Številka 21. Trst v ponedeljek 21. januvarja 1907 Tečaj XXXi| rsatl aar. Ji- 3 19 IKtlS ■ 91 5. 6IL C8 »1MMM £2 H Ul STfii««- žf?-p št< v!!!-^ »f iro'TR'Hi^ tu 3 nvfi (fi stotinlr; ri' T' sianinc v Tr-tn okr I.:ubliRni n<»rit".. ■j. čt. Potru. ."f-icci. Nabrežir.i. Lucvi. Tolminu. Aiaovećini, i'a-toini. Dornbervru Solenuu ivi. opinsoi t«ćt;raiu f-n rr?tnr (lirut*1 7'' rr.Ti. vw>ire /Eni; r« ircorii-.ste obrtce o^le.«1 pi» ^S-ot. . rtttice. zr: v;. • ; . Hiat scf. orias* denarnih xav.K-.ov > >i> Fti.t '/.*■ ot'it«? " tttstu i'Fth dn r. rr?t K 20. v-?i»ra ufc-a .r-:« K Msii oi'Isei po "j -e^la. riHitnam nji t- ,rtii. 1 i-prtifti'!i 'lij-traim ou«r:ek upriivi _ vkj, jp irlrliiiftin !' "pr**" „F^inoRii1* Sl&silo ooiiticnega društva „Edinost4 za Primorsko V *>ri;r,r,HZl je :anf Se. oĆDin& zuaA vi- l*".U -i K. VK«I iHh >'2 K. -i ,r»k. ;ihM' "-t; ^iti liuuutitH'ie numčnuir- if uprava nt1 Vj»j flo>.-«i mi' u ,;'liaio t:« j rejništvo N • rsi «»• ne r^konl1*1 »e no v.--.- \aroOn>r« >. »n reiclarnmnio •«• ooSil)Hti mh >t»r UREDM-TVO; ni OUjvto <#rtlatli Ht« *n ;»ij»r.v >ri;i urednu JOO!' A mnfiirfi !»ta ..KdinuHt" — Natisnit« tiskarn.. c .E-iinosl" v rnt-. i:i«ra Glur^i.) '»rvlntl« V. . .-.. P<»Stuo-hrauHnl^ni rarun -t. MlHc —— TELEFOS čtov. 1157 - I v/ »J * .-I I Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Brzojavne vesti. Francoski ministerski svet. PAK1Z Včerajšnji ministerski svet j- klenil, da se leta 190S oficijalno ne v t leži francosko-angležke razstave. Mini-ski svet je vsprejel konečni tekst za-skega načrta o odpravi vojnih sodišč. X rt pride jutri pred zbornico. Izgredi v Parizu PAKIZ 20. Z ozirom na danes name-•.-ino demonstracijo v prilog tedenskega •! vnega počitka so oblastnije izdale naj-t irneje policijske in vojaške odredbe, ivska borza je bila izpraznjena in za-Blizo delavske borze je prišlo popo-u« ne do hudih .spopadov med policijo in monstranti. Na trg j de la Concorde so večkrat sprijeli redarji in demonstrantje. v< r policistov in demonstrantov je bilo i jenih. Ob 5. uri popoludne je nastal r, polem, ko je bilo poklicano na po-vojaštvo. Aretovanih je bilo 150 do l<> » oseb. Patrulje zabranjujejo vsako zbije na bulevardih. Palačo, ministerstva, i dličneje spomenike stražijo. Kulturni boj na francoskem. Spopadi v Beaupreau. VNGERS 20. V čeraj predpoludne je : > v lieaupreau pri Angersu do spo-iov, ko so izgnaji semeniščnike. Poli-i. -ki komisar, podprelekt in orožniški po-• nik so bili ranjeni. Popoludne so rao-• nastopiti čete. Lahko ranjenih je bilo . :uajst vojakov, manifestantje so zbe-za ii. Zaorovanje francoskih škofov. PARIZ '20. Včerajšnji predpoludanski . i škofov je po kratkem prestanku sle-kratka zaključna seja. Skupne sklepe ; ;iobčijo škofje v pastirskih listih. \'ečina fov je odpotovala sinoči. Popoludne so .-ostali kardinali Richard, Couillie in L- rot. da so napravili za papeža name- * ;< ;i zapisnik razprav. Sltižha božja dovoljena brez prijave? PAKIZ JO. Ministerski predsednik ; o dloži prihodnji torek v odseku zbornice, - pretresu je prediog, da se odpravijo pri-jave za javne shode, zakonski načrt, v ka- * <'m se prijava za vršite v javnih shodov v obče odpravi, ter se istočasno določi, da a objava za bogoslužne shode fakulta-" na. Duhovnik i bodo zamogli potemtakem i brez prijave vršiti službo božjo v cer-kvah, ne da bi s tem kršili zakon. Oni, yto objavijo oblastnijam, bodo vživali prednosti, ki jih daje zakon od 2. januva-rija 1907. Pomladno potovanje cesarja Viljema BEUOLLV 20. Cesar Viljem namerava, kakor poroča »Berliner Tageblatt« tudi to pomlad odpotovati v inozemstvo, kam še ni določeno, le toliko je gotovo da ne pojde v Italijo. Gospodska zbornica. DUNAJ 20. Gospodska zbornica ima jutri sejo. Na dnevnem redu je temeljni zakon o državnem zastopstvu in zakon o volilni svobodi. Z vsprejetjem teh zakonov bo dovršena parlamentarna razprava o volilni reformi. Ustanovitev katoliškega vseučilišča v Toki ju. RIM 20. Neki misijonski list poroča, da se vrše pogajanja zaradi ustanovitve katoliškega vseučilišču v Tokiju. Nadejati se je, da bodo v kratkem dovršena. Japonska eskadra poškodovana. TOKIO 19. Eskadra, ki je 15. t. m. od plula v Honolulu, je bila za časa zadnjega silnega viharja, ki je trajal tri dni, poškodovana. Eskadra se vrača sedaj v -Jokosuko. Podrobnosti niso še znane. Haažka konferenca. PETROGKAD 20. Profesor Martens je odpotoval v Berolin, od koder se poda na Dunaj, da sklene kakor pooblaščenec predpogoje haažke konference. Kronanje šaha. TEHERAN 20. (Nemška kabelska družba) slovesno kronanje šaha se je vr-| šilo včeraj. Pričakovati je velikih sprememb v ministerstvu in v vseh strokah uprave. Vseučilišče v Sofiji zaprto. SOFIJA 20. Mada je zaprla vseučilišče za šest mesecev ter odpustila vse profesorje in docente. SOFIJA 20. Akademični senat tukajšnjega vseučilišča je včeraj z ozirom na avtonomne pravice vseučilišča sklenil, da ne prizna vladine odredbe s katero je zaprto vseučilišče ter odpuščeno učno osobje, češ, da je omenjena odredba nezakonita. Nadalje je senat sklenil, da bo predavanja nadaljeval, se umaknil le sili ter predavanja nadaljeval eventuelno v kaki privatni hiši. Tudi dijaki so imeli shod, na katerem so protestirali proti odredbam vlade. SOFIJA 20. Komisija, odposlana od vlade, je-prevzela ključe vseučilišča. Rektor je komisiji izjavil, da se uda tej nezakoniti odredbi ter da se umakne pred silo. Dijaki so na to priredili pred vseučiliščem protestno manifestacijo proti vladi, ki se je izvršila mirno. DUNAJ 20 Zbornica je razpravljala danes nujni predlog posl. Steinerja in Grossa, da se takoj prične razprava o zakonskih predlogah glede ureditve plač državnih uradnikov in državnih profesorjev. Vsi govorniki so se izrekli za nujnost, očitali so pa, da se ni za najniže kategorije uradnikov skoraj ničesar storilo, oziroma, da se njihove plače vredi naredbe-nim potom. Izjavili so, daje predloga nedostatna, a izrazili so nado, da se bo nova zbornica šet podrobneje bavila z uradniškim vprašanjem. Na predlog posl. Wrabetza je bila debata o nujnosti zaključena in razprava potem prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek. BUDIMPEŠTA 20. V kuloarjih poslanske zbornice so včeraj poslanci živahno zazpravljali o govoru pravosodnega ministra Polonyi-ja. Pristaši neodvisne stranke menijo, da je s Halmosovo izjavo stvar rešena. Ustavna stranka pa misli, da ni s tem še vsa stvar poravnana, to da se dogodi še le tedaj, ako bo cesar uplival na Andrassy-ja, da se pomiri s Polonyi-jem. Sicer bo moral Polonyi vendar le odstopiti. Demisija bolgarskega naučnega ministra. SOFIJA 20. Knez je vsprejel demisijo naučnega ministra Šišmanova ter poveril vodstvo naučnega ministerstva ministru za finance. Ogrska poslanska zbornica. Izjava Halmos glede ministra Polonyja. BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je danes razpravaljala proračun pravosodnega ministerstva. Poročevalec je priporočal, naj zbornica proračun vsprejme. Pravosodni minister Polonyi je reke!, da se proti njemu uprizarja sistematično pol:tično hujskanje odkar je "postal minister. OčitaU so mu, da je porabljal svoje mesio kakor člen mestnega zastopa, da bi obogatel. Temu nasproti izjavlja, da je bil 26 let nesebično v javni službi mesta in v boju proti onim, ki so javno premoženje izkoriščali v lastne svrhe. Niti trenotek ne bi bil mogel ostati na svojem mestu v ospredju tega boja, ako bi bila sumničenja, ki se jih je proti njemu navedlo, tudi le količkaj opravičena. (Odobravanje.) Reči more, da ie z mirno vestjo pričakoval razsodbe sodišča, na katero se je mislil obrniti. Tekom noči se je pa stvar nepričakovano zasukala, kar smatra on, kakor veren človek, le kakor delo božje previdnosti. K njemu je prišel domači zdravnik bivšega župana Halmosa, dr. Wein, ter mu pripovedoval, da je Halmos v zadnjih dneh imel hude dušne boje ter da mu je izpovedal, da ga peče vest, ker je ministra po nedolžnem obdolžil in sicer v prid takim elementom, ki so hoteli to uporabiti v strankarsko-politične namene Dr. Wein jd prosil, naj se v interesu tega nesrečnega moža stvar mirnim potom poravna. Konečno se je minister izjavil pripravljenim odpustiti, nakar mu je dr. Wein izročil izjavo Halmosa, ki jo hoče prečitati. Izjava se glasi: Dne 9. t. m. sem v konverzacijski sobi mestne hiše v navzočnosti dr. Preyerja podal izjavo, ki je proti mojemu namenu prišla v javnost. Ko so me vprašali, potrdil sem ta moja izvajanja tudi v listih. Ker sem se pa prepričal, da niso ta sumničenja resnična, in da ni Vaša Ekscelenca v svojem meni znanem delovanju niti kakor član munici-palnega odseka, niti kakor odvetnik kaj pregrešil, kar bi utegnilo Vaš dober glas v javnem mnenju kakorkoli zmanjšati, smatram za svojo čast in dolžnost, da izrekam svoje obžalovanje na veliki krivici, ki se je Vaši Ekscelenci zgodila ter Vas prosim, da smatrate moje izjave, kakor da jih nisem storil. — Minister je odvrnil, da ne smatra stvari s tem za rešeno. Z ozirom na svoje ministerske kolege, na koalicijo in na neodvisno stranko smatra za svojo dolžnost, da se stvar popolnoma pojasni. Predložiti hoče kompetentnemu sodišču neodvisne stranke vse spise, ki se tičejo stvari, ki so jih listi objavili proti Ujemu. 1» O J) L I S T E K. hsperanto. Poroča Fr. K—v©«.' Mislim.1 da bi bilo odveč, ako bi :d tu dokazovati važnost in pomen pomož-mednarodnega občgvalnega jezika; te -tvari so popolnoma jasne vsakemu vsaj ko-;ii->r toliko mislečemu človeku. Tudi ni po-*r- i.a dokazovati, da med vsemi dosedaj 'odloženimi načrti o mednarodnem občeval-. m; jeziku je esperanto najboljši. O tem . inera prepričati — ako nam ne zado-- r • i • avtoriteta filologov svetovnega iinena, ki * ;.« uujem, ki jili je možno zahtevati od i 'dnarodnega obeevalnega jezika in brez pretiravanja se lahko reče, da je bil vsakdo, k lor se je resno posvetil študiju Esperanta, tiuli mahom pridobljen zanj. Poglejmo si dosedanji razvoj tega jezika. Avtor esperanta je varšavski zdravnik dr. Ludvik Zamen h o i' (rojen 1. 1859 v Bje-lostoku na ruskem Poljskem). L. 1887 je predal javnosti svoje delo, ko je pred tem dvanajst let deloval na svojem veličastnem delu, preskušal je novi jezik s pomočjo prevodov iz mrtvih in modernih jezikov. Začetkom se je širil esperanto le polagoma in dolgo vrsto let ni prestopil meja ruske države. S časom so se začeli oglašati privrženci v Avstriji in na Švedskem. V Nemčiji si je esperanto po zaslugi Trompeterja in Einsteina v Norimberku pridobil mnogo somišljenikov, ali po smrti imenovanih dveh ši-riteljev je gibanje zopet zaspalo. V Franciji je začel razširjevati esperanto H. de Beau-front, ki je nekoliko let sam deloval na izumu mednarodnega jezika, ali je opustil svoje delo, ko je spoznal esperanto. V kratkem času je zbral okolo sebe vrsto izbornih delavcev ter z njimi utemeljil „Societe tran-caise pour la propagation de 1'Esperanto" in časopis ,,L' Esperantiste". Od 1. 1900 začeli so jezik dra. Zamen-hota proučevati francoski učenjaki, na čelu jim „L* Academie des sciences morales et politiques'-, in kmalu je postala Francija ognjišče intenzivnega gibanja esperant stskega, ki se je kmalu razširilo po vsej Evropi. Le Slovenci nismo dobili še doslej o tem nobenih vesti; naš narod kakor da je s plotom od deljen od drugih in pri nas postajajo iznajdbe moderne, ko so drugod že zastarele. Omenjam n. pr. gibanje spiritistično, ki doslej na Slovenskem še ni našlo niti najmanjšega odmeva. L. 1902 je bila pridobljena tudi Anglija. S pomočjo lista „Bewiew of Rewiews" je bilo ustanovljeno v Londonu prvo društvo za širjenje esperanta; v kratki dobi so se ustanovila podobna društva po vsej Angliji, da, celo po angležkih kolonijah. Mogočnost tega gibanja je najlepše ilustrovana s tem, da, se je 1. 1905 v Augliji ustanovilo 160 novih esperantskih klubov. Nova društva se ustanavljajo neprenehoma. Iz t«ga je vidno, da so Angleži popolnoma umeli važnost tega gibanja, dasi bi oni v prvi vrsti imeli pravico zahtevati, da se njih materinski jezik prizna za mednarodnega (seveda, ako bi ne bili tu mogočni vzroki, ki ne dovoljujejo, da bi nekateri iz narodnih jezikov bil proglašen mednarodnim). V Avstriji so Čehi kakor najkulturnejši narod v tej državi prvi začeli širiti esperanto. Že leta 1890 je izšla prva češko-esperantska slovnica od F. Lorenca. Prvo društvo je bilo ustanovljeno v Brnu. Bilo je utrakvistično in in 1. 1906 razdelilo se je v češko in nemško sekcijo. V Pragi je bil 1. 1902 ustanovljen „Esperantisto Klubo en Praha" (čegar člen je tudi pisec teh vrst). Klub šteje letos že nad 30 podružnic po raznih čeških mestih Drobne politične vesti. | G i u s e p p e S a r a c c o. V Bi-stagnu (pokrajina Alessandria) je v soboto umrl bivši italijanski ministerski predsednik Giuseppe Saracco. Saracco je bil zadnji ministerski predsednik kralja Humberta. Za časa njegovega predsedništva je bil meseca julija 1900 umorjen kralj v Monzi. Saracco je bil tudi prvi ministerski predsednik sedanjega kralja. Star je bil 86 let: Ministerski predsednik baron B e c k bo Lza prihodnje državnozborske volitve, kakor javljajo z Dunaja, kandidiral v I. dunajskem okraju. Protivnikov baje ne bo imel. Na Moravskem je ognjišče vsega esperant-skega gibanja Bystrice pod Hostynem, bivališče učitelja A. Čejky, avtorja izvrstne slovnice esperanta za Čehe; zasluga te slovnice je, da na Češkem skoro ni vasi kjer bi ne bilo nekoliko esperantistov. Posebno češko učiteljstvo se pridno peča z esperantom in češki učitelji imajo namen izdajati mednarodni pedagogični časopis na esperantskem jeziku. Središče esperantskega gibanja med Nemci na Češkem je klub v Libercu, ki ima že več podružnic. Eazven tega so v Avstriji nemški klubi na Dunaju, v Lincu, Schvvechatu, Ino-mostu itd. Tudi med Poljaki se opaža silno gibanje in posledica tega je bila ustanovitev klubov v Lvovu, Krakovu, Sanoku, Tarno-polu, Brodu, Przemvslu itd. Poljaki že izdajajo svoj list „Pola Esperanto". O esperantskem gibanju med Poljaki bom poročal še pozneje. Tudi na Ogrskem je že mnogo klubov in Madjari izdajajo esperantski časopis. V Nemčiji, kakor rečeno, je po smrti Einsteinovi 1. 1890 gibanje utihnilo. Novo neizmerno mogočno gibanje pa se datuje od 1. 1903., ko je bilo ustanovljeno esperantsko društvo v Berolinu. Kmalu so bili ustanovljeni po vseh večjih mestih Nemčije klubi kakor v Monakovem, Hamburgu, Frankfurtu, Karlsruhe itd., tako, da ima Ntmčija danes nad 30 klubov s premnogimi podružnicami. L. 1906. je začela trgovska zbornica v PVank-furtu n. M. izdajati za trgovce in industrijalce -trati U EDINOSTc štev. 21 V Trstu, dne 21. janitvarija lf'07 Konzul — rlefraudant. Francoski konzul Despessailles, voditelj poslaništva v Lizboni, je poneveril 3000 frankov ter izginil. Radi tega je bil odstavljen od službe ter prijavljen kazenskemu sodišču. FZM P i t r e i c h p o j d e v pokoj. Dunajska „Zeit" javlja, da pojde bivši vojni minister Pitreich v pokoj. = Iz Hrvatske. ZAGliEH, januvarja 11M)7. Mogli bi reči, da je politika v Hrvatski po zadnjih dveh volitvah za sabor — v Garčinu in v Cerni — prišla kakor pod Kflntgenove žarke. Mnogo tega se razkriva, tar je bilo poprej s fmostjo zakrito, ali renj nejasno. To je spravilo v zmešnjavo mnogo, ki čestito mislijo. Mirni so ostali samo politiki-debelokožci, ki vztrajno delajo, da iz zmešnjave vstvarijo položaj, v katerem bi oni jedini ostali zvesti svojemu cilju — da bi vse, kar je zdravo, podvrgli delovanju svojih internacijonalno-protmarodnih bakcilov.. ! Furtimaši so to. j kaj nc V ! Da jih vidimo ne delu! V hiinolem tednu ste biLi obveščeni, kako furtimaši koketujejo s hrv. stranko prava — katero so uverjali o njeni moči ter jo poslavljali na prvo mesto, skiice-vaje se. «i:> je ona edina sposobna povoljno rešiti situacijo v Hrvatski, in jo s teni utrjali v sam os vestnosti za samostalnost brez koaliranja z drugimi strankami. Po, volitvi v (3erni, kjer je prišlo do ož,e volitve med frankovskim kandidatom Abja-ničem in kandidatom hrvatske stranke prava Kutuzovičem, zavija „Hrvatstvo" j pobožno svoje oči tudi proti frankovcem, katere vabi na zvezo s hrvatsko stranko prava. V isti mah govoriči o Kutuzoviču, da je morda pristaš krščansko-socijalnej stranke prava. Ali, kar je najbolj zvito na teh eksperimentih: govori tudi o sebi, kakor o stranki prava, jednaki drugim stran-j kam prava, pak pravi — mi pravasi! Igra je prozorna. Iz hrvatske stranke prava hoče izločiti svobodneje elemente, da jo oddalji od naprednjakov in drugih koaiirancev, katere naj bi nadomestila starčevićanska (Frankova) stranka prava, ki ima v sebi dovolj furtimaščine. K temu si prizadeva, da bi katerega svečeiiika-po-slan' a spremenila v člena krščansko socijalne stranke prava, ali tako, da ostane v sredini te nove grupe. Tako bi bila faktično vstvarjena močna in odločujoča! grupa, zadojena s furtimaštvom, ako ne tudi odkrito furtimaška. Le tako, da sledimo tem manevrom, je možno razumeti zmešnjavo, ki je vendar navstala. Na ceranski volitvi je postavila: hrvatska stranka prava svojega kandidata dra. Jančikoviča. Proti temu so nastopili nekateri svečeniki in so kandidirali na istem programu kakor pristaši hrvatske stranke prava. Trebalo je mnogih intervencij najuglednejih členov stranke, da se je preprečil ta absurdum. Xa koncu pa je vendar proti vsemu temu nastopil kapelan Kutuzovič, ki je kandidiral jedino kakor sin pokojnega poslanca Kutuzovič a bivšega popularnega in priljubljenega zastopnika tega okraja. To bi nič ne delo, ali tudi ta je pred volitvijo samo izjavil, da je pristaš hrvatske stranke prava. To je prisililo ofi-cijelnega kandidata stranke, da je odstopil -Jančikovič je to tudi storil, ali svoje glasove je odločil . . . frankovcu Abjaniču. Dvojica iste stranke kakor nasprotnika; to bi bilo jedno. Eden njiju odstopa in izroča svoje glasove kandidatu druge stranke, koaliranec nekoalirancu. To bi bilo drugo. A tretje: o neodstopivšem kandidatu se še le ugiblje, je-li res to njegov program, na katerem kandidira ?! Pa da ni to zmešnjava?! Druga pojava. V hrvatski stranka prava in /njo v koaliciji sedi ter se prišteva k njej dr. Franko Potočnjak, ki sedaj javno izpoveduje potrebo in možnost fuzije hrvatske stranke prava s frankovci, odvrača očitanje, da je hrvatska stranka prava pod vplivom furtimašev, ter slednjič ne priznava in javno ne odobrava deklaracije, ki jo je koalicija podala v Budimpešti ! Torej : hoče biti v koaliciji, a ne delati žnjo, in smatra celo za obrekovanje, ako se mu reče, da je on v koaliciji kaj skupno storil žnjo; drugo: do nedavno naj več i nasprotnik furtimaščine in fran-kovščine, proti katerima je izdal cele bro-. šure in ju sijajno pobijal — se sedaj do-brika jednim, češ, da ni proti veri in da ne vidi njihovega vplivanja na njegovo stranko: drugim pa ponuja svojo stranko kakor zaveznico, prikazovaje jim, kakova da bij bila to moč — 4!J poslancev! Tako sliko nudi najugledneji člen stranke, nota bene: hrvatske stranke prava ! Pred vratmi smo ponovnega zasedanja sabora in radovedni smo, kakovo lice bo imel po teh razkritjih. Moremo pa reči. da je strankarska animoznost (vsaj zdi se tako) skrčena do take m^re, ki daja nado, da se koalicija ohrani v nalogah, ki si jih je postavila. A to je za sedaj jedina želja vsakega iskrenega prijatelja narodu. Prihranitev na plinu o Podjetje Gassjuir po /istemu 'iVomverin.tjf Haibmayr & Co., Dunaj § Izključni zastopnik z zalogo za Trst: B. EUDA1, Via Selsi št. 3 — Telef. 1889 i Srst — Srg Ca^sta 6, 1. nadsf?. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin. oija prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi kramarjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišča, prodajalnice, stano-nja. v mestu in zunaj. — Prosi se razprodajaice vina v njih interesu, ako hočejo pre----= dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. ■ - ——----—~—--- Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe&cijsko poi RUDLF £XNER - TRST Tolofono it. 84-7. - ViSi. Ha Btaziona Štv. 7. - Talefono đt.847 Filijalke v PULI, GORIC!, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v saprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do S metrov. = Pošiljanje predmete?, t\ ss jemljejo n potovanje In preTažanie blaga ca m proge.) Sprejc.ua se tudi pohištvo in drugs predmete v shrambo v lastna za io pr.pravljena suha skladišča. mW Edini tržaški zavod za UikPi P2 ii fcJCš?^ ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PSEPEOfl ^ ' Točna postrežba in nizke ccue. "ISfcS H 5 ; S II J i i iAU GSLASi. Domače vesti. Odbor polit, društva ..Ediuost* ima sejo nocoj ob S'/j uri v pisarni gg. advokatov dr. Gregorina in dr. Slavika. Otvoritev dvorane konsumnega društva v Rojanu .se je vršila včeraj popoludne ob naravnost ogromni vdeležbi občinstva. Dvorana sama je bila tako natlačena, cla se člov-rk ni mogel gibati a polni so bili tudi vsi ostali prostori krčme. Politično društvo »Edinosti sta na tej slivnosti zastopala dr. Rybar in dr. Wilfan. Predsednik rojanskega konsumnega društva, g. Bremic, je imel slovesnosti primeren nagovor, na kar je v kratkih potezah podal zgodovino konsumnega društva v Rojanu. Po njegovem govoru so zapeli ,.Za-rjašj'1 a njim so sledili tamburaši pevskega društva ,,Kolo \ na kar je nastopila Mro-janska čitalnica" z igro .,Bob iz Kranja4*. I Mali ogi&di računajo ko po 3 sto*, besedo : uiBsiDOtiskHue be?r kateri riugi dtžeii. (lovori slovensko, nem:ko. italijansko in hrvatsko. Ponu«ibe pod „Zanesljiva oseba" i na ..Inseratui oddelek Edinosti'*. 67 i Hsrmcnij smeriške vrste popol noma ; nov. se proda. Naslov pri „Inseratnem oddelku E;i-! noHti'". ; St?nje društva dne 31. dcc. : 905 : Društvi glavnica in reserva dne .M. decembra 1905. . . K 270.052.07 Glavni r,\ v ivaro-. injo rivljenja do :'!. d« eembrsi 1M .">. . . _ 77!,S7D.«}>' j? Plačan ' povračila: a) v letu JJK)5...... b) od zadetka dr j št va do JI. decembra l!/< »:>..... J kupim od zdravih ljudi, ne- dosedai 80/285.711^ f 3 < * t lačanib o l- | uradu društva v lastnej hi5i). = 1!;» S'H/.i štev. 8391 časopis .,Progresso!odn začel izhajati list ..Eksporta .lurnalo". V prvotni domovini esperanta, v Rusiji, je e-peranti^tov primeroma največ. Seveda društev tnm ni to!iko, kakor hi se moglo pričakovati, ker je ruska vlada s početka videla v esperantu veliko nevarnost in ni dovolila ustanovitev društev; dolgo časa ni ruska ▼!ada puščala esperantskih časopisov, tiskanih v inozemstvu, preko meja svoje države. Vzlic lemu so esperantska društva v Varšavi, Petro iradu (..Societo Kspero« z lastnim časopisom) v Moskvi, Tiflisu, da celo v Harbinu, Ne manje razširjen je esperanto na Finskem, k er tudi manjša mesta imajo svoja društva. V vrsto dežel, kjer zavzema esperanto odlično mesto, spada Belgija. Belgijsko naučno ministerstvo je pravkar ob novem letu izdalo odlok, vsled katerega ima hiti esperanto z novim šolskim letom 1907/S uveden v vse iole kakor obligatni učni predmet. V Bruselj u izhaja ilustrovani esperantski mesečnik »Tra la mondo« (Po svetu), ki šteje med svoje so-tiudnike tudi mnogo odličnih Čehov. V poslednji številki sem čital članek češkega učitelja Svačiny o čeških božičnih običajih. Na trgovskih šolah v Angliji, Belgiji in Franciji je uveden že v mnogih normalnih, srednjih in visokih šolah. Izlasti zanimivo je za nas Slovence, da se je med Jugoslovani bratski bol-j garski narod prvi začel pečati z esperantom ; Bolgari imajo izvrstne esperantske slovnice, svoj časopis in sedem klubov. Omenim naj še na kratko razširenje esperanta v ostalih delih sveta. Na Nizozemskem, v »Španiji, na Švicarskem in v Italiji je nepregledna vrsta društev in časopisov. O otoku Malta na sredozemskem morju se lahko reče : kolikor prebivalcev, toliko esperantistov. V Aziji srečujemo se z esperantisti v Sibiriji, v Indiji, 11a Cejlonu, na Kitajskem in posebno na Japonskem, kjer je že mnogo društev. Japonci imajo že esperantsko slovnico in nekoliko listov. V Afriki je esperanto posebno razširjen na severu (društva v Alžiru) in na jugu, kjer je bilo lani ustanovljeno propa-gačno društvo v Pretoriji. Amerika se je dosti dolgo zoperstavljala esperantskomu gibanju. Danes je v severni kakor v južni Ameriki že premnogo društev, ki disponujejo tudi se svojimi časopisi. Avstralija je že popolnoma pridobljena za internacijonalni jezik: na samotnem Novem Zelandu je že pet klubov se 700 členi ter z lastnim časopisom. Na avstralskem ozemlju so društva v Melbournu, Sidney-u itd. Ob novem letu 1907 je število esperantskih časopisov širom zemeljske kroglje naraslo na 42!! Esperantska literatura je že neobičajno bogata: poprečno izhajajo tri knjige na dan. O svetovnih kongresih esperantskih, o napredku esperantskega jerika v raznih državah, o sestavi tega jezika pa v kratkem kaj več 1 Na Goriškem ^Z^s^Sntl gkod'-"T ^ i žno. ob javni cest! ležečo hišico obdano s par orali j « S? J S , ' ? : /1 varovanja ; i najboljšega sveta in obilno lžvrstno (prednost te- j ^ ' T'™]* • '' *! \ ff/ ' ! kočo) vodo nedaleč od kakega trga. Podrobnosti j cene pod „Posestvo" poštno ležeče Barkovlje. (-G ] Maie in velike parcele s Lisami ob cesti v bližini nientu, po na prodi j po ■ ugodnih ceunh. Naslov pove .,ln-eratm oddelek Edi- i no.sli' i4 i Ako hočete imeti pod iz dobrega Wn™prOda- " v Kn?i"Mh "" M" suhega ieiove2a Jesa in lepo obdela- je v Rokicah pri Materiji po- i kunitp- astvo: 4 s he, klec. 1 hleva in neSa» vodnjak, vrt pri hiši, več neuožet. obilo drv. N..slov ! pove rIn^er;stni oddelek E:inoxti-- 57; 0"n7iliški Posta evclia v pokoju išče pri-! ! m^rno elužbo. Vešč jV slovenskega, j nemškega in italijunskeg* jezika. Naslov pove „In- j seratni oddelek Edinosti". {>5 i 0 . B v zalogi Vi D - iP Jurist" t.koi. Pouud^e pod lek E»linosii". prvoletnik, išće pi*ar*ke službe pri : kakem adv« kutu ali notar u Nastopi i J. S 79 na ,inseratui cdde-60 i Sprejmem ja.ške obrti. — .* Alojz štev. 331. tfckoj k ojašsega vajenca iz de llt/iei žele, kateri ima veselje do kro-i. — doni p Gregorčič, Trst-Kjadin a v. ! ulica SS. JVlartiri štev. 19 Razpošilja se tudi n t dt-žei >. ATtonzofana mo-inaretoa agencija za namešcauj j j 'i RST — ulica Barriera 25, 1. p. Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti..^", j Kupuje ia prodaja izvrševanje raznih oi rtor. | namešča izbrano osobje za vsako stroko, j Kiepa/ska delavnica ARTURO PISCUR TRST— ulica deli' Istituto št. 5 zvržuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. 3(ttliiii|ska oprema 1 kositra, emaila, in litega lelega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. Alesandro Rizzo Trst — ulica Riborgo št 27 — Trat Zaloga vsakovrstnih klobukom kap notranjih in zuaanjin lorarn. I Zalo£d slanraikav /merne cene. V Trstu dne 21. januvarja 1907. »EDINOST« št. 21 Stran III Novi dvorani želimo, da bi bila o Koledar in vreme. Danes : Neža. devica in fa^&g^JLHHritf i hi mučenica ; Viševit; Janja. — Jutri: Vmcenc, mu-,akej priliki tako natlačena občinstva, čenec; Sviloj ; Dikosava. — Temperatura včeraj :; ^ r akor je bila včeraj, ob otvoritvi. Pozor! Danes v ponedeljek ob uri /večer je seja Mladine za veliki narodni jles. Pričakuje se, da se polnoštevilno udeležijo iste vsi, kateri so obljubili polagati in sodelovati, da ne zaostanemo za losedanj.mi vspehi! ob 2. uri popoludne -f- 45* Celzius. — Vreme' j včeraj : oblačno. kupite le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z vidno pisavo, MODEL 1907 Gospodarstvo. Mohamedanska banka v Bosni. V Brčki je veliko število uglednih * ikum Naše gledališče. Sinoči smo videli na moliamedancev tamošnjega okraja sklenilo našem odru zopet razposajeno — zdaj za ustanoviti čisto mohamedansko banko s predpust ravno pravšno — burko s petjem j temeljno glavnico 250.000 kron. To • Šivilja«, katera nas je že lani ta čas Prva mohamedanska banka v Bosni. tako zabavila, igralo se je tudi sinoči vse • koz posrečeno, dasi morda v celoti ne tako dobro kakor lani.... V* nekaterih detajlih pa morda boljše. Tu in tam bi se dalo grajat! kaj, tu in tam bi se bilo lahko kaj opustilo.... no, kakor rečeno: predpust >=m* RAZNE UESTI. M&djarska grofica — trgovka z dekleti, v Szekes Fejervarvju je prišla zvečer po gleda liščni predstavi v eno ta je in treba je biti dobre volje in človek mošnjih kavarn neka stareja gospa s ć! [I .»e sme biti »siten. ! Ker smo o igri sami praznično oblečenimi dekleti. Gospa je j j - Ioni nrinotli fi'niirrm nfcriA i r» Pri l/ rt .. .... . _ ______T . lani prinesli obširno oceno in enako se(jja 7 ludi o glavnih igralcih, ki so imeli iste uloge tudi sinoči, zadostovalo bo, upamo /.daj tudi kratko poročilo. Glavna junakinja, ^ospa Štularjeva, je seveda briljirala zop tako v igri kakor v petju Vloga Žcfe Kle petčeve je zelo naporna, zahteva silo ve- 30 co cr CD cd' ®% C <0 ca CD NI O —" £5 2- — Ct> 3 3 deklicami za mizo in je vzbudila : pozornost po vsej kavarni. Vse je uprlo fj ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zifitema, » oči v to gospo in njene gospodične, in vsi in vrednosti. N nastopne popolno£ti P Takoj so o Um obvestili policijo v kratkem času jo prišel v kavarno sam ..ko od Subretkinega organa, in samo načelnik policije, šel k gospej, ki je sedela glas kakor je gospe Stularjeve, tako ime-• ntcn glas, more zmoči toliko partijo. Zela e gospa Štuiarjeva bume aplavze od hvaležnega občinstva. Gospod Stoka je bil zopet izboren, zlasti v zadnjih dejanjih, ;>oln originalne komike večkrat; a lani se ^e v tej ulogi bolj moderiral 111 tisto takrat je btlo morda boljše.... G. Podkrajšek in ;dč. O.iinalova sta iineia isti uiogi kakor ••ni in ju izveia na simpatični način, isto-•ako gdč. Puceljnova svojo neznatno ulogo. ""'ugo Spiridijona je predstavljal g. Cotič iko drastično in da ga je karikiral bilo tudi prav. Zelo je ugajal in P 5. Trak, se povsem iahk « odstrani; y S. Pomikač se giblje na krogljah in no ua koldscib. zato teče gladko ; P 7. Možno t da se lahso pomnožuje, ne da bi bilo ireba oKaj so te deklice?« — »Moje služabnice?« — »Ivam jih vodite?« — »Domov«. — »Kdo ste vi?« — »Jaz sem g robca Zichv.• Načelnik policije je začuden pogledal okolu sobe — ter takoj na to telefoniral po nekega policijskega in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst. vso provincijo, ter Reko ia del le Poste štv. ©. Telefon 1682. Trst, Via TOVARNA POHIŠTVA IGhSAG KRON trst, ulica cassa 1)1 risparmio s. akor stari Popović in s svojo izborno uradnika> ki je grofico poznal, naj nemu- I partnerico go.po Germekovo je ustvaril doma pride v kaVarno in dokaže, je li ta nekaj finih prizorov. Tudi drugi igralci v ffospa res grofica. uradnik je to po-j ovojih ulogicah so nas zadovoljili in tako trdU in na to grofica povedala poli- j uspela predstava zelo dobro — samo iolgo, dolgo ie trajal ta špas: tri debele ire! Tempo, ah, tempo.... H koncu nezmerno pozabiti eksaktnega sviranja vo-tške godbo pod virtuoznim vodstvom ka-Ki lnika Vogriča. Gledališče je oilo zelo i:ubro obiskano, zlasti na galeriji cistom, da je vodila svoje služabnice in sobarice na popoludansko gledališčno predstavo in da jih je potem hotela v kavarni pogostiti. Načelnik policije je profil za oproščenje — in afera je bila končana. Nov dneva ik v Dalmaciji. „Slobo- Liiiiiaeat Caasici C°. tia>loin< ttek za Anker-Pain- Expeller Pri nalcupovauju teza j.riznano najirrnstuejega, bolabl»tujo£egH tuo^iia, t. »e dobi t r-sth lekarnah Ti »aj se ve.lno i a^i znamko „SIDRO". Lekarna dr. SIOHTEBJA v PEIAGI. Poipirajino Dijaško podporno društvo v TRSTU daM javlja, da se namerava spletski ''Dan**, mŽiaŠKA SIALik KfeONiKA. gasilo spletske duhovščine, pretvoriti v r : Zmotil se je bil 38-letni težak Peter Martinčic: mislil je namreč, da je na stra-ščj, dočim je bil pred vratmi stano-. etnja 18-letnega Ljudevita J. v neki hiši v ulici Maiolica. — Ta poslednji je pa i'etra zasadil in ga vdaril s kosom gumija > glavi ter ga tu li nekoliko ranil. Mar-t nčič je pa da! Ljudevita I. aretovati. Na oliciji je Ljudevit povedal, zakaj da je dar«! Petra, na kar je bil izpuščen. Pretep mej bratoma. Predsiuočnjim sta dnevnik. Pasji kontumac, ki bo trajal tri mesece, imajo v postojnskem okraju in si- Beccari Si. Bose autorizovana mehanika in instalaterja vode in plina TRST, ulica Lucija štev 4 Telefon štev. 1448. Sprejemaio se v popravo Tovarna pohištv/a al mMiiii cer: po vsi občini postojnski, izvzemši vasi; svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd. osSrbisiBta ia npra-ljaia vodns Kal^oiaiorjs tsr imata Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetiljke Proračune na zahtevo brezplačno. Studeno Belsko in Strmnica, po občinah. Hovina, Smihel in KoSana, izvzemši vasi; Volče In Čepno. Za deset milijonov meni o je v enem udnu podpisal ruski princ Oldenburg. i Ako dolgov ne plača car, pride princ v konkurz, pri katerem ne dobe upniki niti nl francoski vojni sklenjen mir med Francijo za naročbe se je oglasiti izdelovalaici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. e v ulici del Torrente pretepala brata 20 ol" svoj.h tirjatev. Ferdinand in Erminij Carnelutti. V pre- Zgodovinski hoteL Leta !S7i je bil pu je Erminij vdani Ferdinanda z nekim v Frankobiodu ob Menu po nemško- to;j;m predmeiom po glavi ter ga ra Hcki redar, ki je to videl, je vzel stvar in Nemčijo. Mirovni delegatje so sklenili 1 zapisnik. mir v hotelu »Pri labudu", ki ga" te dni Prijavljena tatvina. Težak Marcel Padajo. V dvorani, kjer je bil sklenjen — iasehian, .stanujoči v ulici sv. Frančiška mir> ^ velika sIika» ki predstavlja poga- ^ -t. 24, je prijavil na policiji, da so mu janjajn podpis miru. ^ neznani tatovi v ulici del Lazzaretto Strajk železničarjev v Bolgarski, cchio ukradli z voza celo balo bombaža Iz Sof,je poročajo : Vzlic temu, da je vla- 1 irevesne volne), vredno 170 kron. da imenovala nove uradnike, vendar ne Arstovan je bil predsinočnjim trgovec more napraviti konec štrajku, ker nimajo z manufakturnim blagom Koloman Balog, uradniki nikake prakse. Osebni rat onega Ignacija Baloga. ki je bil v idnjem za s- danju porotnega sodišča oVj->njtn radi kride na tri leta ječe. Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči se za največo liifrost in točnost % urar _ a efe '} iti - nl. l3omc snove al- 'J pi:poioča velik' izbor Tir: Sthatlhauee, Lcr-jjmefi, Tavanos »tJ sai-.cr tudi zšaie, srefcrre in kovinsko tre za gospe. Izbor ur aa birmo. Sprejer a popravijspia po nizkih csr^b. «!ica della št. 46 Z A L 0 (7 A : Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni ^^ NA ZAHTEVO. Kdor si lioce nabaviti iiianifaktu- -zie^a blaga po niskl ceni, i a j so obrne do dobroznane prodajalni^* Barri^a št. 21. ____A5.BERT SROSC&3 Trst ul Sv. Antona q. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1SS2. Velita zalega Sažabo in in Kap u vojate in oiv,:;' i2vržuje poprave hitro in za nizke cene; >pr»jem shrambo z*ii; ake kož;ihoviae ter jamti z:i 5t . provzroeeuo po moljih in po požaru. Na prodaj Atv Društvene vesti in zabave. Tamburaški odsek pev. društva „Koio" iznanja vsem gg. tamourašem, da bo nocoj tamburaška vaja ob 8. uri zvečer. ANTON SKERI mc-iBi-ik, zspri«fcženl zvedeueo. Prst - Curlo GoldonijifV trg II. Trst Vesti iz Istre. Razpisane profesorske službe. Na hr- itski državni gimnaziji v Pazinu je po-etkom šolskega leta 190708 spopolniti oseb, 707 se jih je pa poskušalo ubiti. Od sa \ profesorska mesta in sicer 2 za kla- momorilcev je bilo 313 moških -ično filologijo, eno za zemljepis in zgo- ženskih. Največ samomorov je bilo izvrše •lovino in eno za na vlaki prihajajo zelo neredno. Tovorni promet zastaja povsem, tako da imajo trgovci ogromno škodo in tudi država je oškodovana že za več miljonov. ^'SSSi Zastopnik tovarne koles in motofcoles „Poch" čnega sektorja, naj mu naznači naslove vseh židovskih dijakov, ker namerava gnati vse iz Moskve, ako se nemiri pono ve. Samomori na Dunaju leta 1906. V minoltm letu se je na Dunaju ubilo 425' je v Piranu hotel z H> sobami, salonom, 2 s< -bicami, kletjo : krasno teraso na strehi hiše; razgled na morje: plinova razsvetljava, voda, vrt, stranišča closet, kopelj ob morju za 20 kabin — vse novo. Cenjeno 40000 kron. ha prodaj l Piranu zem,jišC- za gradnjo dvorcev, okolu 12 000 štirj-metrov; krasen položaj, blizo Napeljava in za^alle^nih zvončkov.ljuči morja, skupno S že doptovljen*> kopajo, in prodaja gramofonov, zonofonov in f o no graf o v Cenjeno O klOll pO S.irj Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični __ _ \ _! sta V Izoli dva krasila 10- j delavnica za popravljanje šivalnih btrojev, koi»-~ piOCidj dvorca S parkom, skujl- uiotokoles itd. _ Velika zaloga pripadkov po tovarniSkih cenah TELEPOn Štev. 1734. 110 2700 štirj. metrov za 6 0.000. SALON 112 nova hiža proste, davk:-. 2 balkona in krasna veranda ž razgledom na morje, vse tlakar.o s krasnimi kvadreli, dve pripravljeni kope.i Ha prodaj 2 d A 11 T- POMM ob Obali, 170 sadnih dreves,8 orhidej in mr- - VA ^ ^ X M gQ trt Hiša je b}izo pomola m železniške ravoslovje kakor nih v poletnih mesecih. Po starosti je imel: Trst, Ulica Geppa Št. 18, I. nad. postaje. Cenjena na 30.000 kron. glavni in matematik.i ter postranski predmeti. Tujci v Opatiji. Od 1. 10. jan. 1909 je prišlo v fizika kakor najstareji samomorilec 87 let, najmlaji 8 I let. V največ slučajih je bila samomorom sept. 1906 do kriva nesrečna ljubezen, potem slede ne-Opatijo 7819 ozdravljive bolezni, obiteljske razmere,becla Izdeluj3 kar najhitreje toalete za ples in gledišče Ma prodaj oseb. Od i o. do 16. jan. 1907 je na novo otemnenje duha, smrt vojakov in strah došlo 261 oseb. Dne 16. jan t. m. je bilo pred kaznijo, dočim je bil v 107 slučajih navzočih 1062 oseb. vzrok neznan. g*^ ter angležke obleke ki jih izdeluje poseben krojač. Največa točnost, hitro izvrševanje po najnižih cenah. dvorec ob glavni cesti s krasnim razgledom n i morje za 30.000 kron. Za informacije in pojasnila obrriti re je na Rafaela Bizzai, Trst, Corso št. 22. II. nads. V Trstu, dne 21. jami vari ja 1907 > EDINOST« fttev. 21 S:ran T V Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od I. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5-30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. —20 0 Herpelje Divača—Dunaj. 8*50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rovnj—Pula (Divača—Dunaj). B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9-20, 3, 8'15> Ob nedeljah in praznikih : Herpelje—Divača._ 2 26 Roršt— Drajja - ■ <>-IO 310 5-16 Trst— 6-— 12 3£ 4-s.s 7il Trst—Buje—Poreč. 0 Koper—Boje—Poreč in medpostojc. 0 Keper—Buje—Poreč in medpo«-taje. 0 Koper in medpo-taje (le do Buj) Gorica— Jcsenice— Ce'ovec— Beljak— Honrkovo. 0 do Gorice in rcedpo»taje (Prvač na—Ajdovščina : 9-57) B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9 57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. C Opčice—Gorica (in medpostaje) Jesenice— j Beljak— Monakovo. 0 Opčine Gorica. (in medpostaje) (Prvačina— j Ajdovščina : Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica j (in roodpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine- Gorica (Pi\ačina—Ajdovščina: Jesenice—Beljak- I*lonakovo._ 0 z Dunaja--Divače—Herpelj in medpostaj. O iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj. 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpo-taj. 0 iz Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in m t upostaj. B iz Pui«-. Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. / '4 j 9-46 1 105 @@@@@@@@@@@@@@@@ Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Parnihi odpotujejo vsaki dan) TKšT-MlLJE: (par. -Epulo" in „Gianpaolo") 8-—, 12-is 2"no. 4-^. *) S. MARCT) MILJE: (ob nedeljah in praznikih) S —, 12*—. 2-3t>, 6*\ MIUE-TRST :"7*<>5,"S'30, I ™ 3^. 5 ^. MILJE P. MARCO: feb nedeljah in praznikih) 7-05, 8-30. 1*30. TRST-K OPEK : (par. „Santorio", „S. fiiuato" in „Ca-podistria") 7 20. lžf-—, 2 30, 4-30. (0r> ne- nedeliah in praznikih); 7-50, ' t —. 12.« 2'™, 5. KOPER-TRST : 6-4n, 7-45, 9-—, | ££, 3-10. (0b nedeljah rn prnzn.): 6-15, 7*45, 9*—, l—, 4*—. TR3T-I-OLA PIRAN : 10 30, 4'—. PIRAN TRST : 0 30, 12 ^. TRST-UMAG : (sarno ob delavnikih) UMAG-TRST: G'—. TRS i-ROVINJ: (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, i Cittknnvi Poreču in Versaru) torek, četrtek ; iT nohoto: 6—. ROVINJ TRST: v ponedeljek. «redo in petek 7*30. TRST-PULJ : Postni parnik. (Vstavi ne : v Piranu, Salvore, Urnngu, Cittaaovi, Poreču in Veraaru. vh ki dan : 7*30. PULJ-TRST: (Poštni par) vsaki dan: <5 30. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreču, Ver^nru in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek : £»•—. PULJ-TRST : (Trg. p:,r.") v torek četrtek, sobota :>■— * Eventuelno. C Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad nad 23 milijonov K nad 800.000 K jKestna hranilnica ljubljanska >x — >tn pmm J* zs G m ei O tmm > si wc cu >• N »1 P < ® 3 i O c»- O ^ n« p o <2. ts 3» ta » (b B C Ob nedeljah in praznikih : 9'j^j iz Herpelj in Divače. Port č—Buje—Trst. •>•20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12*55 0 {j Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. tfonakevo—Praga—Celovec—Jesenice—6crica—Trst 5-— 0 iz Monakova, Cclovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7"15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— R iz Pr>ge, Dunaja, Celovca Gorice. 12-05 0 iz Ce'ovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. 6*34 0 iz Monakova, Beljaka, Jescnic, Gorice, Opčin. B iz Pniire, Celovca, Beljaka, (AjdovIČine> Gorice. J -oo g iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin.__ Ob ned« ljah in praznikih: 9"10 AjdovSčino) iu mejpostajami. 0 iz Gurice (zveza z Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza delta Stazione) V uiijo preko Cervinjana in Benetk j 50 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) j^reko Nabrežinc. t 50 0 preko Cervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Yidem in Čedad). B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim (sc zvezo na Videm). V Italijo preko Karmina in Vidma B preko Nabrcžine v Konnin, Videm, Milan, Rim. 0 v K01 uin (sc zvezo na Cervinjan iu Ajdovščino) Videm, Ben ke. v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-^lilan itd. Do Gor.ce—Kormina— Červinj&na. 0 do Gorice, preko Nabrežinc (se zvezo v Ajdovščino) 0 do Kormiua preko Bivia. B do Kcrmina (ie zvezo na Cer\injani. Trst—Ljubljana—Dunsj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto Ljublj.tno, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ljubljano, Dunaj. Reko. Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, Ljubljano, Dunai, Zagreb, Budimpešto. TRST-TRST 5 30 ,S-55 C 1 00 955 6 00 g-36 3.M) 11 -58 Cer- Prihod v Trst. Iz Italije preko Cervinjana in Kormina. -40 0 iz Kormina ju Cervinjana preko Bivia. 9'— B Iz K«, rmina preko Nabrtžine. 10-38 B iz Kormina (zv~za z Ajdovščino) in iz vinjana. 1128 0 iz Kormina preko N'a'areZine. 4"J® 0 iz Kormina '30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7-20 0 z Dunaja, l-jubljane, Zagreba in Budim pešte o-— B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 10*25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 8-oš B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Fur-anska proga. TRST-M1RAMAR GHINJAN : vsaki dan 9.30 in 3'—. GRIN.1AN-MIRAMAR-TRST: I —, 6 —. TRST-SESLJAN- I RŽIČ (Monfalcoue): 3 —. TRŽIČ-(Monf.)-TKST: 7'—. TRST-GHADEŽ : (parnik „Magdala1) v torek, četrtek in *oboto: -. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek: 7—. Dalmatinska proga Avstrijski Lloyd. TKST-KOTOR: (Brzopamik „Graf Wurmbrandtt) v četrtek: S-—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, Zadaru. Spljetu, Gružu. V Koioru v petek 11* 5. Nazaj iz Kotura v petek 1*— v Trat v soooto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotorn sveza a črto v Bari. , TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8'—, vstavi se:yv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu. Ercegn-vi\ Teodu, Risanu, Kotoru. Dulcinju. Medui. Durazzu. Ss. Quaran a. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korffi v četrtak 8-— in pride v Trat v sredo 6*—. i TRST-METKOVIČI (A): v sredo S 30. (Dotiče vse večie luke) v Metkovič v petek 4'30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek I 30. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Moetarjem. ('dbod z Metkovičev ob 5 04. THST- MET KO VIČI (B): v Soboto 8 30, v Metkovič v ponedeljek 4'30. Nazaj iz M. v sredo S-30; v Trst petek 6-—. Z»e*o z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se : 1 'ulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Erceenovi imolo Giuseppina) 4*30. KOTOii: (p. „Dubrovnik ) v petek 4 30 vstavi pe: Zadru, Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku. Kamenari in Ri*an. Zvezo v Dubrovniku (par. .Bojana") z Obotti (Skudar). ! TRST-KOTOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p. -Salona ) v soboto 6*—; vstavi se : Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v siedo 4*50. TRST BEKA-AjETKOVICI-KOTOR : četrtek !2'— (opoldne (p. dru«. Topie), vstavi se: Ižolu, Piranu. Rovinju, Reku, Zadru i 1 od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene !uke in otoka Viea. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — 1 TRST-METKOVIČI: (hism ndo) (poštni) v četrtek 4 —. Nazaj v Trst v četrtek 8 15 Beneška proga. TRST-BENE TKE: (Lloy a.) iz Trsta ponedeljek tu čeirtek o polnoči; iz Benelk v torek in soboto cb 12. Carigradska prrga. TKST-SMIRNA-CAPJGBAD : Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4—, čez Reko; v Korfu pridr sredo 3*—. Pireus v soboto 5-— (zveza z nagličem Trat-Carigrad) v Carigra I v četrtek ob (i-—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi pouedeljek ob 8 .10 in pride v Trst v nedeijo 11—. Aleksandr jska proga. TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnii) vsak t?den iz Irbta v četrtf-k 11*30, v Brirdisi pride petek I—. v Aleksandtijo ponedeljek G-—. Iz Alek-sandrije soboto 3'—, Brindisi torek 5"— v v Trse sredo 11*—. Ta parnik ima zvtzo z ekspresnim !>rzovlakom Ostenda Trst. (L!oydovi parniki vožjo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštanco vsak teden. Trst-Keka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Alebsandrijo in Carigrad vsak drufci ponedeljek od 1 okt. PAZKA : Debele in podčrtane številke značijo po-poludne. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od \ 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poieg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4l/s°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v (>2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto (i°/0 izposojenega ka- j pitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. I Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. J prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeh sadov. Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno sil«» slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so jih zdravniki napravili pri uživanju MALTIN-CACAO. so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti je zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek, je lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizka cena g« priporoča za ljudsko živilo. — 7* kg MALTIN-CACAO extra-kakovost 90 atot. Nh stotine priznanj in zahvalnih pisem. Dobiva se v vseh boljih prodajalnicah. Giuseppe Gartner & Co., Via paduina 4 O ©£ Sredstvo za barvanje las S° Opazke: Debele in podčrtane Številke značijo j J/Ofudne. 0 = Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna železnica. ODII0D iz TRSTA : 6.024*, 7.:o~, 8, 8.42,9.07**, 9.561 10.44, Ji-30. 12.20, 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.12*, 2.28», 2,44. 3.08', 3.32-, 3.56*, 4.32**, 5.071 5.56, 6.2S*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07.956**, 11.20 OUHOD iz 0PĆIN : 5.30, 6.26, 6.51«, 6.56, 7.36! 8.19, 9.07, 9-5°*% 9»S6, 10.44, 1142**, 11-47' 12.20, 12.44*, 108, 1.32*, 1.44**. 1-49, 2.04* 2.20*, 2.44, 3,08*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5.07,5.31*, 5-59**, 6.04, 6.44, 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39**, IO-44- * 8»mo ob nedeljah in praznikih ter ob lepem Tremenn. * Do kolodvora državne železnico orir. odhod z ii>te postaje. ' Najboljša reklama za trgovce, Gbrtnike, rokodelce in zasebnike sploh s® „MALI OGLASI" v „Edinosti" Amerikanska proga: Trst-New-York Anstro^Americana Delniško parniško društvo Parnik „GERTV-........ „FRANCESCA"..... „GIULIA"........ „JšOFTA HOHENBERG" . D«n odhoda: 12. Januvarja 1907 29 ,t „ 6. Februvarija „ 16. I *•• j od S. LUTK, zakonito zavarovano I (brez strupa) odlikovano z zlato kolajno, ! častnim križcem in častno diplomo DUNAJ, PARIZ, L0ND0*, je za zdravje zajamčeno f neškodljivo, barva trajno osivele in ru-j dečkaste lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma , v topli kopeli — črno, temno-kostanje-1 vo, svetlo-plavkasto in temno-plavka-sto. Veliki karton 2 g!., za poskušn,o I g!., poštn: omot 15 kr. - Efitll? frizer» kosmetik in spe-• 4»lllli cijalist za barvanje las. DUNAJ, lv Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Doroteum) iiarvaDje las v posebnem kabinetu za gospode Ju gospe. fcJektričai aparat najnov. zlstema 000000000003300© —Velika zaloga = zlatih, f čaHESsezaasi Glanzine Fritz Schul> jun. Akt. Eger i. B. u. Leipzig Glanzine daje najlepše z likano perilo 3 - S Zastopnik Trst Corso 4, III.