Fo&tniiia plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IX BOHOTO. Cina posamezni številki Diu 1'5U. TRGOV Časopis asa trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 lela 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 31: marca 1927. Telefon št. 2552. ŠTEV. ii£ Ing. Milan Šuklje: Naša slovenska zbornica. Vsa ta leta je morala Slovenija živeti ob bridkem kruhu opozicije. Z žalostjo v srcu smo bili vsi priče, kako propada blagostanje naše dežele in kako se brezupno pogrezamo v revščino in siromaštvo. Iz vidika teoretika je bilo zanimivo in podučno opazovati pogubno učinkovanje politične borbe na organizem slovenskega naroda in zlasti na naše gospodarstvo. Tudi oni voliici, ki so neutrudno ob številni volitvah spuščali svoje tihe krogljice v samostojne škri-ujei so si menda bili v svesti, da jih zvestoba do stare navade in starih naukov postavlja na fronto, ki je prekratka, da bi zavarovala Slovenijo in mogla ščititi nje politični in gospodarski napredek. Ne smemo se varati! V narodni skupščini in v kraljevi vladi morajo imenom Slovenije govoriti najpreje oni, ki po programu in načelih zastopajo pretežno večino slovenskega ljudstva. Ni zdravo, niti pravično, da naj v naši pokrajini gospodujejo predstavniki političnih programov, kateri so pri volitvah ostali v izraziti manjšini. Narodna skupščina je zgrajena na temelju splošne in enake volilne pravice, da pride do veljave suverena volja celega naroda, ki mora enako spoštovati zakone in enako plačevati krvni davek skupni domovini. Zato smo z iskrenim, odkritim veseljem pozdravili sedanjo kraljevo vlado, v kateri je zopet zastopan slovenski del Kraljevine po možeh, ki imajo za seboj večino slovenskega naroda. Uverjeni s»m bili, da bo njih uplivu uspelo polagoma popraviti nam storjene krivice *n narediti konec tistemu zapostavljanju Slovenije, ki nas je navdajalo s pravično nejevoljo. In reči smemo, da nas te nade doslej niso varale. .Slovenski ministri so sc z vnemo zavzeli za gospodarske težnje naše dežele, za ravno-pravnost napram drugim pokrajinam, za svobodni razmah našega narodnega bitja. Vsi mi, ki nismo zaposleni v dnevni strankarski politiki, spremljamo delovanje slovenskih ministrov z živahnim zanimanjem, z iskrenim zadovoljstvom in s trdno nado, da se nam vremena zjasnijo. V tem dobrem razpoloženju nas je iz-nenadila neugodna vest, da hoče kraljeva vlada zopet spremeniti volilni red ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da hoče uvesti enako volilno pravico v treh odsekih te zbornice in tako odvzeti tej. gospodarski skupščini veljavo in pomen. Zaupanje slovenske industrije je postavilo mene, pisca tega članka, na odgovorno mesto. V polni meri se zavedam svoje odgovornosti in svojih dolžnosti. V tem čutu podajam svojo izjavo, želeč, da bi se resno uva-ževala. M' vsi, ki spadamo v področje ljub-janske Zbornice, smo1 se strnili, s to na-n? J,UUr v en°tni in zavedni solidar- a °branimo in dvignemo našo zbornico, v ta ^ .namen smo doprinesli ob- h. ‘ 80 *“»i sebičnost’ in Ininozataievnnja. Pregovorili smo separatistične ,-e„e Sj. vmje, uklonili tudi avton„i„istia,e ,Lnie onih skupin, ki so na temelju davčnih dajatev stremele po izločitvi iz gjrge skupnosti. Po nepotrebnem in p0 krivici smo že izgubili važne postojanke, pridobljene v starih, neprijaznih časih. Našo skupno zbornico smo hoteli obdržati in jo napraviti močno in veliko. Dne 26. novembra 192G šlno objavili te stavke: Mi živo čutimo, da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani po svojih stanovskih tradicijah in Po zavednosti njenih članov dragocena institucija, ki je Sloveniji v ponos in ki bo vestno in uspešno delovala tako v prid domačega gospodarstva, kakor v korist narodnega gospodarstva vse naše države. Zato jo hočemo čuvati in braniti. Lahko rečemo, da ni resnega Slovenca med trgovci, obrtniki ali industrijci, ki bo mogel nastopiti proti lej naši gospodarski skupščini. Zdi se pa, da so nepremišljeni nasveti poedinili gospodov politikov zapeljali Slovensko ljudsko stranko do načrtov, ki so pogubni ne le za ugled ljubljanske zbornice, marveč za gospodarsko bodočnost vse Slovenije. Slovenska industrija, enotno organizirana, je tudi ob septemberskih volitvah v ljubljansko Zbornico pokazala, da hoče razumno in stvarno gospodarska politiko. Kandidatna lista Zveze indu-strijcev je dala prostora možem strokovnjakom ne glede na. njih politično pripadnost. Nihče ne more storiti tako, da bi bilo vsem in vsakemu prav. In če so morda osebni nplivi v nekoliko motili doslednost kompromisne formule, je vendar izid samih volitev potrdil našo nepristranost. Ravno ta pa nas posebej legitimira, da smemo spregovoriti tehtno besedo. Ljubljanska Zbornica je skupna zadeva treh važnih gospodarskih panog: trgovstva, obrtništva in industrije. Nihče nima pravice do lahkomiselnih eksperimentov, tudi če bi imeli svoj početek v dobrih namenih. Žalostna istina je, da se je ljubljanska Zbornica zadnjič redno konstituirala leta 1913. in da smo po dolgih borbah šele leta 1926. prišli do enotnih zborničnih volitev na temelju novega volilnega reda, ki je bil kompromis med gospodarskimi zahtevami in nacijonalnimi vidiki. Resnica je, da se je preprečilo konstituiranje novoizvoljene Zbornice zgolj radi tega, ker izid volitev ni bil tak, kakor so ga napovedovali govorniki močne politične skupine. Mi smo se takrat prizadevali, da naj ta argument ne prepreči konstituiranja pravilno izvoljene Zbornice. S to zahtevo žal nismo uspeli. Ce tedaj mora biti, naj se od nas zahteva še breme novih volitev. Odločno pa protestiramo proti temu, da se naj volilni red na novo prikroji po čisto strankarskih tendencah. Ta eksperiment, ki najpreje podaljša sedanji nevzdržni provizorij za nadalj-nih 8 mesecev, je v bistvu poguben in mora prinesti nepopravljivo škodo. Od vsega početka so bile zbornice ustanovljene kot stanovska interesna zastopstva. Njih glavna naloga je pospešitev trgovine, obrti in industrije ter zaščita interesov teh panog. One morajo biti v svoji sestavi podoba gospodarskega ustroja in morajo v skupnem okviru vpoštevati pomen velikih podjetij in potrebe manjših obratov. I11 vendar je bila določena ta meja, da nimajo volilne pravice najmanjši pripadniki trgovske ali obrtniške stroke, kateri ne plačujejo minimalne pridobnine in niso protokolira-ni. Volilni red iz leta 1926. je to mejo zabrisal in je s tem tznatno obremenil ustanovo. Nadaljno niveliranje preko tega ni več dopustno. Kamorkoli pogledamo, povsod so se pridržale kategorije po odmeri davkov, kateri je sicer ne-popolen, pa vendar poraben instrument. Sedanji naš davčni cenzus, v kolikor je osnovan na splošni pridobnini, ne more povsem pravilno razvrstiti volilce po njih davčni in gospodarski pomembnosti. V tem pogledu bo mogoča reme-dura, kadar pridemo do novega zakona o neposrednih davkih, ko se bo mogel določiti cenzus vpoštevaje dohodnino. Glede podjetij, ki polagajo javne račune in plačujejo posebno pridobnino, je ze danes mogoča pravična razvrstitev. Vsekakor pa je veljavni davčni cenzus PRIZNAN 1CE (RONI), IZDANI OR ZA MENJAVI KRONSKIH RANKOVCEV, IN VPLAČILO DAVKOV. Finančna delegacija uradno objavlja: Generalna direkcija davkov je na vprašanje delegacije odgovorila, da dosedaj ne obstoja nikaka nareilba o prejemanju teh priznanic za vplačilo davkov. TAKSIRANJE POTRDIL NA RAČUNIH. Dne 21. januarja 1927 je Generalna direkcija davkov izdala razpis, v katerem je odredila, da se mora za saldira-nje računov, to je za potrdilo na računu samem, da je znesek računa poravnan, plačati po tarifni postavki 33. taksa po K>%. Takoj po objavi tega razpisa v našem časopisju je Zbornica /.a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vloziia na generalno direkcijo davkov spomenico, v kateri je izpodbijala zakonitost razpisa in prosila, da se izvajanje tega razpisa ukine. Na svojo spomenico dosedaj še ni dobila odgovora, pač pa je o tem vprašanju od verodostojne strani dobila obvestilo, da se omenjeni razpis ukine, ker ni v zakonu utemeljen. Generalna direkcija bo v najkrajšem času izdala točno pojasnilo, da so računi, čeprav so saldirani, zavezani samo taksi po tarifni postavki 34., ki znaša za račune do 100 dinarjev deset in za račune preko 100 dinarjev dvajset para. v industrijskem odseku in menda tudi v trgovskem odseku oni minimum, ki se, ne sme okrniti. Enaka volilna pravica v odsekih ljubljanske Zbornice bo storila, da naša velika podjetja v njej ne bodo zastopana. Taka Zbornica ne bo nikdar mogla govoriti imenom nfišega trgovstva in slovenske industrije, niti v imenu onega slovenskega obrtništva, ki se v težkem prizadevanju povzpenja do ugleda in veljave. 'Po mojem mnenju ne more imeti slovenska industrija interesa na skupni Zbornici, ki je obsojena na neplodno strankarsko politično prerekanje. Če se uresničijo načrti, kakršne napoveduje besedilo amandmana k finančnemu zakonu za leto 1927/28, potem se bo podrla ponosna stavba naše Zbornice. Denarni zavodi, velika trgovska podjetja, prevozna podjetja, rudniki in industrija, pa tudi važne obrtniške panoge se bodo strokovno organizirali v lastnih združitvah in njih centrale bodo imele svoj sedež izven Slovenije. Mi, ki hočemo napredek in blagostanje Slovenije, se protivimo takemu razvoju ali razkroju. Zato se bomo borili za ohranitev naše Zbornice in nadejamo se, da bomo preprečili katastrofo, ki tej Zbornici preti. Predno pa pride do skrajnih posledic, hočemo apelirati na slovenske narodne poslance in na gospode ministre, ki so voljeni s slovenskimi glasovi. Velike nade stavljamo v slovensko delegacijo narodne skupščine baš sedaj, ko zavzema ugledno mesto v kraljevi vladi in ko prodirajo žarki pomladnega solnca tudi v ubogo Slovenijo. Poživljamo voditelje te delegacije, da pokličejo na odgovor slabe svetovalce, ki so insinuirali tako nesrečen načrt. Apeliramo na slovenske poslance, da v slednjem momentu obstanejo in da se spomnijo prc-važnih nalog ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, katera je eden žlahtnih kamnov na preprostem ščitu Slovenije. Občni *zbor Gremija trgovcev v Ljubljani. V torek zvečer se je vršil v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo občni zbor ljubljanskega gremija trgovcev. Občni zbor je otvo- 1 il gremijalni načelnik gosp. J. Gregorc, ki je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil zastopnika obrtne oblasti g. komisarja dr. Č e h u n a , tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. 1. P l e s s a , podna-čelnika Zveze trgovskih gremijev g. E. Hienga, zastopnika pomočniškega zbora gg. Zemljiča in Me l^aia r -j a , ravnatelja gremijalne šole gosp. Gruma, zastopnika ^Merkurja« tajnika g. V. Urbančiča in predsednika društva trgovskih potnikov gosp. Seljaka. Iz načelnikovega poročila posnamemo, da je imelo načelstvo v prošlem letu 12 odborovih sej, 5 sej eksekutive in dve seji šolskega odbora. Posebno pozornost se je posvečalo stanovski organizaciji in so se na pobudo gremijalnega načelstva ustanovile v okviru gremija sledeče sekcije: 1. Sekcija trgovcev s papirnimi in pisarniškimi potrebščinami. 2. Sekcija trgovcev s špecerijskim blagom na drobno. 3. Sekcija trgovcev z deželnimi pridelki na drobno. 3. Sekcija trgovcev z deželnimi pridelki na debelo. 4. Sekcija trgovcev z modnim blagom. 5. Sekcija trgovcev z manu-fakturnim blagom na drobno. 6. Sekcija trgovcev z manufakturnirn blagom na debelo. V kratkem se ustanovijo še druge sekcije. Veliko pozornost je posvečalo načelstvo tudi kreditnim vprašanjem; z vso energijo jo nastopilo proti uveljavljenju novega zakona o pobijanju draginje, trudilo se je za olajšanje davčnih bremen, za osnovanje gospodarskega sveta itd. Izčrpno načelstveno poročilo je zbor soglasno odobril. Tajnik dr. L P 1 e s s je pozdravil zbor v imenu trgovske zbornice. Govoril je o gospodarskih razmerah in o depresiji, ki vlada na vseh trgih. Splošna stagnacija prizadeva velike skrbi gospodarskim krogom tudi drugod in je baš vsled tega pritisk inozemcev na naše trge še večji. Pred seboj imamo še nešteto odprtih vprašanj na carinskem, prometnem, davčnem in social-no-političnem polju. Treba bo napete pozornosti, da bomo zmagali vse težave. Naše stanovske organizacije, ki vrše težko obrambeno delo, čakajo še težje nalogo, zato jih je treba vsestransko podpirati. Nato je podal gremijalni tajnik g. L. Š m u c obširno tajniško poročilo, ki je porazdeljeno na naslednje izčrpno izdelane odstavke, s kojimi se bomo po možnosti podrobneje bavili v prih. številki našega lista: I. Statistični pregled članstva: Greinij šteje 1407 članom napram 1336 v preteklem letu. U. Gremijalna trgovska šola je štela začetkom šolskega leta 1926/27 131 vajencev in 139 vajenk. Šola ima tri razrede s šestimi paralelkami, skupno devet razredov. Pouk se vrši v ponedeljkih in torkih popoldne od 2. do 6., ozir. od 2. do 7. ure. Gremijalna šola ima najboljše uspehe, uspevala bi pa še boljše, če bi imela večjo državno podporo in ne bi sloneli vsi stroški na ramenih gremija. Prav dobro se je obnesel skiep, da se med šolskim letom vajencev ne sprejema več v šolo. III. Poštne in telefonske razmere so se v prošlem letu znatno zboljšale in je zaznamovati velik uspeh z otvoritvijo avtomatične tele-! fonske centrale. IV. Inozemski pot- . u#«vwai»c*t^. TRGOVSKI LIST, 31. marca 1927. r »i r ~~OTniTMMniiiit m r -uVv.-.,--«.. ^, ni ki postajajo vedno bolj nadležni ter je gremijalno načelstvo v zaščito legalne trgovine neštetokrat interveniralo. Kljub temu, da prinaša naše glasilo Trgovski list« dosledno opozorila za kupujoče občinstvo, se kupuje Se vedno naprej pri inozemcih v škodo našega trgovstva, tudi če ti prodajajo blago dvomljive vrednosti. V. Odpiranje in zapiranje obratov: Gremijalni sUiepi o tem vprašanju so se predložili Zvezi trgovskih gremijev. Kakor vprašanju zapiranja in odpiranja obračališč je gremij posvečal svojo pozornost vprašanju nedeljskega počitka in praznikov, Obe vprašanji sta pereči in jih bo treba nujno »rediti. VI. Poročilo o davčnih zadevah je zelo obširno in zanimivo in je bomo po možnosti v celoti priobčili v eni prihodnjih številk Trgovskega lista«. Izčrpno tajniško poročilo je občni zbor soglasno odobril. V odsotnosti pregledovalcev računov gg. Kolmana in Medena je tajnik Šmuc prečital nujno poročilo o pregledu knjig, ki so se našle v popolnem redu. Nato je g. tajnik Š m u c prečital proračun za leto 1927, ki izkazuje stroškov 138.720 Din, dohodkov pa samo 4*5.162 Din. Primanjkljaj v iznosu 92.558 Din se bo kril z gremijalno doklado. Občni zbor je proračun soglasno odobril. Med samostojnimi predlogi sta bila dva pred’oga načelstva, ki sta se oba soglasno sprejela: 1. gremijalnim članom je prepovedano dajati društvom, organizacijam ali tudi posameznikom katerasibodi darila. 2. V gremijalnem okolišu je držati kot obvezne praznike naslednje dni: 1. januar (Novo leto), 6. januar (Sv. trije Kralji), 19. marec (Sv. Jožef), Velikonočni ponedeljek, Binkoštni ponedeljek, Sv. Rešnje Telo, 29. junij (Sv. Peter in Pavel), 15. avgust (Vnebovzetje), 1. novembri (Vsi Sveti), 1. december (Praznik uje-dinjenja), 8. december (Brezmadežno spočetje), 25. december (Božič), 28. december (Sv. Štefan). Nadalje je g. Sedlar stavil predlog, da bi se naj učni program gremi-jalne šole izpopolnil s tem, da bi se poučevalo srbohrvaški in nemški jezik. Po pojasnilih, ki jih je dal ravnatelj gremijalne šole g. Grum, se je sklenilo, da se predlog odstopi šolskemu odboru. G. Urbančič je interpeliral glede omejitve krošnjarstva,- G. gremijalni načelnik Gregorc in tajnik dr. Pless sta mu dala tozadevne informacije. Ker ni bilo drugih predlogov, se je načelnik g. Gregorc zahvalil navzočim za odziv in je zaključil občni zbor. arege -vr ■m.'- vszrsmt.. vzc S lovenska konturenca. Naša gospodarska kriza se postopoma razvija v krizo konzuma, ki povzroča v našem poslovnem svetu vedno tršo konkurenco in vedno hujši boj za odjemalce. V tem oziru se z naglimi koraki bližamo razmeram v predvojni debi. Boj za odjemalce v zvezi s pritiskom zunanje konkurence vpliva na cene naših obrtniških in industrijskih proizvodov. Pri sedanjih cenah pride na svoj račun samo oni, ki producira najbolj solidno in najbolj ekonomično. Kljub skrajno nizki ceni, ki pri visokih mezdah in prekomernih davkih komaj še omogočava eksistenco številnih obratov, si naš trg vendar vedno bolj osvajajo produkti iz sosednih pokrajin, pa tudi iz inozemstva, kolikor je tam produkcija mogoča pod ugodnejšimi pogoji nego pri nas. Pri tem prihaja v poštev razvada naših ljudi j, ki dajejo večkrat ne glede na ceno in kvaliteto prednost tujim proizvodom. Pri naši razmeroma razviti obrtnosti si morajo naši obrtniki iskati novih tržišč s težkimi žrtvami, ker jim prevozni stroški, visoki davki in razna potovanja kratijo njihov itak že pičel zaslužek. Kljub vsej krizi v prodaji pa nam ni padlo še nikdar na um, da bi v okviru države zahtevali kako carinsko zaščito za posamezne kraje. Spoštovali smo nače1« proste konkurence in se mu pokoravali, čeprav v svojo škodo. ' V borbi za eksistenco zadevamo pa v drugih pokrajinah na velike težave. Že nepoznanje razmer na tujih tržiščih otežuje konkurenco, še bolj pa, vsaj na nekaterih krajih nesigurnost kredita. Naš podjetni obrtnik in indu-strijec je vzel tudi ta riziko na svoje rame, šel je s svojimi produkti, obremenjenimi z visokimi davki, na tuja tržišča. Večkrat je uspel, večkrat pa tudi ne. V zadnjem času se stavijo našemu podjetništvu v drugih pokrajinah vedno večje zapreke. Za nekak signal proli našemu gospodarslvu je smatrati članek, ki ga je pod naslovom »Kon-kurencija« priobčil zagrebški -Jugoslovanski Lloyck. člankar navaja pritožbe obrtnikov iz Zagreba, ki zahtevajo za zaščito pred slovensko konkurenco zvišano uvoznino za slovenske proizvode, omenja pa hkrati tudi ne-razpoloženje, katero se napram slovenskemu gospodarstvu opaža v Vojvodini. »Ti pojavi,« pravi članek, »nam kažejo, da obstoji vsa nesreča v tem, da nismo dosedaj nikdar imeli gospodarskega programa, ki bi celotnemu gospodarstvu, a tudi posameznim mestom in krajem določal vsaj v glavni smeri razvoj in gospodarsko podjetnost. Pii nas se ni mislilo, da je treba tudi v gospodarstvu ustvariti neko harmonijo in da mora brez harmoniji- priti do takih neljubih in negospodarskih pojavov.« Člankar v svojih izvajanjih ne zahteva nič več in nič manj nego raci-jonalizacijo našega podjetništva. Pri sedanjih itak težkih prilikah o preureditvi podjetnosti v naznačenem zmislu za dogleden čas ne more biii govora. Med tem se moramo zadovoljiti s sedanjim ustrojem podjetništva in se držati načela proste konkurence. To je za sedanje čase edini izhod, ako nočemo povzročiti perturbacij v gospodarstvu, ki bi bile lahke usodnega pomena za naš gospodarski razvoj. Potrebna nam je primerna zaščita pred inozemsko konkurenco. Samo ta bo pospešila naš gospodarski razvoj, ne pa carinske meje v notranjosti. V notranjosti državo pa naj velja načelo proizvajanja kvalitetnih izdelkov pri najekoiiomifinejšem izrabljanju siro-vin. Oe jo slovenski obrtnik že davno uvidel, »la je edino to načelo zdravo, naj se mu ne zameri. S časom bodo morali (o uvideti tudi drugi, ki iščejo danes zaščile za kitajskimi zidovi. Gonjo proti slovenskemu gospodarstvu, ki se izraža v praznem strahu pred slovensko konkurenco in ima prozoren namen ustvariti umetno ne-razpoloženje napram našemu podjetništvu, za danes samo registriramo s svarilom, naj bi bili oni, ki so jo začeli, oprezni, ker bi sicer morali sami nositi težke posledice te nesmotre-nc akcije, ki utegnejo zadeti nje mogoče težje nego nas. Pomirljiva vest glede slcvenslse kcakurenise v Zagrabil. 0 vprašanju povišanja mestne tlaka-rine v Zagrebu, ki so jo zahtevali zagrebški mizarji v zaščito pred zunanjo, predvsem slovensko konkurenco, se je razpravljalo na posebni anketi, ki se je vršila v pondeljek pri zagrebški trgovski in obrtniški zbornici. Na anketi, ko-jo je vodil zbornični predsednik g. Arko, je podal v imenu mizarskih mojstrov obširen referat g. Vidakovič, ki se zdi ini-cijator te akcije. Povdaril je, da se je v zadnjem četrletju dalo mizarskim cfbrt-nikom izven Zagreba za 4 milijone dinarjev del. Ako bi se ta dela zasigurala domačim obrtnikom, bi bili zagrebški mizarji dobro zaposleni, ne da bi bili s tem obremenjeni meščani, razen gradbenikov. Podpredsednik zbornice g. arh. Carnelutti je v daljšem govoru, na podlagi številčnih podatkov dokazal, da je bojazen zagrebških obrtnikov neosnova-na. On sam je nedavno razpisal dela za neko stavbo, pa so bile ponudbe slovenskih obrtnikov prav neznatno cenejše ocl zagrebških. Zagreb se ne sme obdati s kitajskim zidom. V notranjosti države naj vlada prosta izmenjava dobrin. S tlakarino ne bodo zagrebški obrtniki dosegli svojega namena. Naj bi, zagrebški obrtniki, je svetoval g. Carnelutti, raje zahtevali pocenitev pogonske stru- je in naj !>i raje mestna občina oprostila mizarje gotovih dajatev. V imenu hišnih posestnikov se je izjavil proti tlakarini g. Ebrič. Zastopnik mesta g. Podhorsky je govoril za zvišanje tlakarine. V imenu Zveze trgovcev je g. dr. A ranic k y izjavil, da bi imelo zvišanje tlakarine škodljive posledice in da bi se s tem ustvari! nevaren precedens. Zveza trgovcev je proti zahtevi mizarjev. 'tajnik Zveze industrijcev g. Bauer se je v imenu Zveze industrijcev izjavil proti vsakemu povišanju tlakarine in je to svojo izjavo tudi podrobneje utemeljil. Proti povišanju je bil tudi zastopnik Zveze gradbenikov g. Kavčič, ki je na podlagi konkretnih primerov dokazoval, kako neutemeljena je zahteva mizarskih obrtnikov. Ob koncu je predsednik g. Arko re-asumiral vsebino izvajanj ter je pozval zastopnika mizarjev, da predloži pismeno predstavko, ki bo odposlana mestni občini. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se, razen zastopnika mestne občine, izjavili vsi zastopniki najrazličnejših organizacij proti temu res nevarnemu predlogu mizarskih obrtnikov. Upamo, da bo trezno mnenje, ki je vladalo na anketi, prepričalo tudi obrtnike v drugih krajih, kamor se je zanesla agitacija proti slovenski konkurenci, da je to nesmiselno, da ne more voditi do zaželenih ciljev, pač pa zna povzročiti trenja, ki utegnejo imeti zelo škodiji-vd p o ledice ! aš za inicijatorje takih akcij. OBREMENITEV SLOVENIJE V L. 1926. Z OKRAJNIMI IN OBČINSKIMI DOKLADAMI. V letu 1926. so se pobirale na neposredne davke občinske in okrajne do-'•>ade od. ."0 do 100% v 58 davčnih občinah, od 100 do 200% doklade v 115 občinah, do 300% v 218 davčnih občinah, do 400% v ‘280 občinah, do 500% v 36?, občinah, do 000% v 314 občinah, do 700% v 2:-9 občin h, do 800% v 187 občinah do 900% v 123 občinah, do 1000% v 97 občinah, do 1200% v 106 občinah, do 1400% v IG občinah. Najvišje doklade so se v 1. 1926. pobirale v ljubljanski oblasti v davčni občini Vinji vrh v okraju Črnomelj, kjer so znašale 1750%, v mariborski oblasti pa v občini Virštajn (kozjanski okraj), kjer so znašale 1095 odstotkov. Okrajne doklade so se pobirale v vseh okrajih, občinske pa se niso pobirale v 281 občinah na hisno-na-jemni davek, v 109 občinah pa se sploh niso pobirale. Doklade so se pobirale na bivšem Kranjskem na neposredne davke po 8,450.937 Din in so znašale 18,280.559 Din, na bivšem Štajerskem in Koroškem so od neposrednih davkov po 8,488.779 Din znašale 24,377.989 Din, v Prekmurju pa na 493.909 Din neposrednih davkov 877.157 Din. Na bivšem Kranjskem so znašale doklade povprečno 216%, na bivšem Štajerskem in Koroškem povprečno 287% in v Prekmurju 176%, v vsej Sloveniji pa povprečno 250%. • * * OBRTNA BANKA IN NJENO POSLOVANJE. Upravni odbor Obrtne banke je imel v pondeljek drugo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da pričneta centrala v Beogradu in glavna podružnica v Zagrebu poslovati s 1. majem t. 1. Delokrog centrale in zagrebške podružnice je razdeljen začasno tako, da bodo spadali kraji i<(mk v r*-.- onkraj proge Osijek—V in ko vci—-Jadran v delokrog centrale, kraji tostran omenjene proge pa pod zagrebško podružnico. Politična razdelitev države ne more vplivati na poslovanje centrale in podružnic. Sklenjeno jo l ilo, da bo znašala obrestna mera za poedine obrtnike 10 odstotkov, za obrtniške zadruge ra 8 odstotkov. Razmeroma visoka obrestna mera je bila določena zato, ker bo imela banka spočetka velike stroške. Pozneje se bo obrestna mera primerno zniža-la. Člani upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi člani poslovnega odbora glavne podružnice ne morejo tekom enega leta jemati kreditov niti podpisovali menic, ki se eskontirajo pri Obrtni banki. Člani poslovnih odborov bodočih podružnic bodo mogli dobivati posojila samb pri centrali v Beogradu. Do ustanovitve novih podružnic v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Splitu bosta dajali kredite -centrala v Beogradu in glavna podružnica v Zagrebu. Podružnica v Ljubljani se otvori kot prva in sicer koj po otvoritvi centrale v Beogradu. Zborovanje trgovcev v Šmarju. Trgovski stalež v področju sreskega poglavarstva Šmarje pri Jelšah je bil do nedavnega časa precej desorganiziran. Nekateri trgovci v posameznih okrajih so bili organizirani v skupnih obrtniških zadrugah, trgovci v Šmartnem okraju so člani sreskega gremija trgovcev v Celju in trgovci v kozjanskem okraju so spadali pod gremij v Brežicah, tako da je sreski poglavar v Šmarju imel prav težko stališče z dodelitvijo članov trgovcev k pristojnim zadrugam. Tem razmeram je veliki župan mariborske oblasti želel napraviti konec s tem, da je nameraval za področje tega sreskega poglavarstva ustanoviti popolnoma samostojen gremij. Pogajanja s tedanjim p;re-mijem trgovcev za politični okraj Celje, kolektivno zadrugo v Rogatcu in Rogaški Slatini, kakor tudi z brežiškem gre-mijem, ki so trajala skoro dve leti, so deloma ugodno izpadla. Samo brežiški gremij se je radi kozjanskega okraja ustanovitvi uprl, ker je mnenja, da imajo člani kozjanskega okraja bližje v Brežice nego v Šmarje. To je pa za sedaj še odprto vprašanje, na katero se že o priliki vrnemo. Kljub temu, da je ideja, posamezne trgovske in obrtniške zadruge organizirati po srezih, prav umestna in bi bilo le. želeti, da se organizacije priključijo načrtu, je vladalo med trgovstvom v šmarskem srezu napram taki ustanovi nekaka desinteresiranost. Radi tega je veliki župan kratkomalo odločil, da se ima v najkrajšem času sklicati ustanovni občni zbor in za to imenoval poseben pripravljalni odbor. Pripravljalni odbor je sklical za 16. t. m. ustanovni občni zbor »titovskega gremija za srez Šmarje«, ki se je vršil v restavraciji g. Maksa Gradt-a v Šmarju. Od 300 vabljenih trgovcev, kramarjev, branjevcev itd. se je vabilu pripravljalnega odbora odzvalo le 35. Zborovanje je otvo-ril g. Forjan Gajšek, kot najstarejši med navzočimi, s predlogom, da se izvoli predsednik zborovanja. Zbor je soglasno izvolil g. Gajška predsednikom. Predsednik se je nato zahvalil za zaupnico, pozdravil navzoče, kakor tudi tajnika sreskega gremija trgovcev iz Celja g. V e b 1 e -1 a kot gosta ter v kratkih besedah razložil namen zborovanja. Ko je stavil predlog za prehod na dnevni red, se je oglasil g. G o 1 i o Franjo ter je predložil izjavo šmarskih trgovcev, v kateri le-ti zahtevajo, da ostanejo pri sreskem gremiju trgovcev v Celju in to iz praktičnih in ekonomskih raz-gov. Na to izjavo je predsedujoči otvoril prosto debato. Kot prvi je dobil besedo g. Veble, tajnik gremija, ki je navzočim v daljšem in stvarnem poročilu razložil velike važnosti take ustanove, ki je edino pozvana, da ščiti interese svojih članov in pospeši razvoj trgovine. Predpogoj za ustanovitev gremija je, da se člani načelstva, Ki bodo izvoljeni v odbor, zavedajo težkih nalog in dolžnosti, ki so v zvezi z namenom gremija za dosego stavljenih ciljev. Od načelstva se zahteva delavnost in požrtvovalnost in če se te lastnosti pogrešajo, je taka organizacija članom le v breme in oviro. Poročevalec je razpravljal tudi o detajlih ter naglašal, da ni gremij samo za Štev. 36. TRGOVSKI LIST, 31. marca 1927. S!ran 3. rTi i •irnrirfn~'irnnnrr~ vjauwj»eirtcta*va«n»• '.v• .?i utegnilo interesirati člane. Zastopniki kozjanskega okraja so izjavili, da ostanejo pri brežiškem gremiju, četudi bi se v Šmarju ustanovil poseben gremij. ^ Zborovanje je predsedujoči g. Gajšek Florjan nato zaključil z zahvalo za udeležbo. * * * MEDNARODNA ŽITNOTRGOVSKA KONFERENCA. V razgovoru z dopisnikom lista Chicago Tribune« je dal ogrski ministrski predsednik grof Bethlen nagib za osnovanje mednarodne gospodarske konference za trgovino z žitom. Dejal je: >0d vlade v Washingtonu nameravana pomoč /a ameriške farmerje stiske evropskih kmetov ne bo zmanjšala. Amerika hoče previšek pridelka v U. S. A. pokupiti in ga prodati v inozemstvo. To bi na evropski trg zelo slabo vplivalo in bi prav močno škodovalo evropskim agrarnim deželam. Danes je postalo poljedelstvo na vsem svetu srečkanje. Milijone izdajamo za semena in nič ni bolj negotovo kot vrednost letine. Poljedelstvu grozi pogibelj. Ne vidim nobene ovire, zakaj ne bi mednarodna zveza narodnih gospodarjev izdelala pravila za ureditev cen in za razdelitev previ-ška letine. Zato bi konsum in produkcija žita nič ne trpela. Ogrska bi z veseljem sodelovala, če bi prišlo do takšnega mednarodnega dogovora.« * * * OGRSKI DENARNI TRG. airA>mSedan''a <,enai'na likvidnost na Ogr- r)vimin°nellala’ občine in avtonomije so dvignile za invocu •• i i j i x ,, l.uvestici]ske svrlie dolo- e: ’ ' t nor'1an,ial1 irl so mobili-zirale na ta a m prU)ližno ^ miUjo_ nov pengo. Vsled tega so se zaloge pri bankah zelo skrčile, ponudba denarja se je znižala in ne doseže več višine povpraševanja. Banke so zelo rezervirane, deloma vsled zmanjšanja likvidnih sredstev, deloma pa zato, ker pričakujejo zvišanja obrestne mere in bi na ta način obstoječo glavnico lahko više obrestovale. Tudi inozemske kreditne ponudbe so ponehale. To zopet je posledica rezerviranosti inozemskih bank in pa dvigajoče se tendence v obrestnih merah inozemstva. Na Ogrsko prihajajoče ponudbe z zvišano obrestno mero se ogrskemu gospodarstvu ne splačajo. a Trgovcem z železnino In mešanim blagom I ?3r.sjo bociete potvebovaiiii ziomkov bližajočo pomžadarisko in letno sezšjo bodete potrebovan vsakovrstsiiS-s '‘TO.-«.'-' -m m zio^ zgane ali s*-e'le, datje koSernike, žlčnlke »a st ešno lepenku, brezglfivnike, ščetarje, ir.pttai£te, stukalurntke, londooerjc, povescnlke as pol kroglo glavo, kotnike sr asa reso, spon ne, cvlkovce in drugovrstne strojne fcebiUe, katere Vam imjhitre|e in najceneje ter poči najugodnejšimi pogoji dobavi ' i« skladišča, najsiarejša domača tovarna MOM PIRO. ROPA pjgiSe takoj danes dopisaiico in navedite prililižrnjo letno potrebo, nakar prejmete cenik in najnižjo ponudboI - KasrpaSiljam že od lOO kg naprej! Ako v VaSž trgovini 'e ne prodajate tega artikla, uporabite ugodno priliko in »peljite tudi Sičnike in žico, ki so skoro dnevna potreba Vaših odjemalcev. \m n 123 m H iEI ra Libiu ■•-•Ji Trgovina. % Honorarni konzul Švedske v Beogradu. Švedska vlada je imenovala za svojega honorarnega generalnega konzula v Beogradu g. Geza Stuksa, ravnatelja Agrarne konjercijalne banke, in mu je naša vlada že dala eksekvaturo. V IH. vzorčni sejem v Milanu se vrši od 12. do ‘27. aprila t. 1. Italijanska vlada je pooblastila svoje konzule v inozemstvu, da dovolijo posetnikom velesejma potna viza proti polovični taksi. Novi srbski glasovi glede prisilne poravnave. Niški Glasnik« priobčuje v svoji številki od 27. marca uvodnik trgovca iz Niša, koji nam pojasnjuje razpoloženje gospodarskih krogov iz notranje Srbije napram beograjski čaršiji. V članku se govori o potrebi zopetno uvedbe prisilne poravnave in se med drugim pravi: »čitam, da je beograjsko trgovsko ud razenje dvignilo alarm proti poravnavi. Danes se bunijo, a ko so vsi veleprodajalci - grosisti prenapolnili svoja skladišča z blagom, osobito manufakturo, in ko so videli, da se jim bliža siguren polom, razpršili so se kakor besni po trgih, kot prijatelji detajlistov, kojim so vsiljevali blago na vse kripje. Niti eden podeželskih trgovcev se ni mogel rešiti teh »prijateljev«, ki so bili vedno najbolje poučeni, kedaj bo blago padlo in kedaj ga jo treba vsiliti odjemalcem. Lovili so na razne načine. Videl sem, kako so pripravljali celo večerje v posameznih trgih, kamor so vabili podeželske trgovce, samo, da so oddali svoje blago. A sedaj, v najlnijši krizi kričijo brez milosti: Denar, denar in denar! Nimajo prav nobenih ozirov do svojih odjemalcev, ki so jih rešili bede, ker če bi blago ne oddali, bi zgubili milijone. A tako so prevalili vso škodo na podeželske trgovce, koje so zavezali potom menic in koje preganjajo sedaj brez milosti, ne da bi imeli pri tem ozire niti do svojih klijentov, niti do kon-sumentov.« Industrija. Ameriška avtomobilna industrija. — Zadnja izredna slabost na newyorški borzi je bila posledica pričenjajoče se krize v avtomobil ni industriji, ki je nadaljevala z znižanjem cen. Dalje so govorili, da bodo različne manjše avto-ovarne vsled spojitev izginile kot samostojna podjetja. Delnice General Mo-ois o. so izgubile po 7 dolarjev. Zelo neugodno je vplivalo poročilo^ da bo znani velešpekulant in avtoindustrijec Durant pustil kupčijo na borzi ter da se bo posvetil izključno le izvršitvi svojega gradbenega programa v avtoindustri-ji. Borza misli, da pomeni ta sklep začetek velikega boja v avtomobilni industriji in bo šlo za to, kdo bo avtomobile ceneje prodajal. Da se vrši v ameriški avtomobilni gradbi sploh velik preokret, smo videli že v dejstvu, da producira General Motors Co. že več kot Ford, ki mu svoj čas ni mogel nihče blizu. Promet. Italijanska plovba. V New Yorku se vršijo priprave za najetje velikega po-italijanskih plovbnih družb. Posojilo bo znašalo 12 milijonov dolarjev, ki jih bodo v Nevv Yorku podpisali, in pa 1,600.000 funtov, ki jih bodo na Angleškem podpisali. Dolarsko posojilo bo imelo 2 seriji; prva serija 4,500.000 dolarjev bo šla na deset let, ostanek na 20 let. Tudi posojilo v funtih bo imelo 2 seriji; 500.000 funtov na deset let, 1,100.000 funtov na 20 let. Obe posojili bosta 7 odstotni. RAZNO, Zaposlitev inozemskih delavcev v Turčiji. Po poročilu ministrstva inostranih del postaja zaposlitev inozemskih delavcev v Turčiji z dneva v dan težja, ker je splošno stremljenje, da se trgovino in industrijo nacionalizira in da se mora pri tem zaposliti v prvi vrsti samo domače delavne sile. Ker ni v Turčiji kvalificiranih delavcev, obstoji še mogočnost zaposlitve inozemskih kvalificiranih moči, vendar je neobhodno potrebno, da si vsakdo že prej s pogodbo zagotovi zaposlitev, ker bi sicer mogel doživeti največje neprijetnosti. Avstrijsko državno gospodarstvo. — »Mitteilungen der Oesterreichischen Na-tionalbank« poročajo, da se je zaključilo lansko leto državnofinančno bistveno ugodneje, kot so pričakovali in preračunih. Proračun je izkazal za leto 1926 724.1-5 mil. šilingov izdatkov in 760.2 mil. šilingov dohodkov, iz česar bi bil moral rezultirati previšek 35.9 mil. šilingov. V resnici je bilo pa izdatkov za 120 milijonov več kot so bili pre-računjeni, in so dosegli višino 844.6 mil. šilingov, še bolj so se pa pomnožili dohodki, za 189 milijonov, na 949.4 mil. šilingov. Iz tega je sledil prebitek 104.86 mil. šilingov. 7a investicije je bilo pre-računjenih 157.7 milijonov, izdali so pa zanje samo 135.58 mil. šilingov. Pri zveznih obratih so računih z netopod-poro 49.1 milijonov, podprli so jih pa samo s 40.7 mil. šilingov. Iz vsega vidimo, da je finančnogospodarski zaključek lanskega leta prav ugoden. Zaključki letino v Avstriji. Letina v Avstriji je že dosegla izmero leta 1913. in jo je deloma tudi že prekoračila. Pridelek pšenice v lanskem letu z 2,710.000 met. stoti ni več daleč za letom 1913. Kakšen je napredek, se najbolj vidi iz primerjanja z letom 1919, ki je dalo samo 1,390.000 met. stotov pšenice. Rž je dala pred vojsko 6 milijonov meterskih stotov, lani pa 4,910.000; tudi tukaj zaznamujemo napram letu 1919 velik napredek, kajti v tem letu je znašal pridelek samo 2,290.000 met. stotov. Ječmena je bilo pa lani izredno veliko, 2,150.000 stotov, leta 1913 samo 1 milijon 790.000 met. stotov. Krompirja so pridelali pred vojno 15 milijonov stotov, lani 13,900.000 stotov. Sladkorne pese je bilo lani več kot leta 1913, 4,520.000 in 4,030.000 met. stotov. A pri vseh vrstah — razen pri ječmenu in ovsu — opazujemo nazadovanje napram letu 1925, ki je bilo pač prav posebno dobro. Posebno veliko vlogo v letini Avstrije igra Burgenland. Po svetu. — Ostra angleška nota je imela to posledico, da je ruska tfgovska organizacija takoj dvignila svoj denar, naložen pri raznih angleških bankah. Nato so ti zavodi odpovedali kontoko-rentne kredite Rusiji, ki so jih že dolgo časa redno dajali. In sedaj je ruska trgovska organizacija dala na tihem svoje depozite zopet nazaj v banke. — Od 100 milijonskega 10 odstotnega notranjega ruskega posojila je 80 odstotkov že podpisanih. — Nemški premogovni industriji se je posrečilo, da je dobila v hudem konkurenčnem boju z angleškim premogarstvom veliko naročilo za Italijo, 400.000 ton koksovega premoga, po 22 šil. in 6 pence za tono. Nemška ponudba je bila za tri do štiri šilinge pod angleško. — Vsepoljski sindikat železnih tovarn, ki poteče 31. maja t. I., so podaljšali za eno leto, do 1. junija I. 1928. — Poljskosovjetska trgovska družba »Sovpoltorg« je dobila od sovjetsko vlade dovoljenje za uvoz večjih množin blaga, zlasti cinka, parafina, galanterijskega blaga, cigaretnega papirja itd. — Nemci sladkornega davka ne bodo znižali; državni finančni minister je dejal, da finančni položaj- tega ne dopušča. — Ogri si zelo prizadevajo, da bi del češkoslovaškega tranzitnega prometa provedli čez svoje ozemlje, in imajo upanje, da se bo zadeva ugodno rešila. — Francosko pristanišče Le Mavre hočejo izgraditi za največje morsko pristanišče Francije za promet s Severno in z Južno Ameriko. Napravili bodo pomole za pristajanje največjih potniških parnikov, napravili bodo skladišča premoga in petroleja, večja kot kjerkoli drugod na kontinentu. Napravili bodo 600 metrov dolgo ladjedelnico z globino 14 metrov in bosta lahko v njej naenkrat dve ogromni ladji v izmerah »Majestica« in »Leviathana«. Stroški so preračunjeni na dva milijona funtov, in jih bodo krili francoski, angleški in ameriški kapitalisti. — V novem londonskem hotelu May Fair imajo avtomatični umivalni aparat, ki umije in obriše v 1 uri 8000 krožnikov. — V preteklem tednu je odšlo iz splitskega pristanišča 12 parnikov s 7000 tonami cementa in lapora. — Na jugoslovanskem avtomobilnem trgu dobimo v prvi vrsti ameriške in francoske izdelke. Med avstrijskimi tvrdkami sta najvažnejša dobavitelja Daiinler in Steyr. Avstrijski avtomobili kljub izborni kvaliteti ne gredo izpod rok; za severne kraje Jugoslavije so pretežki, za južne so predragi. Več najdeš italijanskih avtomobilov. Leta 1925. je prpdala Amerika v Jugoslavijo 38% vseh nakupljenih avtomobilov, Francija 34, skupaj torej ti dve 72% ali skoraj tri četrtine; Italija je prodala 21%, Nemčija 4, Češka in Anglija po 1%, ostali odstotek se je porazdelil med različne druge države. — V Prusiji so napravili lani 130.000 novih stanovanj. — Brazilska trgovska bilanca ni posebno ugodna; zlasti je nazadoval eksport in sicer v prvi vrsti eksport zmrznjenega mesa in surovega bombaža. Neugodni gospodarski položaj je označen po velikem številu konkurzov in poravnav, zlasti v državi Sao Paulo. Bodočnost je prav tfejasna, posebno še, ker nihče ne ve, kakšne posledice bo imela valutna reforma, s katero pričnejo ta teden. — V drugem branju je prejel angleški parlament filmsko zakonsko predlogo, ki varuje angleško filmsko industrijo pre.d ameriško konkurenco, l;i pa seveda obenem z izločenjem ame- TRGOVSKI UST, 31. marca 1927. nrimtraniiiffl* n mmbmmmbmbmi m —w ——a ^ssaa. a riških filmov zmanjšuje obisk kina in škoduje manjšim podjetjem. Največji angleški producent iilmov je družba Ostrer Brothers. Kapital, ki razpolaga z njim ta družba in njene podružnice, znaša 2,500.000 angl. funtov. — Bosanska industrijska in trgovska banka v Sarajevu izkazuje 3,802.000 Din čistega dobička. Dividenda bo 12 odstotna, rezervni zaklad 6,500.000 Din. Gospodarsko vesti. — Neinško-angle-ška pogajanja o vstopu Anglije v jekleni kartel so pred zaključkom. Gre še za kvoto. Anglija zahteva 10 milijonov ton; najvišja dosedanja ponudba kartela, sloneča lia drugi računski metodi, je bila 9 in pol milijona ton. — Nova tarifna konferenca glede tarifno vojske med Hamburgom in Trstom se bo ob udeležbi prizadetih držav vršila poleti. — Italijanska kemična industrija se bo združila v kartel; vlada pospešuje ta načrt z vsemi močmi. — Stanje posevkov v Rumuniji je letos splošno manjše kot lani; pšenica izkazuje 3,078.000 ha v letu 1925 in 2,578.000 v jeseni 1926, rž 272.000 in 240.000, ječmen 108.000 in 104.000. — Letošnji vzorčni sejem v Poznanju na Poljskem se bo vršil od 1. do 8. maja. Poljedelsko banko na Poljskem bodo močno ojačili in'bodo v to svrho najeli obligacijsko posojilo v znesku 60 milijonov zlatov. — Leta 1925 je bilo na Poljskem 519 konkurzov, lani pa samo še 300; 97 jih je prišlo na industrijska podjetja, 192 na trgovske tvrdke, 11 pa na kreditne zavode. — Angleško-ameriška finančna skupina je predložila turškemu trgovskemu ministrstvu načrt za izkoriščanje turških zemskih zakladov. Ce bo načrt sprejet, bo udeležena pri financiranju z velikim zneskom tudi Turčija sama. — Zastopniki jeklenega kartela so se posvetovali v Bruslju o ustanovitvi mednarodnega prodajnega urada. — Rumuni so si izdelali spet novo carinsko tarifo. — Štrajk v tekstilni industriji v Lodzn je končan in se je z delom že spet priče- lo. — Položaj avstrijske tekstilne industrije se stalno boljša in delajo nekateri obrati že s 75 odstotno kapaciteto, kar je veliko več kot lani. — Eksport steklenic iz Češkoslovaške se je gibal v zadnjih dveh letih med 40 in 45 milijoni kosov. V nasledstvene države gre kljub dobri kvaliteti češkega blaga malo steklenic, ker so si ustvarile te države lastno tozadevno industrijo. — Cene surovega železa za mesec april so pustili Nemci nespremenjene. — Velika budimpeška konfekcijska tvrdka V. PreBbur-ger je zašla v plačilne težkoče; aktiva znašajo 160.000 pengo, pasiva 180.000. Poravnalna kvota se bo gibala med 60 in 65 odstotki. Tvrdka si je nabavila velike zaloge blaga in jih ni mogla pravočasno mobilizirati. — Nemški in angleški industrijci se bodo na koncu aprila zopet sestali. Poleg drugega bo na dnevnem redu tudi vprašanje nadzorstva tvorbe cen in pa vprašanje zunanje trgovine. — Ogrski finančni minister je dovolil, da najame mesto Budimpešta posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev. Posojilo se bo porabilo za investicijske namene. — Nemške tovarne ba-zalta so se združile v interesno skup- nost. Podjetje obsega vse merodajne tovarne. Zaposlenost bazaltne industrije je sedaj prav dobra. — Filmska družba Kodak Ltd. v Londonu si je zasigurala delniško večino francoske filmske družbe Pathe Cineina in bo napravila sedaj novo družbo z imenom Kodak Pathe. Kodak Ltd v Londonu ima 250.000 funtov delniške glavnice in je pravzaprav podružnica velike ameriške družbe Eastman Kodak. — Guverner Francoske banke je prišel v London, da se pogovarja tam z guvernerjem Londonske banke o dogovoru, ki sta ga sklenili obe banki v letu 1923. — Mednarodna banka v Amsterdamu je zvišala svojo glavnico za 2 milijona hol. goldinarjev na 16 milijonov goldinarjev. — Angleži in Francozi so cene surovega železa znižali. — Ranque de Bruxelles izkazuje 34 in pol milijona frankov čistega dobička, napram 29.2 mil. fr. v lanskem letu. Dividenda bo 12 odstotna, lani je bila 11 odstotna. — V ogrskih gospodarskih krogih je zelo presenetila vest, da je družba Fanto zaključila z deficitom. — Nemška državna banka se pogaja z velebankami o spremembi nekaterih točk pri napravi bančnih bilanc. ZAVAROVALNI PRISPEVKI PRI OKROŽNEM URADU ZA ZAVAROVA NJE DELAVCEV. Na okrožni urad za zavarovanje delavcev se vlagajo pogosto vprašanja glede višine zavarovalnega prispevka, ki ga sme delodajalec odtegniti delojemalcu od zaslužka. Vsled toga opozarja okrožni urad, da sme delodajalec v celoti odbiti nameščencu od njegove plače tedensko kot prispevek za bolniško zavarovanje, borzo dela in delavsko zbornico: Pri dnevnem Odpade na delavca zaslužku Din: prispevek Din: na 2.50 (I.) 0.38 od 2.50 do 3.— (II.) 0.47 od 3,— do 3.60 (III.) 0.57 od 3.60 do 4.40 (IV.) 0.69 od 4.40 do 5.40 (V.) 0.85 od 5.40 do 6.60 (VI.) 1.14 od 6.60 do 8,— (VIL) 1.38 od 8.— do 9.60 (VIII.) 1.66 od 9.60 do 11.60 (IX.) 2,— od 11.00 do H,- (X.) 2,11 od 14,- do 16.80 (XI.) 2.90 od 16.80 do 20.— (XII.) 3.48 od 20.— do 24,— (XIII.) 4.14 od 24,— do 28.80 (XIV.) 4.97 od 28.80 do 34,— (XV.) 5.97 od 34.— do 40.— (XVI.) 7.04 od 40.— do 48.- (XVII.) 8.28 od 48,—dalje (XVIII.) 9.94 V oklepajih so označeni mezdni razredi. Ako hočemo dobiti na podlagi gornjega pregleda dnevni prispevek delojemalca v vsakem posameznem razredu, delimo navedene vsote s 6. Če pa tako dobljeno vsoto množimo z delovnimi dnevi v mesecu, dobimo mesečni prispevek. Prispevki se računajo za vse delovne dni in praznike v mesecu, iz-vzemši nedelj. Pri računanju prispevkov se končne vsote od 4 zaokrožijo navzdol, od 5 do 9 pa navzgor. V zaslužek v svrho odmere zavaroval- Veletrgovina v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in delelne pri* delke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna praSarna za kavo in mlin za diSave s /električnim obratom. f Ceniki na razpolago! Najboljši šivalni stroj in kolo Je edino le 3 2 m S nih prispevkov se računajo le prejemki za redni delovni čas. Prispevek za nezgodno zavarovanje odpade v celoti na delodajalca. rotiriim-nBiifiMi m !■■■———mammm m ■—■ ■—i u Iz naših organizacij. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Cremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 5. aprila t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet o zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Nakupna, prodajna in izvozna zadruga v Grobelnem, r. z. z o. z. s sedežem v Mestinju ima v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Cverlin v Mestinju izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o likvidaciji zadruge v smislu § 29. zadružnih pravil. 2. Izvolitev likvidatorjev. 3. Odobritev sklepov, sprejetih na sestanku 'zadružnikov dne 12. januarja 1927. 4. Sklepanje o načinu postopka proti članom, ki se protivijo sklepu, sprejetim na sestanku zadružnikov dne 12. januarja 1927. 5. Slučajnosti. Gremij trgovcev za p^lit. okraj Slo-venjgradec in Prevalje je razposlal svojim članom pravilnik, ki vsebuje naslednja določila, po katerih se imajo vsi trgovci brez izjeme ravnati: 1. Delovni čas v trgovinah. V smislu naredbe ministrstva za trgovino in industrijo, traja delovni čas 10 (deset) ur dnevno v vseh obratih trgovine. Opoldan je najmanj eno uro odmora držati. Trgovine se no smejo pred 7. uro zjutraj odpretii in se morajo ob 7. (19.) uri zvečer zapreti. V mesilih in trgih je trgovcem na prosto dano, da se med seboj sporazumejo ter določijo čas odpiranja in zapiranja itrgovin, kakor tudi čas opoldanskega odmora. Faktičen delovni čas v trgovinah pa ne sme 10 ur dnevno presegati. Vsako spremembo delovnega časa je v smislu § 96 d. obrtnega reda gremiju trgovcev v Slovenjgradcu naznaniti. Vsak prestopek po tej naredbi je v smislu § 24 greniijalnega pravila in v smislu obrtnega reda do Din BOO'— linznjiv. 2. Trgovsko pomožno osobje. V smislu § 5 gremijalenga pravila (§ 79 obrtn. reda) je vsakega trgovca dolžnost, da vsako izpre-membo svojega pomožnega osobja v teku 8 dni greimiju trgovcev prijavi. V prijavi pri vstopu v službo je sledeče podatke navesti: a) ime in priimek, b) dan in leto rojstva, kraj rojstva in pristojno občino, c) dam vstopa v službo in zadnjo službovanje. K prijavi je priložiti tudi pomočniško spričevalo. Posebno je paziti na to, če je spričevalo od gremija vidirano. Zadostuje pa tudi, da delodajalec s svojim podpisom jamči za resnične podatke. Tudi trgovski sinovi in hčerke, kateri so izučeni v trgovini in so znposleni v trgovini staršev, so podvrženi tej prijavi. Pri izstopu iz službe trgovsk. pomočnika ali pomočnice je od delodajalca v smislu § 81 obrtn. reda pomočniku ali pomočnici izslaviti spričevalo, isto k d 1 kovu 11 s kolkom od 20 Din in gremiju trgovcev poslati v svr-ho potrdila. S tem odpade vsaka nadaljna odjava. Za od strani trgovcev pomočnikom ali pomočnicam izstavljena spričevala, katera niso bila pri gremiju prijavljena, se pri gumiju vsako naknadno vidiranje brezpogojno zavrne. Vsak prestopek proti tej naredbi je v smislu § 24 greniijalnega pravila do Din 300-— kaznjiv. 3. Postopanje pri sprejemu trgovskih vajencev. Radi velikega navala trgovskih vajencev in nadprodukeije trgovskega naraščaja je- v smislu naredbe velikega župana ma-iiiborske oblasti O. br. 1072/1 z dne 30. oktobra 1925 za sprejem 'trgovskih vajencev poti ebno, da učenec dokaže najmanj C razredov osnovne šole ali 2 razreda meščansko-šolske predizobrazbe. Učno pogodbo je v smislu §8 10 in II greniijalnega pravila ter § 99 obrtn. reda v teku 4 tednov s starisi ali' varuhi pismeno napraviti in gremiju v treh izvodili skupno s šolskim spričevalom v odo-brenje predložiti. Tiskovine za učne pogodbe so ipri gremiju proti odškodnini na razpolago. Sprejeti, se smejo kot učenci samo mladeniči in mladenke od 14. do 18. leta starosti. Soproge so od te odredbe izvzete. Ako učenec pred polekom učne dobe iz kateregakoli vzroka izstopi iz uka, je učencu izdati potrdilo. Potrdilo je kolkovati od 20 Din in gremiju v svrho vidiranja predložiti. Vsak prestopek proti tej naredbi je v smislu § 24 greni ijalnega pravila do Din 3C0'— kaznjiv. !. Postopanje pri oprostitvi vajencev. V smislu § 11 greniijalnega pravila dn § 104 obrtnega reda ima učni gospodar 8 dni pred potekom 3 (tri) letne učne dobe učencu izstaviti učno spričevalo (kolkovati s kolkom od 2i) Din) na beli močni papir ter skupno s spričevalom trgovske nadaljevalne šole in uč-11 > pogodbo gremiju v svrho oprostitve predložili. Nato izstavi gremij trgovcev za učenca učno pismo. Za nastale stroške ati vpisnino i 11 oprostnino jamči učni gospodar. Učnim gospodarjem je nadalje v smislu obrtnega reda strogo zabranjeno uporabljati učence ali učenke razen v izjemnih slučajih za hlapčevska dela ali dekliška dela, kakor 11. pr. na polju, v kuhinjah ali za pestunje otrok itd. 5. Norma. Na podlagi naredbe sreskih po-g la varstev v Slovenjgradcu in Prevaljah,, smejo po točki 2, § 14 zakona o zaščiti delavcev, ob nedeljah pomožno osobje dopoldan biti 4 ure v 'trgovinah zaposleno. Kot nadomestek trgovskemu pomožnemu osobju so pa vsi zapovedani in nezapovedani prazniki po krajevnem običaju kakor tudi državni praznik na 1. decembra kot norma. Na Vidov dan (28. 6.) in kraljev rojstni dan (17. 12.) imajo biti do nadaljne naredbe trgovine samo med službo božjo (sv. mašo) zaprte. Izjemoma po krajevnih potrebah smejo biti trgovine odprte in to: V Velenju na praznik Marije; v Slovenjgradcu na dan sv. Jožefa; v Črni, Mežici, Prevaljah, Guštanju in v Muti, ako je ravno na praznik izplačilo delavcev. V vseh drugih okrajih polit, okraja Slo-venjgradee in Prevalje smejo biti trgovine odprte, ako je v dotičnem okraju ena cerkvena slavnost ali lepa nedelja itd. Zadnjo nedeljo pred Božičem, "Novim letom in Veliko nočjo smejo bili trgovine celi dan odprte.. Predpisani delovni čas je strogo držati in je vsak prestopek proti tej naredbi v smislu § 24 greniijalnega pravila in po § 125 obrln. reda do Din 300-— kaznjiv. R. Novoletna darila. Glasom sklepa gremt-jalnega zbora z dne 26. 9. 1924 je pod kaznijo do Din 300'— zabranjeno med stranke deliti katerakoli novoletna darila — tudi koledarje z lastno firmo. Delitev novoletnih daril na stranke je v trgovski stroki v splošnem v celi Sloveniji zabranjeno. Vsak trgovec je v smislu § 24 greniijalnega pravila dolžan se po prednjem pravilniku ravnati. V to svrho naj vsak trgovec la pravilnik na tako mesto shrani, da ga bode imel v slučaju potreba-takoj pri rokah. — Načelstvo gremija: Janko Klun, s. r. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. marca 1927 se je pripeljalo 79 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 67 do 100, 7 do 9 tednov stari 150 do 200, B do 4 mesece stari 250 do 350, 5 do 7 mesecev stari 400 do 450, B do 10 mesecev stari 500 do 550. 1 kg žive teže 9.50 do 11, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 36 komadov. Naročajte in širile povsod TRGOVSKI — LIST! — TRIKO PERItO tik«, lit otroke, volna v ranU barvah. rokavice, •ogavlea, dokolcnlce, nahrbtniki m lol*r|« Ib lovca, dežniki, kloll, ilfonl, iapnl robci, palic«,vilice,noti, iker j a, potrebtClne it šivilje, kroJeCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana bllau Pre**r‘'ove0° »po-ntentnn. KtluUlt cena! >t vtlko In malo* ■n dom, obrt ln Industrijo v vseh opremah. (•tetam pletilni stroj DUBIED Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija J Delavnica za popravila. Htkt cene, tudi m obroke. Josip Peteline Ljubljana MERKUR> kot isdajatelga hi tiskarja: A. SEVER, Ljubljana