TURISTIČNA STIČNA
Vse več obiskovalcev
Turistična sezona je že iu. Čas, v katerem si mnogi poiščejo svoj omiljeni prostorček, kjer se odpočijejo, doživijo kaj lepega in pri-jetnega, je hkati tudi enkratna priložnost za predstavitev naše dežele, njenih kulturno-zgodovinskih spomenikov, ljudi in navad, ter nenazadnje je to tudi priložnost za zaslu-žek. Ko se zdi, da je naša dežela vsa vznemir-jena in varnostno negotova zaradi zaostrene družbene situacije, je Bogu hvala, vendar le še moč najti tudi prijetne in varne oaze miru. Ena takšnih je naša draga Stična s svojim starodavnim samostanom. Tu. v Stični, je turistični utrip skozi vse leto živahen, poseb-no aktiven pa je v mesecih, ki so pred nami. Da je tako, da imajo obiskovalci - turisti kaj videti in prijetnega doživeti, skrbijo stiški vaščani in, seveda, svoj delež prispeva tudi naša samostanska družina. Nadaljnje vrstice so namenjene prav tem svojevrstnim turi-stičnim delavcem in njihovemu prizadeva-nju ter duhovni in materialni kulturi, ki je bit turistične Stične.
KLAVRNA PREDPODOBA .IF DOBILA UREJEN VIDEZ
Preden se ozremo v prihodnost in da bi laže razumeli ter vrednotili sednjost, je prav, da se spomnimo na netako daljnjo prete-klost. Turistično se je Stična s svojim samo-stanom že prej uveljavljala. Vse skupaj pa je dobilo svoj prvi pravi zagon šele leta 1978, ko je bilo samostanu vrnjeno del zgradb (vključno z opatovo kapelo), ki so bile nasil-no odvzete v prvih povojnih letih. Dokončna vrnitev preostalega dela (stara prelatura iz 16. in 17. stoletja ter trakt ob potoku) pa je bila po vseh zapletih izvedena šele 1983. S tem je bila dana možnost, da se reprezenti-ra samostanska poslopja kot nedeljiv kon-glomerat, ki je nastajal postopoma in je zato sestavljen iz različnih umetnostnih slogov.
Pred praznovanjem 850-letnice obstoja sa-mostana 1985 so se stiški patri in bratje zav-zeli, tako da so zelo zgledno uredili zunanjš-čino in popolnoma preuredili razdejano no-tranjščino, ki je predhodno služila potrebam razredne stopnje OŠ in gimnazije.
Del prostora so namenili nastajajočemu muzeju, ostalo pa so preuredili v sobe za goste.
V  drugi polovici preteklega desetletja so v Stični zaznali velik porast števila obisko-valcev, ki je iz leta v leto naraščal. V knjigi gostov je v letu 1985 zabeleženih 9615 obi-skov, lani pa nas je obiskalo več kot 18.000 ljudi. Ves ta čas se je spreminjala tudi struk-tura obiskovalcev, tako da sedaj prevladuje-jo mlajši obiskovalci. To so zlasti šolarji, ki prihajajo k nam na ekskurzije.
LEPE STARE UMETNOSTIKOT TURISTIČNA PONUDBA
Nedvomno je celotn samostanski kom-pleks, ki ga dopolnjuje verski muzej, tista magnetna sila, ki udejanja Stično, da je eno od pomembnih središč verskega turizma na naših tleh.
V muzeju je na ogled približno 2000 različ-nih eksponatov. Obiskovalci lahko vidijo različne predmete iz vsakdanjega preteklega življerga. To je zlasti Kozlevčarjeva zapušči-na, ki jo je kot zagnani zbiratelj slovenskega narodnega blaga in starin vrsto let marljivo dopolnjeval Leopold Kozlevčar. V muzejski zbirki so zastopani tudi liturgični predmeti in nekatere slike, ki so samostanska last. Največ pozornosti pa usmerjamo na osnova-i\je vseslovenskega verskega muzeja, ki naj bi prikazal celovito zgodovino. V okviru tega
projekta sta do sedaj urejeni prvi dve sobi, kjer sta predstavljeni antične doba in po-kristjaiyevanje Slovencev.
Prof. Matjaž Puc je kot prvi direktor muze-ja glavni koordinator vseh dejavnosti, ki omogočajo nadaljnji razvoj Slovenskekga verskega muzeja. Prof. Puc v svojih prizade-vanjih ni osamljen, namreč močno podporo mu predstavljajo člani pred pribižno letom dni ustanovljenega Društva prijateljev Slo-venskega verskega muzeja.
Umetniško zanimiva sta dva večja galerij-ska prostora, kjer so razstavljena izbrana platna ak. slikarja p. Gabrijela Humka. Sicer pa imajo naši gostje priložnost ogleda tudi ostalih umetnikovih del. Zamišljeno je bilo, da bi bil celoten samostan kot nekakšna ce-lovita galerija, zato so Humekove umetniške stvaritve razobešene po prostorih doma du-hovnih vaj.
Tu je še samostanska bazilska kot osrednji sakralni objekt. Izjemna v svoji mogočnosti spretno spaja in med seboj prepleta prvotno romansko zasnovo z gotiko in barokom.
STIŠKI ŽUPUANIČINITELJI TURIZMA
Da pa niso le zgradbe kot nemi-mrtvi pri-čevalci časa, ki je bil, skrbimo predvsem mi cistercijani, s svojim načinom življenja in duhovno mislijo. Hočemo biti živo jedro krš-čanskega življenja. Z domom duhovnim vaj, ki nudi gostoljubje množicam otrok in odra-slih (tudi tujim romarjem), izpolnjujemo šir-še versko-kulturno poslanstvo v slovenskem prostoru. Naše življenjsko vodilo je, da smo in bi bili luč, ki sveti v temi, in tako s svojo svetlobo razsveHJuje neznana in nova obzor-ja današnjemu človeku na pragu tretjega ti-sočletja. Krivično bi bilo, ko bi na tem mestu ne povedal še o preprostih vaščanih, brez katerih bi Stična sploh ne zaživela kot sedaj živi. Naša bazilika je redno lepo urejena, saj jo že več kot 30 let čisti in krasi Kamnikaije-va Ivanka. Pri tem ji pred večjimi prazniki in prireditvami rade priskočijo na pomoč tudi ostale vaščanke.
Gospa Ivanka je prava cvetna umetnica, saj ima občudovanja vreden smisel za pri-pravo najrazličnejših cvetnih aranžmajev. Da je to res, potrjujejo številni turisti, ki večkrat opozorijo na lepo ozaljšan videz naše bazilke.
In tu je stiška vema mladina s svojo ustvarjalno zagnanostjo. V veliko pomoč so nam zlasti pri izvedbi duhovnih vaj in tradi-cionalnega vseslovenskega mladinskega ro-manja v Stični.
Na tem mestu izrabljam priložnost za pri-srčno zahvalo vsem, tako imenovanim kot neimenovanim, za njihovo nesebično vne-mo. Hkrati pa naj bo ta zahvala tudi upanje da nam bodo še naprej pomagali pri ustvar-janju in bogatenju turističnega življenja v Stični.
O bodočih načrtih pa le toliko, da posveče-mo osrednjo pozornost nadaljnji postavitvi Slovenskega verskega muzeja, da se prizade-vamo za sprotno adaptacijo samostanskih objektov, da pričakujemo iniciativo s strani vaške skupnosti za primerno ureditev parki-rišč in javnih sanitarij. Nujna je tudi ureditev avtobusnega postajališča in javne table z voznim redom, na kar nas vse prevečkrat opozorjjo zlasti tisti turisti, ki se poslužujejo javnih prevozov. Skratka, v Stični se zaveda-mo, da turizem smo Ijudje. Da bi sledrye ne ostalo parola, skušamo ustvariti čimbolj pristne in prijetne medčloveške odnose. Trudimo se in prav je tako.
fr. BAZILIJ