Dopisi. Iz Gradca. Vse je tibo v tukajšnjib slov. krogib. Društveno življenje je nebalo že davno. Novih dijakov iz Slovenije letos pride prav pičlo število, Jmamo tedaj malo upanja, da bi se naše iazmeie zboljsale. Veselilo nas bi, ko bi doali mnogi vseucilisčniki, ki bi veaj letos pokazali dejansko edinost ter kako dijaško društvo stvarili, v koje bi zahajal Slovenec in čeb, Hrvat in Srb, ter nastalo tukaj vseslovansko dijaško društvo. Dijaštvo edino je zmožno dejansko kazati, da še smo, da se živimo v Gradcu. Starci in možaki itak delujejo, vsak na svojem inestu mirno in marljivo na korist naroda. Toliko smo vsaj že dosegli, da Nemec naš jezik za,čenja bolje spoštovati. Resuica je, da visji uradi nasemu jeziku ne delajo ve6 tolikib zapreg, kakor pred par leti, resnica pa tudi je in sicer žalostna rcsnica, da se to vae rečkrat godi pri nižjih uradnikih. Reči pa ae tudi mora, da ae slov. ljudstvo samo vae premalo briga za avoje narodne pravice. Naš po8estnik, naa kmetovalec in obrtnik svoje pravde preveč prepuščajo notarjem in advokatom, ki še sploh po starem kopitu le nemški iTradujejo, ker slovenščine zmožni niso ali nje rabiti nečejo. K 5emu pa je treba Slovencu na Slovenskem nemških ulog, k čemu neki mu napravljata notar in advokat le nemške prošnje, nemako spiaane ugovore ? Kaj morda ni znano, da na Sloveaskem mora vsak uradnik znati slovenski jezik v govoru in v pismu? Le poglejmo v svoje dačne knjižice, poglejmo si prav na taako druge davkarske spise: plačilne in globne naloge, naznanila, odloke, opomine itd. in potem gotovo ne bodemo več prašali, se li sme slovenšcina pri davkarijah in okrajnih poglavarstvih rabiti. Treba le je, da vsakdor tirja svojo pravico. Tukaj ne velja misliti, da ,,gospodov" ne smeš dražiti. Gospodi znajo in morajo znati slovenski in če nižji urad nebi botel sprejemati in dopošiljati slov. pisem, pritožimo se lehko pri viaji oblastniji v Gradcu. Mnogokrat je že viaja oblastnija, ko so naši časniki uradnikom nezmožnost v slovenščini očitali, 6tvar preiskati dala. Uradnik 8icer ni znal in ne zna slovenski, pa kazalo se je, da mu to itak treba ni, ker je pri mnogih uradih na Slovenskem — žali Bog — slovensko pismo, slov. prošnja le — bela vrana. — Dakle Slovenci sami in jibovi notarji in advokati so največ krivi, da se še vedno malo uraduje — slovenski. Iz Ormuža. (Notarsko namestništvo.) G. dr. Ivan Geršak, c. kr. notar v Ormužu je od slavne c. kr. okrožne sodnije Celjske imenovan za namestuika odstavljenega g. Karola Hochtl-na v Ljutomeru in je 19. sept. že svojo name8tovanje nastopil in bode vsaki petek v Ljutomeru uredoval; v DJegovej nenavzočnosti pa bode njegor koncipijent g. Auton Jesih z strankami občeval; to namestovanje se je začelo iz nova, in ni v nobeni zvezi z dosedanjim uradovanjem g. Hochtlna. Iz mariborske okolice. (Seidl.) Čudne reči se sliaijo zopet o Seidlu. Nedavno je imel v Celju ravs in kavs z Brandstetterjem, sedaj pa ga tlači nova zmotnjava. Neka vdova pri sv. Križu nad Mariborom po imenu Pipus je vsemogočnemu Seidla dala hraniluične dolžne bukvice in ga naprosila, naj plačuje za njo obresti od 900 gld., koje je vzela iz hranilnice na vinograd v Gajbergu. Obljubila mu je dati vaako leto kolje za obresti namesto denarja, kar je tudi zvesto vsako leto storila. Po stari segi je rekel Seidl: flwir \verden schon macben"; pa vendar je ta gospod pozabil odrajtati one obresti skozi celih 5 let. Bržcas je brauilnica posestnico hotla rubiti! 0 groza! lasje se ji začno ježiti, kedar sliši, da človekoljubni skrbljivi Seidl še ni krajcarja odrajtal. Ni nam znano, ali je že aitnoba poravnana ali ne. Vendar ta dogodek dokazuje, da se ni veliko zanesti na vaemogočnega Seidla. Pred 3 leti je nek posest- nik dal 3 goldinarje, da bi se cesarjeva podoba za šolo pri sy. Križu priskrbela. Kdo drug je imel prej prste pri goldinarčkih, kakor Seidl! Že pred 3 leti je vzel denarje, podobe pa še zdaj ni. Že večkrat so ga opomnili na goldinarSke, pa odlaga ljudem vselej z besedami: wir werden schon machen! Zato smo sedaj primorani misliti: ali ima Seidl že tako slabo pamet, da vse hitro pozabi, ali nima nikoli groša v žepu! Križančan. Iz Trbovelj. Naia cerkva je vsa v presno malana, svetišče ali presbiterij ima celo nove slikarije. Človek si ne more dovolj nagledati prekrasnib. podob sy. evangelistov, presvete Trojice, 4 velikih cerkvenih očakov. Žive barve budijo misli na nebeško svitlobo in lepoto in ponujajo srcu želje ia hrepeneaje po krasnih prostorih, katere nam je Zveličar pripravil pri svojem Očetu ! Sploh slikarije, kakorSne so sedaj v našej cerkvi, dosegajo svoj pravi cerkveni sveti nanuen. 0 kolikokrat se prepušSajo cerkve in kapele za drage denarje nevednim mazačem, da jih namažejo s podobami, ki se vsakemu izobraženemu človeka gnjusijo, Ijud8tyu pa dober okus pačijo, namesto da bi ga k pobožnosti vzbujale. Nekateri mazači nalašč delajo s slabiini barvami; podobe se brž vsušijo, spremenijo in skrijejo tako, da je zopet mazačev treba in — denarjev! Tako ravnanje ni varčno, ni priporočanja vredno. Boljše storijo tam, kder rajle nekoliko potrpijo, da ve8 denarjev naberejo, potetn pa cerkvi omislijo pravi, obstoječi kinč po umetniku, kateri hišo božjo oživi z slikami na presno tako, da se jih oko in srce veseli. Umetnik v tej reci izvrsten, katerega vsem cerkvenim predstojnistvom, srenjam in posameznikom priporočujemo, je g. Janez Wolf, akademicni slikar v Ljubljani. Tudi Matica slovenska ga bvali v matični knjigi nSlovanstvo" str. 198. Bodi vse hvalevredni gospod vsem najboljše pripoiočen! Franc Kalan, Matija Stagoj, župan. župnik. Od Sotle. Kar se tiče dopisa v št. 37. nSl. Gosp.", kterega so nekateri iz Šentpetra y Tagespošti napadali, trdimo, da smo poročali golo resnico! Sedaj še nekaj o naših šolah! Vedno se je trdilo, da je v Ijudskih šolah najbolj treba na to gledati, da se otroci dobro pisati, gladko brati in spietno računiti nauSe. Ali tega sedaj pri nas ni več; kajti pri letošnji sku3nji je nadučitelj otroke najprej izpraševal iz narayosloyja; otroci so morali najprej opice ali nofe" in druge stirinogate živali našteti, potem pa je 8*e prišla nanatomija" na mizo, in sicer prašalo se je prvič y čem se razločuje clovek? Ako bi bili otroci po krščanski izučeni, morali bi gotovo na prvo prašauje odgovoriti v tem, ker ima človek pametno dušo, žival pa ne in po tem, ker je človeško telo v mnogem oziru popolniše od živinskega itd. ali tega ni bilo slišati, ampak reklo so je, da kaže človek dnšne zmožnosti, ker ima velike možgane. Potem se je tudi trdilo, da je človek prva žival, in da se samo v tem od opice razločuje, ker opica rarno Rtati ne more! Ako učitelj take reči v ljudskib šolah predaje, naj jib natančneje razlaga, ali jih pa naj pusti, da ne bo otrok pačil. Sicer pa take učene reči nikakor ne sodijo za dvorazredne ljudske šole, ampak za gimnazije in vseučilisča! Iz Šmarje pri Celju. (Nemakutarija.) Bralec! ^ poglej y prijazno, slovensko Šmarje — v tisto Smarje, v kojem so pred petimi leti slavni gospodi in veljavni možje; kakor: doktor Voinjak, državni poslanec, — Skaza, ki se je za napredek slovenščine toliko žrtvoval, — Anderluh, občno spoštovani župan in nacelnik okrajnega zastopa, pošten in junašk Slavjan, eaolgasno sklenili ia neovrgljivo odločili, dase naj pri Šmarijski vsesrenji maternem slovenskem jeziku odpisuje in uraduje. Slara takim uarodnjakom! Ali sedanji nemškutarji, zagiiznjeni nasprotniki slovenskega jezika in njegovega napredka so v zadnji občinski splošni seji dne 24. septembra t. 1. tako hudo na plahega kmeta pritiskali, da je revče privolil, da se bode pri obcini (Hochdeutscher St. Mareiner) namesto v Blovenskem jeziku, kakor dosihmal, zanaprej v rajskem nemškem jeziku uradovalo. To je šmen tana zmaga Šmarijskih nemškutarjev!! — Pa menda  zato, ker se tem gospodecom slovenščina gabi,  katere pravilno nobeden govoriti, nobeden pisati  ne utne! Nekateri pa eodijo, brž ko ne eden nemškutarjev hiepeni po službi župana v pribodnji volitvi, da bi zamogel v nemškem jezikn nradovati, ker slovenskega piav ne ume. Tako Slavjan, Slavjana tlači, — uaši uasprotniki se pa nam posmehujejo!