63. številka.
Trst, v torek 18. marca 1902.
Tečaj XIIXtf
G-lasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je mož!
.Sdlnoat"
I	takrat sa da*. racur nfodsl} is
p itoikov. od 4. ari ivečer.
Karofilaa znaša :
ca cclo teto........34 kroa
ca pol Seta......... 13 „
za Četrt leta........ 6 „
»a en meeec ........ 3 kron j
i .rođ.-iio j 3 piačsvati nar>r©j. Na aa-«j3 it t pni.ire e atr.>ćnine s« aoravs a% c rv	___
t oararnah v T ratu se prodajajo pesa a rce *wvil*e po 6 atatink /3 btč.I: Tnta pa po 8 stoiint (4 avč. >
Telefon Stv. HTO.
Oglnal
■ t računsko po vrstah v petitu. Za »eč-tratno naroČilo a primernim popuitom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-aiaćl oglasi itd. se računa jo po pogodbe
Vsi dopisi naj ne po^iljKio uredntAtva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo fcokopiai se ne vračajo.
Saročumo, reklamacije »u o^nne sprtima asravalfitvo. Naročnino in oglas« js plačevati loco Trst.
Lredniilio tu tlakama se nahajala v
ailcl Carin t ih Siv. 12. I prnfiii&tvo, Id sprejemanje 'lUseratoT v ulici Molin
ptecolo	II. uHii-n.
l*da;atelj in cćg-vorni urednik Fran Godnik.
Lastnik kontorcij lista Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tret
Ruščina in Slovenci.
ii.
Sleherni Slovenec, ki čita domače nevine, je zvedel že »lavno, da so v Rusiji zgradili veliko železnico sibirsko, ki je sedaj v glavnem dogotovljena, in ki l>o vezala vso severno Azijo z Evropo. To železnico niso zidali mnogo let; ves ta čas pa so zapadni, n e s 1 o v a n s k i, kapitalistični narodi snovali načrte, kako bodo rabili to velikansko železno progo rusko, kake dobičke bodo imeli od nje! Trgovci zapadnih narodov in pa veliki obrtniki ali tovarnarji so bili toliko modri, da so se začeli od kraja učiti ruščine, in danes ni velikih firem med indusirijalnimi iu trgovinskimi državam', da bi ne imele po več oeeb, ki znajo dobro ruski govoriti in pisati. Vsaki dan čitamo, kako so zapadni narodi že pripravljeni na podjetja za sibirsko železnico. Ze se vozijo po njej in proučujejo, kako bi si napravili zveze ob tej železnici in z azijatskimi narodi ob tej progi v obče. /e se naseljujejo tu in tam kakor kupci in različni podjetniki.
Slovenci nimajo velikih kapitalistov in tudi premalo podjetnega duha : a nekaj družeča imajo. Slovenski rojaki so pokazali tudi brez kapitalov in brez posebnega znanja, da imajo poguma za preseljevanje v tuje svetove, v tuje dežele, in v to, da si služijo kruha med tujci. Ako pa imajo naši ljudje toliko srčnosti, da z vsjiehotn zahajajo celo med neslovanske narode, kjer premagujejo težave učenja angleščine, španščine in drugih jezikov, koliko vee poguma bodo imeli, ko spoznajo, da jim kaže, naseljati se na zemlji velikega slovanskega naroda ! Tistega naroda, etg.r jezik, to je, ruski, je našemu silno podoben, naroda, ki je slovenskemu jako podoben po vsem svojem značaju. Med ruskim preprostim narodom gospodujeta ista prijaznost in odkritost, kakor med nepopačenim delom slovenskega naroda. Slovenski rojaki se bodo čutili takoj domače med ruskim na rodom, in če se količkaj pripravijo doma, da bodo znali vsaj čitati ćirilske črke, prisvojč si v malo tednih tudi živi govor ruskega naroda. V Rusiji in ruskih zemljah bivajo razni narodi, a vsi se trudijo, da znajo govoriti ruski. Če torej človek zna ruski govoriti, izhajal bo lehko povsod na veliki širini ruskega carstva.
No, kaki slovenski rojaki naj bi zahajali na Rusko? V7 obče, treba odgovoriti, taki, kateri bi radi šli na tuje, bodi v Ameriko ali kako drugo zemljo. V Rusiji bodo zidali
ob sibirski železnici novih vasij in mest; potrebovali bodo nadalje raznih rokodelcev in obrtnjko\, iu vsi ti bodo imeli dober zasluže!;.
Nemški mali obrtniki in rokodelci se že po mestih evropske Rusije dobro počutijo, imajo dober zaslužek in si nabirajo lepa premoženja. Zakaj ne bi slovenski sloji te vrste poskusili sreče v Rusiji ? Z novimi velikimi železnimi progami se je Rusija tako rekoč najerat povečala, in tujci bodo kar drli v azijatsko Rusijo. To se bo godilo toliko bolj, kolikor bolj nedostaje zaslužka novim nase-' ljencem ce'6 v Ameriki. Ali je nam treba ' praviti, da ima .Nerrčija pri sedanjem občem gospodarstvu že preveč naseljenja, in da se Nemci naseljujejo že po vseh svetovih? Nemci so bližnji sosedje Rusije, in oni se bodo zopet kakor gostje naseljevali po ruskih zemljah. V interesu Rusije bo, ako se bodo v ruski Aziji naseljevali spretni ljudje slovanskih narodov, saj tudi Rusi vedo, da slovanski narodi ne morejo nikdar biti ruskemu narodu tako nevarni, kakor nemški naseljenci. Spretne slovenske rojake rokodelskega in maloobrtnega stanu radi sprejmejo, in naši rojaki pridejo med brati do zaslužka in se ne izgube za Slovanstvo, kakor se to dogaja in prej ali slej zgodi v Ameriki.
Slovenci imajo bistre glavice, ki bodo odslej, ako umejo prav svetovno gospo larsko položenje, radi zahajali tudi na realke in tehnike. D »slej se ni godilo to v zadostni meri niti za domače potrebe. Odslej pa bodo imeli izšolani realci in tehniki odprto pot za zaslužek v slovenskih zemljah, zlasti v Rusiji. Tehuikov vsakih vrst bodo v azijatski Rusiji še nadalje potrebovali, in slovenski tehniki pridejo lahko do znatnega zaslužka ravno v Rusiji.
Za vse take strokovne praktične rojake je velike važnosti, da se že doma, še za časa srednjega šolanja dobro izvežbajo v ruščini. V domačih mestih slovenskih so p« takem »ruski kružkic potrebni tudi iz praktičnih vzrokov ! V mestih, kjer so vseučilišča in tehnike pa interesi tudi drugih slovansk.h dijakov govore za to, da si tam snujejo društva, v katerih si morejo prisvojiti znanje ruščine. Tako in iz takih vzrokov so si tudi zasnovali po vseučiliščnih mestih taka društva pod imenom »ruskih kružkov«. Olavno je na tem, da se slovanski dijaki velikih mest zavedajo svoje lastne potrebe, in da od kraja obiskujejo »ruske kružke«, ali v obče iščejo prilike, da se rano priučč ruščini. — Mnogo se gotovo danes že vrši v zmislu te
I
lastne dolžnosti, in je danes vsekakor bolje, Pre<l 30 ali 20 leti. Obča sila in potreba je danes tudi veča, in dobro je, tla se tudi spoznanje širi. Tujci bi ne imeli za Slovanstvo toliko škodljivega vpliva po balkanskih zemljah in v Rusiji, ako bi se bilo naših rojakov iu zapadnih Slovanov o pravem času in v večem številu izučilo v praktičnih strokah, nego se je zgodilo. Nadejamo se, da se vse izpremeni na boljše, in da že sam praktični duh bo zahteval več in več »ruskih kružkov« tudi po slovenskih mestih in trgih.
( -
Iz pflroUne razprave o državnem prani
(Govor posl. V. S p i n č i <5 a v seji zbornice poslancev dne 4. marca 1902.)
(Dalje.)
Dogodki v deželnem zbora.
Kaj je druzega, nego zlorabljanje mocji večine, ako že zdaj naznanjajo v novinah italijanske stranke, da bo izvolitev nekega slovanskega poslanca, izvoljenega zakonito in z dvetretjinsko večino, uničena, in sicer zato, da se prepreči imenovanje istega na neko gotovo mes'o ? Kaj je to, gospoda moja, nego zlorabljanje moči večine, ako so hrvatskim in slovenskim poslancem po občinstvu na galeriji, ali pa po členih večine samih, zauianjuje posluževati se v deželnem zboru svojega jezika in jezika večine prebivalstva v deželi ?! Kaj je to druzega, nego zlorabljanje moči večine, ako je večina, in sicer • prvikrat na predlog poslanca dra. Bartolija, sklenila, da v hrvatskem in slovenskem jeziku nt smeti razpravljati v deželnem zboru ?! Kaj je to druzega, nego zlorabljanje moči večine, ako se slovanskim poslancem zabra-njuje govoriti v njihovim materinem jeziku tudi še potem, ko je bil dotični sklep anuliran od Njeg. Veličanstva ? ! Kaj je to nego zlorabljanje moči večine, ako se je v drugič storil sklep in je bil isti v drugič uničen od Njeg. Veličanstva in če se slovanskim poslancem po večini in po galeriji vendar le zabranjuje govoriti v svojem lastnem jeziku, in se predsednik ne !e drži sklepa, dvakrat uničenega od Njeg. Veličanstva, ampak še govori izrecno, da se je držal istega sklepa, da se ga drži in da se ga bo držal ? ! (Čujte I Čujte !)
In kaj je to druzega, nego zlorabljanje moči večine, vse tisto postopanje deželnega odbora istrskega in tudi postopanje vseh ita-
lijanskih večin po občinah, kjer gospod ojej o, po katerem postopanju deželni odbor in gospodovalne italijanske večine ne le da ne skrbe za slovansko prebivalstvo, bivajoče v deželi, oziroma v dotični občini, ampak gledajo cel<5, da store vse možno, da to prebivalstvo ne napreduje, ne kulturelno, ne materijalno ?!
Jaz vprašujem vse pravično misleče može: postopati mari na tak način nemška večina v deželnem zboru tirolskem in hrvatska v deželnem zboru dalmatinskem — na kateri je gotovo mislil dr. Rizzi — nasproti italijanskima manjšinama ?
Nadaljnje vprašanje je : kako se vedejo c. kr. vlada in njeni organi vspričo opisanih razmer v deželnem zboru istrskem ? Jaz ne bom navajal mnogo, ampak pravim le, da je sedanji namestnik, ko je bil prvikrat v deželnem zboru istrskem, govoril le italijanski, in da potem, ko so se slovanski poslanci v i isti seji, v kateri je bil on, posluževali svojega materinega jezika in so zbok tega nastali najgrji škandali, ni imel nobenega uuj-nejega posla, nego da je šel k slovanskim poslancem in jih nagovarjal, naj razpravljajo v italijanskem jeziku. (Čujte! Čujte!)
(Pride še.)
Politićni pregled.
V Trstu, 18. marca 1902.
Kako si Nemci konstruirajo svoje »posestno stanje« ! Iz poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev je razvidno, kako je moravski nemški poslanec baron d' Elvert protestoval proti češki politehniki v Brnu, mej drugim tudi radi tega, ker da se s to češko visoko šolo moti posestno stanje Nemcev v Brnu. Kakovo »posestno stanje« Nemcev je glavno mesto Moravsko — za to smo dobili klasično pričo ravno te dni. Neki nemško radikalni list. je ljuto napal nemŠko-liberalno stranko, gospodovalno v Binu lpribližno ibtotako opravičeno, in ob podpori istih krogov, kakor n. pr. pri nas v Trstu gospoduje progres^ov^ka klika) ter jej je očital nemožtvo, boječnost in grdo sebičnost. In zakaj ? Zato, ker imajo malo-ne vsi nemški trgovci v Brnu tudi češke napise, docim je le redek češki trgovec, ki bi imel tudi nemški napis. S tem da si je nemštvo v Brnu postavilo sramoten spominek.
Nam se zdi, da dela nemško radikalni list nemškim trgovcem v Brnu veliko krivico s tem očitanjem. Ni boječnost to ;
i' O 1) i. 1 ri T E tC
i
Vladimir.
Hrvatski opisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-6.
IV.
»Prosim, ne vprašuj me mnogo, draga Pavlina ! Vee to je prekasno. O Repušiču mi ne govori mnogo, zadolžen je do grla. To 1 ti memla najbolje veš. Pustivi torej raje to neljubo vprašanje. Da, ja z sem hotela svoji Ijuciji preskrbeti b^»gitega moža, imela sem celo že kandidata, ali — — —«.
»Nu, kaj je ta »ali« ?«
»Deklica se je zaljubila v učitelja mojega Kolomana, v fan tastičnega mladiča--«
»A ta je torej tisti drugi, tisti pravi, o katerem je govorila, da ga ljubi !«
»Da«, je prikimala Klara. »Pa?«
»Pa Dobranić hoče za vsako ceno, da pa deklica vzame«.
»Dobranic! Mari je Klara nehala biti gospodinja v tej hiši ?«
»Takrat, da! Tudi jaz sem se čudila nje-govi eneigiji.«
»Tebi torej to ni po volji ?«
»Niti najmanje. Saj «o ti znane moje ideje«.
»Pak prepreči stvar!«
»Prekasno. Mlada sta že zaročena«.
Pa kaj za to?! Ali si čudna. Koliko že zaročenih parov se je že razislo zopet pred svatbo! Jaz se re3 čudim tej lahkomišljenosti starišev. — Človeku brez službe dajati otroka !«
»Pa ne sedaj, ampak potem, ko bo imel svoje mesto«.
»Tebi bi bilo drago, ako se to razdere ?«	*
»Da govorim resnico — da!«
»E pa razderi !«
»Dobranič ne bi dovolil«.
»Stori to proti njegovi volji!«
»Kako? Očitno ne morem«.
»Ah, na skritem — misl;m«.
»Ali kako, kako?«
»Prepusti to meni! Jaz imam dobro metodo. Samo da ne bo hitro svatba. Do-voljuješ-li ?«
» Dovoljujem«.
»Dobro! Ne boj se! Vse izzide dobro.« * * *
Sledujič se je na£la tista dežela, katero i je Košut zastonj iskal na zemljevidu — dežela Hrvatska. Alala Gajeva pesem : »Još Hrvatska nij' propala« bila je živa kapljica, ki je padla v mrtvo morje narodne nezavednosti, a sedaj je vzneseno morje narodne vrelo samozavesti, dvigajoče silne valove. — Opevana od dičnega Pavla Stooea »tužna majka »lomovina« je vrgla od sebe odelo žalovanja in trnjev venec ter se je odela živim zelenilom in zlato krono : Hrvatska za • nemarjena, pozabljena, pogažena in zakovana Hrvatska je izišla na luč sveta, dvignila smelo svoje čelo po stoletnem spanju, Hrvatska je zaklicala tujim vsiljivcem in domaČim izdajicam : ..Evo me! živa sem! Ne streta me ne vrag, ne bes!" Bilo je to leto osem-inštirideseto, ono leto, ko se je silno srce naroda, do tedaj nerazcvel popek, pod žarki obče svobode širilo in razvilo v polno prekrasno režo. Tisti duh, ki je bil odpihnil s prestola Francije spletkarja Ijouisa Filipa, pri pihal je tudi do zelenih logov našega
j doma. Petofijeva pesem „petnajsti marc~ je razplamtila Madjare, Metternichovo nasilstvo | se je razdrobilo že o prvem navalu v prah in i pepel, a tudi po Zagrebu so klicali ljudje : I ..Evo svobode !" Da, od vekov žejni narod je začel srkati ta čudotvorni napitek. Divne sanje! Samo grešnik more jih prezreti, samo brezdušnik more jih prokleti. Kdor ni doživel onega časa, ne more ni sanjati o njem ; kdor ga ni občutil, pa bodi le kakor dete, ta ne sme govoriti o njem. To je bil čuden praznik, tedaj je bil vsaki dan praznik, tedaj 3e ni razmišljalo — ker ni bilo niti časa v to — tedaj se je samo pevalo. Tudi drugi so pevali o svobodi, tudi Nemci in Italijani in Madjari, tudi ni smo pevali o svobodi — ali drugače, ker oni so pevali molitve za mrliče, mi pa «mo jim odgovarjali gromom polnega zdravega življenja. Ves svet je bil kakor velika ogromna cerkev, v kateri se propoveduje evangelje svobode : ali oni drugi so se potisnili naprej, kriče : ..Mi smo pravoverni svobodnjaki, a tisti Hrvatje tam so sužnji do vratu, oni niso vredni svobode".
(Pride šei)
ampak tu zahtevajo gotovo ekzistenčni pogoji nemškdi trgovcev, da morajo vabiti tudi češke kujice, da torej trgovina v Brnu ne more pogrešati češke klijentele, iz česar sledi zopet, da je velik del, gotovo večina, prebivalstva glavnega mesta Moravske češka, da torej Xem*'i nimajo prav nobene pravice šteti Brno v svoje »posestno stanje«. In kakor ie tu, istotako je v neštetih slučajih, kjer so Slovani prisiljeni boriti se za revin-dikacijo tega, kar jim je bilo odtrgano — po Nemcih. Nekaj so si prilastili šiloma in potem ir ie, da je to njihova neoporečna last. Tako t i rej Nemci koastruirajo svoje »posestno stanje« in se zgražajo nad agresivnostjo istih Slovanov, ki so se vzdramili in nočejo dopuščati, da bi se jim nadalje vzkračal del ugrab jene jim lasti. Nemci pa kriče dalj*», ne meuć se za faktično stanje stvari, da Slovani napadajo njihovo »posestno stanje«-
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — \ čerajšnja beja jjoslanske zbornice je biia jako zanimiva. Govoril > se je o invazaji laških delavcev v našo državo, o čemer s> I najhuje prizadete naše pokrajine teroliš-kem j in jugoslovanskem vseučiliskem vprašanj t«.
\ zadevi invazije laških delavcev, kateri ^o post t!i že prava gospodarska nadloga, posebno v našem mestu, interpeliral je posl. dr. ] Gessmann ter je v svojej interpelaciji zahteval. naj se na javnih delih domači delavci j predpostavljajo inozemcem. V interpelacij opozarja >e tudi na tozadevno izjavo laškega državnega podtajnika za vnanje stvari, podano v laški zbornici ter se vprašuje, kako stališče nrsli zavzeti avstrijska vlada nasproti tej izjavi in da-11 je pripravljena upreti se n aj od loč nej še prizadevanjem laške vlade, ki bi hotela doseči, da bi se v naši državi o najemanju delavcev zh javna dela ne imelo nikakega ozira na podaništvo istih.
V nadaljevanju proračunske razprave je govoril k točki „visoke šole- posl. Hi a n -kini. Govoril je najprej hrvatski ter je potem nadaljeval nemški. Pritoževal se je radi zapostavljanja Slovencev in Hrvatov na vi-sokoš >l-kem polju ter je prešel |>otem k vprašanju ustanovitve vseučilišča v L j u b-lj a ni ter pripoznanja študij, dovršenih na zagrebškem vseučilišču. Povdarjal je, da se učni načrt pravne in filozofične fakultete na zagrebški univerzi v glavnih točkah vjema z učnim načrtom avstrijskih univerz. < > '* i ta I je vladi, da je v reševanju vseuČiliškega vprašanja pristranska ter da bi to p-menilo novo krivico, ako bi ustanovili laško univerzo poprej, nego sloven-ko in predno se pri poznajo študije, dovršene na zagrebški univerzi. Hrvati ne bi se mogli odpovedati pravici tlo obiskovanja zagrebške univerze tudi v slučaju, ako bi se na zahtevani slovenski univerzi ustanovili hrvatski paralelni kurzi.
Govornik je izjavil, da ustanovitvi laške univerze n principijelno nasprotea, vendar pa treba vpoštevati, da imajo Italijan: že nekaj laških stolic na insbruški univerzi in da smejo na graški univerzi polagati izpite v svojem jeziku. < >/.;raje se pa na to, da Slovani tvorijo ogromno večino vsega prebivalstva in jugu monarhije in da so Slovani najbol ši branitelji uaše države proti italijanskim aspiracijam, zahteva, da se bodoča laška laška univerza ne ust a-n o v i v Trst u, temveč v jednem mestu na južnem Tirolskem, kjer bivajo Italijani kakor avtohtonno prebivalstvo.
Govornik je prepričan, da bi laška univerza ne mogla niti prospevati v takem obmorskem trgovinskem emporiju, kakor je Trst. Ravno radi tega svojega značaja m o-r a 1 bi biti Trst mednarodno mesto: nasproti temu pa t:ra sedaj vladajoča stranka v Trstu najskrajnejše politične in narodne tendence. Trst pa ima tudi slovensko okolico in tudi radi tega ne mora postati sedež laški univerzi, ker bi ta univerza postala novo orožje v boju proti slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu P r i -morja. Govornik je, zaključuje svoj govor, pozval vlado, na i ven lar enkrat izpre-meni svoj protialovanski sistem na jugu monarhije.
P« slanec baron d F l ve rt je govoril proti postavki za češko politehniko v Brnu ter trdil, da je že sedaj preveč čeških tehnikov, tako da se isti morajo izseljevati v Nemčijo. Nemci da so tudi radi tega nasprotni ! češki politehniki v Brnu, kei ee na ta način , moti njih narodno posestno stanje. Govoril j je potem o nevspehu spravnih pogajanj ter j ie na Čehe valil krivdo na nevspehu. Sled-
njič je govornik dokazoval potrebo ustanovitve nemškega vseučilišča v Brnu.
Malorus Bar \v i n s k i je priporočal ustanovitev maloruske univerze v LvoVu, na kar se je seja zaključila.
Obnovljenje pogodeb med Nemčijo, Italijo in Avatro-Ogersko. Bero-linski >Local-A nzeiger« je dobil iz Rima poroč lo, ki obrne na se v veliki meri pozornost vsega onega sveta, ki se bavi z glavnimi stvarmi. Poročilo pravi namreč, da so se med vladami Italije, Nemčije in Av-stro-Ogerske zadnji čas vršila zanj na pogajanja radi obnovlje-ija trgovinskih in zveznih pogodeb. Pogajanja da so dovela do sporazumljenja v najvažnejih točkah, Prinettiju, ministru za vnanje stvari, da se je oosrečilo »doseči z Avstro-Ogersko s p o r a z u ra i j e n j e tudi preko d a n- e g a okvirja tro zveze glede na glavne inetrese obeh držav ob m- o r j u d r i j a n s k e m «.
P.> takem bi imeli pred ^teboj dve dej-! stvi, ki morati vznemirjati i zlasti nas Jugo- j slova ne ; politična zvez."* z I t a 1 i jer & e obnovi i a trpovi a* »ka po-, godba istotako. Kj»j naj pome^ja tisti-mistično zasukani stavek v sporočilu Se mlinskega lista o sporr*»umljen n >p?eko okvirja trozveze« > Ta stavek vzbuja v nas sto mučnih vj>r»šanj. Velja ta ?>pazka le glede Albanije ? Por»-aja-li, da bemo Jugoslovan i morali še nadalje prenti-ati narodno in >>li-tično tločanstvo — radi z*,*eze & Itai'jo ? •le li s tem« rweno, da se bodo koristi naših ribičev in vinogradnikov še n*«lalje pola/zale na žrtvenik te Wn»ravie politične zveze?! Jeli se je Prinettiju poereordo še kaj več iztisniti — prek*> meje dosedanjih gi-spodar-akih žrtev na »aši strani?! ('V da, dovolj vzroka imamo, da smo ob> teh vesteh >krajm> vznemirjeni! In da smo pripravljeni — na hudo. Saj n::m Ge^mancva interpelacija — glej poročilo o državnem zboru — uprav kriči o tem, koliko si že ipajo i* Ialij« sem« čez. Jako pa bi bilo želeti in priaadeto• prebivalstvo itna pravico zahtevati, da mu naši raerodajni kro^i nemudoma nat« »ijo čilega vina, kaka in. kaj je resaiea v p>ročilu be-rolinskega lista.
Občinske volitve na Dunaju. Včeraj so se začele na Dunaju dopolnilne očinske volitve in sicer s tretjim razredom.. V" vseh dvanajstih okrajih so zmagali krščaaski socijalisti z velikimi večinami.
Ze s tem so skrčene na svojo prav > mero vse baharije po nemško liberalnih listih v zadnjih časih, češ, kakor da smo že blizu nemško 1 beralni renesanci na Dunaju. Kako-Sodimo mi o narodno politični smeri Lueger-jevega režima, smo že večkrat povedali. Na to stran nam more biti pač povsem vsejedno,. ali vladajo na Dunaju krščanski socijalisti ali nemški liberale,. Obojni imajo nas Slovane jednako — malo radi.. To pa aas ne .zadržuje, da ne bi priznali, da je gospodarski z;stem Luegeriev neprimerno bolji in pošte-neji od onega nemških borzijancev. Dunajsko prebivalstvo vidi to in voli — krščanske soc ija liste.
Ekskurzija princa Henrika v Ameriko se čedalje bolj — kolikor bolj se zgublja dim iz kadilnic, ki so jih navihani Američani vihteli na raznih banketih — prikazuje svetu od svoje ponesrečene strani. In je celo ljudij, ki so vsej tej epizodi hlastanja nemške politike po zaveznikih, vsej tej ameriški ekskurziji, katero je brat princa Henrika, zgovorni in zvezde klateči cesar Viljelm, gotovo prokleto resno mislil in jo smatral morda za raojsterski »coup« nemške in — svoje la«tue diplomacije : je celo ljudij, pravimo, ki so vsemu temu potovanju nemškega princa, toliko napivanemu in toliko okajeva- ' nemil, znal' najti smešno stran. Je pač res, da Bismarck ni rtč med živimi. Dokler je bil on. je pač šlo s politiko — ae z dvema, ampak z večimi železi v ognju. Ga se je znal vezati z Avstrijo proti Rusiji, je zaal to Avstrijo siliti, da je plačevala odškodnino (in trpela vsled tpga silno škodo, seveda), ki jo ! je Italija zahtevala za svoje pripadništvo k 1 trozvezi, katera pa ni bila nikomur bolj I potrebna, nego ravno Nemčiji ; in slednjič je ! Bismarck znal ob vsem tem ostajati z ' Rusijo v takih odnošajih, ki so mu puščali o <1 p r t a vrata do možnosti spletkarenja proti Avstriji proti svoji zaveznici. To je biln Bismarckova politika z mnogimi železi v ognju,
Ali za vodstvo take, nemoralne aicer. ali i ' ...
' »zdrave« politike treba ravno biti — Bis« marek. Nemčija pa nima več Biaraarckov.
Ima sicer mož, ki veliko govore in ki se odlikujejo z veliko ambicijo, ali [— brez genijalnosti Bismarckove !
Tudi sedanja nemška diplomacija bi hotela kopirati tako politiko : imeti zveze z vsemi in proti vsem. Danes napenja žico, ki vodi do Petrograda, jutri stiska prijateljsko roko dunajsko, pojutrsnjim zatrja v London, da je prijateljstvo med nemškim in angležkim narodom staro, neporuaeno; potem potiplje zopet za parižko žilo, da li ni tam kaj bolja dispozicija za nemške načrte in slednjič je cesarski brat poslal princa Henrjka v Ameriko, da bi Američani verjeli, da je Nemčija prav za prav od nekdaj najbolja prijateljica Zjedi-njenim državam. Ali Američani so računarji in navihani ljudje. Delali so se kakor da verjamejo, ali verjeli —■ niso ! Danes, ko so se oblaki dima iz kadilnic razpršili, je jasno, i da vse to potovanje princa Henrika v Ame-| riko bo imelo- z t osebo prinčevo morda vrednost interesantnih spominov, za politi ko Nemčije pa spoznanje, da se ameriško železo ne ngreva ta?ko labko. Će v Nemčiji znajo čitati ameriške liste, že vedo, da so s poslanstvom princa He^rilja v prilog nemški politiki več i h želez v ognju imeli j»osku-s, ki se je končal z nevspelvom.
Pa tud: v Nemč-iji sami je trezn-ih krogov, ki sodijo tako in so uverjeni celo, da je ekskurzija princa Hienrika zaključila celo z moralno nezgodo za Nemčijo in nje pc4itiko. Tako piše n. pr. >Baverisches Vaterland«, so imeli Pmsjaki ob tem potovanju divne čase, ko »o mogli imeti polna usta . kakor da je nemška diplomacija dovršila mojstersko delo. Žal pa — pravi- rečeni list — ni bila vsa stvar druzega nego z uajnavadnejimi sredstvi uprizorjeno h lž stenje za popularnostjo, hlastenje princa sploh »evredno. Lastni vladar se more kazati po deželi, da se kaže svojemu ljudstvu. Će pa nemški princ v Ameriki roma od kraja slo kraja, postaja s Sera Ie rariteta, je degradiran v stvar, katero hočejo ljudje videti in katero more sodrga zijati in jej kričati. Nič druzega ni še manjkalo , nego da bi bilo spremstvo prinčevo nabijalo na boben in da bi bi! kdo pobiral novce s krožnikom. Američani so- tudi tako umevali vso stvar. Tako se je n. pr. na neki postaji., kjer je imela lokomotiva le vzeti vodo, nabrala velika množica, ki je hotela videti princa, da si je bilo ob 2: uri popolunoČi. A ker se princ le ni hotel pokazati, jela je množica nabijati na okna vagona. Tudi veČi del ame-ričanskega novinstva smatra stvar za brezpomembno, ker ne smatra vredno podrobne-jega poročevanja o tem prince vem romanj ti. In človeški sin, ki vidi v tem potovanju več, nego mimoidoč prizor, mora biti res jako — otročje naravi. Naravuost smešno pa je, ako se od potovanj prinčev pričakuje »približevanje ljudstev«.. Zveze med narodi slone na trezni politiki: do ut des, dam, če mi daš l
Precej triia sodba- je ta v nemškem listu, al to je gotovo, da je, precej blizu. —-resnici !
TržašKe vestL
L'Utrl jfr v svoji vili na Vogerskesa pri Gorici načeluik glavnega poštnega ura<:a v Trstu, ravnatelj poštuega urada, g, L e o-p o 1 d KLonstautiu. Pokopali so ga včeraj na tamošnjem pokopališču. Pokojnika nam opisujejo kakor precej strogega, ali pravičnega, ialasti pa nenavadno pridnega uradnika. P: v. m. !
JLottcert »J^oranskega pevsJteira. d rast v a« v gledališču Aruionia. !vakor smo že včeraj na kraško omenili, bil je ta jubilejni koucert za tržaške Slovence nenavaden pojav,, posebno, kar se tiče umetniškega užitka, katerega nam je nudil a radi mnogoštevilni in izbrane udeležbe. Obžalovati je le, da se radi pretesnega pros&ora ni-io mogli tetra koncerta udeležiti vsi ocJ. kateri bi bili radi se svojo navzočnostjo izrazili svojo hvaležnost in s.voje simpafje prezaslužnemu ju-bilarju, gospodu Srečku Bartelu. Z ozirom na obš'rnost in umetniško vrednost programa nečemo se spuščati v druge podrobnosti, temveč preidemo takoj k programu samemu, ki je bil izredno bogat kvantitativno in kvalitativno. Komu se je dozdeval morda nekoliko predolg, ali njegovo izvajanje s kratkimi presledki med posamičnimi t »čkami, kar je nekaj čisto novega na naših tržaških koncertih in predstavah, je povzročilo, da ni bilo utrujenosti, katere se je b>l-> bati in se imamo gotovo tudi tej točnosti veliko zahvaliti, da nam je čas tako hitro, da, celo prehitro potekel.
Zbor je sestoj al iz kakih 40 možkih i a nekaj Čez 30 žens-kih glasov ; v moškem zb*WTU
so bili srednji glasovi (drugi tenor in prvi bas) nekoliko prešibki, v ženskem zboru pa s> nekoliko prevladovali soprani.
Izvajanje je bilo v obče prav častno in zadovoljivo, zbori so doneli krepko in polno tudi v piano. Posamične distonacije so ob takih prilikah povsodi neizogibne in jili zato omenjamo tem manje, ker so bile malenkostne, kratke in jih je bilo le en pir. Pripisati pa jih je tudi akustiki gledališča, katera ni ravno najbolja. Pevci jej niso bili privajeni in se na odru niso slišali posamični glasovi, da, celo niti posamični pevci mej seboj. Istotako v tem gledališču akustika tudi j ni povsod jednotna in je na nekaterih mestih j bolje slišati, nego na drugih, zbok česar skladbe — posebno v nekaterih legah — ne ' prihajajo mestoma do polne veljave.
Prva točka programa, Vilko Novak ov možki zbor »If r v a t s k o j«, nam je bila že dobra znanka izza prejšnjih koncert >v. Skladba je lepa in- efektna ter primerna besedilu, izvajala se je precizno in krepko. !— Prvikrat pa se je v nedeljo izvajala Iv. pl. Zajčeva glasbenti slika »Dolazak Hrvata« za tenor-, bariton- in baa solo, moški zbor in orkester. Poleg Zajčevih dramatičnih del (od katerih je marsikomu izmed našega občinstva znana oj>era »Nikola Subic Zrinjski* z izleta v Ljubljano) je to jedna največih skladi) tega znamenitega in Slovencem dobro znanega hrvatskega skladatelja. Krasna, deloma veličastna skladba, ki v možkem zboru kaže vse vrline Z^jČeve umetnosti, dočim se nam je orkestralno spreinlje-vanje na nekaterih me-tih zdelo nekako prazno. Izvajanje tudi dobro, zbor se je hrabro držal, da-si je bil na močnejših mestih preslab proti popolnemu orkestru. Izmej solistov sta se posebno odlikovala tenorist g. Jos/p pl. M a s n e c in basist g. P r u n k po polnih in krepkih glasovih in lepem pred-našanju : baritonih g. dr. Edvard S 1 a v i k je imel jako težavno in nehvaležno nalogo, ter žalibog ni mogel razviti vseli vrlin svojega priznano krasnega glasu. — Tercet pa je zvenel prav i m p o za n t n o*
A. Foester »Ljubica«: O tem najlepšem slovenskem mešanem zboru smo že ponovno obširneje govorili, zato omenjamo za danes le toliko, da se ne moremo nadiviti čudoviti lepoti in milini te uzorne skladbe dušnega mojstra Foersterja, na katero srno Slovenci v resnici lahko ponosni. Izvajanje je bilo to pot prav izvrstno, tako, kak »r doslej še nikdar ne. Videti je bilo, da so se pevci polagoma popolnoma vglobili v pesnikov in skladateljev duh. Zato pa je izvajanje zadovoljilo tudi strožje zahteve in je mnogo intenzivneje uplivalo na občinstvo. — Posebno pohvalo zasluži ženski zbor, ki je res imen tno pel.
Seksiet iz Smetanove P r o dane n e-veste« je jeden najlepših biserov iz te sedaj že širom sveta slavnoznane opere češkega mojstra. G.a S t u l a r, g.ca Maku c, g.a B a r t e 1 ter gg. B a r t e 1, l" m e k in P r u. n k so to skladbo pod izbornim \od-stvom g. Mac£ka izvajali povsem točno in z neko izred no eleganc > ter finim nj a nsi ranjeno. Orkester je istotako popolnoma dobro izvršil svojo nalogo. Glasovi, posebno ženski, bili so morda malce preš bki, a to ni prav nič kvarilo splošnega dobrega utiša ; škoda le, da se z. ozirom na dolgi program ni moglo ustreči burni zahtevi občinstva, da bi se ta krasna skladba ponavljala.
Zd. Fibich » P o m. 1 a d a u s k a r o -m a n c a«, (Jami romance), za bas- in sopran-solo, mešani zbor se Bpremljevanjem orkestra.
Z glasbenega stališča je to najznamenitejše doio, kar j;b je »Slovansko- pevsko društvo« >ploh istvajalo dosedaj. O skladatelju samem ;n o tej njegovi krasni skladbi čitamo v 13. Iehnikti »Ljubljanskega zvoaa* sledeče:
Zdenko Fibicb se je porodil dne . ' grudna 1850. leta v š rborieih v okrožji ča-slavskem, kjer je bil njega o5e gozdar na ! gospoščini kneza Auerspergt. Ko s? je oče naselil v Libaa blizu Chru limi, odšel je leta 1859. na Dunaj, kjer je hodil v u-cadem'Ako gimnazijo in ae pri klavirskem mojstru Sehmidu učil prvotnih naukov o glasbi. Na Dunaji je ostal tri leta in potem nadaljeval svoje studije na gimnaziji malostran-fki v Pragi : zajedno pa se je dve leti učil glasbe pri Žigi Kolešovskem. Leta 1865. je o Išel na kou-servatorij v L psi j o, kjer po mu bili učitelji Jadassohn, Moseheles in Krnest Richter. Iz-obražal se je zlasti v igri na klavir in kompoziciji. L?ta 1868. se je napotil v Pariz, kasneje pa v M.annheim. Djvršlvši svoje studije, prišel je domov, kjer je zlož 1 prvo
svojo opero »Bukovine. Pozneje je vzprejel službo glasbenega učitelja na carskem zavodu , v Vil ni, skoro pa se je vrn i v Prago ter bil nekaj časa za drugega kaj^elnika pri češkem ^ gledališču in leta 1878. po Bendlovem od-, hodu za kapelnika pri pravoslavni ruski cerkvi. Pozneje je deloval zasebno v Pragi kot: profesor glasbene umetnosti. — Izmed njega del navajamo zlasti uverturo h Kolarjevi drami »Pražsk v zid«, svatbeni prizor za zbor, | sola in orkester po narodnih pesmih čeških ; eimlbniško pesem za orkester »Toman z lesni panna«, melodram »Štedrv večer«, veliko balado »Melusino«, romantiško opero »Bla-nik«, opero »Nevesta Alessinska« melodram »Večnost«, siml" »nisko pesem »Otakar«, sim-foniški obraz »Vesna«, »Pomladno romanco«, zloženo leta 1**0., »Noe na Karlstejnu in melodram »Natnluvv Pelopovv«. Zložil je pa še ogromno drugih glasbotvorov za orkerster, klavir, gosli, vijolončelo itd.
»Pomladna romanca- pripada najboljšim proizvodom novodobne glasbene književnosti bodisi kateregakoli naroda.
Temne harmonije orkestra z mirno melodijo v triolah pri godalih in iesnih pihalih, med katere časih zvene rogovi, kažejo začetkoma na rotnančno pripovedoval ni zvačaj. Vsa situvacija prve kitice je naslikana z mračnimi barvami. Zb>r izvaja pripovedni moment, orkestru je dodeljena optsovalna naloga. Čim bolj se stopnjujejo besedo, tem kraaneje se razvija orkester, dokler se napo sled po sklepni besedi druge kitice zopet ne srne v pripovedni ton. Zanimljive so pri zid njih dveh stihih tretje kitice moderne modulacije; melodisko razvedeni glasovi v vijo-linah se kontrastujoče dvigajo izmed ostalega orkestra in zbora. Z lajci se ritmika izpre-meni : prične se opisovanje onih krasot, katerih ec nadeje čarovnik na zemlji. Te krasote izraža v četrti kitici uprav inojsterska instrumentarija. Šumljajoči potok v čelu, pastirska piščal v Htvtah, ptčje žgolenje, veselje in ljubezen, vse to »e dviga do fortissima, da se končno kol zgolj slutnja vsega tega krasu vrne v pian:ssimo stivek pete kitice. Pri misli na pesmi, zvezde in eveto\ e se zbor in orkester iz nova dvigne do veličastne višine, |»otem pa se v šesti kitici prične mirno pripoved »vanje: - V roko je vzel svoj gromni kij in v plašč zavil se ože". Nato nastopi prekrasno glasovno slikanje s pesemskim r«iz-vajanjem melodije v vijolinah in pizzicato-spremljevaiijem basov in čelov : glasba izraža ljubezen. Sedaj se vrne v pianissimo, in pri zanimljivem in težko izvednem ritmiškem preni nu se moškemu zboru še pridruži žensk: zbor ter izvaja glasbeno misel do nastopne sedme kitice. Na ton. katerega vzdržujejo rogovi, pripoveduje zbor z najrahlejšim dihom : _ V tej na leji veseli že piešel je kraje mnoge". Opifovanje prihaja v godalih temno, bas-solo pripoveduje v S., in 10. kitici tožno o prevari čarovnikovi. Pri besedah ..In sam si vzame glavo" zgrozi se ves orkester zaradi čarovnikovega dejanja; to givzo izražajo kro-inatiški zmanjšani sept-akordi, gibljajoči se g»»ri in niz dolu. Dramatiški izraz dospe tukaj do vrhunca, potem pa se polagoma niža pri zamolklo zvenečih rogovih in se končno umakne mirnejšemu čustvu. Cim dalje mirnejši kroinatidki postopki flavt in oboj, klarinet, čela in lagota se naposled umiri- v rahlo gib-Ijajočih figurah vijolinskih. To slikanje prihajajoče pomla ii je res omamne lepote. Za tem stavkom zazveni solo ti * v te, katero nežno spremljajo harpe in godala. Sopran solo vil. kitici »A topli dihi spet igrajo se veseli« izraža, kako se iz smrtnega spanja vzbuja novo življenje. \ 12. kit ci je zopet izborno naslikana vsa situvacija, v poslednji kitici ja naznanjajo sopran-solo, spremljajoča harpa, pomladni motiv v najvišjih legah vijolin, bogata instrumentacija, flavte in rogovi, ognjevite melodije in živi ritmi, da je nastopila pomlad. Zbor zakliče najprej vokalno ..Pozdravljen, majnik mili!", potem pa se stopnjuje v čimdalje višji in sijajnejši krasoti. Vso skladbo završuje veličastno mnogoglasno petje, v katero zmagoslavno zveni po.nladni motiv v trobentah in rogovih vesoljnega orkestra : .. Pozdravljen, majnik mili". Vtisek ..Pomladne romance" je v svoji poeziji in divni glasbeni lepoti prekrasen, v celoti pa velikanski.
Ze dejstvo, da se je »Slovansko pevsko društvo« sploh lotiio te skladbe, nam je imponiralo, največje hvale pa je vredno, da jo je tudi tako častno in razmerno izvrstno izvedlo. — Sopran-solo, gospica M i c i Kob a u, je takrat prvič nastopila v samostojni nalogi. Njen lepi, polni in krepki glas se mogočno vspenja v najvišje lege in tudi
v eusembleju prevladuje zmagovito. Svojo nalogo je izvršila tako lepo, da nas je uprav presenetila, posebno nam je ugajalo nje jasno izgovarjanje in lepo predavanje, na če.Taer ima — kakor smo izvedeli izza kulis — veliko zaslugo tudi gosp. Maca k, kije vežbal nadobudno pevko. Takoi v začetku jej je bilo pač poznati nekoliko negotovosti — kar pa je povsem umevno, če uvažujemo, da je bil to nje prvi nastop pred občinstvom — ali kmalu se je ujunačila, da smo mogli spoznavati lepoto iu tudi obširnost njenega glasu, ki je posebno v viših legah nenavadno čist, kar za sedaj ni mog >če še popolnoma trditi o n:žjih legah. Upamo pa, da se jej polagoma tudi tu ugladi ter da bomo imeli prijetno priliko slišati jo v bodoče še večkrit. — Bas st gosp. P r u n k nam je že star in ljub znanec, o četrar vrlinah ni treba i/, nova govoriti. — Z veseljem pa konstatujemo, da je v zadnjem času kaj lepo napredoval ter da se je ta krat odlikoval z res umetniško deklamacijo in dobro premišljeno porabo svojega tako bogatega, krasnega in simpaiič nega glasovnega materijala.
Opomniti nam je še, da se je morala v tej skladbi harfa nadomestiti s pijaninom, ker v vsem mestu ni bilo mogoče dobiti igralke na harfo, katere so sploh zelo redke.
želeti bi bilo, da bi se vrst g'asbe, kakor je ta romanca, gojila intenzivneje, da bi tudi širše občinstvo moglo prodirati v nje duh in spoznavati nje umetniško vrednost.
Foersterjev: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesraij« je tudi že znan občinstvu in istemu priljubljen. Govorili smo o njem že obširneje v našem listu in omenimo naj le toliko, da se je izvajal precizno in sveže ter tla je tudi tenorist g. S t u 1 a r svoj kratki solo pohvalno izvedel.
Vojaška godba zasluži še posebno pohvalo, kajti razna spremljevanja štirih — mej lemi treh velikih in težkih skladb — svirala je izvrstno še 6 koncertnih komadov resnične glasbene vrednost', kakor so n. pr. ouverture: Beethovena »Prometejt in Mozarta »F.garova ženitev« ; našemu občinstvu se je posebno prikupila s potpourijera ruskih narodnih pesmi — Artemijevev : »Eria urica v ruskem selu«. G. kapelnik Holub jo godbo sam izvrstno vodil : strokovnjak glasbenik — izkazal se je tudi vrlega skladatelja in vir tuoza na goslih v svoji »Ogrski fantaziji«.
Da so bili jubilarju pokloajeni trije krasni darovi, smo povedali že včeraj. Danes dodajamo le še, da so darovi došli : od »Slov. pevskega društva«, od »tržaških Slovanov« iu od svaka slavljenčevega. Ovacijp so bile ob izročanju tako prisrčne in ganljive, da je bil počeščenec do solz ganjen.
Udeležba je bila, kakor že reče io, ve ličastna. Bilo je gostov od blizu in daleč, izlasti pa prijateljev slavljenca. Mej temi omenjamo izlasti uglednega župana ljubljanskega, gospoda Ivana Hribarja, g >sp, prt iesorja tira. Karola G l a s e r j a, okrajnega glavarja iz Sežane, g. R e b e k a. g. Lacka Križa iz Pulja, profesorja Laha r-n a r j a iz Ljnbiiane itd. itd. Bilo je to pač najlepše plačilo našemu Srećku za pošteni trud jed nega čet rt stoletja.
Ne znajo. Pišejo nam : Včeraj nam je neka naša narodoa trgovka prinesla po magistratu vrnjeno jej pr< šnjo za p »delitev domov in stva v Trstu.
Prošnji so b li pridejaui vsi potrebni dokumenti, zato je dot ena gospa vprašala ma-gistratnega slugo, zakaj da jej vračajo prošnjo, ko je ista zakonito narejena?! Mož se je odrezal na kratko. Rekel je : »O ibili so vam prošnjo zato, ker jo ne umejo! Naša vrla žena je pa menila, da gospodje znajo slo -venski, toda — nočejo znati! Ako pa res ne znajo, potem pa da bi Jih moralo biti sram, I ker da ni lepo od gospodov, da ne znajo druzega nego laški, mej tem ko sleherni slovenski delavec govori po 2 do 3 jez'k? !
Mi se magistratovcem prav nič ne čudimo, da ne znajo, ali da nočejo znati slovenščine, toda čudimo se slavni c. k. vladi, da ne nastopi energičneje, ko se vendar tu tepta ministerska naredba ol leta 1889, v kateri je izrecno rečeno, da tržaški magistrat mora vsprejeiuati in reševati slovenske ul o se ! ! Kedo naj brani zakon, ako ga sama c. k. vlada noče braniti ? ! Kaj si morejo narodi misliti o vrednosti kake mi-nisterske naredbe, ako se dopušča slehernemu, pa bil ta tudi kak magistrat, da jo gazi pod nogami ! ! Koliko časa še, gospoda ? !
0 delovanju liions. Petronia pravi »Hrvatska«: »Grozno je, kar nam v tem pogledu pripoveduje tržaška »Edinost«. ki navaja gola imena in gola dejstva, a pozivlje na pomoč vse ostale slovenske novine. V tem je »Kdinost« nepopolna. Isto tako kakor slovenske, dolžne so tudi hrvatske n o vine, da pomagajo in ulože svojo besedo. Mons. Petronio žali se svojim postopanjem .nas Hrvate istotako kakor brate nam Slovence.«
In tako dalje! Neki Slovenec, živeči v nekem znamenitem mestu Italije, nam piše, da s:a bila med delavci iz Italije, ki so delali na novi istrski železnici, nekaj časa tudi — dva italijanska oficirja! Da-li sta res prišla razmetavat zemljo iu gradit nasipe za novo železnico?! Morda, ali ne verujemo. Ali ju ni morda dovel semkaj kakov drug namen in sta izvolila metamorfozo od blesteče častniške uniforme, do slike, ki jo daje izstradani laški delavec, v ta na-I men, da sta lagije — delala ?! Sedaj sta dva j — delavca seveda že na varnem, v solnčni j Italiji in v blesteči uniformi. — Tako naš zaupnik. Ce je to, kar nam zatrja tu, resnično, ■ potem vidimo zopet, kako zavezniška lojalnost Italije gre lepo dalje in vedno huje, Bog sam veli, kdaj bo zadostno hudo, da začno gledati tudi oni, ki so si navadili zatiskati obe očesi, in ki bi jih dosedaj zatiskali tudi sto, ako bi jih imeli, pred vsem. kar si upajo čez veliko lužo sem?!
Radi jutršnjeara praznika izide prihodnja številka »Edinosti« v četrtek popoln Ine ob navadni uri.
Svileno ruto z inicijali A G je nekdo v nedeljo po noči pozabil v trgovinski kavarni.
Dražbe pretalčutn. V četrtek, dne 20. marca ob 10. uri predpoiudue se bodo vsled t ti k. 2 kr 9kraj»eg» sodišča za ci vilue stvari vrnile sledeče dražbe premičnin : ulica Sanita 15, štacunska oprava : ulica del Salice 19, pohištvo ; ulica Nuova 9, pohištvo ; ul ca Giulia 10 b, pohištvo; lesni trg 10 in i K j adi n 565, mast in pohištvo; veliki trg, pečati, štacuosl<a oprava in raznoternosti ; ulica Ac<jue 1(3, pohištvo.
t rmituus&i '^talk Včeraj : toplouer 30 7. uri zjutraj 5°.4 ob 2 1 iri popola d u * 12°.5 C.° — Tlakomer ob 7. ori zjutraj 772.0 i - Danes plimr o*- 0.27 predp. in ob —.— jop.; oseka ol 8.36 predpoiudne in ob —.— popoiu<lne.
Vesti iz ostale Primorske.
Zupanom v Pazinu je bil včeraj zopet j izvoljen dičoi naš dr. Š i m e K u r e l i c. Tako nam javlja brzojavka, prekasno došla za j včerajšnji list.
X Polovico roke odrezal si je —
kakor čitamo v »Slovencu« — Andrej Tu-
jš.r iz Tribuše, ko je rezal slamo za živino.
i
Po nesreči je potisnil levo roko preveč pol rezilo ter si na ta način odrezal polovico roke. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišu;co, kjer so mu odrezali vso roko.
X Poštni urad r Dutovljali je podeljen ekspeditorici g. Frančiški Tavčar.
X Pevsko društvo »Svoboda« pri sv. ! Antonu (okraj koperski) natnerja zadnjo nedeljo aprila prirediti svojo veselico s plesom. Podrobneje se priobči pozneje.
Vesti iz Kranjske.
*	Iz slovenskega gledališča v Ljubljani. G. Josip Verovšek, ki je bil 22 let insp cijent slovenskega gledališča v Ljubljani, je postal — učitelj vrtnarstva na poljedelski i šoli v Ljubljani. — Danes gostujo v Ljubljani člen zagrebške opere, bariton ist gosp. B o g ti a n pl. V u 1 a k t) v i c. Pel bo v operi »Nikolaj Subic-Zrinjski« ulogo Zrinj- j skega. V soboto se je poslovil g. Urich, ki je za to kratko dobo nadomestoval nepozab- ^ nega Nollija.
*	Iz Planine javljajo »S!ovencu«, da j je promet po dolini zopet otvorjen, ki je bil ! prekinjen po silni povodnji.
*	Novo zdravilišče na Gorenjskem.
Gospod dr. E. Globočnik je otvoril letovišče za rekonvalescente v Sangradu pri Kranju.
t -
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 18. (B.) — Zbornica poslan cev. — Mej došli mi spisi je tudi interpelacija poslancev Bennatija in tovarišev na
ministerskega predsednika kakor voditelj* ministerstva za notranje stvari radi postopanja političnih oblasti v okraju pazinskein nasproti italijanskemu prebivalstvu.
Na predlog posl. dra. Kathreina je zbornica sklenila takoj zapričeti z drugim čitanjem proračunskega provizorija. Posl. Kubr je izjavil, tla češki agrarci nimajo nikakega zaupanja do vlade, da jej ne dovole ničesar in tla hočejo vse storiti za oviranje njenega delovanja. Posl. Schoierer je ojstro napadal druge nemške stranke, da ne store ničesar za uzakonjenje nemškega državnega jezika. Govornik je izjavil, tla njegova stranka stremi po zveznopravnem o Inošaju z Nemčijo, ona bo pobijala vsako stranko, ki se temti protivi. Govornik je zaključil z vskli-hom : *Hoch und Heil den Hohenzollern !« — (Demonstrativno vsklikanje mej Vse-nemci. Smeh iu energični protestni klici na desnici in v centru. Trajen ropot ) Predsednik je pozval posl. Sehoaererja na red. Socijalist Rierer je očital vlad', da omeja kon-stitucijonelne pravice po vzdrževanju izjemnega stanja v Trstu. Vlada tudi ni ustregla dani obljubi glede prelložitve novele k tiskovnemu zakonu.
Seja traja dalje.
C. in kr. eskadra na Spanjskem.
MADRID 18. (B) Kraljica regentinja je priredila na čast contreadmiralu Ripperju in drugim častnikom avstro ogrske eskadre banket, katerega so se udeležili kraljeva rodbina, minister mornarice, dvorni dostojanstveniki in osebje avstro-ogerskega poslaništva.
Kriza na Spanjskem.
MADRID 18. (B) Kakor javlja agen-. cia Fabra, je gotovo, da bo Sagasta iine -' novan ministerskim predsednikom. Tu li imena nekaterih drugih ministrov so že določena.
Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne U * U cene. K M U VILJEM DAM,A T0KRE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohištvo donesearečo. ■ «
„Osmico"
v
je odprl Andrej (\>k }>o domare Pnsar v Lonjerju št. 1. Toči pristno domare , vino in se priporoča zii obilen obisk.
Mladeniča
od 15—IG let starega išče proti plačilu goštilniear Vonk na Opcinah.
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slov. zalop poiiišm
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkana in Gorici
Aiitona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Pi&zzc. vecchia (Roaario) it. 1.
<na denni strani cerkve sv. Petrat, Konkaroaot. nemogoča, kar Js blago is prv« roke.
Msaifler Len Mlnzi
Prva lt* aajvečja tovarna pohlfitva vseh vrst.
-TRST Z*-
TOVARNA- ! ZALOGE: Via Te8a, i Piazza Rosarlo it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Llmitanss In Via Riborgo it 2f Telefon it. 6 7 O. -MOM--
Velik Isbo* tapecarij, zrcal tn slik. Ix-▼r<aie naročot tnd; po posebain načrtih.
Ceno brez konkurence.
ILUmmiJ CEHI 2ASTGMJ II FSillO Predmeti postavio se na rta., obrod aii žaieznico fnrv-o
3van ^Tngclt
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Aniona novega je edini tovarnar čopieev vseli vrst in šeetk. naliajajoe se na tržaškem trirn ter zamore konkurirati 2 vsakomur.
VELIK IZBOR velikih sčetk o<i grive ali koremk tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomlji vi amerikanski glavnik., angležke ščeike za zohovje čistit:, specijalitete1 za pai fumovanje angleškega in d< mačega izdelka \se po jako znižanih cenah.
Na prodaj
ji* kampanja ..< >grada" st. 447. blizo Lovca, ki oblega iiUUO sužnjev, in v njej nahajajoča >«• liisu z 2 velikimi sobami, 1 sobico, 2 kuhinjami, 2 hlevom in vodnjakom. Naslov pove uprava Edinosti .
30—40.000
rakel in kolcev imam na prodaj po jako nizki ceni. Vin Piccardi Št. -S.
Pristni teran
razpošilja Jakob Pierobon v Vrsarn (Orsera)
v sodih od 30 1 naprej, po 10 gold. lil za
družino in po 8 gld. hI 7a gostilno franko
Trst. Informacije in uzorci pri Sankovfe,
ulica Valdirivo st. 11. ---M
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
Miniti Ml
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 120, 2 - in 3 60.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza deUa Stazione štv. 3.
Postne pošiljatve s povzetjem.
g
Prodajalnica izgotovljenih oblek
= illa citta fli Trieste" =
tvrdke
mmoB EDVARD KALASCH n
-	Via Torrente št. 34	p
nasproti gledališču „Armonia**
s krojaenico, k er se izvršujejo obleke j>o meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stat« po izvenreduo nizkih cenah. Izl>or boljših in navadnih snov;j. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo |n> meri.
Posojila
pioti povrnitvi v 7 in pol letih vđobć c. kr. ča^tn šivo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi, uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega (»en-rij-kega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednost ne listine, rente. viitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na Hiliko Giberti, ul. Canale 7 I
Spoštovane slovenske gospodinje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-]Keto5ijevo -m m- cikorijo.
Jaz fina Csillag
s svojimi 18~> centimetrov dolgimi Loreley-lasmi dobila sem j 111 vsled 14-nie-serne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ue provzroča izpadanja las, povspeSuje rast istih, poživlja lasni k p.tvspesuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lok ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeia do 11 a j v i šj e -;taro-ti.
Cena lcncka 1 gold. 2 gia., 3 gld.. 5 gld.
Pošiljam po poŠti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa s poštnim povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo
vsa naročila
fiu Csillag
DUNAJ 1., Seilergaese 5.
w-
Gospa Ana 1 "šiling!
Prosim. da takoj pošljete šest lončkov Vašega preskusenega mazila za taščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad (ileichenberg pri Gradcu.
Blat/, gospa. Ana Csillag!
Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet '2 lončka Vašega izvrstnega mazila za raš-čo las.	Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten.
Stever.
Gospa Ana Csillag! pProsim Vas. da mi kretom pošte pošliete ca lanček Vaše izvrstne pomade.
Ludv. vit. pl. Ljebig.
Liberec.
Blag. gospa ,1 na Csillag!
Vaše znamenite pomade prosi Se en lonček
Crof Srečko Conrey,
Dunaj.
Blag. Ana Csillag!
Prosim Vam, da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pra^i.
Gospa Ana Csillag!
Dunaj.
Od Vas poslana mi Csillagova pomada jc izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo l»om toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock.
gledališka igralka.
V a še blago rod je !
Uljudno prosim, da bi mi s poštnini povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila.
Gvido grof Starhcmberg.
Kuposd.
Blag. gospa Ana Csillag!
Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček.
Jaka Glrardi pt. Ebenstein. Trient.
Blagorodno gospa Ana Csillag!
J hi na j .'
NaukizNjtne ekselence gospe pl. Szogveui-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld
Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja se je o vspeliu mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa.
komorna gospa Njene ekselence
Blag. gospa Ana ( <illag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternich.
Grad Hubein p. Meranu. Tirolsko.
Blag. gos j,a Ana Csillag'. Pošljite mi po povzetju 1 lon-<"ek < 'sillagovega nia/.ila za ra-čo las kojega sem že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. So!m.
Blag. gosjm Ana Csillag! Prosim Vam. tla mi Vaše slavno znane lasne pomade p< šijete še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini. A banj S/.eniere.
Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lom-ka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Knrlota Cothen (Anhalt).
1 ~aš. Blag. gospn Ana Csillag Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete Še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem
Baronica Baselli. Enns. \Vestbabn.
Blag. gospa <'sillag: Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled če«ar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica.
Bekonv-Sz. Las/, h V (iosjia Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskusenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star.
I 'ase Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskusenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt.
Birkfeld.
Blagorodno gospu Ana Csillag!
c j.
Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekseleneo gospo grotico Kielmans-gg, namestnico na Dunaju, Gosp. ulice »i. 3 lončke pomade po 2 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem
Irma Pletzl.
komorna gospa Njen. ekselence.
„SLOVENKA",
glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik.
Osebina številke za februar 1902.:
llailki : X: Učiteljica na deželi (zvrSetek); .1. F. Jože Plečnik; Pappeuheim-Ijeda ; Socialni temelji nravstva ; .1. F.: Najdenišnice na Knskeni; F. K..- Mneenieit na kralie\skem prestolu ; llomo novus : Žensko vprašanje in naši narodni stranki; Zavod Sv. Nikolaja v Trstu.
Leposlovje: Fran Ž^ur : Žari tam zunaj mladi dnn....: 1 >r. Laza K. Lazarevie-Klemeneic* : Šolska ikona. I. del; I tva: Molitev: Fran Valeu-eir: Moja duša : Fran Žgur: Zla usoda: I. S. Macliar-Dermota : Magdalena. II. spev: Žiga Lajakov-Mozirski: Lavinski venec.
Listek: Nove knjige: .Magdalena (nadaljevanje); Ivan Cankar; j knjigu za lahki miselne ljudi . ocenil dr. Iv. M.: knjige družV>e sv. Mohorja Fr. Malograjski: Za srečo . ocenil dr. .1. F. Beležke. Naroča se pri upravnistvu „SLOVENKE" v Trstu ul. Molin picc<do '». I L.
kjer se dobe tudi posamezne Številke. Cena : (i K za celo leto, K za pol leta.
„SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma.
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED.
re u:a umi iiii	i i n i mi \ < i—— — Hfc——■ mm ■WMf— wm tassr.—.
6 P G ftl A D A od LIL i A N A.	ANTIRHEUN1N - MAZILO j
i Brez o!]a in masti! Ne napravi ^^^ jeu-ićoe t«. ^^^ Pro*' trganju in zbadanju v ro-» | samo vsako lice nežno in po-^^^iezai, u»žu« preliv-^^^^ j^ah^ Cena 1 tonćič 1 g!d. i I nitajeno, nego tudi brlo in	J*^ Pn pom».,k»ju teka ^^^	. „ ,	2 aid 3
Ibrez peg. Solnčne pege	^ou-anju. rezavici «d umbanju, gr«	nvu. ^ ium.it,a ^ yu..i
1 odpravi vsak z upo-	'a ff"*1 želodec, lafUieDje, na»ai kr*i ^^^^ 4 lončići gld. 3-0 j
I rabo iste Cena 3	' sl»»« (hacMll), ćreTMne IhjImdi, kaMj ^^^ a mif iB< nad ako I
Ione al 1-50-	la P™6 **>le*ti. t»..tetu 7.ol>ne l^ilećiti«. glUte, zlatenico	^ Jeuj4r uapr,.J |
Iaut«r*ipatHo	• • • o • »n zlato žito *dr*vt o o o o o .	pošlje.
_ ŽIVOTNI BALZAM _ /V
^„SalvatoR">
"V On čisti kri, Uer je najboljše domače zdravilo za i.oiraej. i> ^aitje boie«u, od^tranji.je
^^ ^oke ter s MM daliSa čloTe.5ko življenje. On zdra»i vse »ogoće in stare rane, kator todi vae^^ ^^^	druge lK)ie«ai ki so označene * navodilo pridejanjero vsakemu lončiću.	^^
^ ^^^ cena omotu 12 stekleniči« S grld. 50 nove., 54 «ekieivičič 4- gld.	Q
rrOT.	novi _ steklenica %	a poft«Hio ako se denar naprej^^_
nr rnnnliie^Sw	p^lekani1	Karocbe
lil. UUtlblilJU	g ^ LVAT O R"	naj se pošUjajo na
I N J E C T I 0 ^S^ Varaždinu	glavn° skladišče
yEGETABILE\ ^	R R I E D L A
*t. I., II. I III. t«X	^^^ 1
CAPSULE VEGETABILE^V V	^^ k "SALVAT0RJU|
za tajne bolezni	VARAŽDIN (HrvatskO)j
VSAKEMU POTREBNO.
NE SME V NOBENI HIŠI MANJKATI.
Konrad Jacopich ^^V^r
Piazza Barrieru priporora svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najiinejšfi^a olja. najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa it<l. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročen«» hlugu tu.li na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko
Skladišče vina	4
sodih in buteljkah. Kine pa^tne in dezertne vina na debelo in drobno, frank > na dom po najugodnejših ii> konkurenčnih cenah.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via della Stazione VUHi Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vr>te se izvrši na najboljši način in j»> zmernih eenali. Nakladanje in prevažanje pohištva po železni«-!* in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici a patentovanimi vel k i mi vozovi najnovejša konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se jK>šiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
JAKOB BAMBZČ
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalego jestvin kolonija lij1 vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, tsr moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in. drobno. — Cenike razpošilja fra n ko.
Priporoča se pri nujsolidnejšem delu in ) zmernimi cena n. i.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih:
jpOlL C OdlUU tejši na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-binski list, ki vsprejema rodbinska, društvenu, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto.
Naročiti se more z vsako številko
in stane na leto :
navadna izdaja K.if-l--J4 Mk. posamezno	"»o st. 50 Pf.
luksua „ „ 40-40 Mk. „	1 K 1 Mk.
Krasna n 100-J 00 M k. ..	J K -J Mk.
Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plosslgasse 1.
Gostilna ,.AI Transwaal4'.
prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio.
(nasproti I>rejevi pivovarni i Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, krašk: teran, Opolo, prosekar, nadalje Drehcrjevo» pivo, Plzensko in S pa ten v botiljkah.
DomaČa kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča
Fran Benčič, krčmar.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Giovanni št. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kosttarja in stekla r velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali j druge zbobe.
Odlikovan z d vem i zlatimi in bronastimi kolajnami
Fran Hlaratj
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo
okusno in trpežno, a*"" Popravljanje starega obuvala.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ST ISTRSKI TERAN.
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčniar-jein in restavraterjem.
Simeon Paviinović, ul. Chiozza 11.