižgu je namreč Zarja že vodila s 4:1 in le športni samomor bi takrat preprečil Zarji povratek v Bazovico s tremi točkami v žepu. Glavno vlogo je znova imel zdaj že skoraj legendarni Cermelj, ki je dosegel dva gola. Omembe vreden pa je tudi zadetek Mborie, ki ga je dosegel s strelom z razdalje s kakih štiridesetih metrov. V drugem polčasu je domača ekipa sicer dosegla drugi zadetek, vendar ni nikoli resnično ogrozila Per-sicevih vrat. V bazovskem taboru so bili nad nastopom zadovoljni, saj je zmaga v gosteh vedno pomembna, najbrž pa bo treba počakati na kakega bolj zahtevnega nasprotnika. Šele potem si bo mogoče razjasniti pojme o tem, kam lahko v tej sezoni cilja Zarja. Krasov nogometaš Milan Grujic na arhivskem posnetku kroma polčasa z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Grujic. Po golu je Kras malo popustil in gostitelji so izenačili z Rossijem. Zmagoviti gol Krasa je padel šele v 82. minuti. Petracci je lepo prodrl do kazenskega prostora, tam je podal Kneževiču, ki je drugič premagal domačega vratarja. V prihodnjem krogu bo Kras igral doma proti solidni ekipi Fontanafredda, pri kateri igra tudi lanski Krasov branilec Visintin. D-LIGA - Triestina je v nedeljo, kljub slabi igri, na domačem Roccu premagala Belluno z 1:0 (strelec Ber-toni). Tržiški UFM pa je v Pordeno-nu izgubil z 1:0. Za Breg med drugo in prvo amatersko ligo ni razlik. Brežani, ki so lani pometli s konkurenco v 2. amaterski ligi so enako učinkovito začeli svojo pot tudi v 1. amaterski ligi, prvenstvu v katerem prvič v zgodovini nastopajo. Brežani so v uvodnih minutah igrali zelo pazljivo, nato pa poostrili tempo in v 30. minuti tudi zadeli v polno z Bertocchijem. Brežani so nadaljevali z zelo modro igro in nekoliko zmedene nasprotnike znova presenetili ob izteku polčasa, tokrat z Omarijem. Brežani so odšli na počitek z dvojno prednostjo, vendar tudi v nadaljevanju tekme niso popustili. Obratno so nadaljevali pritiskati proti goriški enajsterici. Očitna premoč na sredini igrišča -tu so prišli na dan vsi aduti Brega, ki so Dolinčanom že lani omogočili doseči zgodovinski uspeh - in solidnost obrambe: že potrti igralci Pierisa so bili proti takemu nasprotniku brez moči. Ko v sodnikovem podaljšku domačemu igralcu ni uspelo učinkovito izvesti niti 11. metrovke je bilo jasno, da Bregu zmaga res ne more uiti. Cernuta bo moral med tednom miriti svoje igralce, vendar prva tekma jasno kaže na to, da Breg niti letos ne bo igral obrobne vloge. Čeprav ligo višje kot lani. Žreb koledarjev je nanesel, da je že v uvodnem krogu prišlo do slovenskega derbija v Sovodnjah, kjer je domača ekipa gostila trebenski Primorec in nekoliko srečno iztržila točko. Po slabi predstavi proti Pro Gorizii so navijači Sovodenj pričakovali boljši nastop ekipe, a čakalo jih je novo razočaranje, saj je bila razlika od zadnje tekme le izenačen izid, ki je bil za belo modre kot zmaga, za Primorec pa izgubljena priložnost. Moštvo iz Trebč je z nastopom upravičilo uspešne tekme v deželnem pokalu in že od samega začetka diktiralo tempo igre; tudi potem, ko se je znašlo z možem manj. Sovodnje se lahko zahvali svojemu vratarju Baldissinu, ki je bil zdaleč najboljši od domačinov in z odličnimi posegi preprečil poraz. Obramba je bila spet Ahilova peta Sovodenjcev. Gostitelji so v prvem polčasu povedli z Devettijem, ki je bil v kazenskem prostoru najspret-nejši, v drugem delu pa je za goste iz upravičene enajstmetrovke izenačil Davanzo. Po tekmi je spremljevalec Sovodenj Marko Marassi dejal: »Prvi polčas ni bil slab, na splošno pa ključni igralci niso prepričali in ekipa ni še uigrana.« Nasprotnega mnenja je bil predsednik Primorca Darko Kralj: »Prvi polčas je bil izenačen, v drugem pa smo igrali na vso moč in bi lahko zmagali z več goli razlike.« (M.F.) promocijska liga - Štandrežci zmagali s 4:0, Vesna ... jezna Poker Juventine Da se Terzo podaja v novo sezono vidno pomlajen (in oslabljen?) je bilo poznavalcem amaterskega nogometa dokaj znano, a nihče ni pričakoval tako gladke zmage Juventine. Štandrežci so namreč goriški derbi osvojili v gosteh z dokaj zgovornim 4:0, rezultat pa bi lahko bil za Terzo še strožji, saj je Ghirardo celo zastreljal 11-metrovko, ob tem da je zamudil vrsto nevarnih priložnosti. Športni vodja Gino Vinti je prepričan, da bomo že v nedeljo, ko bo Juventina gostila Zaule, imeli bolj jasno sliko o sedanjem stanju Bečireviča in soigralcev. Kmalu se je razumelo, da je bila razlika med ekipama več kot očitna in bilo je le vprašanje časa, kdaj bo prvič padla domača dokaj nestabilna trdnjava. Ter-zo se je le s težavo oddaljeval od svojega kazenskega prostora, kaj šele da bi ogrozil nasprotnikova vrata. Po samih treh minutah igre je že zadel Iansig. Število priložnosti v korist Juventine se je večalo iz minute v minuto. Sredi polčasa je podvojil Trangoni, delni izid 2:0 pa bo enak tistemu v drugi polovici srečanja. Na trenutke smo bili skorajda priča strelskim vajam Juventine. Varovanci trenerja Murre so izkoristili priložnost za tempiranje forme in uigravanje, tak začetek pa je gotovo spodbuden za ekipo, ki je običajno »kiksnila« uvodni nastop. IZ DOBERDOBA V ROMANS Združena ekipa Pro Romans Medea je v novi sezoni angažirala dva slovenska trenerja. Vratarje trenira Doberdo-bec Dario Zanier, ki je bil lani pri Ponziani. Za tehniko pri mladih pa skrbi njegov sovaščan Dario Frandolič. Vincenzo Gianneo (Vesna) kroma Manj razlogov za veselje imajo v taboru Vesne, saj so prvenstvo začeli s porazom in tudi z neodobravanjem številnih sodniških odločitev, ki so verjetno odločilno vplivale na sam potek srečanja. Ne le, da je Vesna tekmo zaključila celo z dvema igralcema manj na igrišču, mimo tega so se v kriškem taboru hudovali še zaradi dveh najstrožjih kazni, ki jih je sodnik spregledal. Perspektivni Pro Romans je s svojo vedri- no v prvem polčasu presenetil Vesno. Ravno prvi del srečanja je bil odločilen. Točneje 24. minuta igre, ko je 18-letni Nin z vrhunskim strelom z razdalje uka-nil nemočnega Carlija. Manj sreče je imel na drugi strani Božič, čigar strel je branilec odbil skoraj na gol črti. V drugem polčasu je Vesna še bolj pritisnila na plin. Napadi Križanov se niso polegli niti potem ko je sodnik izključil zaradi dvojnega opomina najprej Giannea in nato še Daniela Bubnicha. Muiesan bi v končnici tekme skoraj presenetil nasprotnike, ki so imeli izrazito številčno premoč zaradi dvojne izključitve v domačih vrstah, vendar je ciljal nekoliko previsoko. / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. septembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: kvalifikacije za SP, Italija - Češka 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.15 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme Estate, sledi Tg2 - Storie 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Nan.: Criminal minds 22.40 Nad.: Blue Bloods 23.45 Film: Rush Hour - Missione Parigi ^ Rai Tre 21.05 Aktualno: Ballaro Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Il segreto 15.45 Talk Show: Pomeriggio Cinque 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperis-sima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - La figlia ritrovata 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: A tutto ritmo 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: Person of interest 23.50 Nan.: Suits 6.00 Novice 8.00 Agora Estate 10.30 Film: Torna a Sorrento 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Le nuove avven-ture di Flipper 15.45 Film: Stay cool 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.20 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatic-he canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Coffee Break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.40 La7 Doc 12.00 Nan.: Suor Therese 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 21.10 Film: La donna di pa-glia ^ Tele 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Film: Hombre (vestern) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Il mio nome e nessuno (vestern, '73, i. T. Hill, H. Fonda) 23.35 Film: The Contractor - Rischio supremo NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. septembra 2013) Vodoravno: stenograf, spot, potovanje, Arras, Avalon, Ada Negri, lan, jez, Egida, Rok, Vavra, enka, Kilon, Pratoli-ni, Juš, Borislav, zid, kapitalist, Evans, proso, Iran, nitrat, Ramazzotti, gliva, Loss, Atalanta, D. H., Erato, rta, Jirak, RNA, laten, paj ek, Anam, bogataš, domovina, era, akolada, veja, A.Č.; na sliki: Juš Kozak. 6.35 Primorska kronika 7.1010.40 Žarišče 7.5011.55, 17.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 Sporočamo 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 18.45 19.25, 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 23.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.20 Odme- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Le parole piu belle 15.00 Glasbeni festival 15.30 Nautilus 16.00 Mediteran 16.30 Dokumentarec 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.25 Nogomet: kvalifikacije za SP, Ciper - Slovenija 22.35 Biker Explorer 23.05 Dok.: K2 23.35 Eno življenje, ena zgodba 1 Tv Primorka 8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Legenda o sveti Heleni in sveti Marjeti 20.00 Slavnostni večer mestne občine Nova Gorica 23.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il meglio di... Battiti Live (T Slovenija 1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Pod klobukom 11.40 Kratki film: Kaj nam je bilo tega treba 11.55 Moja soba 12.20 Opus 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke in otroške odd. 16.30 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila 17.20 Dok. odd.: Pogled na... 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Polbrat 20.50 Dok. serija: Zakaj revščina 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Intervju {T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 11.25 Dobro jutro 14.30 19.00, 23.55 Točka 15.35 Ljudje in zemlja 16.45 Mostovi -Hidak 17.15 Košarka: EP 2013, Slovenija - Poljska, pon. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nogomet: kvalifikacije za SP, Ciper - Slovenija, prenos 22.30 Košarka: EP 2013 23.05 Dnevi poezije in vina 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 TV prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.00 Serija: Trafika 13.30 Serija: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Nad.: Nepremagljivi dvo-jec 23.25 Nad.: Obdarjen Kanal A 6.55 Risanke 7.50 Faktor strahu 9.05 12.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 9.5517.05 Serija: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.45 Nan.: Šola za pare 14.10 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Frajerske superge 2 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 18.0019.55 Svet 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Ugrabljeni 21.50 Film: Nekoč brata 23.20 Film: Razkritje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Glasbene muze; 11.50 Lažni miti o jeziku; 12.15 Rod lepe Vide; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: V imenu besede - 12. nad.; 18.00 Vabilo na koncert; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 IKS; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, VREDNO OGLEDA Torek, 10. septembra La 7d, ob 22.10 Le vite degli altri Nemčija 2006 Režija: Florian Henckel von Don-nersmarck Igrajo: Ulrich Muhe, Sebastian Koch in Martina Gedeck Ulrich Tukur Eden lepših filmov zadnjih let je zgodba agenta nemške tajne službe, Stasi, ki mu na lepem zaupajo nadvse zahtevno nalogo, da sledi in dokumentira življenje dveh osrednjih kulturnih predstavnikov tistega časa, igralke Christe - Marie Sieland in njenega življenjskega sopotnika, gledališčnika, Geor-ga Dreymana. Agentu HGW XX/7 je naloga zaupana s strani kulturnega ministra, ki se je v Sielandovo zaljubil med gledališko predstavo in si želi o njej izvedeti prav vse. Tajni agent izvede svojo nalogo z običajno natančnostjo, a stvar mu zbeži iz rok in „življenje drugih" postane tako tudi njegovo življenje. 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballan-do con Secondo Casadei; 9.00 Golosita ve-gane; 9.35 Appuntamendi d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35 Sonoricamente Pu-glia; 11.00 I magnifici 22; 11.35, 18.00, 19.00, 23.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.00 Antici-pazioni GR, 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.00 Istria verde - Istria Europa; 16.00 E... state freschi; 20.00 Tempo scuola/Luoghi e tradizioni/Speciali/Detto tra noi in musica; 21.30 Play music like; 22.00 My radio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 10. septembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Ob prisotnosti ciklonskega območja nad srednjo Evropo, nad deželo dotekajo jugozahodni tokovi, ki so občasno precej vlažni. Med torkom in sredo nas bo prešla hladna fronta. Po celotni pokrajini bo vreme spremenljivo, več oblakov bo v gorah, kjer bo možen dež. Možne bodo posamezne plohe. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno še rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju do 17, najvišje dnevne od 17 do 23, na Primorskem okoli 25 stopinj C. Jutri bo vreme pretežno oblačno z dežjem in nevihtami. Konec tedna bo vreme lepše. V noči in jutri bo znova deževalo, sprva bodo tudi nevihte. Meja sneženja se bo spustila na okoli 1800 m nadmorske višine. Popoldne bodo padavine oslabele, najpozneje v južni Sloveniji. 500 m ..... .....24 2000 m 1000 m..... .....19 2500 m 1500 m..... ......11 2864 m UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 5,5 in v gorah 6. V Andih po štirih mesecih našli izgubljenega BUENOS AIRES - Argentinski reševalci so rešili 58-letnega Urugvajca, ki se je pred štirimi meseci izgubil v Andih. Raula Gomeza Cincuneguija so v nedeljo opazili v zavetišču na gori Sardina na višini približno 4500 metrov. S policijskim helikopterjem so ga prepeljali v bolnišnico v mestu San Juan. »To je čudež,« je dejal guverner San Juana, Jose Luis Gioja. Vodja bolnišnice Victor Olmos je povedal, da Gomez okreva na intenzivni negi, sicer pa je v dobrem zdravstvenem stanju, bil je le dehidriran. Po navedbah policije se je Gomez prehranjeval s sladkorjem in rozinami, ki jih je imel s seboj, pa tudi s hrano, ki jo je našel v planinskih zavetiščih. Gomez je izginil maja, ko je bil na poti z motorjem iz Urugvaja v Čile. Tam se mu je pokvaril motor in odločil se je, da bo Ande prečkal peš. V Turčiji je začel veljati sporni zakon o alkoholnih pijačah CARIGRAD - V Turčiji je začel veljati sporni zakon o alkoholnih pijačah, ki ga je sprejela konservativna islamska stranka premiera Recepa Tayyipa Erdogana. Novi zakon prepoveduje prodajo alkoholnih pijač po 22. uri ter v bližnji okolici mošej in šol. Prav tako zelo omejuje oglaševanje alkoholnih pijač in zapoveduje objavo opozoril.Proti novemu zakonu so protestirali številni Turki in Erdoganu očitali islamizacijo Turčije. Nad zakonom ni navdušen niti predsednik turškega ustavnega sodišča Hasim Kilic, ki je med drugim dejal, da «ukrepi brez podpre javnosti škodijo demokratični vladavini prava v državi». Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Pc^ MHiav Johan K. Johan K. je s počasnim korakom stopil mimo mestnih vrat in se po ozki ulici opotekel proti glavnemu trgu. Za njim je bila dolga pot. V mandraču so se na valovih juga pozibavali čolni, gajete in ribiške barkače. Zrak je bil ta večer v vročini brez veterja nasičen in težak. Kot sunek ga je udarilo v trebuh. Prekleto življenje, prekleto ime, ki so mi ga nadeli! Tujost samotnosti, jalovost in čudna vdanost, kolobarje-nje, beg, sta že davno postala način preživetja. Lahko bi si rekel, lahko bi si lagal, da se je umaknil, da je zbežal iz velikega mesta, lahko bi preigral obrambne mehanizme, samo vseeno mu ne bi nič pomagalo pred resničnostjo zgrešenosti, zavo-ženosti življenja, ki je bilo za njim. Ne samo, da ga je družina izobčila, bil je brez prijateljev, preteklost je bila grozeča gmota, polna strašljivih podob. S težavo je v temi s pogledom poiskal svetlobo oljenk in redkih sveč, ki so brlele na okenskih policah. V eni izmed mnogih krčem so pijani mornarji metali karte in igrali moro skupaj z mestnimi ribiči, ki so mrtvo sezono utapljali v neskončnih popivkah. Enako kot oštirji so prežali na svoje žrtve, ki so imele vsaj toliko pod palcem, da je bilo za čašo rujnega ali še bolje za kupo tropinovca z žižolami, ki je s svojim pekočim strupom mehčal možgane in zabrisal ostre robove sveta. Mestni veljaki, mešetarji in trgovci so se odpravljali v postelje, po deseti uri je po mestu vladala samo še sodrga. Rdeče prosojna svetloba je vabila v grešno hišo in Gina si ta večer ni obetala kaj prida strank. Vse je šlo narobe to poletje, ribiški ulov je bil nikakršen, trgovina s soljo in olivnim oljem je zamrla, iz večjih krajev beneške republike so prihajala črnoglede novice o koleri, črni kugi, ki je trkala na vrata obalnih mest. Izza mestnega obzidja je bilo slišati klicarjev glas, ki je naznanjal, da je bilo troje vrat zaprtih in vse do zore tujec ali popotnik ni mogel vstopiti v mesto, ki je bilo ovito v meglico sopare. Gina je razprostrla hladno laneno tkanino preko stare hrastove postelje, ki je kraljevala v vegasti sobi za goste. Veliki zidni kamni so se preko dne segreli in zdaj so vse do jutra žarči-li toploto. Vsi prostori so imeli mala rešetkasta okna, vonj po plesni, urinu in iztrebkih se je v smradu širil po ulicah. ŠIFRA: ZBOGOM Johan K. je prvič šibko potrkal na lesena vrata z malo lino. V trenutku so se mu odvrtele podobe zadnjih dni, ko se je kot preganjana žival potikal po razbeljeni pokrajini. Ničesar ni puščal za seboj, v mestu pod gradom ni mogel več ostati, preveč se je bal, da znova konča za zidovi ječe. Prvi dan pešačenja si je izbral stranske poti, komaj, da je kaj zaužil, ves čas je opre-zal za kočijami in vozovi, ki so mu le redko potovale na jug. Preko dne se je prebil ob reki do jezera, kjer je prenočil. Pokrajina je postajala kamnita in neprijazna, korak vse bolj negotov in počasen. V popotni bisagi je imel le nekaj oblek, prepečenec, sol in čutarico z vodo. Niti pogled na ravno črto morske gladine, ki se je dotikala obzorja, ga ni vznemiril kot pred časom, ko je obiskal znanca iz otroških dni, ki se je preselil iz velikega mesta na deželo. Ozka steza se je ves čas spuščala in vročina je bila vse bolj neznosna, enako smrad, ki se je širil iz bližnjega smetišča, ki so ga preletavali veliki, snežno beli galebi. In potem je proti večeru drugega dne zagledal ciganski tabor z ognjem. Troje voz je bilo postavljeno v krogu, konji pa so se prosto pasli. Zavidal jim je, tem ciganom, ki so potovali iz kraja v kraj, svobodo, to, da so bili kljub vsemu povezani med seboj. Opazoval je debele ženske v pisanih krilih s pipami v ustih, male razcapance, ki so veseli in nasmejani tekali sem in tja med tem, ko so moški nad plapolajočim ognjem pekli oskubljene ptice nabodene na leseno palico. Zakaj se nisem rodil kot cigan, je pomislil. In ko je tretji dan potoval ob obali, se ni mogel izogniti nasadom trte in oljk, bevskajočim psom in kmetom, ki so se skupaj z družinami odpravljali na polje. Niti opazil ni, ko je pred njega stopil stražar. Pozna ura je, boste vstopili? Da, vstopil bom. Vas pa še nisem videl v našem mestu, veste, jaz vse poznam, vse vem, gotovo ste forešt. Ni ga razumel, močneje, je potrkal ob les in na prag je stopila Gina. Kar naprej, le vstopite. Gina, putana, tako zadušljivo je, mar ti nikoli ne spiš? Vi pa, forešt, gotovo se še vidiva. (odmev korakov, ki se oddaljujejo) Prosim, le naprej v moje skromno domovanje. Na pročelju pod velbom, ki ga je krasil mali beneški lev so bile narisane tri papige in postelja. Nekaj ulic stran ob fon-tani je bilo slišati pijansko kruljenje. Prenočišče iščem. Pri meni nudim še kaj več kot prenočišče. Samo spal bi rad. Prav, prav, le stopite z menoj. Stopala je dva koraka pred njim po ozkem stopnišču. Sobica je bila majhna in neugledna, a čista, z zamreženim oknom, obrnjeno k morju. Vidite, to je moja najboljša soba, lahko rečem, da ima prekrasen razgled na morje, če vam to seveda kaj pomeni in če si boste zaželeli družbe. Saj veste, kaj mislim, sem vam na voljo, ne spim, tako slabo spim, po štiri, pet ur na noč, samo pozvonite, zvonec je na hodniku, voda in nočna posoda enako, nisem draga, prav res ne in povem vam, še noben moški se ni pritožil. Prav nič ga ni vznemirjalo belo, mahedravo meso pod svilnato haljo, ničesar drugega si ni želel kot to, da se končno naspi. Končno je le odšla in mu naklonila kisel nasmešek. A ravno zaradi zbitosti in utrujenosti ni in ni mogel zaspati, izgubljal se je v vročičnih prividih. Dušenje in mrzel pot, brezoblične gmote in kričanje, odmev udarcev biča in vreščeči ženski glas. In potem valovi, voda do ust, strah, zadušljivi strah. Bil je galjot na ladji, ki je tonila na morsko dno, verige so ga oklepale, naj se je še tako mučil, se ni mogel rešiti železja, ki ga je vleklo na dno. Streslo ga je, v skoku je sedel na posteljo in globoko dihal. Stopil je do okna in začutil odrešujoči hlad vetra. Saj je v redu, vse je v redu. ..¿t.............................................................................................. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska GLASUJEM ZA: ŠIFRA: Johan K. Zbogom Objavljeno v Primorskem dnevniku dne 10. septembra 2013 IME IN PRIIMEK _ KONTAKT (telefon ali e-mail)_ Odrezek pošljite na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Mon-tecchi 6,34137 Trst ali oddajte v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.