Trst: slovenski šoli prvi na natečaju krvodajalcev Septembra novo igrišče za štandreške osnovnošolce Primorski Na koncu ostanejo tisti, ki so brez glasu Vlasta Bernard Varčevati pri plačah parlamentarcev in visokih državnih birokratov? Zmanjšati število službenih vozil, voznikov in članov spremstva? Ukiniti smešno majhne pokrajine, racionalizirati periferne državne izpostave, vključno s preživetimi prefekturami. Škarje bi morali uporabiti tudi pri t.i. zlatih pokojninah, pri katerih se kak odstotek solidarnostnega prispevka sploh ne bi poznal, da ne govorimo o bajno plačanih državnih menedžerjih. To je le del seznama možnih prihrankov, ki postane aktualen ob vsakem proračunskem manevru. Tako že leta poslušamo dobre namene, ki se kot po pravilu izjalovijo takoj, ko pridejo v javnost. In to ne glede na trenutno vladajočo politično opcijo. Zgodi se namreč, da stopijo v akcijo lobiji, ki krčevito branijo svoje »pravice«, in ker so ti lobiji močni, pogosto bolj kot vlada, tudi zmagajo. Tako se dogaja tudi ob tokratnem proračunskem rebalansu, ki naj bi spravil javne finance v kolikor toliko sprejemljivo ravnotežje. Od naštetih napovedi ni ostalo praktično nič. Vlada je pač nemočna, vsaka državna institucija ima zadostno mero avtonomije, da je ni mogoče prisiliti k varčevanju, se izgovarja finančni minister. Proti ukinjanju pokrajin se je zakadila Severna liga, ostali, vključno z opozicijo, pa molčijo, kajti stolčke in z njimi lokalne pozicije moči zasedajo eni in drugi. Proti znižanju plač visokih birokratov in državnih menedžerjev so se postavili kar sami prizadeti, sodniki so celo napovedali stavko. V strahu za svoje delovno mesto so se oglasili vozniki službenih limuzin. V parlamentu je zakrožil zakonski predlog za zvišanje parlamentarnih dnevnic, ker so menda sedanje prenizke za vzdrževanje razkošnih rimskih parlamentarnih stanovanj in gospodinjskih pomočnic. O zlatih pokojninah se ne govori več, iz varčevalnega zakonskega odloka je skupaj z racionalizacijo prefektur izginila tudi ukinitev še zadnjih štirih mini pokrajin. Na vprašanje, zakaj so se v začetku obetajoči nameni izjalovili, v vladnih palačah odgovarjajo, da so zadeve »komplicirane« in da z demagogijo ni mogoče varčevati. To o demagogiji slišimo vsakokrat, ko je na dnevnem redu varčevanje t.i. kaste. Vsak ukrep zase je morda res omejen, a če izkupičke seštejemo, dobimo kar dostojno vsoto. Denarja torej ni. Alternativa? Siva množica tistih, ki nimajo moči, denarja in privilegijev, tistih, ki nimajo glasu. Nanje je takrat, ko se drugi poskusi izjalovijo, vedno mogoče računati. Tudi tokrat. dnevnik SREDA, 16. JUNIJA 2010_ Št. 141 (19.848) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rim - Skupen dokument predsednikov različnih strankarskih koalicij Dežele soglasno proti finančnemu manevru »Krčenje sredstev bo močno prizadelo deželne skupnosti videm - Včerajšnje srečanje na prefekturi brez odločitve Špetrski dvojezični šoli še vedno grozi razdelitev VIDEM - Težavam špetrske dvojezične šole še vedno ni videti konca. Če je kdo pričakoval, da bo po včerajšnjem sestanku na videmski prefekturi vendarle znano, kje bodo otroci, učenci in dijaki dvojezične šole jeseni sledili pouku, se je krepko uštel. Dokončnega dogovora med pristojnimi javnimi upravami in deželnim šolskim uradom še vedno ni, pa čeprav so od prisilne zapustitve starih prostorov marca letos minili več kot trije meseci. Za sredo, 23. junija, popold- ne, pa je že napovedano novo srečanje na prefekturi. Staršem in učnemu osebju pa je zdaj prekipelo, tako da so po včerajšnjem protestu pred prefekturo že pripravljeni na nove protestne akcije. Na 3. strani « RIM - Finančni manever 20112013 je za italijanske dežele in avtonomne pokrajine nesprejemljiv. Tako so njihovi predsedniki sklenili na včerajšnjem zasedanju Konference dežel, na katerem so soglasno odobrili obsežen in razčlenjen dokument. Vanj so med drugim zapisali, da so deželne uprave vedno skušale po svojih močeh pripomoči k sanaciji javnih računov oziroma financ. K sanaciji pa bi morali prispevati vsi sektorji javnih uprav: danes ni tako, saj so polovico vseh varčevalnih ukrepov naprtili deželam. Na 5. strani Gospodarstvo FJK na rentgenu Banke Italije Na 4. strani Italijanska policija bo vv.f.l «v« ščitila vse manjšine Na 5. strani Miran Kuret o tragični usodi brata Stojana Na 8. strani V tržiškem pristanišču maja rast pretovora Na 17. strani V Štandrežu iščejo pogrešano žensko Na 17. strani V Špetru mednarodna delavnica o živi kulturni dediščini Na 21. strani slovenija O noveli zakona o izbrisanih ne bo referenduma LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj sporočilo, da je 10. junija odločilo, da bi z zavrnitvijo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS na referendumu nastale protiustavne posledice. Referenduma o noveli zakona o izbrisanih tako ne bo. V koaliciji so odločitev pozdravili, v opoziciji, ki je referendum zahtevala, pa so izrazili nezadovoljstvo. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Na 2. strani peti koridor - Podminister Castelli in državni sekretar RS Jakomin Italija in Slovenija sprejemata novo traso odseka Trst-Divača NABREŽINA, DIVAČA - Državni sekretar na slovenskem ministrstvu za promet Igor Jakomin si je včeraj z namestnikom italijanskega ministra za infrastrukturo in promet Robertom Castellijem ogledal novo predlagano traso železniške proge med Trstom in Divačo, poimenovano »visoka varianta«. Po Jakominovih pojasnilih je trasa Di-vača-Sežana-Opčine-Nabrežina sprejemljiva za obe strani. Castelli je med drugim ugotovil, da je Slovenija v bistvu že na delu za gradnjo železniške povezave Koper-Divača, zato mora Italija pospešiti postopek oziroma dela na svoji strani v vidiku dokončnega projekta. Na 6. strani 2 Sreda, 16. junija 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Sklep ustavnega sodišča Referenduma o noveli zakona o izbrisanih ne bo V koaliciji so odločitev pozdravili, v opoziciji pa so izrazili nezadovoljstvo LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj sporočilo, da je 10. junija odločilo, da bi z zavrnitvijo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS na referendumu nastale protiustavne posledice. Referenduma o noveli zakona o izbrisanih tako ne bo. V koaliciji so odločitev pozdravili, v opoziciji pa so izrazili nezadovoljstvo. Kot je pojasnila poročevalka, ustavna sodnica Jadranka Sovdat, DZ s predvideno ureditvijo ustavnoskladno odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča iz leta 2002. Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z omenjeno odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo, menijo sodniki. Pri sprejemanju odločitve so ustavni sodniki upoštevali, da je DZ z zakonom o izbrisanih uredil samo odpravo protiustavnosti, poleg tega pa le nekatera nujna in povezana vprašanja, da torej ne gre za zlorabo zakonodajne pristojnosti. Zakonu tako ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma, poslanci SDS in SNS. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Mitja Deisinger in Miroslav Mozetič, ki sta dala tudi ločeni odklonilni mnenji. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča poudaril, da je prvo in najbolj pomembno sporočilo z razglasitve odločitve sodišča to, da referenduma ne bo. Kot drugo pomembno sporočilo pa je navedel, da se zoper človekove pravice ter uveljavljanje in odpravljanje ustavnih neskladnosti ne more izpeljati referenduma. Na vprašanje novinarjev, ali se bo kdo opravičil za izbris v imenu države, je dejal, da je "opravičilo sicer odvisno od vsakega posameznega politika ali političarke". "Osebno menim, da se je za to treba opravičiti in s tega vidika kot predsednik DZ to opravičilo tudi izrekam," je dejal. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kesal je v odzivu dejala, da je ustavno sodišče razsodilo, da "smo problem izbrisanih reševali po pravni poti in na pravilen način". S tem se po njenih besedah končuje "jara kača neznosnih političnih manipulacij". Na ministrstvu za notranje zadeve pa so pojasnili, da bodo pred uveljavitvijo zakona pripravili tudi podzakonski akt oziroma spremembo pravilnika, ki bo določal obrazce prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in obrazce prošenj za izdajo posebne odločbe. Izbrisani so svojo pravico iskali tudi v Bruslju arhiv Po mnenju Mirana Potrča iz SD je povrnjen ugled Slovenije v svetu. Dejal pa je tudi, da "smo vrnili čast osamosvojitvi". Dobre odločitve, ki smo jih sprejemali v zvezi s pravico do državljanstva in drugimi vprašanji, smo kronali s tem, da smo popravili temeljno napako iz začetka 90. let, je poudaril. Poslanci Zaresa menijo, da se z odločitvijo ustavnega sodišča zaključuje "poglavje, ki ga je zaznamovalo veliko političnih špekulacij", je dejal Franco Juri. Po mnenju poslancev DeSUS je skrajni čas, da se vprašanje izbrisanih reši, v LDS pa menijo, da odločitev ustavnega sodišča pomeni smerokaz tudi za prihodnje ravnanje državnega zbora, opozicije in koalicije, je dejal Tone Anderlič. Poslanec SDS Vinko Gorenak je ob odločitvi ustavnega sodišča izpostavil ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov. Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča odločitev ustavnega sodišča ni presenetila, ga je pa "ponovno razočarala", kot je dejal za STA. Ob tem se boji, da bo ta odločitev podlaga za izplačevanje odškodnin izbrisanim. V poslanski skupini SLS spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, a obenem opozarjajo na njene posledice. Zakon bo namreč po mnenju vodje poslancev SLS Jakoba Presečnika prinesel posledice na področju odškodnin, ki bodo zagotovo predmet dodatnih tožb izbrisanih. (STA) koper - Sojenje koprskemu županu Sodnica zaradi motenja sodnega reda Borisa Popoviča poslala iz dvorane KOPER - Koprskega župana Borisa Popoviča, ki se je včeraj na sodišču zagovarjal zaradi domnevne davčne utaje, je predsednica senata Tatjana Stojkovič Pavlovec zaradi motenja sodnega reda po dobrih dveh urah obravnave pozvala, naj zapusti dvorano. Predsednica senata je kmalu po začetku obravnave vse stranke opozorila, da vpadanja v besedo ne bo dovolila. Ker je Popovič kljub temu nekajkrat z besedami posegel v zaslišanje Končana, ga je sodnica poslala iz dvorane, zatem pa nadaljevala z zaslišanjem izvedenca. Sodišče je Končanu naložilo, naj dopolni izvedensko mnenje. Zneske z zaključkov registrskih blagajn, ki jih je policija zasegla nekdanjemu pro-kuristu Hrvoju Osivniku in ki naj bi izkazovali neizkazan promet v lokalih Carapaccio Pub in Snack Bar, naj primerja z Osivnikovim rokovnikom s popisom prometa, gotovinskimi zneski, ki so jih v kuvertah natakarji oddajali ob koncu dneva, ter izkazanim dnevnim prometom v lokalih. Z omenjeno primerjavo naj bi bilo mogoče sklepati o verodostojnosti dokazov, ki jih je policiji pred leti predal Osivnik. Kot je včeraj spomnil Popo-vičev zagovornik Franci Matoz, se še vedno ni ugotovilo, ali so dokumenti pristni, preverbo dokumentacije pa je naročilo tudi drugostopenjsko sodišče ob razveljavitvi oprostilne sodbe. Po Končanovem mnenju pa pregled omenjenih računov ne bo prinesel bistvenih sprememb, saj je že na prejšnji obravnavi pojasnil, da se računi dobaviteljev ujemajo z podatki o nabavi artiklov. Sodišče bo o dokaznem predlogu odločilo do prihodnje obravnave. Glavna obravnava se bo nadaljevala 22. junija. Glede na izvedeniško mnenje, ki ga je Končan sodišču predstavil konec aprila, naj bi bilo v Popovičevih podjetjih BPC in Food Party leta 2001 utajenih za 38.000 evrov davkov. (STA) slovenija - Predsednik in premier Türk in Pahor uskladila postopek za izbiro arbitra Danilo Türk LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk in premier Borut Pahor sta na včerajšnjem rednem delovnem posvetu govorila o pripravah na izvedbo arbitražnega sporazuma in se uskladila glede postopka, ki je potreben za kakovostno izbiro arbitra. O konkretnih imenih nista govorila, saj v tem trenutku še ni čas za to. Pri temah iz mednarodne politike sta se dotaknila tudi odnosov z Italijo ter nekaterih vprašanj, povezanih z Evropsko unijo. Govorila sta tudi o sodelovanju Slovenije in Rusije. Premier in predsednik republike sta sicer o vprašanju slovenskega arbitra govorila potem, ko se je Pahor po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu zavzel za to, da bi bil slovenski arbiter dr. Ernest Petrič. Predsednik Türk je nato minuli petek opozoril, da pri izbiri kandidata ne gre hiteti in da je potrebno v razpravi o njegovem imenovanju spoštovati slovensko zakonodajo na tem področju. Zakon iz leta 2001 o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije, med drugim določa, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis in nato prijave posredovati predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem primernega kandidata - ali pa tudi več - pošlje v državni zbor. Ta pa nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev. Pahor je kasneje dejal, da bo o arbitru odločil tisti, ki je pristojen za njegovo imenovanje. "Če je predsednik države tisti, ki na koncu sprejme odločitev, mu bom, kolikor lahko, pri tej odločitvi le pomagal, sprejel pa jo bo on. V kolikor je pristojnost drugačna, jo bomo spoštovali," je dejal. Pomembneje kot to, kdo je za imenovanje slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu pristojen, je po Pahorjevem mnenju dobiti glede bodočega arbitra soglasje znotraj slovenske politike. V zvezi z morebitno kandidaturo ustavnega sodnika in uglednega diplomata Petriča za slovenskega arbitra pa je včerajšnje Delo pisalo, da je glede na določila slovenske zakonodaje Petrič za kandidaturo prestar, saj bi moral izpolnjevati pogoje za zasedbo mesta vrhovnega sodnika, pri čemer pa kandidat ne sme biti starejši od 70 let. Ob tem Delo navaja nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta, ki opozarja, da omenjeni zakon tudi sicer s svojimi kriteriji precej zožuje možen nabor kandidatov. Ude zato kot eno od rešitev omenja tudi spremembo zakona. (STA) V oddaji Slovenci ob meji danes po radiu Koper tudi Magda Sturman in njen sin KOPER - Danes ob 20. uri bosta med 1-urno oddajo Slovenci ob meji na Radiu Koper-Capodistria gosta oddaje tudi zamejka Magda Sturman in njen sin Peter Siarez Sturman, ki bosta govorila o njunem življenju v Čilu. Oddajo vodi Smiljana Baranja. Magda in njen sin bosta tudi med gosti oddaje Primorski kraji in ljudje na koprskem radiu v nedeljo ob 11. uri. Ustanavljanje majhnih občin ne bo več mogoče LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj z 38 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o lokalni samoupravi in s tem preprečil nadaljnje drobljenje države na majhne občine. Po novem bo tako izključujoč kriterij za ustanovitev občine najmanj 5000 prebivalcev, izjem pa ne bo več. Kot je pojasnil minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš, se občine v Sloveniji zelo razlikujejo, predvsem v sposobnosti uresničevanja svojih nalog in njihovega financiranja. Zato lahko po njegovih besedah pogoj 5000 prebivalcev hkrati velja kot objektivna podlaga za oceno, da občine z manjšim številom prebivalcev ne morejo uresničevati svojih nalog skladno z načeli finančne in funkcionalne avtonomije. Dosedanji zakon je že določal, da ima občina najmanj 5000 prebivalcev, a je obenem dopuščal izjeme. Zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov se je tako lahko izjemoma ustanovila občina, ki ima manj kot 5000 prebivalcev, vendar ne manj kot 2000. Takšnih občin je sicer med sedanjimi 210 več kot polovica. Novelo zakona o lokalni samoupravi so podprli poslanci koalicijskih SD, Zares, LDS in opozicijske SNS, kjer so menili, da je zaradi zagotavljanja avtonomije občin čas za njihovo združevanje in ne drobljenje. V SDS in SLS pa so glasovali proti, ob tem pa vladi očitali, da nasprotuje decentralizaciji. V Piranu brezplačni nočni taksi prevozi PIRAN - V Piranu od včeraj vozi brezplačni nočni taksi. Taksi bo do 15. septembra Tartinijev trg in parkirišče For-nače povezoval v času, ko avtobusnega prevoza ni, so sporočili z občine Piran. Kombi vozilo, registrirano za osem oseb in voznika, bo do 30. junija vozilo med 23.06 zvečer in 05.39 zjutraj, od začetka julija do konca avgusta pa od 01.40 ponoči do 05.40 zjutraj. To je namreč čas, ko med parkiriščem Fornače in Tartinijevim trgom ne vozi brezplačni avtobus. koroška - NSKS se je pritožil Zahteva po razveljavitvi sodbe celovškega sodišča CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se je na nerazumljivo oprostilno sodbo v zadevi neupoštevanja slovenskega jezika kot uradnega jezika v Škocjanu odzval po pričakovanju: vložil je pritožbo, s katero zahteva razveljavitev razsodbe, o tem pa bo odločalo vrhovno sodišče. NSKS je ob tem opozoril, da je v narodnostni politiki poleg krajevnih napisov očitno treba rešiti še druga manjšinska vprašanja. V izjavi za javnost NSKS tudi poziva dvojezično občino Škocjan, naj po sodbi deželnega sodišča Celovec sama od sebe upošteva slovenske vloge svojih občanov, zvezno vlado pa poziva, naj nemudoma popravi vsaj odredbo o rabi slovenščine pred uradi. Za pravno državo je nevzdržno, če so zaradi nesposobnosti vlade občani izpostavljeni šikanam, še piše NSKS in opozarja, da sta vložila pritožbo proti oprostilni sodbi celovškega sodišča vložila tudi državno tožilstvo in odvetnik tožilca. Kakor je znano, se je pretekli teden sodna obravnava na deželnem sodišču v Celovcu proti trem uradnikom, med njimi je bil tudi (socialdemokratski) župan občine Škocjan Thomas Krainz, ter odvetniku občine zaradi suma zlorabe uradnega položaja oz. kršenju manjšinskih pravic končala z oprostilno sodbo v vseh točkah obtožbe. Sodnica Ingrid Rossmann pa je pri objavi sodbe celo menila, da vprašanja dvo-jezičnosti ni mogoče rešiti v sodni dvorani ter da je v prid obtožencu odločila predvsem zato, ker je vprašanje rabe slovenščine pred uradi zakonsko nejasno urejeno. To, čeprav ni dvoma, da vse štiri osebe niso upoštevali razsodbe ustavnega sodišča iz leta 2000, ki določa uporabo slovenščine kot dodaten uradni jezik v vseh tistih občinah, v katerih znaša delež slovensko govorečega prebivalstva deset in več odstotkov. Med nje pa nedvoumno spada tudi občina Škocjan, v kateri po popisu prebivalstva leta 2001 živi celo nad 13 odstotkov slovenskega prebivalca. Obtoženi uradniki na čelu z županom pa kljub temu niso izstavljali odločb o raznih dajatvah tudi v slovenščini, čeprav so to izrecno zahtevali nekateri slovenski občani. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sreda, 16. junija 2010 3 videm - Po včerajšnjem srečanju pristojnih oblasti na prefekturi Težavam špetrske dvojezične šole še vedno ni videti konca VIDEM - Težavam špetrske dvojezične šole še vedno ni videti konca. Če je kdo pričakoval, da bo po včerajšnjem sestanku na videmski prefekturi vendarle znano, kje bodo otroci, učenci in dijaki dvojezične šole jeseni sledili pouku, se je krepko uštel. Dokončnega dogovora med pristojnimi javnimi upravami in deželnim šolskim uradom še vedno ni, pa čeprav so od prisilne zapustitve starih prostorov marca letos minili več kot trije meseci. Za sredo, 23. junija, popoldne, pa je že napovedano novo srečanje na prefekturi. Staršem in učnemu osebju pa je zdaj prekipelo, tako da so po včerajšnjem protestu pred prefekturo (zbralo se jih je več kot 50 s tablami in transparenti v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini) že pripravljeni na nove protestne akcije. Na prefekturi v Vidmu so se na pobudo pre-fekta Iva Salemmeja, ki si je prejšnji teden tudi sam ogledal šolske prostore v Nadiških dolinah, da bi si ustvaril jasno sliko o položaju, sestali župan Špetra Tiziano Manzini, deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, njegova kolegica na Pokrajini Videm Elena Lizzi in deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame. Po končanem srečanju, ki je bilo za zaprtimi vrati, je župan Manzini zbranim povedal, da dogovora glede naslednjega šolskega leta še ni, ključ vsega pa naj bi bil v odnosu med Občino in Pokrajino. Odbornik Molinaro, ki se je že od vsega začetka zavzemal za to, da bi dvojezična šola ostala v Špetru in je od države dosegel tudi zajeten prispevek za popravilo starega poslopja, pa je priznal, da se lahko zgodi, da šolo tudi razdelijo, a obstaja želja, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva in ki bi šolarjem povzročila čim manj težav. Deželna šolska ravnateljica Beltramejeva je povedala, da vsi vejo, da dvojezična šola noče delitve, da pa obstajajo določeni odpori, vendar ni hotela povedati kakšne narave. Pokrajinska odbornica za šolstvo Elena Lizzi za težave krivi dejstvo, da so za šolo odgovorne različne javne uprave, med drugim pa je dodala, da pogodbe med Občino in Pokrajino glede uporabe prostorov, v katerih se nahaja dijaški dom, ni mogoče niti delno spremeniti. S tem je pravzaprav demantirala to, kar je izšlo iz srečanja med videmskim prefektom Salemmejem in predstavniki staršev. Starši, osebje in otroci bodo spet demonstrirali v petek, od 18.30 dalje, takoj po podelitvi spričeval in zaključni maši. Zbrali se bodo pred špetr-skim županstvom, po vsej verjetnosti pa se bodo čez teden dni spet vrnili tudi v Videm, kjer bo 23. junija popoldne novo srečanje na prefekturi. (NM) Pred prefekturo je protestiralo približno 50 staršev otrok iz dvojezične šole nm rod modrega vala - Dvodnevno taborjenje v Dolini Tokrat tudi taborniki iz Ljubljane Pod šotori spalo preko 80 mladih DOLINA - Taborniki Rodu modrega vala so v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija taborili na jasi pri Dolini. Na letošnjem dvodnevnem taborjenju so letos gostili tudi tabornike iz Ljubljane iz Rodu samorastnikov. Prave generalke pred dvotedenskim taborjenjem se je tako udeležilo kar 86 tabornikov, med katerimi je bilo približno 60 članov RMV iz Trsta in Gorice. V soboto so se v jutranjih urah zbrali na jasi pri Dolini, kjer so po postavljanju šotorov, pevski vaji in nabiranju drv odšli na izlet v dolino Glinščice. Namakanje v reki je ohladilo in razveselilo vse otroke, ki so se v mešanih vodih spoznali in navezali prijateljske stike. Z večernim ognjem, petjem in skeči ter nočno igro Napad na svečo se je zaključil prvi dan taborjenja. V nedeljo so se po pospravljanju šotorov mešani vodi pomerili v zabavnih igricah, nato pa še v scoutballu in rovečku. Skupno taborjenje z Ljubljančani je povsem uspelo. Zdaj čaka člane RMV-ja dvotedensko taborjenje, ki bo od 19. julija do 2. avgusta v Rušah pri Mariboru. Kocijančič proti Tondu v zvezi z ustavo TRST - Načelnik svetniške skupine SKP v deželnem svetu Igro Kocijančič se je včeraj oglasil v zvezi z izjavo predsednika FJK Renza Tonda, da italijanska ustava ni nekaj nedotakljivega in jo je mogoče spremeniti. Tondo je v podporo svoji trditvi citiral 36. člen ustave, ki govori o pravici delavcev do plačila v sorazmerju s količino in kakovostjo opravljenega dela. »Pri tem se ne razume,« je dejal Kocijančič, »ali namerava Tondo storiti vse, kar je mogoče, da bi izboljšal socialni položaj delavcev ali pa morda misli, da je bolj enostavno ustavo prilagoditi trenutni stvarnosti in jo tako spremeniti, da se predvidi ustavna ukinitev pravic.« Evropska investicijska banka bo prispevala milijardo evrov za tretji pas na avtocesti A4 Benetke - Trst TRST - Kot se je izvedelo včeraj, je Evropska investicijska banka (EIB) odobrila financiranje gradnje tretjega avtocestnega pasu na avtocesti A4 Benetke - Trst. Po načrtu, ki so ga pripravili pri družbi Autovie Venete, naj bi dela stala skupaj 2,3 milijarde evrov. Od tega naj bi 1,7 milijarde zagotovili z bančnimi posojili, pri čemer naj bi delež EIB znašal milijardo evrov. Poletna muzejska noč letos v 32 krajih LJUBLJANA - Pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije bodo v soboto muzeji, galerije in druge ustanove v 32 krajih pripravile Poletno muzejsko noč 2010. Osma Poletna muzejska noč bo ponudila več kot 235 dogodkov. Lani so beležili 26.000 obiskov prireditev, letos jih pričakujejo še več. Program brezplačnih prireditev poleg razstav prinaša različne delavnice, predavanja, koncerte in druge dejavnosti, kot je ogled zvezdnatega neba, ki ga bodo pripravili v Laškem. Poleg dejavnosti znotraj muzejev pa se bo dogajanja preselilo tudi na ulice in dvorišče muzejev. Zgibanko s programom Poletne muzejske noči 2010 je mogoče dobiti na več kot 150 lokacijah po vsej Sloveniji, v knjižnicah, hotelih, gostinskih lokalih in drugih mestih, program prireditev pa je dostopen tudi na spletni strani www.mu-zejska-noc.si. manjšina - Še o ponedeljkovi seji Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Zaščita in denar, a tudi izobraževanje in kader Različne ocene o vlogi paritetnega odbora in deželne posvetovalne komisije ter prisotnosti predstavnikov desne sredine v skupnem zastopstvu - Kriza znanja in kulture utegne biti hujša od gospodarske TRST - Pisali smo že, da so bile glavne točke ponedeljkove seje Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki so se je poleg članov slednjega udeležili tudi senatorka Tamara Blažina ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, uresničevanje zaščitne zakonodaje, reforme v manjšini in odnosi med Italijo in Slovenijo oz. med slednjo in Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Med posegi gostov, predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in članov Izvršnega odbora pa je v zvezi s temi vprašanji prišla do izraza vrsta »podtočk«. V okviru razprave je bila večkrat omenjena vloga paritetnega odbora in deželne posvetovalne komisije za Slovence. Glede prvega se je npr. Pavšič vprašal, ali je primerno, da v tej politični klimi opravlja bolj notarsko vlogo ali pa da je politični forum, ki sproža določene probleme, opozoril pa je tudi na notarsko vlogo deželne posvetovalne komisije. V zvezi s slednjim pa je bil Gabrovec mnenja, da bo imela vlogo, ki si jo bo sama izborila, in poudaril pomen usklajevanja stališč (s tem se je v nadaljevanju strinjalo več razpravljalcev). Paritetni odbor, je še opozoril Gabrovec, pa je odraz predsednika, ki daje temu telesu ritem, ki je v tem trenutku diplomatsko usmerjen. Za Kocijančiča ima odbor vlogo, ki mu je določa zakon, medtem ko posvetovalna komisija igra svojo vlogo tudi takrat, ko je treba predlagati bolj vsebinske posege. Kocijančič je opozoril tudi na vprašanje seznama primarnih ustanov slovenske manjšine, v katerega pa nekatere od trenutno prisotnih ustanov ne sodijo. Predlog Igorja Gabrovca, naj se v skupno zastopstvo manjšine povabi tudi slovenske pripadnike Severne lige in desne sredine, je naletel na različne odzive. Po eni strani je Franc Fabec, ki predseduje tudi Kmečki zvezi, opozoril na dobre odnose s predstavniki Severne lige (konkretno z deželnima odbornikoma Claudiom Violinom in Federico Seganti), po drugi pa je predlog doživel tudi nasprotovanja. Pomisleke je izrazil npr. Mario Lavrenčič, ko je dejal, da je zanj politika nekaj drugega in da ne bo nikoli pristal na dogovore samo zaradi koristi, medtem ko ima Igor Komel glede Udeleženci seje so se pomudili pri vrsti vprašanj kroma deželne politike občutek, da se slovenske organizacije poskuša spraviti v geto. Finančna stiska, ki se napoveduje, prinaša s seboj tudi socialno vprašanje, na katerega je opozoril Ace Mermolja, medtem ko se je Jure Kufersin zavzel za skupno komisijo, ki bi ocenjevala, kako se delijo sredstva. Že omenjeni Fabec je opo- zoril na potrebo po koriščenju sredstev iz evropskih skladov ter na pozornost do teritorija in kmetijstva, medtem ko Edi Bukavec pričakuje podporo pri prihodnjih prizivih kmetovalcev proti vinkula-cijam zemljišč. Do izraza je prišlo tudi vprašanje skupnih ustanov, na katerega je opozorila Nataša Paulin, ki je tudi omenila nasprotujoča si stališča krovnih organizacij in izrazila naveličanost zaradi dolgoročnosti reševanja vprašanja avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju. Šolstvu je bil posvečen poseg Ksenije Dobrila, ki je opozorila, da število učencev v slovenskih šolah narašča, število učiteljev pa se znižuje ter poudarila potrebo po obuditvi mešane slo-vensko-italijanske komisije za šolstvo in po obnovi kulturnega sporazuma med državama, pri čemer je opozorila tudi na težave glede priznavanja univerzitetnih diplom. Za Suzano Pertot pa bi avtonomni pedagoški inštitut, ki ga predvideva tudi zaščitni zakon, nudil veliko možnosti za razpolaganje s strokovno pripravljenimi ljudmi. Na kakovost kadra je med drugimi opozorila tudi Matejka Grgič, ki se boji predvsem krize znanja in kulture, ki utegne imeti dolgoročno hujše posledice kot gospodarska kriza. Pri tem je omenila podatek, da je Univerza v Novi Gorici pripravila študijske programe, ki omogočajo visoko zaposljivost, nanje pa se ni vpisal niti en študent iz zamejstva. (iž) 4 Sreda, 16. junija 2010 GOSPODARSTVO analize - Banka Italije analizirala lanska gospodarska gibanja v FJK V letu 2009 kriza odnesla desetletje gospodarske rasti Prvi meseci letošnjega leta prinesli oživljanje gospodarstva, a zelo šibko TRST - Deželni sedež Banke Italije je včeraj v zborni dvorani tržaške univerze predstavil letno poročilo o gospodarskih gibanjih v Furlaniji-Julijski krajini, ki se nanaša na leto 2009, trendno pa zajema tudi prve mesece letošnjega leta. Udeležence posveta sta uvodoma pozdravila rektor tržaške univerze Francesco Peroni in višji svetnik Banke Italije v FJK Giam-paolo de Ferra, v živo pa je posvet uvedel direktor deželnega sedeža centralne banke Pietro Sambati. Poročila o analizi gospodarskih gibanj v FJK so podali Achille Puggioni in Alessandro Fabbrini iz urada tržaškega sedeža banke za ekonomske ozemeljske analize in raziskave ter Luigi Cannari iz službe za študije ekonomske in finančne strukture centralne banke. Svoje poglede na deželne gospodarske razmere sta na koncu podala še podpredsednik deželne Confindustrie Gianfranco Di Bert in sekretar deželne komisije zveze italijanskih bank ABI Dario Barnaba. Kot izhaja iz analize centralne banke, je bilo leto 2009 tudi za gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine naravnost porazno, saj je kriza v nekaj mesecih pometla z desetletjem gospodarske rasti, okrevanje pa se napoveduje dolgo in zelo počasno. To je glavna, vse prej kot spodbudna ugotovitev analize Banke Italije, ki so jo direktor Sambati in že omenjeni avtorji včeraj posebej predstavili za medije. Glavni kazalniki iz analize kažejo, da je povpraševanje lani glede na leto 2008 strmoglavilo za 20%, industrijska proizvodnja je padla za 11%, zaposlenost se je zmanjšala za 2,5%, stopnja brezposelnosti se je povzpela na 5,3%, število delavcev v dopolnilni blagajni je doseglo 16 tisoč, iskalcev dela pa je bilo 23 tisoč. Ob koncu leta 2009 je imelo izgubo 40% podjetij, zajetih v raziskavo Banke Italije, več kot polovica jih je zmanjšalo število zaposlenih, 60% podjetij je zabeležilo upad dohodkov, kar se je seveda odrazilo v izrazitem zmanjšanju proizvodnih naložb. V povprečju so podjetja v FJK lani zmanjšala investicije za 15%. Pri oblikovanju dodane vrednosti v deželnem gospodarstvu se je v zadnjih letih zmanjšal delež kmetijstva, čeprav analiza po drugi strani ugotavlja, da prihaja ravno iz primarnega sektorja tudi eden redkih spodbudnih podatkov. Krize namreč skoraj niso čutili kmetijsko-živilski izdelki visokega kakovostnega razreda, kot npr. vino in pršut. Naravnost strmoglavila pa je industrija, saj se je promet v povprečju zmanjšal za 13,8%, k čemur je bistveno prispeval 19-odstotni padec izvoza, ki je bil v ne- Alessandro Fabbrini, Achille Puggioni, direktor Pietro Sambati in Luigi Cannari so predstavili rezultate analize Banke Italije kroma katerih sektorjih tudi do 40-odstoten. Manufakturna panoga je sicer v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami v FJK utrpela nekoliko manjše nazadovanje. Na področju storitev analiza izpostavlja zmanjšanje pretovora v tržaškem pristanišču (-8% skupni pretovor in -16% kontejnerski), zastoj turističnega obiska z okrog 18-odstotnim zmanjšanjem porabe turistov, zmanjšanje števila potnikov na letališču v Ronkah in v pomorskem prometu, osip prodaje v trgovskem sektorju in 8-odstotno zmanjšanje kupoprodaj v nepremičninskem sektorju. Znano je, da je kriza povzročila močno zmanjšanje kreditne dejavnosti, čeprav se je pojavil dvojni trend glede na posojila podjetjem in družinam. Podjetja so lani prejela za 3,4% manj posojil, družine pa za 3,9% več kot v letu 2008. Ob tem so avtorji analize poudarili, da se je zmanjšala tudi kakovost posojil, ki so bila podeljena podjetjem, kar je povzročilo vzporedno rast težko izterljivih posojil. Ob tem je sicer Banka Italije zaznala pozitivno vlogo jamstev konzorcijev Confidi za majhna podjetja. Trendi, ki jih je analiza centralne banke prestregla v prvih letošnjih mesecih, so sicer boljši od lanskih, vendar še ne povsem pozitivni. Najslabši ostaja položaj na trgu dela, kjer se učinki krize kažejo z zamikom in se zastavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo po izteku izrednih socialnih bla-žilcev. (vb) trg dela - Podatki Agencije za delo Kljub okrevanju gospodarstva uporaba socialnih blažilcev ne kaže znakov pojenjanja TRST - Gospodarski kazalniki se v prvi polovici letošnjega leta izboljšujejo, česar pa ni mogoče reči za trg dela oziroma za socialne blažilce, ki ne kažejo znakov stabilizacije. S potekom monitoraže kriznih kazalcev in mobilnosti delovne sile, ki jo izvaja Deželna agencija za delo, sta medije včeraj seznanila deželna od-bornica za delo Angela Brandi in direktor agencije Domenico Tranquil-li. Odbornica je ob tem opozorila, da se bodo poleti iztekle ure izredne dopolnilne blagajne v nekaterih podjetjih, kar bo prva priložnost za preverjanje gospodarskega oživljanja. Če je industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih glede na enako lansko obdobje zrasla za 4,3% in izvoz za 17,2%, pa so veliko manj pozitivni podatki o mobilnosti delovne sile, ki se je v istem obdobju povečala za 34,9%. Videmska pokrajina je zabeležila največ prehodov delavcev v mobilnost (44%), sledi pa ji porde- nonska (23%), kjer se je sicer število odvečnih delavcev na medletni osnovi skoraj razpolovila. Pozitiven je trend zaposlovanja, saj je bilo na novo zaposlenih 54.152 ljudi, izločenih pa 40.851 (+13.301), medtem ko ostajajo boleča točka socialni blažilci z dopolnilno blagajno. Maja je bilo v režimu redne dopolnilne blagajne 26% vseh ur, v režimu izredne dopolnilne blagajne 58% ur in po zakonski izjemi 16% ur dopolnilne blagajne. Po 30,8-odstotnem upadu v aprilu se je maja uporaba tega socialnega blažilca povečala za kar 76%, je povedala Brandijeva. Sicer pa uporaba tega blažilca raste že od novembra 2009 in ne kaže znakov po-jenjanja, edina novost je postopno preusmerjanje prošenj od redne na izredno dopolnilno blagajno. Ta prehod pa zaradi pravnih značilnosti vpliva na rast in torej na število av-toriziranih ur dopolnilne blagajne, je še pojasnila odbornica. sdgz - Podjetje Servis Tečaj za operaterje v živilskem sektorju Potekal bo 21. junija popoldne v Dolini TRST - Kot je znano, predvidevajo predpisi deželnih zdravstvenih služb, ki izvajajo evropsko in deželno zakonodajo, obvezno izobraževanje operaterjev v živilskem sektorju. Predpisi zadevajo vse delavce, ki pri svojem delu pridejo v stik s hrano in pijačo, torej trgovce, gostince, proizvajalce, prevoznike itn. Tečaj traja tri ure, po uspešno opravljenem preizkusu znanja pa posamezni delavec prejme potrdilo o udeležbi. To potrdilo nadomesti nekdanjo zdravniško knjižico. Ko podjetje zaposli delavca, mora torej preveriti, ali oseba že ima tovrstno potrdilo. V primeru, da ga še nima, mu mora delodajalec zagotoviti ustrezno izobrazbo. Da bi pomagalo podjetjem pri uskladitvi z zakonodajo, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis, pod nadzorom zdravstvene službe A.S.S. n.1 Triestina, nov triurni tečaj za delavce. Potekal bo na podružnici SDGZ - Servis v dolinski obrtni coni (Dolina 507/3), in sicer dne 21. junija 2010 od 14.30 do 18.ure. Interesenti so vabljeni, da se do petka, 18. junija, prijavijo v uradih SDGZ - Servis v Ul. Cicerone ali na podružnicah. Za vse informacije v zvezi z vpisom na tečaj lahko pokličejo na številko 040 6724855. tolmin - 15. srečanje gospodarstvenikov Primorske V preteklih letih smo rasli prehitro in pozabili na razvoj TOLMIN - Udeleženci včerajšnjega foruma o kompetenčnih centrih na 15. srečanju gospodarstvenikov Primorske so ugotovili, da bi morali več vlagati v razvoj gospodarstva, pogoje za to pa mora ustvariti država. Namesto da bi ustvarila pogoje za nastanek novih delovnih mest, vlada ustvarja le boljše socialne pogoje zaposlenih, so menili. »Zakaj nismo konkurenčni in s tem zanimivi za tuje države, da bi sov-lagale v razvoj Slovenije?« se je v uvodnem nagovoru na gospodarskem forumu, ki je potekal v Hidrii-nem razvojnem inštitutu v Poljubinju pri Tolminu, spraševal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. V letih hitre gospodarske rasti smo rasli prehitro in ob tem pozabili na razvoj, je ugotovil in dodal, da bo treba narediti temeljito analizo gospodarskega stanja in se odločiti o nadaljnjih razvojnih korakih. Vendar je vlada po njegovem mnenju z rebalansom proračuna naredila ravno tisto, česar ne bi smela - zmanjšala denar za investicije, ki bi lahko ponovno pognale gospodarski razvoj in tako pomagale domačemu gospodarstvu pri razvoju iz krize. »Ena od nalog, ki nas še čakajo, je podpora naložbam,« je dejal Hribar Milič. Ob tem je pozval lokalne skupnosti in ostale, naj ne zvišujejo cen in s tem povečujejo stroškov gospodarstva, saj je problem ne- EVRO 1,2258 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. junija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 15.6. 14.6. ameriški dolar 1,2258 1,2249 japonski jen 111,77 112,43 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,3760 38,4800 570310 8,3689 38,4310 56,9520 ll lUMjIVa l upila danska krona rvritanCKl ti int" 7,4377 0,83200 7,4375 0,83080 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 9,6215 78515 IJpOJUOU 9,5670 78175 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,663 1 3998 25,681 1 3910 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona inan7?ircKi TAnnt 15,6466 280 10 15,6466 279,00 1 1 la C O KIJEV Vremenska fronta sredozemskega izvora bo jutri dosegla našo deželo.Pred fronto bodo v vseh plasteh ozračja dotekali vlažni južni tokovi. Jutri bo ozračje še vedno nestabilno. Nad južno in vzhodno Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta se zadržuje severno od Alp. Nad naše kraje doteka precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.47 in zatone ob 23.49 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Zvečer bo obremenitev nekoliko oslabela. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.58 najnižje -46 cm, ob 14.29 najvišje 32 cm, ob 21.31 najnižje -1 cm. Jutri: ob 1.55 najvišje 12 cm, ob 8.57 najnižje -37 cm, ob 16.38 najvišje 35 cm, ob 23.26 najnižje -9 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 1 9 2000 m ..... ..... 10 18 2500 m..... ...... 7 13 2864 m..... ......6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 15/22 O GRADEC 16/20 TRBIŽ O 14/21 CELOVEC O 17/21 fa O 14/18 KRANJSKA G. 0 16/20 S. GRADEC y^/1, VIDEM O 17/26 O PORDENON 18/25 O TRŽIČ 17/21 tit CELJE 17/22 O MARIBOR 016/20 PTUJ O M. SOBOTA 016/21 ČEDAD O 18/25 O KRANJ GORICA O 20/26 O N. GORICA 18/25 O LJUBLJANA 18/22 POSTOJNA s-"-* 0 16/20 _ ^KO°VJE PORTOROŽ O ' 19/27 , iUMAG REKA 19/27 ) UMAG OPATIJA PAZIN O N. MESTO 16/23 o ^^ ZAGREB 18/24 O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo pretežno oblačno z nevihtami. Padavine bodo tudi obilne. Proti večeru bodo padavine in nevihte manj verjetne in manj pogoste. Oblačno bo s padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Ob morju bo zjutraj pihal jugo. Padavine bodo proti večeru slabele.Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. O GRADEC 16/27 CELOVEC O 16/26 TOLMEČ O 13/24 o 11/22 KRANJSKA G. ^"T VIDEM o ^Aji 17/29 O PORDENON 18/28 TRBIŽ O 12/23 ČEDAD O GORICA O ° N- GORICA 20/29 w 17/27 O TRŽIČ 14/26 O KRANJ o 14/24 S. GRADEC CELJE 15/27 O MARIBOR 015/25 PTUJ O M. SOBOTA O 14/24 O LJUBLJANA 17/27 POSTOJNA O 15/24 v „ KOČEVJE 0 1 N. MESTO 15/27 REKA 18/27 <$r /P ZAGREB 18/27 7 _ o v ČRNOMELJ (NAPOVED ZA JUTRI Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo spremenljivo vreme. Na vzhodu se bo lahko še pojavila kakšna ploha. Čez dan bo ob morju delno jasno, drugod pa spremenljivo. Popoldne bodo lahko tu pa tam nastale nevihte. Jutri in v petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo še pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. ženeva - Po podatkih komisariata UNCHR Število beguncev po svetu lani doseglo 43,3 milijona ŽENEVA - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNH-CR) je včeraj v Ženevi objavil letno poročilo o beguncih po svetu. Lani so jih zabeležili 43,3 milijona, kar je največ v zadnjih 15 letih. Hkrati se je na najnižjo raven v 20 letih zmanjšalo število beguncev, ki so se prostovoljno vrnili na svoje domove. V lanskem letu se je v svojo domovino vrnilo zgolj 251.000 beguncev. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem milijon beguncev na leto je to najnižje število od leta 1990. Večina beguncev, okoli 5,5 milijona, je na begu najmanj pet let. Njihovo število pa se bo neizogibno povečalo, če se bo manj ljudi vračalo na domove, po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA opozarja poročilo UNHCR. Število tistih, ki so zaradi konfliktov na begu znotraj svoje domovine, pa se je do konca lanskega leta povečalo za štiri odstotke, in sicer na 27,1 milijona ljudi. Pri tem izstopajo trajni nasilni konflikti v državah, kot so Demokratična republika Kongo, Pakistan in Somalija. Največ beguncev je bilo tudi lani iz Afganistana, kar velja za zadnja tri desetletja. Samo lani je nastalo za 2,9 milijona dodatnih beguncev iz te države, ki sicer skupaj predstavljajo četrtino vseh beguncev. Druga največja skupina so begunci iz Iraka (1,8 milijona), sledijo pa begunci iz Somalije (slabih 800.000, DR Konga (okoli 456.000) in Mjanmara (407.000). »Veliki konflikti v Afganistanu, Somaliji ali Demokratski republiki Kongo so daleč od tega, da bi jih razrešili,« je ob predstavitvi poročila opozoril visoki komisar za begunce Antonio Guterres. Lansko leto pa ni prineslo nobenih sprememb glede držav, ki sprejmejo največ beguncev. Pakistan je z 1,7 milijona na vrhu lestvice, skoraj večina pa jih pride iz Afganistana. V Iranu je dober milijon beguncev, ki so skorajda izključno iz Afganistana. Sirija je sprejela 1,05 milijona beguncev iz Iraka, sledi pa Nemčija, ki je sprejela 600.000 beguncev. Slovenija je po poročilu UNH-CR lani sprejela 289 beguncev. (STA) bangkok - Po opravljenem testiranju Učitelji padli na izpitu iz lastnega znanja BANGKOK - Dijakom več kot 80.000 srednješolskih učiteljev na Tajskem se ni več treba sramovati slabih ocen pri njihovem predmetu, saj je velika verjetnost, da so se učitelji odrezali še slabše. Na Tajskem so namreč objavili izjemno slabe rezultate testiranja srednješolskih učiteljev iz poznavanja predmetov, ki jih poučujejo, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ministrstvo za izobraževanje je ugotovilo, da več kot 80 odstotkov učiteljev ni opravilo testov iz informatike, matematike in biologije. Nekoliko bolje so se izkazali pri fiziki, kjer je bil delež negativno ocenjenih 71 odstotkov. Najslabše pa so se odrezali ravnatelji okrog 40.000 sodelujočih srednjih šol, saj jih kar 95 odstotkov ni opravilo preizkusov iz angleščine in računalništva. »Če tudi učitelji ne zmorejo doseči pozitivne ocene iz lastnega predmeta, kako lahko potem pričakujemo, da se bo dvignila raven znanja učencev,« se sprašujejo na tajskem ministrstvu za izobraževanje. V Albaniji odkrili razbitine italijanske ladje TIRANA - Arheologi so v bližini južne albanske obale odkrili razbitine ladje, pri kateri naj bi šlo za italijansko ladjo, ki so jo med drugo svetovno vojno torpedirale britanske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mednarodna skupina arheologov, v kateri so med drugim člani Ameriškega inštituta za navtično arheologijo in Albanskega inštituta za arheologijo, je razbitine ladje odkrila minuli teden. Odkritje je medijem v ponedeljek razkril albanski arheolog Auron Tare. »To je ladja, dolga 140 do 145 metrov, tehta približno 8000 ton in bi lahko bila Rosandra, ki se je potopila, potem ko jo je pred 67 leti zadela britanska podmornica,« je povedal Tare. Po navedbah očividcev, ki jih povzema AFP, je bilo 14. junija 1943 ubitih šest mornarjev, 173 pa so jih evakuirali. Ladja je prevažala potrebščine za italijanske okupacijske sile v Grčiji. Tudi v Španiji bodo prepovedali burke MADRID - Državam, ki so se odločile omejiti oziroma prepovedati nošenje muslimanskih oblačil burk na javnih krajih, se bo pridružila tudi Španija. Kot je včeraj napovedal španski pravosodni minister Francisco Caa-mano, bodo delno prepoved nošenja burk vključili v zakon o verski svobodi, ki ga pripravlja vlada, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je včeraj še pojasnil Caamano, burka ne izraža spoštovanja ne človekovega ne ženskega dostojanstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zakon o verski svobodi, ki ga pripravlja španska vlada, naj bi sicer tudi prepovedal verske simbole, npr. križe, v državnih ustanovah, kot so šole in bolnišnice. V Španiji sicer živi približno milijon muslimanov, vendar pa je bilo burke, ki ženskam v celoti prekrivajo obraz, doslej mogoče le redko opaziti v javnosti. V Evropi se je v zadnjem času ponovno razplamtela razprava o burkah, ko je spodnji dom belgijskega parlamenta konec aprila izglasoval prepoved javnega nošenja burk. Belgijcem so sledili Francozi, saj je francoski parlament maja sprejel resolucijo, ki nošenje takšnih oblačil obsoja kot napad na vrednote v državi. Resolucija je neobvezujoča, a utira pot novi zakonodaji, po kateri bi bile burke in nikabe na javnih mestih prepovedane tudi v Franciji.