65 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V FEBRUARJU 2019 Agrometeorological conditions in February 2019 Ana Žust ebruarja je prevladovalo nadpovprečno toplo vreme, s povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka med 2 in 4 °C, na Primorskem med 5 in 7 °C, kar je 2 do 4 °C nad dolgoletnim povprečjem. V drugi polovici meseca so bila velika temperaturna nihanja, čez dan se je ogrelo nad 15 °C, ponoči pa se je marsikje ohladilo pod −6 °C. Nenavadno toplo je bilo med 26. in 28. februarjem, ko so maksimalne temperature zraka marsikje presegle 20 °C. Le na obalnem območju so bile minimalne temperature zraka okoli ničle. K temperaturni dinamiki so doprinesle še temperaturne inverzije, ko so bile jutranje temperature zraka v hribih več stopinj Celzija višje kot v nižinah oziroma ob morju. Tudi akumulirana toplota, ki jo izražamo z vsoto efektivne temperature zraka nad temperaturnim pragom 0 °C je presegla dolgoletno povprečje z odkloni, ki so se gibali med 30 in 60 °C. Izjeme z manjšimi odstopanji od povprečja so bila območja v Gornjesavski dolini, kjer je tla pokrivala snežna odeja (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ Bilje 1,2 1,8 12 1,2 1,7 12 2,1 3,3 17 1,5 3,3 40 Celje 0,7 1,1 7 1,1 1,6 11 1,7 2,3 13 1,2 2,3 31 Cerklje - let. 0,8 1,4 8 1,2 2,1 12 2,0 4,2 16 1,3 4,2 37 Črnomelj 0,6 0,9 6 0,9 2,0 9 1,4 2,5 11 1,0 2,5 26 Gačnik 0,6 1,1 6 0,9 1,1 9 1,3 2,0 11 0,9 2,0 26 Godnje 1,2 1,6 11 1,5 2,1 15 2,1 2,5 17 1,6 2,5 42 Ilirska Bistrica 0,9 1,5 9 1,2 1,5 12 2,1 2,9 16 1,4 2,9 37 Kočevje 0,7 0,9 7 0,9 1,2 9 1,3 2,0 11 1,0 2,0 27 Lendava 0,7 1,1 7 1,1 1,3 11 1,5 2,2 12 1,1 2,2 30 Lesce - let. 0,6 1,0 6 1,2 2,2 12 1,8 2,7 15 1,2 2,7 33 Maribor - let. 0,8 1,2 8 1,2 1,5 12 1,9 3,3 15 1,3 3,3 35 Ljubljana 0,6 0,9 6 0,9 1,6 9 1,5 2,7 12 1,0 2,7 27 Malkovec 0,7 1,3 7 1,3 2,3 13 1,9 3,7 15 1,3 3,7 35 Murska Sobota 0,7 1,2 7 1,1 1,4 11 1,8 3,7 15 1,2 3,7 32 Novo mesto 0,8 1,2 8 1,2 1,8 12 1,7 2,9 14 1,2 2,9 34 Podčetrtek 0,6 0,9 6 1,0 1,2 10 1,4 2,1 12 1,0 2,1 27 Podnanos 1,8 3,3 18 1,8 2,3 18 2,5 3,7 20 2,0 3,7 56 Portorož - let. 1,3 2,1 13 1,3 1,7 13 2,2 3,9 18 1,6 3,9 45 Postojna 0,8 1,3 8 1,1 1,6 11 1,8 2,2 14 1,2 2,2 34 Ptuj 0,7 1,1 7 0,9 1,1 9 1,5 2,5 12 1,0 2,5 28 Rateče 0,4 0,6 4 0,8 0,9 8 1,1 1,4 9 0,8 1,4 21 Ravne na Koroškem 0,6 0,7 6 1,0 1,2 10 1,4 1,9 11 1,0 1,9 27 Rogaška Slatina 0,7 1,1 7 1,0 1,2 10 1,7 2,5 13 1,1 2,5 30 Šmartno /Sl.Gradec 0,7 0,9 7 1,0 1,6 10 1,7 2,2 13 1,1 2,2 30 Tolmin 0,8 1,4 8 1,0 1,2 10 2,0 3,1 16 1,3 3,1 34 Velike Lašče 0,6 0,9 6 1,0 1,4 10 1,6 2,1 13 1,1 2,1 29 Vrhnika 0,7 1,2 7 1,2 1,9 12 2,0 3,5 16 1,3 3,5 35 F Agencija Republike Slovenije za okolje 66 Na začetku meseca smo zabeležili obilne padavine, zlasti na severovzhodu države jih je padlo več kot 300 mm, kar je trikratno dolgoletno povprečje. Količina dežja se je zmanjševala proti osrednjemu delu države, kjer jih je padlo od 90 do 100 mm. Še precej manj padavin, le še okoli 25 mm, pa je padlo na severovzhodu države, kjer je bila količina dežja pod dolgoletnim povprečjem. Skoraj vse februarske padavine so padle v prvi dekadi februarja, močno je deževalo ob prehodu deževne fronte med 1. do 3. februarjem, ko so bila izdana opozorila pred močnim vetrom, snežnimi plazovi in obilnimi padavinami. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za februar 2019 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2018 do 28. februarja 2019) Table 2. Ten days and monthly water balance in November 2018 and for the current dormancy period (from October, 2018 to February 28, 2019) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju 2019 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2018–28. 2. 2019) Bilje 81,9 4,0 −16,5 69,4 242,4 Ljubljana 67,9 7,6 −12,0 63,5 251,0 Novo mesto 16,5 0,1 −13,6 3,0 105,1 Celje 12,0 7,1 −13,2 5,9 87,5 Šmartno Slovenj Gradec 30,7 2,8 −13,0 20,6 121,0 Maribor – let. 1,7 3,1 −14,7 −9,8 33,8 Murska Sobota 4,0 −0,5 −13,4 −9,9 −3,0 Portorož – let. 47,4 −6,3 −17,8 23,3 90,0 Slika 1. Pogled na Podonavje prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca SWI na 28. februar 2019 Figure 1. Soil water Indeks on 28 february 2019 across the region as seen in Drought User Service Razen dveh kratkotrajnih ohladitev v prvi in zadnji tretjini februarja pa so prevladovali nadvprečno topli dnevi ob katerih se je močno povečalo izhlapevanje, ki je ponekod že doseglo 3,7 mm, kar ni redkost niti pozno spomladi. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 20 in 40 mm. Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila v osrednji in zahodni Sloveniji pozitivna. Na jugovzhodu države so Agencija Republike Slovenije za okolje 67 se vodnobilančne razmere skoraj uravnotežile, na severovzhodu pa je nastal manjši primankljaj (preglednica 2). Slika 2. Fenološka risanka – animacija, ki prikazuje potek cvetenja malega zvončka (ali katere druge izbrane rastline) po času, porstoru in v primerjavi s statistično ocenjenim povprečjem. Figure 2. Phenological cartoon – animation representing the flowering start of dandelion (or other plants on the choise list) in time and space and compared to the statistical average Razen na severozahodu države, so se drugod po Sloveniji do konca februarja razvile precej sušne razmere (obalno območje, Goriška in Kras, Notranjska, Pomurje, deloma tudi Dolenjska in Posavje) katerim je botrovalo vztrajno pomanjkanje padavin oziroma vodnobilančni primanjkljaj, ki se je iz prvih dveh zimskih mesecev ob nadpovprečno toplem vremenu podaljšal v februar. Zaradi izsušene podrasti se je močno povečala tudi požarna ogroženost naravnega okolja. Sušne razmere pa niso bile omejene le na Slovenijo temveč tudi na sosednje države južno in vzhodno v regiji Podonavja, kar smo lahko spremljali tudi na prikazih vlažnostnega indeksa tal (SWI, slika 1), na spletnem sušnem uporabniškem servisu (projekt DriDanube). Tudi poročevalska mreža v Sloveniji, ki je nastala v okviru tega projekta, je v februarju iz severovzhoda države, deloma tudi osrednje Slovenije in Posavja, poročala o vplivih sušnih razmer na travno rušo in ozimna žita. Agencija Republike Slovenije za okolje 68 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, februar 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, February 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 5,4 5,4 10,2 9,4 0,9 1,8 5,4 5,5 10,2 9,1 2,0 2,7 6,7 6,7 12,1 10,6 2,0 3,0 5,8 5,0 Bovec - let. −0,2 −0,1 −0,1 0,1 −0,5 −0,2 1,6 1,7 6,2 5,4 −0,2 0,1 4,1 4,1 9,3 8,1 0,6 1,2 1,6 1,0 Celje 3,0 3,2 6,2 5,5 0,8 1,3 3,5 3,7 5,9 5,2 1,7 2,5 4,6 4,7 7,9 6,8 1,3 2,4 3,6 3,0 Cerklje - let. 3,3 3,4 10,2 7,1 −0,2 0,9 3,2 3,4 10,8 7,4 −0,1 1,3 4,9 4,8 13,9 10,0 −1,5 0,8 3,7 3,0 Črnomelj 3,9 4,0 6,2 5,8 1,9 2,1 4,3 4,4 7,1 6,5 2,2 2,8 5,0 5,0 8,5 7,5 1,5 2,3 4,3 4,0 Gačnik 2,3 2,5 7,2 5,4 0,3 0,8 3,4 3,5 8,1 5,6 0,9 1,9 4,7 4,7 11,9 8,1 0,4 1,7 3,4 3,0 Ilirska Bistrica 3,4 3,5 6,6 6,0 0,9 1,2 2,6 2,8 4,9 4,5 1,0 1,7 3,2 3,4 5,3 4,5 1,3 2,0 3,1 3,0 Lesce - let. 1,5 1,6 3,9 3,9 0,3 0,5 2,3 2,4 4,2 4,2 0,9 1,1 3,5 3,6 6,4 6,4 1,4 1,5 2,4 2,0 Maribor - let. 2,5 2,7 7,0 5,9 0,5 1,0 3,2 3,5 7,6 5,9 1,1 1,9 4,2 4,3 10,9 8,4 0,2 1,4 3,2 3,0 Murska Sobota 2,8 2,8 6,8 6,2 0,6 0,8 3,9 3,9 7,5 6,6 1,6 2,1 4,6 4,6 10,8 9,6 0,5 1,0 3,7 3,0 Novo mesto 3,7 4,0 8,6 7,7 0,7 1,5 4,0 4,3 8,7 7,2 1,3 2,1 4,9 5,1 10,5 9,0 0,6 1,6 4,2 4,0 Portorož - let. 7,2 7,3 8,4 8,4 5,7 6,0 7,5 7,7 8,6 8,6 6,5 6,9 7,7 7,9 8,9 8,9 6,4 6,8 7,4 7,0 Postojna 3,0 3,0 10,3 8,5 0,2 0,5 3,4 3,3 17,3 17,5 0,2 0,6 4,1 4,0 11,6 7,7 0,1 1,2 3,5 3,0 Šmartno/Sl. Gradec 0,1 0,1 2,6 1,5 −0,1 0,0 2,4 2,3 8,9 6,4 0,3 0,7 3,2 3,2 11,6 8,8 −0,4 0,4 1,8 1,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 69 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2019 Postaja Tef > 0 ° C Tef > 5 ° C Tef > 10 ° C Tef od 1. 1. 2019 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 ° C > 5 ° C > 10 ° C Portorož-letališče 78 54 55 187 43 30 7 15 52 15 3 0 0 3 1 313 66 4 Bilje 67 47 50 163 54 20 3 10 33 13 0 0 0 0 −1 231 37 0 Postojna 38 36 39 113 55 7 1 8 15 9 0 0 0 0 0 139 17 0 Kočevje 27 15 27 69 17 3 0 4 8 0 0 0 0 0 0 92 11 0 Rateče 4 5 24 32 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 0 0 Lesce 22 36 45 103 64 2 1 17 20 16 0 0 2 2 2 123 20 2 Slovenj Gradec 20 21 36 77 40 2 0 7 9 5 0 0 0 0 0 90 9 0 Brnik 19 23 36 78 35 1 0 10 11 8 0 0 1 1 1 92 12 1 Ljubljana 35 48 55 139 62 4 5 22 31 18 0 0 1 1 1 179 35 1 Novo mesto 37 41 44 121 46 7 2 14 23 8 0 0 1 1 0 156 29 1 Črnomelj 39 40 45 124 44 8 4 16 28 8 0 0 2 2 0 174 39 2 Celje 28 30 38 96 31 6 0 9 15 3 0 0 0 0 −1 126 19 0 Maribor 33 50 53 136 57 7 5 22 34 17 0 0 4 4 3 177 38 4 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 ° C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 ° C * − ni podatka Tef > 10 ° C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 ° C Agencija Republike Slovenije za okolje 70 Zamrzoval je le površinski sloj tal v hladnih nočeh. Tla so se podnevi odtalila, kar je lahko povzročilo trganje drobnih koreninic, zlasti pri travah, žitih in tudi pri nekaterih okrasnih rastlinah. Globlje od 5 cm so tla le redko zamrznila. Sicer pa so se povprečne mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm večinoma gibale med 3 in 5 °C, le na obalnem območju so bile nekoliko višje (preglednica 3). Zgodaj smo lahko opazili cvetenje malega zvončka, leske in tudi jelše. Ob koncu februarja je marsikje zacvetela tudi iva. Prezgodnje prebujanje spomladanskih rastlin je v preteklem desetletju skorajda postalo že pravilo, saj so bile redke pomladi, ko so jih nizke zimske in zgodnje spomladanske temperature zraka pustile mirno spati. Taki sta bili na primer spomladi leta 2010 in 2013. Na spletni strani meteorološkega portala pod področjem agrometeorologija smo pripravili aplikacijo, ki smo jo poimenovali »fenološka risanka« (slika 2). Na njej prikazujemo začetek cvetenja malega zvončka in leske po fenoloških postajah v Sloveniji, po času kakor tudi v primerjavi s statistično ocenjenim povprečjem od leta 2000 do 2019 (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/pheno/). S fenološko risanko želimo promovirati fenologijo in jo čimbolj približati splošni javnosti. V nadaljevanju rastne sezone bodo dodane še druge splošno razširjene rastline, ki jih opazujemo v fenološki mreži ARSO. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna tempera- tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 ° C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 ° C, 5 ° C, 10 ° C Tef > 0, 5, 10 ° C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 ° C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (° C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In February warm weather prevailed, average monthly air temperatures ranged between 2 and 4 ° C, in the Primorska region between 5 and 7 ° C, or 2 to 4 ° C above the long-term average. In the second half of the month, high temperature fluctuations were observed, from above 15 ° C maximum temperature to −6 ° C minimum temperature. The only exception was the coastal region where minimum air temperature ranged around zero. Precipitation was below the long-term average, with the exception of the northwest of the country. It was raining only at the beginning of the month. Therefore the precipitation deficit recorded in the first two winter months prolonged to February, when in the second half of the month the soil rather dried out. On the Coastal region, Karst, Goriška, Notranjska, Pomurje and partly also in Dolenjska and Bela Krajina the signals of drought conditions in the surface layer of the soil were detected. Due to drained undergrowth the fire risk of the natural environment was greatly increased.