• Naroinlna s3»»ia letno 30 Din, p*!!etn® !5Eha, — ra inozemstva 'etne SO Dis, fusaanissta Štev. 1 UREDNIŠTVo"~U°RAVA: ffl g. ]os. "?enko v M. Sobot! telefon številk« 8. If??. rs$. peštne kraa. t3.54B IŠŠiajMu s«»«l®l|e Sessa Na oglasni strani; cela stran 8C0 Din, po? strani 400 Din. — Ceas Kalim oglasom do 30 besed 15 Dia ?safea beseda vec ! Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijl. rti večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA * Murski Soboti. 4ofeorisi se nm vr&tato m, i zrn 2. fat>ržsarfa $936- Hala gospodarska politika. V nedeljo je bila v Ljubljani velika konferenca čianov kraljevske vlade s predstavniki lesnega gospodarstva iz vse Jugoslavije. Na dnevnem redu je bila razprava o kritičnem stanju vse naše iesne stroke, kar je posledica sankcij, radi katerih je prišlo do popolnega zastoja izvoza lesa v sosedno Italijo. Okrog 600.000 eksistenc je v krizi, 10.000 lesnih delavcev je ob kruh. To so številke, ki globoko posegajo v ves gospodarski ustroj naše banovine, čigar posledice bodo čutili prav vsi sloji prebivalstva. V Sloveniji imamo 160.000 kmetskih gospodarstev, od teh je 140.000 obenem tudi gozdnih posestev, ki danes kličejo po pomoči. Vsako odlašanje v tem pogledu bi za nas vse lahko postalo katastrofalno in bi prizadelo vse gospodarstvo naše države. Navzoči minister Jankovič je v svojem govoru jasno očrtal sedanji položaj: Obveza izvajanja gospodarskih sankcij, ki jo je naša država prevzela kot zvest član ZN, je imela za posledico zastoj v mednarodni izmenjavi blaga, zaradi začasne izgube važnega evropskega tržišča, kakršno je bilo za našo državo italjansko tržišče. Naš narod se je odlikoval v vsej svoji zgodovini z zvestobo do mednarodnih pogodb in obveznosti, tudi tedaj, kadar so mu takšne obveznosti prinesle gmotno škodo, ker je v izpolnitvi mednarodnih obveznosti videl vprašanje svoje nacionalne časti. Naša država je imela zelo živahne trgovinske zveze z Italijo in skoro četrtina vsega našaga izvoza je šla tja. Na prvem mestu izvaža-nega blaga pa je bil les, ter je bila Italija dolgo vrsto let naš najboljši kupec ter je Dravska banovina izvozila 80 odstotkov vsegu lesnega izvoza na italjan-| sko tržišče. Udarec pa je tem hujši, ker velik del našega delovnega naroda v dravski, savski, vrbaski in drinski banovini živi izključno od zaslužka z gozdnim poslovanjem, H koncu je minister še spregovoril o javnih delih, ki se nanašajo na Slovenijo: V področju dravske banovine se bo v kratkem pričelo z velikimi javnimi deli, ki bodo mnogo pripomogla k ublažitvi nezaposlenosti in k temu, da se z omogočitvijo zaslužka gospodarsko povzdigne ta naš vrli in delovni narod. Pred kratkim se je začela graditi železniška proga Št. Janž-Sevnica, kar bo stalo okoli 15 milijonov Din, v načrtu pa je gradnja proge Črnomelj-Vrbovsko, ki bo stala okoli 70 milijonov Din. Pomen te proge prvega reda bo z gospodarskega stališča zelo velik, ker bo šla skozi osrčje Slovenije in bo privabila velik del transportov iz Evrope. Razen tega se bodo v kratkem začele graditi ceste Ljubljana Kranj v znesku 20 milj. Din. Maribor-avstrijska meja v znesku 50 milj. Din in Ljubljana-Kočevje čez Delnice na Sušak v znesku 10 milj. Din. Razen njih bodo pa še banovinska dela in zgraditev ene izmed najvažnejših tujskoprometnih cest, ki bi držala iz Avstrije čez Maribor v Ljubljano na Sušak. Z izvedbo javnih del po eni strani, z zboljšanjem cen poljskih pridelkov po drugi strani se bo začelo ozdravljenje našega gospodarstva. Da se naše gospodarstvo poživi. bo kraljevska vlada izdala ukrepe, da se denarnim ustanovam n. pr. hranilnicam in posojilnicam vrne likvidnost in omogoči pravilno funkcioniranje in vračilo vlog tistim vrlim varčevalcem, ki so s trudom služili in z zaupanjem v denarne zavode nalagali denarje, ki so jih prihranili zn tiste dni, ko ne bodo več zmožni dela. tfaša narodna banka in drugi državni denarni zavodi bodo porabili svoja sredstva, da pomagajo k vrnitvi likvidnosti naših denarnih zavodov. Zastavili bomo vso dobro voljo za ureditev teh gospodarskih in socialnih vprašanj, predvsem vprašanja gospodarske povzdige našega kmetskega in delovnega naroda. Zakai, če bomo njega po-vdignili, bomo povzdignili tudi obrt in industrijo. Kajti kmet in delavec sta največja odjemalca obrti, trgovskih in industrijskih izdelkov. V gozdni industriji vidimo važen činitelj našega narodnega gospodarstva. Če bomo deiali po določenem načrtu gospodarske politike, se nam bo brez finančnih eksperimentov, z ohranitvijo stabilnosti našega denarja posrečilo oživiti naše gospodarstvo. To so bile besede ministra dr. Jankoviča na veliki gospodarski konferenci v Ljubljani, v katerih tudi vidimo delno rešitev našega brezposelnega sezon, delavstva, ki bo gotovo našlo svoj zaslužek pri predvidenih javnih delih v naši banovini. POUČI Kfl Predstavniki glavnega odbora bivše radikalske strasike, ki so se izrekli za politiko Ace Stenojeviča, so imeli pred dnevi številne sestanke svojih pristaše? širom Srbije. Jevtiče/ega shoda v Sarajevu se je preteklo nedeljo udeležilo po poročilih beograjskih listov, kakih pet tisoč zbprovalcev, po večini kmetje iz sarajevske okolice, Shod je potekel mirno. Akcijski odbor združene opozicije se bi mora! te dni sestati. V zad njem trenutku pa so beograjski odposlanci odpovedali svojo udeležbo. V Zagrebu so se radi tega zelo razburjali in so odpoved tolmačili kot od goditev sestaoka na nedoločen £as, oziroma celo kot prekinitev odnošnjev med beograjsko in zagrebškim delom izvenpariamestarne opozicije. »Vlada je že izdelata načrt po katerem se bo v dravski banovin? izvršilo toliko javnih del, kskor še nikdar odkar ebstojs država. Ta načrt bomo slovenski ministri branili in držali z vsem mogočim vplivom." Tako je izjav?! minister dr. Krek na svojem shodu v St. Vidu nad Ljubljano. Kmetijski minister je odgovori' na vprašanje, če bedo ietes razpisane nove volitve, da je o tem težko dati točnejšega pojasnila. Toliko pa iahko izjavi, da iz tehničnih rszlogov ni mogoče računati, da bi bile nove volitve razpisane že to leto. Narodna skupščina je na žalni sej! v imenu vsega jugoslovenskega naroda počastila spomin pokojnega angleškega kralja Jurija V. Žalni spominski govor je imel predsednik skup ščine dr. Čirič. Prejšnji četrtek so bile na seji Narodne skupščine podana razna poročila, največ govora pa je bilo o raznih predlogih opozicije in o številnih interpelacijah. Kraljevska vlada je dne 8. 11. 1935 izdala novo uredbo o izrednem odplačilu davčnega dolga iz leta 1932 v kateri je predvideno, da davčni zavezanci svoje davčne zaostanke koncem leta 1932. katerih plačilo je po obstoječih zakonih bilo razdeljeno na 11 odnosno za male obrtnike in poljedelce na 15 letne obroke, lahko odplačajo do kraja februarja 1936 z izrednim popustom od 11 do 77%. Kerfje pozneje izključen vsak odpis tega zaostanka, je v interesu vseh zaostankarjev, da se poslužijo te prilike in poravnajo tozadevne položnice, ki so jih prejeli od davčne uprave. Naslednjega dne je bila seja narodne skupščine prav tako napeta, tako d« spioh ni prišlo do obravnave na daevni red postavljenih točk. Med drugimi je bi! predložen predlog resolucije.. v kateri se poziva vlado, naj v roku 20 dni predloži Narodni skupščini predlog zakona o rszdolžitvi kmetov, delavcev in spioh malih ljudi. Seje nnrodne skupščine so od-godene do 3. februarja. V Grčiji so bile prejšnjo nedeljo volitve, ki so mirno potekle. Za 300 poslanskih mandatov se je borilo osem strank. Nobena ni dosegla absolutne večine in bo vsaka viada navezana na koalicijo. Stalni sveti Maie sntante in Balkanske zveze so se sestali pred daevi v Ženevi. Po proučitvi vprašanj, ki so na dnevnem redu, zlasti onih, o katerih so razpravljali v Žene?i, so člani ugotovili, da se v prav vseh vprašanjih strinjajo. Po krizi francoske vlade je Sar- raui sestavil novo vlado, ki si je zastavila nalogo, da ohrani zdrave finance ter skrbi za red in varnost v držav?. V Parizu so se pričela posvetovanja med so?jetsfcim komisarjem za zunanje zadeve Litvšnovini in francoskimi politiki o izpopolnitvi sodelovanja med Francijo, Anglijo in Rusijo. V Londonu pa so se pričela pogajanja med zaupniki pariške in londonske vlade o posojilu 4 milijard frankov, ki naj bi ga dobila Francija od Anglije. Za protiuslugo bi bila pripravljena Francija izpremeniti svojo zunanjo politiko v korist Anglije v Haijansko-abesmskem speru. Z sbesinsklh bojišč prihajajo z zadnjem času nasprotujoče si vesti. Italjani so poročali o zmagah na jugu, Abesinci pa pravijo, da so bile ie ne- znatne praske. Gotovo je le to, da je na južnem bojišču sedaj mirncjjše in da so Italjani ustavili prodiranj?. to fronto sta prispele tudi dv£ novi italj. diviziji. Pa tudi Abesi($ se krepijo z novimi četami. Na severu pa se še vedno bljejp ogorčeni boji in so imeli, po nekateri^ poročilih, Italjani velike izgube. Tako je samo v bitki pri Makale padlo 1700 Itaijanov, 800 italjanskih vojakov, po večini Nemcev iz Južne Tirol- ske pa se je predalo abesinskim fijU. y *">J{h W* Negeli^ so kad. letalci iz.vrffli 150 poletov, ^e^ bombardir^. 26 odvrgli 39 #37 k^jMnpv ^zffrfffiva (StWe vagop bom^. Ras Ka?f je y |jitkf pfi pdvz£ toj?0V i* strojnic. Nad 3000 tadjaaovie prijem boju padlo. Ta zmaga abesinskih čet na severnom bojišču je velikega po- mena. Donite \?e$£i pmo ms Zadnjič sem slišal čudno modrovanje nekih kmečkih očancev, ki 80 se z verigami preko ramen vračali po Lendavski cesti. Tako so se pomenkovali češ, da je t« in ta notar, ozitoma odvetnik zelo vrli gospod, drugi pa zopet )>0lj gvišno delajo... in da je trebi pač k tistemu, ki »gvišno" delajo iti po pravico, a drugi, ki je samo »vrli* pa naj v prazni pisarni gloda svo]e vrline... Zato so najbrž vrli! {Odvetnik, potar ali lf?j že je, spada med tiste vrste ljudi, katerim mora biti množica tako pri roki, kakor čevljarju kopito. Zato so pa tudi izpostavljeni ljudski sodbi, ki jih po svojih uspehih pri Pravici ocenjujejo za »vrle" (če se poravnajo), za „gvi-šne" (če pravdo dpbijo), ali celo nikaj", če tpžbo zgubijo. Zgodi se seveda tudi, da je deležen obeh ekstremnih ocep To je okvir poklica, do katerega so vsi morali prehoditi isto pot: gimnazija, univerza, preko grušča izpitov. Poleg teh „gvišnih« in „vrlih" pa imamo še eno vrsto odvetnikov in notarjev, ki so pa vsi „gvišni" kljub temu, da imajo z gimnazijo le toliko opravka, kolikor so hodili mimo, univeržo poznajo iz besednjaka tujk, o izpitih pa vedo le to, da je silno slična besedi: Izpiti ali eks... In teh možakarjev je veliko število, na vse se razumejo : pisma sestavljajo, pogodbe in tožbe delajo, paragrafi jim vise na jeziku, pametni pa 90 tako hudo, da jim je večkrat kar sitno. Ža svoje delo davkov ne plačujejo, to pravico imajo seveda tisti, ki imajo univerzo. Z kazenskim zakpnom pa so ši vedno navskriž, tega se sami najbolj zavedajo, ne vedo pa to tisti, ki bi o tem morali vedeti. To je najboljša stran njihovega poklica. V svojem poslovanju se čutijo že tako vame, da bi najraje otvorili kar svojo javno pisarno, če ne bi bilo treba potem plačati davke in napisati z zlatimi &icami že udomačeno ime: „Winkelscbrei-ter X. V."__ Takoj sprejmem 4 inisarsHe pomočnike. KUTASSI EUGEN, strojno mizarstvo Bogojina, Prekmurje. 2 OTurska Sobota: — Zahvala. Vodstvo tuk. bolnišnice se zahvaljuje Kolo jugoslov. sester za plemenito akcijo s katero jim je t?ilo omogočeno obdarovati z obutvijo in objeko naj siroma šnejše otroke, ki se zdravijo v tuk. bolnišnici. V imenu obdarovancea najprisrčnejša hvala 1 Ogromno zanimanje vlada za letošnji športni ples, kj bo v soboto, dne 1. februarja t. 1. y vseh prostorih Sokolskega doma v Murski Soboti. Priprave za »Jadralsko noč" so v veščih ro^ah, ki najn jamčijo, da bo ta prireditev res višek letošnje pie?ne sezone. Športni ples naših mufaše? je nejcaka tradicionalna prireditev, na kateri se zberejo vsi, jci se jočejo imenitno zabavati. Naži športniki so si nadali veliko nalogp, zgraditi moderno športno igrišče, ki je posvečeno spominu blagopokpjnemu Viteškemu' vjadarju Ujecjinitelju jn katero naj bo v Čast našemu športu na {j$js$gernejšj točki naše domovitje. Cisti dob j ček sportnep plesa je nadenj?!} Mf dogradjtev tega ^acjipng, že vsled tega pričakujemo odziy vseh ?!pjfv Murske Sobote fcpkgjic* Pri plesu, pb zvpklf? prvovrstnega ja?z sj, ob ri}jpetn vjnu, dobrem prigrizku, y baru, daln^tinskj krčmi, bomo stari mladi prav gotovo vs?j za nekaj ur pozabili težave življenja. Obleka poljubna. Začetek ob 8. uri zvečer. r ilfrftrH -t E"r ... -w • -f v, Cenjeno občinstvo opozarjamo, da pride na prireditev čimprej, kajti re- VlfM* M* liritMM««** - r • T zerviranje miz je nedopustno. — Poročila sta se g. Zrim J. z gdč. Wolfart B. Čestitamo! — Za nagrobni spomenik tragično preminulemu šoferju Lukašek Josipu so še darovali v Murski Soboti sle-deči: 200 Din $enko Josip narodni poslanec, JJS0 Of #skar«a Hahn Izidor, nein3encww», J00 Din Samec po 50 Din: ft&ier Alojzij, C«r Fjmc, LAtefa* Franc, Ceh 4(? J«iez; po 10 pin Arf^N mmcfc *pnet; po 20 Din Sočič Franc, Peterka Raoul, Štivan Ernest, Bac Ludvik, Benko Ludvik, Koder Anton, Jezovšek Vladimir, Dr. Pinter—Fleck, Brumen JoŠko, Eiselt Erik, Dr. Šerbec Joža in Heklič Štefan; po 10 Din: Heimer Eugen in Arnold, Kohn Samuel, Zver Ivan, Ne mec Janez, Lipič Ludvik, Frim Ladislav, Eflrst Jend, Kr. Hirichl in sinovi, Jug I., KJojčnik Ignac, Rož* Jožefa, Dr. Vadnal Ljudevit, Trautman Aleks., Mesarič Štefan, Preisz Adolf, Hartman Ana, Dplenc Anton, Dr. Gregorc Albin, Nadaj Jožef, Purač Jeroljm, Kuhar Franc, Pauko Anton, Dittrich Gustav, Dr. B61č, Jeremič Franc, Fflrst Kolo-man, Serec Franc, Šavel Janez, Sočič Ludvik, Kovačič Koloman, Umek Franc, Kutoša Josip, Antglič Josip, Gerlec Štefan, Perkjč Aleks., Ing.MikužFranc; 9 75.Din Iag. Zupančič Radovaa; po 5 Din: Kcfjač Franc, Dular Albin, Vučkič J., Kovačič Koloman, Žilavec Janez, Rajner Lujzika, Spitzer Vili; 7 50 Din čontaia Jožef; po 4 Din: Brumen Jožefa, Špur Tomo in Celeč Tereza. Skupno 1619 25 Din. Nadaljevanje darovalce? sledi. Vsem plemenitim darovalcem se odbor za postavite! spomenika najtopleje zahvaljuje ter prosimo nadurnega posnemanja- — Tedenski sestanki sflprtqijcpv, članov in prijatelje^ M«|re bodo mesto ob petjtih odslej vssk torek zvečer v klubov! sobi (gostilna Banfi) — Gasilska veselica. Kakor vsako leto," tako tudi letos priredijo tuk. gasilci svojo veselico v prostorih gosp. Faflijca, v soboto, dne 8. februarja. Igrala bo godba Baranja. Ker je £isti dobiček namenjen za izpopolnitev gas. orodja smo prepričam, da se bo tuk. prebivalstvo polnoštevilno odzvalo jpovabiiu gasilcev, ter tako doprineslo svoj delež organizaciji, ki stoji vedno bližjemu v pomoč. — Tečaj za CevJJarsKp prftro jevanje. Združenje obrtnikov v M Soboti namerava prirediti v kratkem ■JU. J, .1.11.U.IJ 1-1-I . ' Magerldž. V Tprgsinu. V vseh ruskih mestih je vrsta trgovin v čigar izložbah ne opazil nikakih nedostatkov. To so lokali »Torgsiaa^. Pred njimi se zbirajo ljudje v majhnih skupinah in poželjivo ogledujejo razfično sadje, razvrščeno v maminih piramidah; ogledujejo si okusno napravljene čevlje in irzfaene suknje, a ko opazijo, sirovo caa^o, bel kruh in druge delikatese, se jim zbirajo sline v ustih, saj so to sam^ stvari o katerih lahko sanjajo. Kupiti si ne morejo ničesar, ker je tukaj treba plačati z zlatom" ali z tujimi valutami. V«5tea ljudi pa nima afri eno niti drugo. Glavni kup^i v teb trgo-jinah so Za ro- ke sloje prepivarstva .Torgsln" ne pride ^ poSteC ...... * Nekega dne se }e zaustavil pred glavnim «hodoj» wTtogsiuove" trgft- vine starejših flpve^. Energičen obraz n\u je bjl upadel. Na sebi je imel staro, modro suknjo z zlatimi vrvicami na rokavu. V bledem obrazu mu je prežal glad ... Stradanje ga je privedlo pr^v tako blizu groba, kakor mnoge druge v Moskvi. Pred revolu cijo je bil kapetan na majhni trgovski ladji. Sedaj se preživlja s tem, aa poučuje tuje jezike. Njegovi prijatelji ga še vedno kličejo »kapetan Andrejev". Vte mu j? to, ga spominja na nekdanje dneve, ko ie bil se srečen in zadovoljen. Stopil je v trgovino z velikim zavitkom v rokah. Povsod je bilo mnogo ljudi, ki sp čakali, dA prittop na red. Kapetan Andrejev je kot zadnji, ki je prišel v trgovino, stal tik vhoda. Sleherni izmed kupcev je dtžal neka} v rpjgj tujo valuto, ^tp uro, zlati »Pravijo, da si Hudje četo izderejo zlate plombe iz ust in jih prinašajo . , i - ■ -'i " sem", je zašepetal neznanec kapetanu And|«jeyu. Trgpvina ie feila polna osladnega vonja po, pa^tfemu. V enem kotu je igral gramofon. Napudrana in našmin-kana ženska, z nadutim obrazom, je sedela pri blagajni, tehtala in merila zlato, spreitBMd* (Jepar ter dfiUa bone »Torgsiga • Pojleg nje je sedel stro-kovnjak, h kateremu se je obračala od časa do časa, Se ni bila v svojem ocenjevanju zlatih predmetov sigurna. Imel ie dolg BOS, n^ katere^ %p čepele naočniki bre? okvirov,. Kapetan Andrejev je ob pogledu na to dvojico premagoval svojo jezo in svoj gnus. Da bi se odvrnil od teh nfeil, se je zagledal v iztožbeno okno, na razmeščena živila ... mesece in pršeče *e ie s ^voip dj-užino previjal samo z kruhom in se tega je primanjkovalo ... Ta ženska pa sita in naduta v svoji oiabnostf fi hotela pi£» jemati 9f denar ne % lepo tečaj za čevljarsko prikrojevanje. Kdor želi obiskovati tečaj naj prijavi svojo udeležbo pri uradu Združenja obrtnikov v Murski Soboti vsak dan od 11. do 12. ure. Tečaja se lahko udeleže tudi pomočniki. Uprava združobrt. — Tekmovanje izložbenih oken trgovin v Murski Soboti. Ker je opažati v zadnjem času nekakšno živahno kretanje pred izložbenimi okni trgovin v Murski Soboti, kar do sedaj nismo opazili, smo se tudi mi začeli zanimati za to stvar, ter smo tako iz merodajnega mesta zvedeli, da se pripravlja v Soboti nekaj, kar pri nas ni bilo. Vr|# s§ namreč priprave in vaje za tek^p izložbenih oken, kjer bodo pokazali svojo umetnost v aranžiragju, naši trgovski nameščenci, kateri delajo po dobro uspelem aran-žerskem tečaju s takim elanom, da zaslužijo že v naprej vso pohvalo. To tekmovanje bi se moralo vršiti v prvih dneh meseca februarja t. 1, ker je pa premalo časa za priprave, se bo istp vršilo malo kasneje. Z ozirom na vpliko važnost tega tekmovanja, katero ima aamen zbuditi interes publike in s tem popečsti naši trgovini število odjemalcev, )e blagovolil prevzeti pokroviteljstvo in predsedstvo ocenjevalne komisije gosp. Hartner, predsednik občine. Ze samo to dej* stvo nam prjča, da bomo v Murski Soboti lahko spet videli in doživeli nekaj npvtga in obče koristnega. Obenem bpdo prejeli aranžerji najokus-nejše in najlepše izdelane izložbe nfgr§df, katerih t?9 podeljenih več ip po rq*aih strokah Kot zaključek tega nagradnega tekmovanja izložbenih oken bo prirejena tqdi Sajsnka sple-sori. ppdrobfjeiM t>on}P še poročali v prihodnji števiiki. — Umrli so v tuk. bolnišnici v preteklem mesecu; Žižek Franc 25 1. sin viničarja iz Siamnjaka. — Tfirnpr Franc 14 1. sin mal. posestnika iz Vel. Polane. Smodiš Andrej 51 1. m. posest« nik iz Odranc. N. v m- p.! — Avtogeni varilni tečaj. Združenje obrtnikov v Murski Soboti ob« vešča vse svoje člane kovinarskiH strok, da bo Zavod za pospeševanj« obrta pri Zbornici v Mariboru, priredil v Murski Soboti telaj za avtogeno varenje za kovinarske stroke. Ker je negovanimi prsti, temveč se je posluževala pinceje.., Govprila pa je U toliko, kolikor je bilo neobhodno po trebno in še to z odsekanimi besedami, z glasom, ki je izzival in dražil... Do blagajne se je preola stark« vsa sključena pod težo let in n^dlo^ Siromaštvo Je kričalo njenega raztrganega robca, ki si ga je vrgla prek< koščenih ramen. Vsa zavzeta je upirala oči v blagajntčarko, ki je motrila njeno tanko a^MP verižico. Ženska pri blagajni ji je vrnila verižico in pcUfl-mavala. In je starka začela prositi »Vzemite vetUtco I Zlato je f Vem, čt je zlato*. Ženska za mfeo ni obračala v« na siroto nikake pozornosti Ml iskaH Z očmi prihedoiega, ki je prihajal n* red. »it svinja! Ti budKevo seme...1 Starka je kričala na ves glas, v nje-nik besedah je btt» samo sosia^va (Se nadaljevalo-) tečsj velike važnosti za kovinarske strokg, p/jzivanio vse mojstre in po-močoifee, da $c t«-čaj,a sigurno usnežijo. Vsi audeJseženoJ, iki ieMjo Dbetfro-vati teči} j, naj takoj prjjw jo svojo ufciežbo pri Združamjju stoikov v Monsjti Sstoitj, vsak dan oH Ji. 12 ur«. U,*8wa zdruiobrt. Bujijm Antona, ki j* do«® * Sajfeen buigu, je neki pijanec nabodel « m>-5em i? t«b»b, ko je psenojčesal * nelti kmečki m * ftr. mUfclžwsžu Ptuju. — Po neprevidnosti se je »se-kal s sekiro v levo nogo jteiMtr flat-nik Franc iz Tfciae. $ aekiro ®e jejtfi delu vsekal v «ogv tudi posestnik KeTg-m*r Janez it G. Petr ovec. —£ kolesa je pafitel iofer Mataj F,«nc tg. Murske Sobote. Pjjbil je občutne $ipškodJi* na glavi. — 'V pijanem trtaiffu fc trta-ril a kolom po glavi Gorza Viljem avojega očeta Girza Ka'rola, doma v Prosei^jakovcih. Poškodbe niso nevarne. — Komaj eno leto stara Mlinarič Ana iz Beltinec se jej>o vratu in prsih polila z vročo juho. Dobila je težke opekline. Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice. Smrtna nesreia. Komaj 14 letni Tčrnar Franc, sin m. posestnika v Veliki Polani, je te dni postal žrtev lahkomiselnega ravnanja z nabojem. Pred dnevi so imeli pri T6rnarjevi koline in kakor vedno je ob takih prilikah pri vsaki hiši dela več kot dovolj, kljub temu pa so domači hitili k potoku ob vesti češ, da bližnji potok nevarno narašča. Med radovedneži je bil tudi sin Franc, ki je stikajoč ob potoku našel naboj (patrono). Odnesel ga je domov in ga iz radovednosti začel odpirati z nožem. V stisnjeni pesti leve roke je držal naboj ter skušal šiloma odstraniti kroglo. Nenadoma pa se je s silovitim pokom razletel naboj in ves v krvi oblit se je zrušil nesrečni mladenič. Posledice so bile strašne: leva roka je bila vsa razmesarjena, nekaj prstov odtrganih, na prsih pa je bila rana velika za otroko cHan v kateri se je vidio utripanja srca... Ko so ga prestrašeni stariši pripeljali v poznih popoldanskih urah v tuk. bolnišnico, je bila vsaka pomoč, kljub takojšnji operaciji, ki jo je izvršil g. primati) dr. Brezovnik, zaman. Kmalu za tem je nesrečni mladenič izdihnil Med tednom oo m Lani so napadli štiri razbojniki pri Majdanpeku poštni voz ter ustrelili nekega potnika in orožnika. Te dni pa je zaječarsko sodišče obsodilo na smrt vse štiri roparje. Prt generalni direkciji državnih idetnic je imenovana posebna komisiji, z nalogo, da sestavi načrt novega pravilnika o znižani voznini na državnih, tehtnicah. V strojnem oddelkujŠpadovega podjetja v Drvaru je prišlo do eksplo zse je rodil leta ffl&. Sto stari ženin fli|ekd)ial nevesta, 1.« ;„.. f. £tt\ 1 mtl iti ram t) u «rt. Na nekem lovu v Rujevcu v okraju Bosanski Novi so ubili 3 volkove. Star srbski kmet Jeremija Nedič doma iz gornjega Milanovca, se je podal na pot v Prago, da obišče svojega prijatelja, bivšega predsednika češkoslovaške republike Massaiyka. Ko je Massaryk leta 1910 potoval po Srbiji, sta se seznanila in pobratila in ostala sta v pismenih zvezah. Massa-ryk ga je že nekajkrat vabil naj ga obišče. DRUGOD Na visoki železnici blfzu Chika-ga sc je pripetila nesreča, ki je zahtevala 50 žrtev. Dva vagona sta skočila s tira ter v višini 10 m obvisela nad eno izmed najbolj prometnihjcest. AmeriSki Italjani so nabralijjrned seboj pol miijona dolarjev in jih poslali Mussoliniju kot pomoč za voje-vanje v Afriki. AngleSka poŠta je ob letošnjem novem letu in božičnih praznikih odpravila 286 milijonov pisem in 10 milijonov paketov. V Damasku (Sirija) je ponovno prišlo do težkih izgredov. Francoske policijske čete so morale s silo raz-gnati množice. Pomagalo jim je 10 težkih tankov. Na AngleSkem so si osebe, ki se hočejo izogniti plačevanju davkov za dragocena darila izmislili sledečo zvijačo: darila niso dali temveč ga posodili za 200 aii pa tudi za 1000 let. Oblast je sedaj temu napravila konec. V Angliji je neki inžiner izumil letalo, kateremu ne bo mogel škodovati nobeden izstrelek ne iz puške, ne iz topa. Krila pa se bodo dala, po potrebi v zraku povečati ali zmanjšati. V severni Ameriki vlada tako huda zima, kakršne v teh krajih že mnogo let ni bilo. V nekaterih krajih je zaradi mraza ves promet ustavljen. Zdravniki imajo polno dela pri zdravljenju ljudi, ki so jim zmrznili udi. 22 letno Ano Bohinsko so v MezSmajoru na Madžarskem hoteli pokopati. Preden so rakev spustili v grob so še enkrat odpeli. rakev. Pri tem se je dekle zbudilo in zbežalo. Bila je le na videz mrtva. ^^hbai mmčmo na I■fsozmsKoblojso W%pjopu&t je na ornginxxIjijL, odtovcuv2&r2Pedpisoj^ " odloči te se, DokleR/e še i/rtoeaf Izdelovanja Združbe trgovcev Murski Soboti. Zbornice in novi trgovinski zakon. Trgovinsko-industrijske zbornice so imelele te dni v Beogradu konferenco zaradi novega osnutka trgovinskega zakona. Po Izčrpni debati je bila sprejeta naslednja resolucija: Trgovinsko-industrijske zbornice iz cele države so na konferencah, ki so bile decembra 1935 in januarja 1936, razpravljale o L in II. delu načrta novega trgovinskega zakona, ki je bil dne 13. novembra 1935 predložen narodni skupščini v rešitev. Čeprav niso bile zbornice uradno pozvane, da se izjavijo o tem načrtu, so smatrale vendar za svojo dolžnost, da še nadalje iotfelafefc pri izdaji tako važnega in za nsie gospodarstvo tako pomembnega zakona. Na podlagi izvedene debate so izdelale zbornice svoje pripombe, ki so bile tudi sporočene skupščinskemu odboru za poučevanje tega zakonskega načrta. Pri podrobni razpravi o tem zakonskem načrtu so zbornice ugotovile, da v sedanji predloženi redakciji nikakor ne ustreža važnim teoretičnim postu-latam niti gospodarskim razmeram naše države. Na podlžgi te ugotovitve smatrajo zbornice za pčtrebrtb, da se ziktšttftfci načrt timakdč in vrže kraljevski vladi, da ga žtibva in fe-meljito predela, da bi prišli fc njem d6 izraža žeij§ in podlogi tastopiii-koV našega gdipodarštVfc Glavni razlogi za to zkhtUič so naslednji: 1. S tem zakonskim načrtom se unificirajo in urejajo za vso držaVo samo formalni predpisi trgovinskega prava, dočim bi ostali obligacijsko-pravni predpiši pokrajinskih trgovinskih **kotfev Si nadalje i veljavi, dokler se ae izda novi ftiotoi državljan«! t&M za vso držaVe, rt kar bo fte vsej verjeMoštl treba čaka« še mnoga leta. Takšna Razcepljenost trgovinsko-pravnih predpisov bo brez dvoma povzročila Veliko zmešnjavo in dgrcttfiič težkoče Mto ža šodišfo, ko tudi za vse gospodarske interesente. Že zaradi5 tega smatramo, da fč takšna le delna ariifikafcif*frg6vfailf#l prezgodnja in neumestna. 2. Zakonski načrt se rtluje brez ———1——— iinniinrtii vfllrAna Tafn «iiMiiiBii UVUUUVB1* fr hodne odrtdPf gltfrfe uVlf^lf^jtfpo-tmtidh dbiOiif novega trgdV&iflfega zakona. Š tem pa se brez dvoma u- * ^ kW»t «M stvarjajo velike težave za vse obsto ječe trgovske družbe in trg. firme. (Se bo nadaljevalo.) Opozorilo I Opozarjajo se vsi p. n. člani-trgovci, kakor tudi vsi drugi, da se bodo tisočdinarski bankovci, ki so žigosani, vzeli v kratkem času iz prometa, ter bodo tako neveljavni. Zato priporočamo vsem imetnikom teh bankovcev, da jih skušajo čimpreje zamenjati z novimi. Prijava pridobnine in rentni-ne do konca meseca. Združba trgovcev v Murski Soboti opozarja članstvo, da poteče rok za prijavo pridobnine in rent-nine, ter tudi splošnega in skupnega davka na poslovni promet dne 31. januarja t. 1. Oni, ki napovedi ne morejo do tega roka vložiti, naj zaprosijo pri davčni upravi za podaljšanje roka, ali pa če vložijo napoved v naknadnem 15-dnevnem roku, t. j. do 15. februarja, morajo priložiti tozadevno opravičilo. Vsa tozadevna pojasnila dobe p. n. člani v tajništvu Združbe med uradnimi urami. SOKOL Čuvajte Jugoslavijo ! Vsemu članstvu! Redni občni zbor Sokolskega društva Murska Sobota se vrši v soboto, dne 8. II. 1936 ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti. Dnevni red je običajen in je razviden iz tozadevnega razglasa v telovadnici, nakar članstvo še posebej opozarjamo. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora udeleži. Zdravo! Uprava S. d. Murska Sobota. Naročajte in oglašajte v „ MURSKI KRAJINI!« KTT7ETIJSTVO Radio predavanja iz kmetijstva v 1. 1936 2 II. Basaj: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnirri oblikami. 9 II. Fjego: Ravnanje z vinom. 16, II, Basaj: Kaj nam prinaša novi zadružni zskon? 23 II Ing. Muri: O prašičereji. 1. III. Ing. Jsrtežič: Ameriški kapar San Jose 8, III Fiego: Delo v vinogradu. 15. III Gos^k: Valenje, oskrba in prehrana piščancev. 19. III. Iag. Mikuž: O sortah krompirja v Sloveniji. 22 III. Iokret: Kako nsj pospešujemo rejo msdih živali? 25 III. Iag. Tavčar: O gozdarstvu. 29 III. Ing. Skublc: Zvilajsio rodovitnost sadnega drevja. 5 IV. Štrekelj: Solate in kapusnice. 19. IV. Ing. Pahor: Prehrana kulturnih rastlin. 26, IV. log. Kotlovšek: O gnojilih in gnojenju. 3. V. Ing. Šabec: Širša organizacija mlekarstva v Sloveniji. 10. V. Okorn: Čebelarjenje na med in rojenje. 17. V. Ing. Muck: O krmljenju goveje zidne in prašičev. 21. V. Puš: Slovenski kmečki dom. 24 V. Kmetijski nasveti. (Se bo nadaljevalo.) Živinorejski film bo predvajan v nedeijo dne 2. febru arja ob 11 url v kino dvorani Ditrich v M Sobot!. Vstopnine ni. Po tej predstavi bo slovo od g. ing. Eiselfa, ki je premeščen v Maribor. Kako odpravim uši pri svinjah ? Pri svinjah, posebno pri mladičih, ki ležijo vedno v temnih in zaduhlih hlevih in ki ne pridejo nikoli na svetlo, se razmnožijo uši dostikrat v taki meri, da povzročajo pri uspevanju svinj resne motnje. Svinje se vedno drgajo in kraspajo, s tem se rani koža, na kateri se napravijo debele kraste, svinja radi hude srbečice ne pride do miru in spanja in se navzlic dobri hrani ne odebeli. Sredstev za zatjranje uši imsmo dosti, večina teh pa za zimski čas nise posebno prikladna. Ušivo svinjo se opere z razredne nim tobačnim izvlečkom (na 1 vode ži co izviečks) Tako namazano svinjo se da v čisti topel hiev. To se po navija vsakih pet dni, dokler se uši ne zatre. Mesto tobačnega izvlečka se priporoča tudi kuhan peiin, petcržH-jeve korenine aii seme, temu zvrediku se deda po 1-2 žlici jesiha na I, Hleve pa treba po vsakim umivanju svinj oprati z vrelim Jugom. Svinje pe, ki so v zračn h in svetlih hievih in ki pridejo dosti na zrak-, na ušeh r;e bodo posebno trpele. Pasja kuga.. (Nadaljevanje in konec.) Afco se loti pasja kuga le dihal — pljučna kuga — se pokaže najpoprej nosni katar s vodenim, pozaeje gnojnim izločkom, ki u;u je dostikrat pre mešana kri. Pri daijšeai trajanju bolezni postane ta izloček gost in srard Ijiv. Temu se pridruži katar grla. Psi kašijtjo, Nsio nastopi še pljučni katar s pospešenim in otežkočenlrn dihanjem. Srce oslabi in pes pogine. Pri obolenju prebavil — črevesna kuga — psi nočejo jesti in večkrat bluvsjo. Jezik je obložen. Psi so zalo žejni. Kmalu nastopi driska, blato je mehko, pozneje pa tekoče penasto in smrdi zoprno. Živčna pasja kuga nastopi največkrat pri slabokrvnih (mestnih in sobnih) psth. P3i so popolnoma otopeli ali pa ne pokažejo znaki krvavljenja v raožganih; ki se kažejo v posebno ognjevitem pogledu, v nemirnosti in neprestanem zabijanju Drugič nastopijo zopet krči, ki se lotijo mišic po vsem telesu ali samo posameznih sku pin. Neredko dobi kratkotrajne epš-leptične napade. V teku bolezni ohromi navadno zadnji del, pes osiabi in pogine. h tu navedenih znakov je razvidno, da poteka pasja kuga zelo različno, potek bolezni pa je odvisen od starosti in utrujenosti psa in od tega. kateri organi so oboleli. V lahkih u Krat ej te- primerih lahko ozdravijo psi že v 6-10 dneh, navadno pa traja bolezen 2-3 tedne in še dalje, posebno pri obolenju živčevja. Razvajeni, tnalo utrjeni psi obolijo istočasno na več organih, taki psi poginejo navadno Vljub vestnemu oskrbovanju. Starejši, dobro hranjeni psi, pa czdravijo precej hitro in dostikrat brez posled c. Zdravljenje te bolezni je precej žavne in se ravna po tem, kateri or-gsni so napadeni. Glavno pa je, da ostane obolel pes v toplem zračnem prostoru, kjsr ni prepiha. Hrana naj bo okusna, re-dilna in lahko prebavljiva, kakor se-sekano surovo goveje meso, mleko, goveja juha z rumenjakom. Vendar pa velja tudi tu, da je psa boiezni lažje obvarovati, kot pa jo ozdraviti. Obolelega psa se mora izolirati, iežičče raikuž.ti in paziti, da nt pridejo ljudje, ki oskrbujejo bolanega psa, z zdravimi v dotiko. Bolezer prenašajo iud! rekcnvalescemni psi it vse Stvari, ki pridejo z bolanimi i dotiko. Kot že omenjeno, pa ta kuga po Zakonu ni obvezna p« >ja e. 5 Iz boljše hiše se sprejme VSIJEHK pri URSULESKU PETER, brivskem saloni iMurska Sobota. HonueoGij^zgt) M\\nh sprejme takoj grofica Battyhanyi Polano (Krajna). Vabilo na občni zbor Ljudske hranilnice ir posej In ce v Rogsšesch, ki se vrši i nedeljo dne 2 II 1936 ob 10 ur predpoidan v uradnih prostorih sledečim dnevnim redom: 1) Citanje zadnjega zapisnika. 2,) Utanje načeistva. 3 ) Poročilo nadzorstva. 4) Volitev Ržčeisfva in nadzorstva 5) č.tanje revizorskega poročila. 6) Slučajnosti. V slučaju, da ni ob določeni u dovoljno število zadružnikov, se vr uro pozneje ob navzočem število dru| občni zbor. ODBOR