I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 6. novembra 1896. « • Politiški oddelek. <í Ifc fk itMfeđfe âfe ífc řti it 2feá& it fait íÉtdfedk žfeáfe áfe it žti áfe it faitit ,«ti.'t,,íti.'iis. fa ^ it fa fa it it % âko se dejansko postopanje vlade tako malo vjerna z njenimi besedami. V jedni zadnjih sej budgetnega odseka je ministerski predsednik grof Badeni zopet govoril o tej stvari in za- Jezikovno vprašanje in sedanja vlada. Od svojega nastopa do današnjega dne je sedanja vlada že večkrat se izjavila glede jezikovnega vprašanja. Grcf Badeni in minister Gleispach sta zlasti že mnogo govorila o tej stvari, a vzlic temu ne moremo reči, da vemo, kakšno stališče da v jezikovnem vprašanju zavzemlje vlada. Vsi ministerski govori v tem oziru so bili tako nejasni in se je v njih skušalo ustreči vsem stránkám, da pač nikdo ne ve, na kakem stališču stoji vlada. Od ministra grofa Gleispacha smo že slišali, da stoji na stališču, da mora vsak v svoji deželi dobiti pravico v svojem jeziku, přiznal je, da je potrebno da morajo porotniki znati jezik zatoženca, kajti porotne obravnave s tolmači ne dajo nobenega jamstva za dobro pravo- sodje. minister dosedaj ni storil niti koraka, da jim v praksi pridobi veljavo. Celo nasprotno. Pri imenovanjih sodnikov je celo gledal, da je imenoval za slovenske kraje na Pri- Toda vse to so bile le lepe besede. Pravosodni morskem venščine. m Štajerskem sodnike, ki niso zmožni slo trjeval da bode vlada v jezikovnem oziru se držala na stvarne zahteve v upravi in pravosodju. Že to tako nejasno povedano, da nikdo ne ve, kakega načela se bode vlada ozirala. Kdo ve, kaj se vladi zdi stvarno kaj pa ne. Toda še manje so pa nas zadovoljile daljše besede. Rekel je, da se bodo podrobnosti še določile, a se bode pri tem oziralo na težavne sedanje uredbe šol. Z drugimi besedami rečeno, na Koroškem in v Trstu s slovenskim uradovanjem ne bode nič, kajti vlada bode rekla, da so ondu šole tako vrejene, da jej ni mogoče dobiti slovenščine veščih uradnikov. Po našem mnenju so oziri na uredbo šol popolnoma nepotrebni. Ko se je uvel dualizem, so Ogri določili obrok, do katerega se morajo uradniki naučiti madjarščine. Ravno tako bi se tudi v Avstriji moralo postopati. Uradnikom bi se moral dati obrok, do katerega si morajo prisvojiti potrebno jezikovno znanje. Ustava je že dovolj časa v veljavi, da bi se urad- niki tudi že dosedaj bili lahko pridobili sposobnosti, ka keršnih zahteva. Sicer pa ni taka težava, vlada naj bolje gleda pri imenovanjih, da bode slovenske uradnike obdržala v slovenskih krajih. Posebno naj v politični Na Štajerskem je baš grof Gleispach nastavil ve- upravi popusti napačno mnenje, da so za to službovanje liko nemških sodcev v slovenskem delu dežele, pri okrož- sposobni samo grofi in baronje. nem sodišču v Celju so izginili zadnji čas vsi slovenski Če sedanje šole ne ustrezajo potřebám jednakoprav uradniki. Nastavljeni nemški uradniki največ ne znajo nosti pač nismo Slovani krivi, ko smo to vendar vedno slovenščine. Za silo jo morda kdo lomi in je tudi kje zahtevali Če ve sedanja vlada, da bode pri sedanji ujel kako spričevalo o znanju slovenščine, a toliko gotovo ne zna, da mogel v slovenščini uradovati. pa Pa uredbi šol težava s slovenskim uradovanjem, zakaj se ni še ničesa storilo, da preustroji šole tako, da bodo uga- čemu se trudili s slovenskim uradovanjem, ko vendar jale dejanskim zahtevam. Zakaj pač ni učni minister že njih imenovanje samo na sebi dokazuje, da vlada ne Gauč še poskrbel, da bi na Štajerskem, Koroškem in Pri- želi da bi se slovenski uradovalo. Za Gorico je imenovan morskem se gimnazije in realke tako uredile, da državni pravdnik nevešč slovenščine, ki bode gotovo dělal učenci, ki jih dovrše bili vešči obeh deželnih jezikov i bi če italijanske zatožnice in posledice temu bodo italijanske že ne vsi, pa vsaj tišti učenci, ki so doma iz slovenskih obravnave pri okrožnem sodišču. Slovenci v vse lepe be- krajev. tem smislu je bil celo štajerski deželni zbor sede ministrové ne moremo imeti najmanjšega zaupanja, sklenil resolucijo. Na to resolucijo se vlada lahko opira î i 44 ki bi odredila primerno preosnovo srednjih šol na Do- ljudske stranke, se celo občine niso spustile k volitvi, češ, da lenjem Štajerskem. Če bi Nemci kaj oporekali, bi vlada lahko rekla, da so tako resolucijo sami sklenili. Tudi za slovenske stolice na graškem vseučilišču se še ni poskr-belo so prepozno prišle. Drugod so pa opozicijonalci morali čakati cei dan in so mnogi poprej odšli, nego so volili. Katoliška ljudska stranka je dosegl znatne pehe tistih komitatih i koder je mnogo Nemcev. Slovani in Rumuni se pa največ vo če tudi so potrebne za uresničenje narodne jednako- litve niso udeležili zaradi silnega pritiska. Po volitvi so bili pravnosti. Če bi se upeljale take stolice na pravoznanski več krajih izgredi proti židom. Mnogim so pobili okna Več fakulteti, bi kmalu slovenščine veščih uradnikov ne man- »1 _ t. "c * —^ft 9— kalo. Dokler pa vsega tega ne stori, vladi ne moremo zaupati, naj še tako lepe stvari obeta. Težave izvirajoče Židov morali so žandarji spremljati z volišča, da jih ljudje niso pobili Novi ogerski parlament se bode potem odlikoval da bode v njem jako malo odlčnih parlamentarcev. Vlada je gle dala da so se odstranili vsi zmožnejši možje, da se sama Trozveza Neodkritosrčnost Bismarckova in iz uredbe šol so pač le pretveza, da bi ne bilo treba iz- obdrži. Seveda državi tak parlament ne bode kořistil vesti narodne jednakopravnosti. Zato v sedanjo vlado Slovenci ne moremo imeti posebnega zaupanja. Zato se čudimo, da so naši poslanci glasovali za dispozicijski zaklad v proračunskem odseku, naj so se z vlado že vršila i tost kaka pogajanja ali ne. Mi tistih, ki hočejo še le po novih volitvah se odločiti kako stališče bodo zavzeli proti vladi. Po našem mnenju je treba tudi poprej nekoliko jasnosti. Treba jo je iz ozira na volilce. Volilci so pač opravičeni zahtevati, nekoliko jasnosti v tacih stvareh, da bodo vedeli, njegova je v obče znana, da je pa tak lisjak kakoršnega se je razkril zadnji čas, tega bi ne bil nihče mislil. Resnica je namreč, da je zveza mej Rusijo in Nemčijo o kateri je pisalo njegovo glasilo, res obstala. Mej tem torej, ko je Nem- po- trozvezi. Napram Avstvo - Ogerski se Pošteno ne odobravamo postopanja čija pristopila trozvezi, je zviti Bismarck, sklenil tajno godbo z Rusijo proti je v obraz hlinil, za hrbtom je pa spletkaril proti nji se to postopanje ne more zvati. Vladni nemški listi pravijo, da ne odgovarjajo na vesti o tajni zvezi z Rusijo. S tem potrjujejo, da je taka zveza res obstala in sicer oi 1. 1884. svojim do- do 1890, ko se je ob padcu Bismarckovem razbila. Nemčija sedanjim poslancem skazali zaupanje ali pa poiskali si je Avstro-Ogersko in Italijo, svoji javni zaveznici opeharila. novih mož. Nadejamo se, da naši poslanci pri obravnavi proračuna v zbornici poslancev narede potrebno jasnost. ker je bila zajedno v tajni zvezi z Rusijo. To bi bili Avstro-Ogerska in Italija gledali, ko bi bilo prišlo do svetovne vojske. Zanašajoci se na svojo zaveznico Nemčijo, bi jih bila ta na cedilu pustila. Nemškim vladnim krogom seveda ne more biti Prilike za to bode pač dovolj. Jasnost v tej stvari je važnejša, kakor kak slovenski govorček v državnem zboru, ljubo, da je Bismarck razkril to tajnost. Saj mora vsled tega Nemčija zaupanje zgubiti. Bismarckovi nasprotniki celo zalite-vajo, da se ta kaznjuje, ker je razkril državno tajnost. Kazno- Politični pregled. • v vani so bili tudi že drugi in to še za izdane tajnosti manjse vrednosti Zakon o čistosti volitev Državni zbor je te dni Bolgarija Ministerski predsednik Stojilov hoče se vrnil zopet odseku nacrt zakona o čistosti volitev, da ga pre- držati one smeri v politiki, kakoršna je bila ona ubitega meni Dr Scheicher je zahteval oštre kazni za tište se Stambulova. On zatira namreč svobodo v deželi. Dokler ni plivati na volitve. Cesar Josip bi najbrž takim bil knez pripoznan, ie vlada vse storila, kar je bilo na ljubo Rusiji. Tudi je knez obljubil, da sprejme zopet v vojsko one častnike, ki so bili zapleteni v zaroto proti knezu Ferdinandu. Sedaj ko je pripoznan knezom, omahuje v svojih obljubah. predrznejo, \ ljudem ukazal ulice pometati. Lewakowski je predlagal zgubi aktivno in pasivno pravico, kdor kako ovira svobodo da litve in če je uradnik naj se odpusti iz službe Dr Str an sky je zahteval, da se upeljejo stroge določbe proti zlorabi prižnice Opozicijski poslanci v sobranju na celu jim Cankov, Karavelov, v agitacijske namene. Dr. Kopp je pa mislil, da je nov zakon Grekov in Radoslavov niso že dolgo zadovoljni z vlado. Hoteli so ji dati nezaupnico s tem, da so nameravali voliti ruso fila a Cankova za predsednika sobranju. Vlada se je tega zbala in popolnoma nepotreben, ker že sedanje d ločbe zadoščajo. Mladočeški poslanci so skoro jednoglasno Vašaty zključili iz kluba. Vašaty je po shodih grajal Mladočehe ker je razpustila sobranje noviini volitvami upa doseči večjo so popustili prejšnj s kraj opozicijsko politiko. Ocital je jim večino za-se in bo torej zamogla zanaprej še bolj s/ojevoljno izdajalstvo češkega naroda Rogovilil je proti mladočeški stranki postopati. Opozicijonalci so sicer prosili kneza, da po3krbi, da. tem bolj, državni ker zbor pr izvedel, da ga ne mislijo več kandidovati za bodo volitve slobodne, toda pricakovati ni uspeha. Sedanji volitvah. Vašaty je Miadočehom délai vladni možje, katerim je za mastne službe, bodo že pregovorili same ovire, kajti klubove sklepe je zdajal Sploh je vedno kneza, da ne bo nicesar ukrenil in pustil sedanji vladi, da bo gledal kako stranki škoduje. Le predolgo so ga Mladočehi tr- z inoČjo svojega pritiska dobila v sobranje take mož e, ki bodo pel • • V svoji redi nji po volji Tirolski Italijani nimajo sreče s pasivno politiko Mislili so, da bodo dosegli popolno samoupravo za i talijanski A^^fedK^ del dežele, a vlada je jim sedaj vzela še nunestniški oddelek Tridentu. Vlada pravi, da je to bilo potrebno zaradi naglega «5 = € Obrtnija. » poslovanja. V resnici je pa le vlada izvedela, kako se goji ft^vi?^^^ iredentovstvo mej tirolskimi Italij m se jej zatorej zdelo potrebno Italijanom vzeti namestniški oddelek. Uradniki pri tem oddelku so preveč Italijanom gledali skozi prste. Volitve na Ogerskem so nenavadno ugodno izpale za Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) . zakona z dne 26. dec. 1893., m) smislu vladno stranko. Pridobila je 64 mandatov. Ljudska stranka je dež. zak. št. 193 in deželnovladnega razglasa z dne zmagala z 21 kandidati. Ugronova stranka je skoro popolnoma 28. dec. Is94, št. 16569, dež. zak. št. iz 1895, se uničena Sam Ugron je propal. Nekoliko bolje se je godilo je poročalo o podelitvi dopustil za izvrševanje zidar-Košutovcem, ker jih je vlada semtrtja podpirala proti ljudski skega in tesarskega obrta in sicer : stranki. Pri volitvah je bil grozen pritisk. V Kečkemetu bil postavljen za kandidata grof Zichy 1.) Na c. kr. deželno vlado, da naj se vsled re- vodj katoliške kurza Antona Janežič-a iz Hrastja, občine Grosuplje, 445 ki se je izkazal s 251etno praktično uporabo pri te-sarskem obrtu, temu poděli tesařsko dopustilo za selske občine Šmarje, Grosuplje, Slivnica, Račna in Št. Jurij. 2.) Na mestni magistrat ljubljanski, da naj se zidarskemu mojstru Jakob Urbančiču iz Gorenje vasi v logaškem okraju podeli dopustilo za izvrševanje zidarskih del v predkrajih Hradeckijevavas, Kurjavas, Črnavas, Havptmanca in Ilovca. 3.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju se je poročalo, da naj se podeli zidarsko dopustilo Angelo Molinaro iz Škofje Loke in Jerneju Dolenc-u iz Ga-brške gore za sodni okraj škofjeloški. Prošnje J. P. iz Podbrezja za podelitev tesarskega dopustila, zbornica ni mogla priporočati, ker se prositelj ni izkazal z najmenj štiriletno praktično uporabo pri tem obrtu. 4.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini, da naj se Alojzij u Repič-u iz Šturije podeli zidarsko dopustilo za ves politiški okraj postojinski. Prošnje Fr. R iz Vrhpolja zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da se je vsaj 4 leta praktično uporabljal pri tem obrtu. 5.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu, da naj se Jan. Nose-ju iz Vel. Kořena za sodni okraj Žužemperški podeljeno zidarsko dopustilo raztegne na sodna okraja ribniški, velikolaški in zatiški in da naj se Lorenců Menartu iz Rupreč podeli tesařsko dopustilo za ves politiški okraj novomeški. 7.) Na c. kr. okr. glavarstvo v Čenomlju je po-ročala zbornica, da ne more priporočati prošnje J. P. iz Petrovasi za podelitev zidarskega dopustila, ker se prositelj ni izkazal, da se je vsaj 4 leta praktično uporabljal pri tem obrtu. 8.) Zbornica ni mogla pri c. kr. okrajnem gla-varstvu v Kamniku priporočati prošnje J. T. iz Šmarce za podelitev zidarskega dopustila, ker prositelj ni dokazal, da je zmožen ta obrt samostojno izvrševati. 9.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem je poročala zbornica, da naj se podeli zidarsko dopustilo Fr. Recelju iz Šmarja, za sodni okraj kostanjeviški, Fr. Kostanjevicu iz Češnjic za ves politiški okraj krški in Jan. Zore-tu iz Zg. Zabukovja za sodné okraje Mokronog, Novomesto in Trebnje. Prošnje J. C. iz Do-bravce za podelitev tesarskega dopustila zbornica ni mogla priporočati, ker prosilec ni dokazal, da je zmožen ta obrt samostojno izvrševati. 10.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, da naj se podeli zidarsko dopustilo Iv. Križmanu iz Št. Jurija za sodni okraj ljubljanske okolice in Fr. Kogov-šeku iz Preserja za ves politični okraj ljubljanske okolice, potem tesařsko dopustilo Antonu Cankarju iz Studenca za ves politiški okraj ljubljanske okolice in Jan. Kocmanu iz Ponove vasi za selske občine Št. Jurij, Grosuplje, Račna, Slivnica in Šmarje. 11.) Na c kr. okrajno glavarstvo v Kočevju, da naj se podeli zidarsko dopustilo Jož. Treu iz Tracento na Beneškem za ves politični okraj kočevski in Jak, Santi iz Gorenjevasi za sodna okraja ribniški in velikolaški, potem Leopoldu Bevku iz Bukovice tesařsko dopustilo za sodni okraj ribniški. Zbornica ni mogla priporočati prošnje Ant. Jakšiča iz Jakšič in Fr. Lev-steka iz Lienfelda za podelitev zidarskega dopustila ker prositelj a ništa zadostila postavnim zahtevam. 12.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je poročala zbornica, da naj se podeli zidarsko dopustilo Jož. Svetinu iz Grabč za selske občine Bled in Zg. Gorje, Mat. Dežmanu iz Lancevega za sodni okraj radovljiški in Andr. Tolazziju iz Ljubljane za selsko občino Bled, potem tesařsko dopustilo Blažu Marovtu iz Zagorice za selske občine Bled, Zg. Gorje ; Boh. Bistrica, Breznica in Koroška Bela in Jan. Ko-niču iz Bleda za selski občini Bled in Zg. Gorje. n) C. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 13. avgusta 1896, št. 12396 naznanila zbornici, da je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje z ukazom z dne 4. avgusta t. 1. št. 8331, odredilo, da je v sle-dečih krajih ob jesenskih in zimskih mesecih ustanoviti 4 do 6 tednov trajajoče, zaporedne učne tečaje za pletenje slame in sicer: 1.) v Domžalah za občine Domžala, Dob, Jarše, Dragomelj, Ihan, Podrečje, Depalja vas, Homec in del Brezovice ; 2.) v Moravčah za občine Moravče, Drtija, Velika vas, Spodnje Koseze, Peče in del Brezovice; 3.) na Rovi ; 4.) v Mengišu za občine Mengeš, Loka, Moste in Suhadole ; 5.) v Kamniku za občine Kamnik, Podgorje, Zgor, Tuhinj, Tunjice, Stranje in Mekine; 6.) v Šmarci; 7.) v Dolskem za občino Dolsko in Dol; 8.) v Trzinu za občini Trzin in Rašica; 9.) v Radomljah za občini Radomlje in Volčji potok; 10.) na Prevojah za občini Prevoje in Krtina; 11.) v Lukovicah za občina Lukovica, Zlato polje, Češnjice in Rafolče; 12.) v Cerkljah za občine Cerklje, Lahovče in Zalog. Plača za učitelje v slamarskem pletenju se vzame v proračun c. kr. ministerstva za uk in bogočastje s pogojem, da vse druge z ustanovitvijo teh učnih tečajev spojene stroške pokrijejo krajevni činitelji. Ces. kr. deželna vlada je z ozirom na dopis z dne 25. aprila 1895, štev. 2437 obvestila o tem zbornico in pripomnila, da je s osnovo napominanih tečajev visoko ministerstvo dalo pooblastilo, da se pozoveta predlagana strokovnjaka Matija Oberwalder in Kvintil Donnini iz Florence in sicer prvi za dobo treh mesecev, poslednji pa za dobo dveh let začenši s 1. oktobrom 1896. Radi nadaljne uredbe tečajev so se poslale zbornici po c. kr. okrajnih glavarstvih v Kamniku in Kranju predložene pojasnitve občin glede prostorov, njihne razsvetljave in kurjave itd. in se je zbornica naprosila, da poveri uredbo tajniku gospodu cesarskemu svetniku Ivanu Murniku, ki naj blagovoli v dogovor stopiti z dotičnimi občinami in okraj-nimi glavarstvi in tudi potřebnosti ukreniti, da se pozoveta omenjena strokovnjaka ter c. kr. deželni vladi potem zbornice naznaniti ukrenjene naredbe. (Dalje sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Vpis varstvenih znamk na Ruskem. Vsled poročila z dne 25/13. avgusta podanega od c. iu kr. glavnega konzulata v Petrogradu c. in kr. ministerstvu za vnanje stvari je carsko rusko íinančno ministerstvo v izvršitev novega ruskega zakona o varstvu znamk z dnem 26. febr. t. 1. odredilo, da se morajo vse doslej na Ruskem potrjene tovarniške znamke tekom jednega leta počenši od razglasitve zakona to je od dne 31/19. marca 1896, obnoviti. V določilih glede predlo-žitve prošenj za vpis znamk so se odredile nastopne premembe : 1. Izpiskom znamčnih zapisnikov tujih trgovskih in obrtniških zbornic, ki se imajo kakor doslej priložiti prošnjam, je pre- skrbeti poverjeno rusko prestavo. 2, Od vsake tovarniške * 446 znaiiike je predložiti 100 s trdnimi barvami tiskanih izvodov. 3. Prošnjo je kolkovati z ruskim kolkom za 80 kopejk in je za vsako znamko, katero je registrovati, priložiti kolek ednake vrednosti. 4. Pobotnica o davku plačanem pri glavnem pri-hodarstvenem uradu (kot depozit oddelka za trgovino in manufakturo) je prošnji priložiti ; za regi&trovanje znamke, katero se more po želji izvršiti za eno do 10 let, je plaČati za prvo leto 3 rublje in za vsako prihodnje leto 1 rubel, torej za 10 let 12 rubljev. V interesu lastnikov znamk želi imenovani oddelek, kolikor je možno, dobiti klišeje znamk, za katerih vpis se prosi. Po uporabi za večjo razširjatev znamke se bodo klišeji vrnili. C. in kr. glavni konzulat je trgovskim krogom kakor doslej na razpolago za posredovanje pri vpi-sovanju znamk, bilo bi le želeti, da bi se z ozirom na to, ker je pričakovati veliko število prosileev, prošnje z denarnimi zneski vred nabirale pri trgovskih zbornicah, katere naj bi iste poslale glavnemu konzulatu. Za stroške katere bi imel konzulat za prestavo in za pristojbine pri legalizovanju even-tuvelno za depozitne pristojbine, bi bilo_za vsako znamko še razun davka poslati na račun 5 rubljev. % í^ífctfc eftífe Vinarska razstava in izredni občni zbor kmetijske družbe v Novem mestu. (Konec.) Velik del razstave pak zavzemajo stroji spadajoči v vinařsko stroko. Tu vidimo nad 100 vrst različnih škropilnic (proti strupeni rosi), mej njimi najboljšo, pak seveda najdražjo : Sifonijo, razstavljeno od Ph. Mayfahrta & dr., slično škropljenico z zračno sesalko poslal je I. Heller. Tudi naša domača tvrdka Živic & dr. in Trsta razstavila je izborne stroje i za škropljenje i za žvep-ljanje trt. Poleg teh strojev nahajajo se še mnogi drugi stroji, koje opisovati bi pa predaleč zavedlo. Spregledati pa se ne more in ne sme štirih vele-važnih naukov, ki so bili na stene pribiti, to so : Prosite za odpis davkov od okuženih Vinogradov ; prosite za brezobrestna posojila; preskrbite si trt za nove nasade, prosite za desetletno oprostitev davka od novih nasadov. Kmalu po 10. uri zbrala se je v dvorani v „Na-rodnem domu" vsa gospoda, ki se je udeležila otvorjenja razstave, do 180 oseb smo našteli, mej njimi največ kmetskih vinogradarjev, pa jako dosti duhovnikov in učiteljev. Gosp predsednik kmet. družbe Iv. Murnik otvori y4ll. uro zborovanje ter predstavi vladnega in zastopnika dež. odbora, se zahvali g. dr. Šeguli za prepustitev mestne dvorane ter v kratkih potezah nariše, kaki nagibi so vodili osrednji odbor, ko se je sklical ta izvanredni občni zbor, ki je od početka družbe prvi v Novem mestu. Nadalje prosi g. govornike, naj govore — z ozirom na čas — kratko, jedernato. Slednjič se pa spominja onega, koji je mogočni pospeševatelj vsega kmetijstva in pozove občinstvo, da temu zaščitniku — cesarju zakliče trikratni živio, kar se oduševljeno stori. Prične se reševanje dnevnega reda. Vzpored razgovora, ki naj se tiče vseh vprašanj, zadevajočih obnovitev Vinogradov, uničenih po trtni uši, pričel se je z razmo-trivanjem o pomenu direktno rodečih ameriških trt. Dež. kranjski pot. učitelj za vinarstvo g. Gombač utemeljuje v obširnem govoru svoje stališče glede tega vprašanja, navaja in opiše trte, kot Irabek, Jork Madejro, Otelo, Žak, Nova, Triumf itd. Ker pa nasadi teh trt nimajo povoljnega uspeha, priporoča, da se vse sajenje direktno rodečih trt opusti. Ta nasvet obvelja brez ugovora. Pri drugem vprašanju glede priporočljivosti amerikanskih trt za podloge z ozirom na sestavo zemlje raz-kladal je g. posestnik Bučar iz Št. Jerneja v temeljitem govoru prednosti in napake amerikanskih trt kot podlog ; on zameta Jork-Madejro, priporoča pa Riparijo-souvage in portalis, osobito za rudeče zemlje ; od Rupestris vrst priporoča samo pokonci rastoče, od Solonis pa, kojo posebno po Štajerskem rabijo, pravi da je podvržena kozam, in da se slabo koreniči; o vitis Berlandis pa nimamo še izkušenj, dasi jo po Francoskem jako hvalijo. Poročilo g. Bučarja vzelo se je z odobravanjem na znanje, Razmotrilo se je vprašanje, katere domače trte kaže pomnoževati ter cepiti. Gosp. vodja Dolenc je kot prvi govornik v poljudnem, zanimivem govoru pojasnjeval, kake kakovosti vina imajo Dolenjci pridelovati, da bodo njih vina v tujo trgovino prešla ; on trdi, da naj se od vseh domačih vrst in sicer belih le kraljevina, od črnih pa žamasta, belinska in tičenska črnina obdrže. Namesto ostalih domačih trt pa, ki dajejo — kislico, priporoča za bela vina grganjo, sipo, maslovino, laški rizling, beli burgundec, španjole in veltlinarje, od črnih pa samo modro frankinjo. Gospod Bučar omeni še plavca, katerega je predgovornik pozabil omeniti. Pri glasovanju se je nasvet gosp. Dolenca, kot tudi dodatek gosp. Bučarja jednoglasno odobril. Pri četrtem vprašanju, kateri način cepljenja se najbolj sponaša, odstopi g. župnik Bojanec od referata, pa stavi dva predloga, naj preskrblja družba gumi za ce-pitev, ali pa naj tvrdke priporoča, katere so se jej zave-zale, le dobro blago prodajati, in pa : družba naj kmetom kar najbolj mogoče priporoča, da nove nasade široko zasajajo. Gosp. dr. Romih našteje osem različnih strokov-njakov, kateri so po večini prav različnega mnenja, kateri način je najboljši, vendar se nagibljejo že mnenju, da naj se zeleno in suho cepi; on sam pa priporoča še posebno takozvano cepljenje v loku. Gosp. Dolenc poroča o izkušnji svojega učenca g. Sancina, ki je z najboljšim uspehom pri cepljenju pod zamaškom trto večkrat ranil, da škodljivo vplivajoč obilni sok lažje odteka. G. Bučar se nagiblje suhemu cepljenju, istotako g Gombač. Gospod tehnični voditelj del proti trtni uši B. Skalický priporoča zeleno nizko cepljenje, g. Dolenc. da se trta na stalnem mestu kakorkoli cepi, gosp. Šetina se strinja z nasvetom gosp. Dolenca, pa pozivlja gosp. Lovšina, da poroča o mahastem cepljenju, kar ta stori, priporočujoč ta način. Gos. Gombač, izrazi željo, da se v razstavi napravi model tega cepljenja. Vsi nasveti bili so odobreni od zbora, predloga gosp. Bojanca pa jednoglasno sprejeta. 44? Gosp. pristav Rohrman glede 5 točke pa se pridružuje mnenju gosp. Dolenca, oziroma gosp. Skalickega, da je vinograde z ameriškimi trtarai zasaditi in na stal-nem mestu precepiti, če ni cepljenk že na razpolago. Sprejeto. ^ Pri naslednji točki, o pomenu in napravi pripravnih trtnic za podružnice in občine, govori dež. štajerski po-tovalni učitelj za vinarstvo Bele in priporoča napravo velikih trtnic poleg manjših. Gosp. Rohrman opisuje korist občinskih in podruž-ničnih trtnic ter izrazi željo, da bi jih država in dežela podpirali. Gosp. Skalický razloži v obširnem govoru napravo in korist podružničnih trtnic. Nasvetovana resolu-cija, da se pospešuje naprava velikih in majhnih trtnic, se vsprejme. Pri zadnji točki dnevnega reda stavili so gosp. udje svoje predloge. Gosp. Gombač je predlagal, naj se dajejo vinogradnikom nagrade za vzorno napravljene nove nasade, učiteljem in drugim nadzornikom trtnic pa pridelke od trtnic kot plačilo za trud. Gosp. dr. Romih predlaga, naj se poskrbi, da bode zadostna vsota v proračunu preliminovana za brezobrestna posojila in da se napravi zaklad, iz katerega bi se takoj izplačevala odškodnina za škodo po vremenskih nezgodah. Gosp. Šetina predlaga, da se kmetijska družba potegne zatOj da se posojila pravočasno izplačajo stránkám. Gosp Rohrman predlaga, da se ustanovi v področji kmetijske družbe, slično kot obstojata ribarski in konje-rejski odsek, tudi vinarski odsek, ki bi se imel baviti z vsemi vprašanji tičočih se novodobnega vinogradarstva. Vsi predlogi so bili vsprejeti. S tem je bil vzpored končan ; gosp. predsednik Iv. Murnik se je zahvalil vsem udeležencem zbora za pozornost ob razpravah. Gosp. dr. Romih se slednjič v iskrenih besedah zahvali tako osrednjemu odboru, ki je drage volje pri-redil zborovanje v središču dolenjskega vinogradarstva, kot tudi gosp. predsedniku Murniku v posebej za trudo-ljubivo in izborno vodstvo razprav. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januvarija 1897. leta. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa.. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : 1. s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz-učil za kovaškega pomoćnika; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedeûja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60, oziroma 50 forintov. Pro8ilci za štipendije imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in 3. potrdilo, da so dělali uže dve leti za kovaške pomoćnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1897, leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mescvnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do-bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega ogledoika. Ivan Murnik, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški, začasni vodja podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 28. in 29. decembra t. 1., in sicer : 28. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 29. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine iu mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de-decembraa t. 1. i Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 2. novembra 1896. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški. Kmetijske raznoterosti. . Pridelovanje vina v Evropi. L 1895 se je največ vina přidělalo na Francoskem namreč 23,485.000 hl; v Italiji se je přidělalo 18,782 000 hl, v Spaniji 15,180 000 hU na Avstro-Ogerskem 5,161.200 hl, v Nemčiji 3,207.600 hl, v Rumuniji 2,745 600 hl v Turčiji 2,112.000 hl, na Por-tug lskem 1 75,0 600 hl, na Grrškem 1,708.000 hl, v Švici 1,100 100 hl, na Bolgarskem 1,056.000 hl in na Srbskem 704 000 hl Zablačeno seno. Prijatelj kmetijstva opominja posest-nike travnikov, naj ne pokladajo zablačenega sena ali otave, kajti taka klaja škoduje plučem in povzroči lahko plućno kugo ter tudi izvrgavanje. Tako seno naj se raje sežge. Mocno za-blačena klaja se ne da zboljšati niti z izpiranjem niti z mlat-vijo. Zablačeno seno tudi ni za sUljo, ker bi je živina vender le dobila, če bi je pod njo nastiljali. Prah škoduje pa tudi očem in plučem ljudij. mm Poučni in zabavni del. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) Štirinajsto poglavje. Na širnem morju. (Dalje.) nepremična zvezda! Kaj naj porečem ljudem, ko opazijo, da si se razšla s kompasom. Kje je ključ tej uganki. Od kod prihaja ta odklon proti severozápadu za pet ali šest stopinj ? ! Dolgo je Kolumb še gledal na nebo in še ob zori je odšel v svojo kajuto, da nekaj ur počiva. Pa kmalu se je prebudil ; nategoval je radovedno svoje misli, da bi odkril uzrok odklonenja magnetne igle. Brez vsake dvombe kaže, razsojal je, ko Tako je bilo 13. in 14. septembra. Přišedši iz se je oblačil svoje kajutě, je Kolumb pogledal na krov. Povsod je da se polarna zvezda premiče. Bodo mi pa li to verjeli ljudje? Rekli bodo, da od pamti- vladala globoka tišina. Samo pilât, krmar in straži- veka smatrajo polarno zvezdo za nepremično ne telji so čuli, drugi mornarji so spali. » Santa Maria" mornarji, temveč tudi učenjaki. Od kod torej taka plula je vedno dalje; veter je igral z jadri in voda premena v prirodi? je pluskala ob strani ladije. Kolumb se je zopet zamislil. Njegov duh se ni Ko nekaj časa hodil gori in doli, je admiral mogel pomiriti, dokler ne najde pojasnila tej uganki. šel najedenkrat k jadrom ; zdelo se mu je, da ladija se ne drži dobro smeri, katero je on zaukazal. In res ni se motil. Dosti je bilo jednega samega pogleda, da se je prepričal, da „Santa Maria" Prav kakor bi bil přišel na drugi svet godrnjal je, v katerem so neznane sile premenile vse prirodne zakone. Sedaj je vprašanje, naj li jaz to gre po črti vsporedni z moštvu povem ali ne? • • • Ne zaklical je odločno evropskim obrežjem. Ti se ne držiš prave smeri? — rekel je strogo Kolumb, porinil krmilo. od sebe krmarja in sam prijel za Oprostite, gospod admiral, izpregovoril je tiho krrnar. Bolje je, da ohranim svoje odkritje tajno, dokler mi novo opazovanje ne pojasni stvari. Přišedši do tacega sklepa, je Kolumb se nekoliko pomiril, in šel je na mostič, da nadzoruje službo moštva. Nevoljen je zopet se povrnil v svojo kajuto, da izračuna pot, katero so prešli minolo noč. Kmalu Tebe vleče na zemljo? Zelja, da bi se vrnil, zapeljala te je do tega. Ti bi si moral misliti, da uspešno potovanje več koristi tebi in drugi družini, je přišel k njemu Arana. Opazivši, da Dijego ravno tako pogleduje, kakor bi hotel nekaj vprašati, je Kolumb hotel ga potolažiti. kakor pa sramoten povrat z ničem. Pojdi takoj; in pokliči semkaj Petra Laroka. On zameni tebe, kajti Da, Dijego! zaklical je, prešli smo že znatno daljavo, a vendar ne toliko, kolikor bili ne moreš biti več krmar. Okarani mornar je hitro odšel in Kolumb mogli. Po noči sem nekaj žalostnega zasledil. Malo- z marnost jednega krmarja je kriva, da je ladija precej lahkim obratom krmila „Santo Mario" kmalu pripravil v pravo smer. Čez jedno minuto je přišel na krmilo Peter. Stopi krmilu, rekel je admiral, m strogo drži smer ! krmar in Tvoj prednik je bil malomaren „Santo Mario" obračal proti Spaniji. Gospod admiral, se name more zanašati, odgovoril je Peter. dolgo šla vsporedno z evropskim obrežjem. W m ^^ Pa vendar koliko smo prešli včeraj? Vsega 33 milj, a moštvu se je povedalo, da 29; treba je posluževati se tega poniževalnega sredstva, da se ljudje zastonj ne begajo. Kolumb je vstal s svojega mesta, da pokaže Di-jegu pot, katero so přehodili, na zemljevidu, a tu je pogledal na kompas, ki je bil poleg zemljevida in s Prepričan, da bode Peter držal svojo besedo, je strahom zagledal, da se je igla še dalje odklonila Kolumb šel h kompasu in jel skrbno opazovati nje- proti zapadu. govo iglo. Neki čudni nemir se ga je polotil. Obrnil je oči nebu in pogledal na polarno zvezdo, to pri- Arano je opazil njegovo vznemirjenost. Vas nekaj vznemirja, gospod Krištof, rekel jateljico mornarjev, po tem je zopet pogledal na je s sočuvstvom. kompas in začuđeno pomajal z glavo. Oh, gospod Dijego, odgovoril je Kolumb Kako je to pojmiti? Kako r-izjasniti? še- vzdihnivši petal je. dosega našega smotra postaja vedno težavneja z vsako miljo. Jedini zanesljivi voditelj mor Postal je admiral še nekaj minut, potem je pa narja, kompas, vidno zgublja sile svoje, a iz kakega šel na mostič in ondu poveri kompas. uzroka ? Ti pojavi! godrnjal je. Kakor uganka Je to mogoče, gospod Kolumb? — zaklical g prirode se mu stavi na potu. Kaj bode z mano, ako je začuđeno Dijego. — Zares znaten odklon ! Kako si mi vzame nebo jedinega zanesljivega spremljevalca v pa vi pojasnujete ta odklon, gospod Krištof? tej puščavi. Dosedaj še nisem našel nobenega pojasnila, 449 — odgovoril je vznemirjen Kolumb, — in to me straši. Kaj bode, če moštvo izve o tem odklonu. Kolumbove besede so jako vznemirile Dijega. — Prav imate, — odgovoril je, — ljudje takoj prorokujejo vsakeršne nesreče. Mari bi jih ne mogli prepričati, da je odklon igle proti zapadu, že migljaj od zgoraj, da naj na to stran nadaljujemo pot? — S takim objašnjenjem se najbrž ne bodo dali pomiriti. — Kaj mislite sedaj storiti, — vprašal je vzne-mirjeno Arana. — Potrpežljivo moramo počakati daljših pojavov. Če bode odklonenje naraščalo, tedaj Vsemogočni gotovo razsvetli nam um !. .. Dan je hitro minol mej vednim opazovanjem kompasa. Kolumb je težko pričakoval, da se pokaže polarna zvezda, da bode videl, kako stoji v razmeri z lego magnetne igle. Naposled je přišel večer in Kolumb se je prepričal, da se magnetna igla vedno bolje odklanja, čim dalje se peljejo proti zapadu. — Ta vedni odklon magnetne igle, — opomnil je Dijegu, — zdi se mi, da je v zvezi z nekim pre- mikanjem polarne zvezde, katero se pa dosedaj še ni opazila. — Blagoslovljena bodi, Presveta Marija Devica! — zaklical je vesel Dijego. — Vi ste odkrili veliko stvar, katera bode obruzdala strah moštva. — A vi pozabljate, gospod Dijego, da se člověk trdno) drži vkoreninjenega mu prepričanja. Mornarji so tako trdno prepričani, da se polarna zvezda ne premiče, kakor bi bila to evangeljska resnica. — Mari mi sedaj nismo v novem svetu, in v novem svetu se naravno nahajajo novi pojavi — opomnil je Dijego. — Vi imate prav, a vendar tukaj ne pojde brez borbe s starimi predsodki, — in ta borba ne bode le ksiívsi saisi !. , , i Kakor v potrjenje Kolumbovih besed zaslišala sta strašen krik mornarjev. — Slišite ta krik, Dijego? — vprašal je Kolumb. — Borba se začenja. Bog daj nam zmago! Obrnil je oči proti nebu in pobožno se prekrižal, potem je pa zbral vso svojo hladnokrvnost in čakal približajočo se kričečo tolpo. S svojega visokega mostiča je admiral jasno razločil vznemirjene krmarje obkoljene z nič manje vznemirjenimi mornarji, in slišal je sredi teh glasov glas zvestega Petra, ki si je prizadeval pomiriti to-variše. — Kaj se je zgodilo? — vprašal je mirno, ko so mornarji prišli bližje. — Kaj ste se zbrali? Se li morda že vidi obrežje? — Obrežje! Kako neki! — zaklical je jeden najbolje vznemirjenih mornarjev. — Magnetne igle so se spridile! — přistavil je drugi. — To je slabo!... — Mi nikdar ne pridemo do nobene zemlje in ostanemo brez kažipota v sredi morja!. .. — Vrnite se nazaj, vrnite, gospod admiral !... — Ukažite se povrniti ladijam, predno ne pridemo v pekel, katerega vročina je že nam spridila kompas ! . . . — Nikar ne govorite neumnosti! — zaklical je Kolumb resno in zapovedujoče, in se pogumno postavil. — Vi hočete iti dalje, ne ozirajoč se na svarilo prirode? — vprašal je z grozečim glasom jeden mornarjev, ki je bil očevidno voditelj tolpe. — A če mi ne bodemo ubogali? — přistavil je hujskajoče. — Tedaj vas doleti huda kazen kakor puntarje! Odločne besede Kolumbove niso ostale brez vpliva. Tolpa se je umaknila in jela posvetovati se mej seboj. V kratkem so stopili narazen in Peter je kot pooblaščenec nizko se klanjajoč stopil k admiralu. — Oprostíte nam, gospod admiral, — rekel je, — naše nedostojno vedenje. — Toda člověk ne izbira besed, kadar je prestrašen. Zatorej ne obsojajte nas, temveč pojasnite nam, kaj pomenja toli vznemirjajoči odklon magnetne igle? — To je pametna beseda in jaz sem vselej pripravljen odgovarjati na stvarna vprašanja. Pridite bližje. Povelje se je hitro izpolnilo in Kolumb je začel. — Vi se ne motite. Že nekaj ur opazujem, da se magnetna igla odklanja k zapadu. Ta odklon je sprva še mene malo vznemiril, kar rad přiznávám, a Bog mi je pomagal najti priprosto in pravilno pojas-nitev. v Mi vemo, da se vsa nebeška telesa bolje ali manje pravilno gibljejo. Samo polarna zvezda in zvezde, ki so blizu nje, delale so v tem oziru neko izjemo, če tudi so mnogi že domnevali, da se tudi premiče po nebu. Sedaj se to mnenje more smatrati za dokazano istino. Odklon magnetne igle ne kaže, da je igla spridena, temveč da se polarna zvezda premiče, in sicer premiče v isto smer, kakor se premi-čejo vse zvezde, namreč proti vzhodu. Mornarji so molče poslušali pojasnila Kolumbova. Če tudi je v teh glavah vladalo trdno pre pričanje, da je polarna zvezda središče nebeškega oboka, a so vendar še visoko cenili razumnost in znanje svojega admirala, da bi dvomili v resničnost njegovih pojasnil. Vznemirjeni duhovi so se pomirili. Samo nekateri mornarji so semtertja pogledovali na nebo, kakor bi hoteli z očmi vloviti premikanje po- lame zvezde. Kolumb je z obrazov mornarjev jasno spoznal, kaka čuvstva jih obhajajo, in zadovoljno se je na- smehljal. Čutil je svojo zmago in hvalil je v mislih Boga, ki ga je razsvetlil v pravem trenotku. — Če je tako, da odklon magnetne igle kaže le premikanje polarne zvezde, kam pa sedaj kaže igla? — zaklical je nekdo iz mornarjev. — Tako je, gospod admiral, Jože ina a prav, — 450 pritrđila je tolpa, kako bodemo pa sedaj uravnali Sattner o navzočnosti društvenega odbora in učiteljskega zbora vožnjo po morju, ako se tečaj nèkam premise' Kolumb je bil jeden trenotek v zadregi. bil kritičen trenotek, ki bi se bil utegnil neugodno končati za admirala. To je minolo nedeljo dne novembra ob 172 12. uri dopoludne. Predsednik g. Fr. Ravnihar je imel lep nagovor. Redni pouk v novem poslopju se je pričel minoli torek. Solo obiskuje sedaj 242 gojencev. Večja slovesnost ob otvoritvi novega doma se za to sedaj ni priredila, ker „Glasbena Matica" itak prihodnje Kolumb je pa le nekaj sekund čakal, potem je leto slovesno praznuje 251etnico svojega obstanka in se bo pa ponosno povzdignil glavo in oštro pogleda! po tolpi, Pravi, nepremakljivi tečaj je nevidna točka, ki leži v tej smeri, kakor kaže magnetna igla, rekel z močnim glasom. Nevidna točka? tem povodom tudi praznovala otvoritev lastnega doma. Velikovška »Narodna šola.« Da je bila ta šola potrebna, kaže to, da se je za prvi razred oglasilo 80 otiok. UredniStvo „Mira" je razpisalo nagrado 30 kron za onega ki more priti na sled zločincem. so pobili okna. Tudi ponovili so mornarji ne- se izda v posebni knjižici poročilo o slavnostih povodom otvo- razumevši ga in zmajali z glavami. Da nevidna in nepremakljiva točka, okrog katere se premičejo vse zvezde, ne izvzemši polarne zvezde. Da to dokažemo, naznačimo to.minoto sta- ritve te šole. Naročila že sedaj sprejema uredništvo ,,Miraa. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so lišče polarne zvezde in začnimo zaznamovati poslali dalje: Na Slančevem večeru v Drvarnici v Črnomlju se je nabralo 8 gld. ; podružnica v Veliki Pirešici 6 gl. 30 kr g. Ivan Salpa v Sturiji iz nabiralnika 3 gld. ; g. F. Spilar njen V Ivan Šalp a v Sturiji iz nabiralnika 3 gld. ; g. F. Št. Petru na Pivki je nabral na praznik sv. Cirila in Me- odklon. toda gld 34 kr., in sicer so darovali : gg. P. Bohinjec, Gospod admiral, — zaklical je Peter, opro- ekspozit v Trnju, 80 kr., nadučitelj Punčuh 50 kr., Fr. štite našo nevednost in malodušnost! Presrčno se Verbič, učitelj v Slavini, 50 kr , žel. uradnik Kar. Gabriel 50 kr., And Lavrenčič 50 kr , pošiljatelj 50 kr. in več pri- zahvaljujemo za vaša pojasnila in bodemo zaznamo- jateljev šole 1 gld. 4 kr. ; rodoljuben svećenik se je prosto vali vaša opazovanja. Dobro, odgovoril je Kolumb, sedaj pa pojdite na svoja mesta, dragi moji ! temi besedami je Kolumb odpustil mornarje in z Dijegom odšel v svojo kajuto. voljno zavezal, odtrgati za našo družbo od svoje plače po 5 gl. na mesec. Ljubljanski šentpeterski podružnici (ženska in moška) čisti dohodek od lepe veselice dne 5 jul. v znesku 400 gld. ; podružnica v Novem mestu po blagajniku g. Iv. Škerlju kot letni donesek in po nabiralnikih nabrano svoto 100 gid. ; iz- Mornarji so se vidno popolnoma pomirili Le venakademična podružnica v Gradcu po g- blagajniku Fr. Hrašovcu 43 gld. 50 kr. ; si. uredništvo „Slovenca u v semtrtja so se na krovu sešle male skupine, ki so se pogovarjale o čudovitem pojavu, a so se kmalu razšle. Zjutraj so vsi z nepotrpežljivostjo čakali uspeha Ljubljani zbirko 17 gld. 15 kr. ; — šentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani vkupe 105 gld. in sicer znaša: Ciril-Metodov dar 32 gld. 20 kr., dali so gg. And. Kalan in Iv. Vrhovnik po 5 gld, Gnezda 2 gld., dr. Fr. Lampe, ka- skupnega posvetovanja poveljnikov, kajti vedeli so, nonik I. Rozman, dr. A. Karlin, dr. I Lesar, A Z, Dragr Nini" bili tudi jako vznemirjeni Žagar, dr. Debevec, Fr. Trtnik, Jos. Vidmar, dr. I. Žitnik, dr da so na „ Pinti" in , zaradi odklona magnetne igle. Kmalu sta prišla brata Pinsona na „Santo Mario". Mornarji so z velikim zanimanjem gledali, kako je Mihelič 20 kr. ; letnina znaša Kolumb, zbravši vse svoje matematične in zvezdo- 65 kr. ; trnovski Mohorjani po g Oblak, Jern. Bahovec, Jos. Pichler, Krek A Stroj. dr. Fr. Ušeničnik, Iv. Vrančić, Fr. Ferjancič po 1 gld. ; R. Merčun, A. Zorec, A. Zorman, Fr. Zorman po 50 kr. in M. 41 gld., podpornina 24 gld. Ferjančicu 2 gl. 70 kr. znanske instrumente odšel ž njima na mostič. Sprva sta Pinsona nezaupljivo poslušala pojasnila Kolumbova, a kmalu sta se prepričala, da delovanje ma- in iz nabiralnika v trnovskem župnišču 4 gid. 45 kr. or moška ženska podružnica 39 gld. 15 kr. ; podružnica v Bra slovčah 17 gld. 33 kr. ; po A. Aškercu v Škalah pri Ve- lenju dne 22. jul. na pastoralni konferenci zbrani duhovniki gnetne igle ni prenehalo, če tudi se vedno odklanja đekanije škalske so zložili za velikovško šofo 23 g!d., mej proti zapadu, kajti uzrok temu odklonu je pripisovati jedino prernikanju polarne zvezde. Sedaj, vidita, gospoda, kako je stvar Oči- njimi c. podařil č. gosp. Kunej, žutnik ponkovski 10 gld . Mat. Ražun, stolni kapelan v Celoveu, je poslal zbirko 187 gld 50 kr, in sicer so poklonili gg blagosiovci celo\š!ri po- vidno ni nobenega uzroka bati se, da se je kompas pokvaril. Nadejam se, da storita vse, da pomirita družnica celovška je zložila 37 gld 50 kr. ; si. notranjska po- mesto venca na gomilo And Einšpielerja 100 gld., si sojilno in hranilno društvo v Celoveu je dal) 50 gld. in po- vznemirjene duhove vajinih ljudij. Brata Pinsona sta s pokornim spoštovanjem gledala svojega admirala, ki ima toliko znanje. Vsi njiju dvomi so se razpršili in šla sta na svoji ladiji z novim sojilnica v Postojini 10 gld v Ljubljani je nab ala gdč. ? na Loj z novi maši 0. Iv. Baloha Mediceva 15 gld. 11 kr. in 10 cts. z geslom: „Ljubezen dvojno vsak naj tesno druži, Bogu in domovini zvesto služi ; To bodi vsakomur uzor naj-večji!" Po g. Jos Žirovniku i Gorjah udnine od bledske po- pogumom in lahko pomirila in osrčila svoje mornarje. družnice 32 gld., iz nabiralnikov pri (Dalje sledi.) 27 kr., F. Sekovaniču 1 gld. 14 kr , Petranu 87 kr Peternelu 2 gld. ^■■■M: A Vrhuncu 2 gld. 26 kr ? v Vintgarju 1 gld kr, prof Rutar 50 kr., skupaj 40 gld kr podružnica na Greti : mmv Mz Novice. 32 gld. 20 kr. ; iz nabiralnika pivške podružnice 2 gl. 84 kr ; podružnica v Žužemperku po blagajniku g. H. Povšetu 55 gl. ; gospa A. Zarnikova 14 gld., katere je nabrala 23 1 2 kr na novi maši č. g- . Smukavca v Srednji Vasi v Bohinju ; »Glasbene Matice« novi dom v Vegovih ulicah ženska podružnica v Škofji Loki po gdč. M. Klunovi 23 gld. ; je slovesno blagoslovil preč. g trančiškanski župnik P. Hugolin podružnica v Selcih po g. Šliberju 18 gld. 20 kr. ; G. E. P, 451 na Dunaju 2 gld. ; podružnica za brdski okraj 76 gl. 62 kr. ; podružnice v Podgradu 46 gld. 23 kr. ; p družnica na Preinu 7 gld. ; c. g. A. S. Tolminec kot mes. přisp. 5 gl. (Dalje si.) — Mestna višja dekliška šola v Ljubljani se svečano otvori dne 9. t m. — Gosp. dr. Val. Krisper, advokat v Ljubljani je podařil 100 gld. za nakup knjižnice na novem zavodu. Lepa požrtovalnost. — Slovensko planinsko društvo priredi dne 11. t. m. zvečer v prostorih ,Narodnega doma" zabavno-pouČni večer. Predaval bode zaslužni alpinist in društveni Častni član preč. g. Jakob Aljaž. — Zidarsko obrtno šolo je osnovala vlada v Renčah pri Gorici. Že zdavnej bi bila taka šola potrebna tudi na Kranjskem. — Novo poštno poslopje je dograjeno in poštni in brzojavni urad se preselita prihodnje dni v svoje nove prostore. Z ozirom na želje opetovano izražene od trgovcev in obrtnikov v Ljubljani, napravi se na novi pošti tudi centrala za telefon. — Nemški viteški red v Ljubljani. Prihodnjo spo-mlad se prezidajo nekateri prostori v Križankih in prirede za odgojišce kandidatov nemŠkega reda. Za sedaj se bode jeseni 1. 1897. začelo z osmimi gojenci, ko se pa enkrat izseli iz Križank okrajno sodišče, se bode zavod razširil. — Vipavska vinarska zadruga se namereva pre-osnovati v kmetijsko zadrugo. Dotični občni zbor bo imela zadruga dne 8. nov. t. 1. — Zgradbo topničarske vojašnice v Ljubljani je občinski svet v svoji zadnji seji oddal s avbeni družbi „Union" z Dunaja za 515.000 gld. Nova vojašnica bo stala ob Dunajski cesti za sv. Krištofom in jo je dograditi pravočasno tako, da se bode 1. avg 1898. iahko izrocila svojemu namenu. — Požar je uničil posestniku Blažu Možini iz Žiberž v pol. okraju logaškem dne 25. okt. kozolec s krmo in gospodarskim orodjem vred. Škode je 1500 gld. Zavarovan je bil pogorelec za 300 gld. Zaígali so otroci. — Tatu zasačila sta dne 23. okt. zvečer ob 10. uri v v svoji izbi zakonska Jožef in Jovana Šušteršič v Semičici pri Medvodah Hotel je ulomiti v škrinjo, v kateri je bilo 1000 gld. spravljenih. Tatu, nekega 201etnega fanta so přijeli in izrocili sodišču. — Tatovi biciklov se prav množe. Te dni se je pri-petil letos že 4. slučaj v Ljubljani, da je bil ukraden bi-cikel. Zmankal je bicikel zidarskemu mojstru Acceto. Bicikel je bil vreden 200 gld. Za tatu se ne ve. G. solicitatorju Kro-nabethvoglu je bil ukraden bicikel iz veže v kavarni „Evropa". Tatu že imajo v osebi bivšega trgovskega pomoćnika Trafe-nika, ki je popihal z bicikljem proti Celju, a so ga ondu přijeli. — Srečnega se more zvati pri izvošceku g Turku ml v Ljubljani službujoČi voznik, ki je minolo nedeljo zvečer zgubil po mestu vozeč listnico z 475 gld. Ko je opazil ne-srečo, je šel po poti, po kateri je \ozil, iskat zgubljeni denar. SreČa mu je bila mila in je listnico našel z vso vsebino ob mesarskem mostu v blatu — Oběsil se je v vasi Borje pri Kolovratu okraj li-tijski dne 30 oktobra po noči 281etni Ciril Udovič. Našli so visećega na vezanem kozolcu. Uzrok samomoru ni znan. — Pogorela zaloga pavole. V Bombaju je pogorelo veliko skladišče, v katerem je bilo 35000 bal pavole. Število zdravnikov na Ruskem. V Rusiji ki šteje 110 miliionov duŠ, je znašalo 1. 1890 število zdravnikov 18.334, to je približno na 6000 oseb en zdravnik. V Nemčiji pride en zdravnik na 3000, v Franciji na 1800, na An- » — ..'.'l' """ '. > * gleškem na 1600 prebivalcev. V glavnih in večjih mestih pride povprečno po en zdravnik na 270 prebivalcev na deželi pa tudi še-le na 9000 in celo 12000 oseb. — Dvojni samomor. Posestnika prodajalnice za ženske plašče Herman in Mahna Wahl v Erfurtu sta se ustřelila v svoji prodajalnici. Povod samomoru so veliki dolgovi. — Apanaža italijanskega prestolonaslednika. Kralj italijanski je dovolil iz svoje blagajnice prestolonasledniku letno apanažo 700 000 lir. — Nepošten trgovski pomoćnik. Iz Curiha je po-begnil 241etni trgovski pomočnik Albin Pfeilschmidt, ko je popřej z dvěma ponarejenima čekoma nekoga osleparil za 32.000 frankov. — Poskušena goljufija. Te dni je na Dunaju k bogati Mariji Stodolovski prinesel postrešček pismo s podpisom podžupana dr. Luegerja. V njem jo dr. Lueger prosi, da posodi 6000 gld. za volilne agitacije. Pismo je imelo tudi pritisek s štampiljo, na katerem je bil mestni grb. Lueger prosi gospo, naj ničesar ne pove. Gospa je dvomila, če je pismo zares od Luegerja. Šla je k Luegerju samem, in podžupan je izjavil da je vse sleparija. Policija je dognala, da je na ta način trgovski agent Kramař hotel gospo oslepariti. — Ponesrečeni delavci. Minoli teden se je hotela pred novozgrajenim gimnazijskim poslopjem v Prahatici fotogra- fovati skupina delavcev. V ta namen je 28 delavcev zlezlo na lahek oder, ki je bil napravljen za napravo napisov. Ta oder se je vlomil in vsi delavci so pali na tla in nekateri se močno poškodovali. — Knez Russ v boju z lovskimi tatovi. Knez Russ je te dni zadel na lovu na lovske tatove. Jednega lov-sfcega tatu je knežev lovec ustřelil, drugi lovski tat je kneza obstrelil. — Okradena krčmarica. Krčmarici „Pri zvezdi" v Hallu na Tirolskem je ukradenih hranilničnih knjižic in vred-nostnih papirjev za dva milijona goldinarjev. — Samomor bankirja. V Rimu se je te dni ustřelil bankir Gattoni, ki je na borzi jako mnogo izgubil. — Čez jedno leto zaprli. Lani je uradnik ogerske deželne hipotecne banke za male posestnike Heller osleparil za 196.000 s ponarejenimi zastavnimi pismi, potem pa pobegnil. Te dni so ga přijeli v Monakovem. Pri sebi je imel še 12.000 kron. Poleg tega si je ob Starnberškem jezeru bil kupil vilo za 10 000 mark. ' v Ct y, ** ÍML .i A i«5 A V «tB \ r - T« . mi- y r I m - 0 ' .... sir i ^ ru. t; »i • v - .t.:* fT »r .r i« i -iTVi I •; dm. * m<* ^ % T. ÎT f gotovini odbitka. Srečke á kr. priporoča J. C. Mayer bankir Lj ub lj ani Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Glasnikovi nasledniki.