PoStnlna pia Sana v gotovini Leto XIX., št. 73 Ljubljana, torek 29« marca 1938 Cena 2 Di> UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122. 3123, 3124* 8125. 3126. Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon 8t 190. Računi prt pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11 842, Praga čislo 78 180 Wien št 105 241. Izhaja vsa* dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica & telefon 8122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica &tev 1, telefoD št 65. Rokopisi se ne vračajo. Prvi dominion Zedinjenih držav Iz Amerike prihajajo zadnji čas inte-resantne vesti, ki polagoma postavljajo v pravo luč načrte, kako si Zedinjene države zamišljajo svoje odnošaje do ostalega sveta v bodočnosti. Zelja demokratične zapadne Evrope, da bi se ameriška unija čim bolj tesno zvezala z za-padnoevropskima velikima silama, se noče uresničiti in se v tej preprosti obliki najbrž ne bo izpolnila, dasi ni dvorna. da vodijo njeno politiko v mednarodnem razmerju isti ali vsaj enako orientirani principi Težišče zunanjepolitične brige Zedinjenih držav se giblje sedaj v drugi smeri. Na Ameriko je napravila zadnja doba z uveljavljanjem dinamičnih metod v mednarodnih odnošajih velik vtis. Posebno se je to opazilo v času, ko se je Japonska s toliko temeljitostjo in brezobzirnostjo vrgla na Kitajsko. Vtis tega dogajanja pa se ni morda javljal v razpoloženju za intervencijo. Ameriška politična javnost se je zadovoljila s kampanjo za gospodarski bojkot zoper Japonsko, ki pa je tudi ostal brez vidnih rezultatov. V glavnem je Amerika še vedno odločena, da vztraja v svoji splendid isolation. Vzela si je za glavno nalogo, da se v sodobni splošni nerigur-nosti ojači na način, ki je zanjo najučinkovitejši prav s stališča gesla o splendid isolation. Amerika utrjuje svojo pozicijo v tem smislu, da se zaščiti pred možnostjo napada od zunaj, z drugih kontinentov Glavni izraz tega strem ljenja je njeno ogromno oboroževanje na morju, oboroževanje, ki naj ameriško mornarico usposobi, da bo kos vsakršnim eventualnostim. V prvi vrsti je ameriško stremljenje usmerjeno k temu, da stvori na oceanih, ki obdajata unijo, nekake zunanje trdnjave, ki naj pomagajo ščititi dostop do obrežja. Za Havajsko otočje je znano. da una važno funkcijo v tem pogledu. Ali samo to otočje ne zadostuje. Pred nekaj tedni je Amerika prevzela v dejansko posest neke sicer brezpomembne otočke v vzhodnem delu Tihega oceana, v precej južni legi z vidika Unije. Otočke si je bila nekdaj lastila tudi Anglija, ne da bi imeli zanjo kakršenkoli pomen. Amerika potrebuje njihovo posest, da si tam uredi nadalj-ne postojanke za mornarico. Malo poprej so se že pojavile vesti, da bi si Unija rada pridobila od Anglije tudi nekatere od otokov, ki ležijo v zapadnem Atlantskem oceanu Tudi ti otoki naj bi se utrdili in pomagali ščititi vzhodno stran Unije, torej ono stran., ki gleda proti nemirni Evropi, katere dinamizem je Amerikancem j ako nesimpatičen. Posebno interesantne pa so zadnje vesti glede Filipinov. Temu otočju so Zedinjene države 1. 1935 priznale avtonomijo. Po desetih letih, 1. 1945, pa bi dobili Filipini pravico se popolnoma ločiti od Zedinjenih držav Sedaj pa poročajo. da se bo to razmerje že poprej de-finitivno uredilo na ta način, da bi Filipini postali dominion po britanskem zgledu. Ko se je pred leti pojavil načrt, naj se Filipini uredijo povsem samostojno, so pustili odprto vprašanje, kaki naj bodo odnošaji, ki naj v bodoče, ko se definitivno uredi samostojnost otočja, Filipine še vežejo na Ameriko. Treba je pri tem naglasiti, da v območju južnega Pacifika ni zavladalo veselje, ko se je začela Unija pripravljati, da odsvoji Filipine. Tamkaj je povsod zelo močan strah pred japonsko ekspanzivnostjo. Tam je Holandska Indonezija, ki je sama izredno bogata in procvetajoča kolonija z velikimi možnostmi za bodočnost. Tam je Avstralija, britanski dominion, ki ima velike možnosti po svojih prostranih prostorih, ki so še sposobni, da služijo za naselitev ljudem, vajenim na toplejše podnebne pogoje. In blizu tam je še britanska Nova Zelandija, tudi dominion z nekako enakimi možnostmi in enakimi interesi kakor Avstralija. Za vse te je matična država daleč, predaleč, da bi mogli od nje zanesljivo pričakovati dovolj učinkovite pomoči. Zato so posebno v avstralsko-novozeland-skem svetu zahtevali utrditev Singapur ja ter ureditev močne pomorske baze, ki naj nudi trdno bariero zoper japonske agresivne težnje. Prav posebno pa so si želeli sodelovanja z Ameriko, v pravilni domnevi, da bi britan-sko-ameriško sodelovanje pomenilo ono silo, ki bi skupaj nudila absolutno sigurno zaščito zoper rumeno nevarnost. Odtod veliko razočaranje, ko se je Unija odločila, da opusti Filipine. Razumljivo je, da so polagali tamkaj mnogo na ono priliko, ko se bodo definitivno urejala bodoča razmerja med Združenimi državami ter dosedanjo njihovo kolonijo. Statut dominiona jih bo mogel zadovoljiti. Uredba dominiona bo pomenila, da namerava Unija držati svojo pozicijo v južnem, odnosno osrednjem Pacifiku, da smatra to svojo pozicijo za obrambno postojanko celotne svoje situacije na Tihem oceanu, in sicer ob sodelovanju s političnimi faktorji na Južnem oceanu. S tem je izrečena hkrati volja po sode- DR. HODŽA O POLOŽAJU IN MISIJI ČEŠKOSLOVAŠKE češkoslovaška bo prostovoljno dala manjšinam, kar morejo zahtevati, od zunaj pa si diktirati ne da Praga, 28. marca. h. V vladni izjavi, kl jo je danes podal ministrski predsednik dr. Hodža, je najprej ponovil zagotovilo Nemčije, da se Nemčija ne namerava vmešavati v notranje zadeve češkoslovaške. Odgovorni predstavniki nemške države so po avstrijski dogodkih z vso odločnostjo zatrjevali, da Nemčija nima nobenih napadalnih narner napram češkoslovaški. Nemška državna vlada je vsebino tega zagotovila potrdila angleški vladi. Dr. Hodža je nato citiral izjave angleškega ministrskega predsednika Chamber-laina z dne 24. marca in nadaljeval: Z vso treznostjo ln vsem kritlcizmom moramo priznati da se je po tej izjavi varnost češkoslovaške v evropskem sodelovanju podkrepila. Chamberlainove izjave so bile veliko delo za evropsko konsolidacijo. Priznati je treba, da si je Chamberlain v tem času pridobil velike zasluge za mir v Evropi. Ministrski predsednik je govoril nato o dosedanji manjšinski politiki Češkoslovaške in izvajal med drugim: »Prišli smo v novo notranje-polltično situac{io. ki je nastala po Izstopu dela nemških aktivistov iz vlade in vladne ve- čine. Mi presojamo to novo situacijo popolnoma pravilno. Nemški aktivisti so bili v vladi in v zakonodajnih korporacijah naši sodelavci in so z nami vred imeli enako odgovornost, čeprav so zdaj izstopili, bomo mi tolmačili njihovo krizo dobrohotno, toda naša manjšinska politika je stopila v novo fazo.« Dr. Hodža je nato obširneje govoril o dosedanjem političnem razmerju napram nemškim manjš'nam in izjavil, da je treba sedaj ustvariti nov manjšinski statut, ki bo točno opredelil manjšinsko politiko. Tako bomo napravili konec vsaki propagandi in doprinesli dokaze, da imamo dobro voljo ln hočemo pošteno delo. Seveda pri tem naše manjšinske pol;tike ne bomo dali dirigirati od zunaj. Mirno lahko trdim, da še nikoli, pa čeprav so se hoteli zunanji vplivi že večkrat uvel javiti v naši notranji politiki, nismo popustili temu pritisku in tudi nikoli ne bomo. Storili bomo vse, kar smo dolžni storiti v okviru ustave, kar smo dolžni svoji časti, svoji nedotakljivosti in sodelovanju z vsemi notranjimi faktorji.« Dalje je ministrski predsednik poudaril: »Mi bomo nadaljevali svoje delo na demokratični podlagi in v sodelovanju z onimi. PoMonifev avstrijskih škofov ftitlerizmu Pomembno pastirsko pismo — Uvod v nova pogajanja med Vatikanom in Berlinom Dunaj, 28 marca. d. V vseh katoliških cerkvah so včeraj v Avstriji precitati naslednjo skupno izjavo katoliških škofov: »Po izčrpnih posvetovanjih smo avstrijski škofje spričo velikih zgodovinskih trenutkov, ki jih preživlja avstrijsko prebivalstvo, in v zavesti, da je v sedanjih dneh tisočletno hrepenenje po združitvi v veliki državi Nemcev doseglo svoj cilj, sklenili izdati proglas vsem svojim vernikom. To moremo storiti tem bolj brez skrbi, ker je pooblaščenec vodje za plebiscit v Avstriji, okrožni vodja Bürckel, objavil odkrito smernice svoje politike pod geslom: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega! — Dunaj, 21. marca 1938. Za dunajsko cerkveno pokrajino kardinal Teodor Innitzer, nadškof; za salzburško cer kveno pokrajino Sigismund Waitz, nadškof.« Proglas avstrijskih škofov se glasi: »V najglobljem prepričanju in prostovoljno izjavljamo podpisani škofje avstrijskih cerkvenih pokrajin ob priliki velikih zgodovinskih dogodkov v nemški Avstriji: Z veseljem priznavamo, da je narodno-socialistični pokret na področju ljudske in gospodarske obnove, kakor tudi socialne politike izvršil in še izvršuje velika dela za nemško državo in prebivalstvo, zlasti za najrevnejše sloje naroda. Prepričani smo tudi, da je bila z delom narodno-socialističnega pokreta odstranjena nevarnost vse uničujočega brezbožnega boljševizma. Škofje spremljajo to delo s svojimi najboljšimi željami in blagoslovom za bodočnost ter priporočajo to tudi vernikom. Na dan ljudskega glasovanj:» bo za nas škofe samo po sebi umevna narodna dolžnost, da se priznamo za Nemce in izrečemo za nemško državo, ter pričakujemo tudi od vseh vernih kristjai >v. «!a bodo vedeli, k&j so oolžni svojemu nar-xlu. Dunaj, 18. marca 1938. — Nadškofi ln škofi Avstrije.« Ta proglas je dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer poslal okrožnemu vodji Bür-cklu že 18. marca z naslednjim spremnim pismom: »Čast mi je dostaviti vam priloženo Izjavo avstrijskih škofov. Iz njene vsebine se morete prepričati, da smo škofje prostovoljno brez vsakega pritiska izvršili svojo narodno dolžnost. V naprej vem, da bo ta izjava izhodna točka za skladno sodelovanje. Sprejmite izraz mojega odličnega spoštovanja Heil Hitler!« Zadoščenje v Berlinu Berlin, 23. marca. h. Vsi nemški listi objavljajo izjavo avstrijskih škofov in vsebino spremnega pisma, ki so ga poslali glavnemu organizatorju volitev Biirckelu. s podpisom kardinala Innitzerja ne samo dobesedno, temveč celo v faksimilih. Ta način objavljanja kaže, s kakšnim zadoščenjem so sprejeli nemški listi priznanje narodnega socializma po združitvi Nemčije in Avstrije s strani avstrijskega tMskopa- lovanju z Veliko Britanijo, kar se je manifestiralo že zadnjič ob priliki slav-nosti v Singapurju. Japonska agresivnost zoper Kitajce se zdi, da bo imela za Japonce same v mnogih pogledih tudi neprijetne posledice. Med nje spada brez dvoma dejstvo, da so s svojo prenapetostjo in s precenjevanjem lastne moči vzbudili večji odpor pri belih, nego so nemara sami pričakovali. Na filipinski domi-nionski statut se naslanjajoče britansko-ameriško sodelovanje bo eden najvidnejših in najvažnejših dokumentov tega dejstva. ta. Vsekakor bo dejstvo, da so se avstrijski škofje podvrgli Hitlerju, imelo svoje posledice tudi na stališč« nemškega episko-pata. V ostalem pa je treba domnevati, da do te poklonitve ni prišlo brez znanja in sporazuma z Vatikanom. Mnogo znakov kaže, da je v Vatikanu nastal glede stališča do narodnega socializma odločilen preokret Zato so se začele že širiti vesti, da sta nemška vlada in Vatikan v pogajanjih o reviziji konkordata. Dalje se zatrjuje, da bi moglo pn ti do odločilnih korakov glede tega že v letošnjem maju. ko bo državni kancelar Hitler ofioielno obiskal Rim. Francoska sodba Kakor poročajo francoski Usti, Je berlinski nuncij Orsenigo obiskal te dni nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. »Temps« opozarja pri tej priliki na značilno okoliščino, da je bilo listu »Durchbruch«. ki je hudo napadal Vatikan, tik ob avdi-enci papeškega nuncija prepovedano nadaljnje izhajanje. Uradno obvestilo o tej prepovedi izrecno naglaša, da je navedeni list »razpravljal o verskih vprašanjih v obliki, ki ni v skladu s spoštovanjem verskih prepričanj«. Pariški organ smatra ta ukrep za nemško koncesijo Vatikanu in prvo gesto za olajšanje ureditve vseh visečih vprašanj med Vatikanom in tretjim rajhom, ki se zdi nujna zlasti po »anšlu-su«. že pred avstrijsko priključitvijo je narodno socialistični organ »Das Schwarze Korps« napovedal bližnjo odpoved ln spremembo konkordata. Po »anšlusu« pa se je propaganda v tem smislu Se povečala. V rajhovskih krogih medtem z velikim zadovoljstvom beležijo zadržanje dunajskega kardinala Innitzerja, kl se je že takoj v začetku Hitlerju lojalno poklonil, sedaj pa je še posebej tudi vernike opozoril na dolžnost absolutne lojalnosti napram narodnemu socializmu in jim priporočil strnjeno glasovanje za priključitev Avstrije k narodno socialistični Veliki Nemčiji. Ker stoji za temi izjavami nedvomno sam Vatikan, domnevajo sedaj v Berlinu, da je papež naklonjen novi ureditvi odnošajev med katoliško cerkvijo ln državo. Na drugI strani pa je verjetno, da bi tudi Berlinu razširjenje kulturnega boja na Avstrijo, vsaj v sedanjem prehodnem položaju vsrkanja in vistosmerjenja avstrijske dežele, ne bilo ljubo. Zato se zdi, da je 2e na obeh straneh nastopilo razpoloženje za nov sporazum in da sedaj odpoved prejšnjega konkordata najbrž zares ni več izključena. Maršal Göring na štajerskem Dunaj, 28. marca. o. Po dveb dneh biva-ia na Dunaju, je danes dopoldne ob 10. maršal Göring s poseniim vlakom odpotoval v Dunajsko Novo mesto. Za 9lovo so mu dunajski narodni socialisti na južni postaji priredili znova velike manifestacije. Tudi sprejem v Dunajskem Novem mestu je bil izredno svečan in manifestativem. Göring je tam še danes dopoldne obiskal letalsko tovarno in letališče ter izjavil, da bosta tako tovarna kakor letališče povečani in da se bo to letališče vobče spremenilo v največjo letalsko bazo velike Nemčije na jugovzhodu. Iz Dunajskega Novega mesta se Je Göring popoldne odpeljal v rudniške revirje na Zgornjem Štajerskem. Pregledal je tovarne, topilnice in rudniške naprave podjetja Al-pinemontan. Jutri se bo maršal Göring odpeljal v Gradec, kjer bo zvečer nastopil s svojim drugim velikim volilnim govorom v Avstriji. Jutri zjutraj prispet na Dunaj propagandni ki želijo mir, red in okrepitev države. Razpravam bodo sedaj sledila dejanja. Naša disciplina in naše skupno zaupanje ne temeljita le na razumu, temveč enako v naših srcih.« Slednjič je dr. Hodža ponovil svoje Izjave iz decembra lanskega leta, da ima češkoslovaška veliko misijo, da mora v tem občutljivem delu zemeljske oble organizirati sodelovanje med narodl. Ta misija je danes zanjo ln za vso Evropo življenjsko važnega pomena ln to misijo bo češkoslovaška tudi Izpolnila. Londonski poslanik pri prezidentu Benešu Praga. 28 marca. g. Prezident dr. Beneš je sprejel danes češkoslovaškega poslanika Jana Masaryka v Londonu, ki mu je podrobno poročal o političnih dogodkih zadnjega časa. Enotna organizacija Poljakov Varšava, 28. marca w. V Moravski 0.=trav| je biil v nedeljo. ka'W poroča pol|sk; tisk. taiključem kongree vseh Poljakov na Češkoslovaškem. ki so se fliružili v sk'Mpno orjia— nizacijo »Zvezo Poljakov na Češkoiova-škem«. Poljska brzojavna agencija objavlja, da si bo nova zveza prizadevala pridobiti avtonomijo za poljsko prebivalstvo na Češkoslovaškem. Obvezen nakup plinskih mask v ČSR Praga, 28. marca o. Kakor poročajo listi, bodo oblasti že v prihodnjih 7. Je nastala eksplozija v nitroiHcerinskem oddelku tovarne za strelivo v 5semtk,oi pri Par-dovic&h na vzhodnem Češkem. Eksplozija ie porušila poslopje, vendar pa nd bilo smrtnih žrtev. Ie neka j delavcev je ranjenih. Močno nazadovanje nepismenosti v ČSR Praga. 28. «nama AA. Boj pnoti nep^me-nost,i na Ceskot-'ova^kem je rodil zelo iepe uspehe. L. 1921 je hilo na Češkoslovaškem 7.4% nepismenih, sedaj pa rib je samo še 3.7%. minister dr. Göbbels. Na Trgu junaka to imel jutri zvečer svoj prvi plebiscitni propagandni govor v Avstriji. Prof. Jagič odpuščen Zagreb. 28. marca o Po vesteh z Dunaja je bil odpuščen iz službe vodja dunajske medicinske klinike vseučiliški profesor dr. Nikola Jagič, • _ - '. dr. Vatroslava Jagiča. Zagrebški medicinski krogi bi radi pozvali prof. dr. Jagiča v Zagreb na tukajšnjo medicinsko fakulteto. Proces proti dr. Schuschniggu Pariz, 28. marca. h. Iz Berlina poročajo, da bo proti bivšemu kancelarju Schuschniggu zares izveden proces zaradi veleizda-je in poneverbe državnega denarja Vrhovno državno tožilstvo v Nemčiji se je odločilo za to. da se bo proces proti dr. Schuschniggu vršil v Leipzigu. Konec habsburškega legitim i zma Budimpešta. 28. marca. h. »Pester Lloyd« poroča, da je Oton Habsburški razrešil vse voditelje avstrijskih legitimistov in vse zaupnike po Avstriji vseh zaobljub in dolž-nosti ter se jim zahvalil za dosedanje usluge. Obenem jih je pozval, naj se popolnoma svobodno opredelijo in posvetijo vso skrb v bodoče le sebi in svojim rodi) mam. Načrti z Dunajem Berlin, 28. marca. AA »Völkischer Beobachter« prinaša članek o programu obnove za Avstrijo in resumira svoja Izvajanja takole: Splošni značaj tega programa kulminira posebno v dveh točkah: 1. v izjavi maršala Göringa o pospešitvi gradnje prekopa Ren - Main - Dunav in o gradnji velike rečne luke na Dunaju, 2. v izjavi maršala Göringa, da bo Dunaj glavno izvozno središče nemške trgovine na jugovzhod. Ko bo zgrajen in izročen prometu prekop Ren - Dunav in ko bo po njegovi zaslugi gospodarski pomen Dunaja dosegel še mnogo višjo stopnjo, kakor ga je imel doslej, bo Nemčija lahko znatno razširila svoje gospodarske zveze z južnovzhodno Evropo List poudarja na koncu, da bodo države južnovzhodne Evrope imele velike gospodarske koristi od takšne orientacije nemške trgovine. Avtomobilske ceste Dunaj, 28. marca. AA. Generalni inšpektor za javna dela dr. Toth je opoldne govoril pri otvoritvi razstave »Pota za Hitlerja«. Otvoritvi so prisostvovali ugledni zastopniki stranke, gospodarstva in oblasti. Dr. Toth je med drugim dejal, da so priprave toliko napredovale, da bo v kratkem mogoče začeti večja dela za zboljšanje prometa in za ureditev obstoječih prometnih zvez kakor cest, železnic, avtomobilskih cest itd. Nemška vlada je v ta namen dala na razpolago 15 milijonov šilingov. Posebna skrb bo posvečena potniškemu prometu, ki naj ustvari iz Avstrije tujskoprometno državo prvega reda. Glede gradnje cest za avtomobilsko mrežo v dolžini 1100 km računajo, da bo Avstrija tako dobila tele nove zveze: 1. Salzburg - Linz -Dunaj kot del velike mednarodne cest. iz Londona v Carigrad; 2. Dunaj - Dunajsko novo mesto - Radstatt - Salzburg a stransko zvezo na Gradec; S. Kufstein -Innsbruck s priključkom na avtomobilsko cesto Monakovo - Salzburg Nalprej bodo začeli graditi avtomobilsko cesto Salzburg - Dunal. Ta proea Ima priti v promet ž. leta 1941. Zaposlenih bo okoli 15.000 delavcev. Bivški verski poglavar jugoslovenskih muslimanov umrl Sarajevo, 28. marca. o. Po dolgem tn hudem trpljenju je danes opoldne umrl y sarajevsika državni 'bolnišnici upokojeni vrhovni verski poglavar muslimanov ▼ Jugoslaviji bivši reis ul ulema Djemalu-din čaušerrič. Dosegel je starost 68 let Bolehal je že 6 let zaradi kronične srčne napake. V zadnjem času je dobil pljučnico, ki ji je danes podlegel. Pokojni čauševič je dovršil teološke ln pravne studijo v Carigradu. Najprej je bil profesor za arabščino na sarajevski gim- naziji, poeneje rednA profesor na SeriatriM sodniški šoli. Leta 1913 je bil izvoljen za reis ul ulemo mudliimanov v Bosni tn He«^ cegovim Avstrijske oblasti spočetka niso hoteile pristati na to Izvolitev .tako da j» bil šele leto pozneje ustoličen. Ta položaj je zavzemal vse do leta 1929, ko Je hO Ime novam za reis ul ulemo vseh muslimanov ▼ Jugoslaviji. čauševič pa se nI strinjal % nowfai » konoon o Islamski verski zajednded in «e J* zato leta 1930 dal upokojiti. Churchlllova misija v Parizu Baje je imel nalogo, da pridobi Francijo za tesnejše sodelovanje z Anglijo na vojaškem področju Pariz, 28. marca. o. Pariški tisk se je zelo zanimal za potek posebne misije, ki jo je imej angleški državnik Winston Churchill kot osebni prijatelj in sotrudnik min. predsednika Chamberlaina v Parizu, kjer je imel začini e dni celo vrsto razgovorov z francoskimi politiki in državniki. Splošno sodijo, da 90 bili razgovori velikega pomena za nadalj-no francosko mednarodno politiko. Včeraj se je Churchill sestal tudi s Flan-dinom. Razgovor je trajal tri ure, zvečer pa ie Churchilla obiskal vojni minister DaLa-dier v angleškem poslaništvu. V soboto zve- i čer sta bila v poslaništvu Blum in Paul Bon-cour. Ker so biili skoraj vsi razgovori v angleškem poslaništvu, jim še posebej pripisujejo nekak polslužben značaj. Popoldne se te Churchill zopet vrnil v London. Listi naglaša io. da je Churchill ▼ Parizu nadaljeval razgovore, ki iih je pre«d kratkim pričel Lloyd George. Vsebine noče n-hče izdati. Poučeni politični krogi zatrju jejo. da ie Churchill v Parizu zbiraj irfor madie o vojaški sposobnosti Francije, pred vsem o njeni oborožitvi, zalogah vojnega streliva in drugih vojnih potrebščin. Churchill je Imel nalogo pridobiti Francijo sa t tesnejše sodelovanje z Anglijo na vojaškem področju. Iz te njegove akcije naj bi se nazadnje izeimila nova franco-ko-angleška vojaška zveza ali pa vsaj daljnosežna prijateljska pogodba. Še najbolj se je Churchill aar nimal za francoske letalske sile. Churchill ni dal za pariški tiök nobene B-iave o namenu svojega obiska le zastopniku lista »Paris Soirc je izjavil, da se je hotel v Parizu osebno prepričati, kako bi se dalo najbolj uspešno doseči sodelovanje med Francijo in Anglijo. Justifikacije v Kazakstanu Moskva, 28. marca. w. Uradno glasilo srednje sovjetske republike Kazakstana z dne 22. marca poroča, da je tamkaj pred vrhovnim vojaškim sodiščem bila nedavno velika tajna razprava, na kateri se je moralo zagovarjati 19 bivših sovjetskih funkcionarjev, med njimi tudi bivši predsednik te republike. Sovjeti so jih obdolžili, da so hoteli izvesti odcepitev Kazakstana od združenih sovjetskih republik. Vseh 19 obtožencev je bilo obsojenih na smrt in Je bila kasen nad njimi te izvršena. Nova kitajska vlada v Nanklngu Nova vlada je začasna in se bo kasneje združila s pekinško, ki je prav tako pod japonskim vplivom Sanghaj, 28. marca. a. Danes se Je v Nankingu sestavila vlada »obnove kitajske republike«, ki bo po manifestu, izdanem pri tej priložnosti, začasna, ker se bo združila s pekinško vlado. Za predsednika Je Imenovan Lijanghongšin. Pod njeno upravo bodo za sedaj samo pokrajine Ceki-jang, Kinangsu in Anhvaj. Nova vlada bo prevzela tudi posle stare nacionalne vlade, ki so jih doslej vršili Japonci. S tem bo stopilo vprašanje kitajskih pomorskih carin v nov stadij, ker nameravajo preurediti carinske pristojbine po severnokitajskem zgledu. Nova vlada bo uredila tudi vprašanje valute. Nova vlada v Nankingu izjavlja, da ne bo priznala pogodb drugih držav, sklenjenih s kitajsko nacionalno vlado, ker ne more prevzeti odgovornosti zanje. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da bodo pri pogajanjih za združitev nan-kinške in pekinške vlade nastale težkoče. Obe vladi bi se imeli združiti po obnovi železniškega prometa na progi Cinan-Pu-kov in na progi Lunghaj. V japonskih krogih razpravljajo tudi o možnosti ustanovitve posebne vlade v Hankovu, kakor hitro ga zavzamejo. šanghajski okraji, ki «o pod japonskim nadzorstvom so okrašeni z zastavami v barvah nove kitajske centralne vlade, ki je ponovno prevzela kitajske barve rdeče-rumeno-modro-belo-črno. Več sto kitajskih mladeničev manifestira v družbi redarjev nove vlade in japonskih vojakov po ulicah v okolici koncesije. V koncesiji sami vlada popoln mir. sta severni fronti Japonski načrt, da bi zasedli važno železniško križišče Susov, se je temeljito izjalovil Hankov, 28. marca. o. Vrhovni poveljnik kitajske vojske v severozapadni Kitajski je obvestil vojno ministrstvo, da je japonska vojska poražena na vseh tamkajšnjih bojiščih in tudi v južnih predelih Šanfunga. Glavni namen japonske protiofenzive je bil zavzeti strateško mesto Sučov na transverzalni železniški progi Lunghaj. Japonci so v zadnjih dneh ponovno poskušali prodreti do tega mesta, ki je izrednega strateškega pomena in bi jim omogočilo prodiranje proti jugu, pa tudi proti za padu in vzhodu. Napadi so bili odbiti in Kitajci so Iikratu prešli v protinapad ter potol- kli Japonce na ozemlju med mestoma Pau-čuanom in Ječečijengom. Japonci se sedaj tam naglo umikajo. Kitajska vojska je prekoračila velik kanal in naglo zasleduje sovražnika, ki se umika proti severu. Na svojem krilu so Japonci skušali paralizzati te kitajske uspehe s protinapadom, a so bili tudi tam zadržani, ker je bilo kitajsko desno krilo pravočasno ojačeno. Kitajcem je uspelo zavzeti tudi mesto Kvajtej na poti med Nankingom proti Hangčovu. Tam je kitajska vojska porazila Japonce tako, da so se morali umaknit; proti vzhodu. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo v francoski luči Rimski dopisnik pariškega »Tempsa« slika v zelo ugodni luči italijansko-jugoslo-vensko prijateljstvo in poudarja med drugim: Kakor kaže pisanje italijanskega časopisja ob prvi obletnici sklenitve ltalijansko-jugoslovenske pogodbe, namerava Italija ne le obdržati, temveč še nadalje kar najbolj razvijati sporazum in sodelovanje z Jugoslavijo. Ker se to dogaja v sedanjem mednarodnem položaju, je seveda še posebno značilno. Ko je bil kot posledica fran-cosko-italijanskega sporazuma sklenjen v marcu 1937 italijansko-jugoslovenski sporazum, ga je vsa Evropa smatrala za sporazum izredne koristi: z njim je bila v naprej preprečena pot nasprotnih prodiranj aa Balkan. Gotovo je, da sta obe državi ob tem svojem postopanju čutili isto potrebo skupnega zavarovanja proti skup- j nim nevarnostim. Smatrali sta, da je v i njunem interesu združiti svoje napore za odpor proti kakršnemukoli nasprotnem pritisku. Novo prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo je pomenilo potemtakem pre-križanje mnogih nasprotnih nad na Balkanu. Zato je čisto naravno, ako se skušata danes Rim in Beograd še bolj povezati za obrambo Jadrana, ki je danes skupna last (condominium) obeh držav. Vsekakor se vidi, da hoče Italija še nadalje ohraniti svojo čuječnost glede Trsta in Jadrana, kakor je to delala ves povojni čas. Dva značilna dogodka potrjujeta to domnevo: demanti vesti, da bi Italija nameravala tudi Nemčiji, kakor svoječasno Avstriji, odstopiti svobodno cono v Trstu; na drugi strani pa napoved Mussolinijevega obiska v Trstu z zagotovilom, »da italijanska vlada ne bo pozabila varovati tržaških interesov tudi v sedanjem mednarodnem položaju«. cova vojska prodrla atalonske meje Francove čete so na enem mestu že prekoračile katalonsko mejo, severno pa prodirajo proti Leridi Salamanca, 28. marca. AA. Večina vojske generala Jague je ponoči prekoračila reko Cinco in nadaljevala svoje prodiranje proti Leridi. Od davi bombardirata nacionalno topništvo in letalstvo republikanske postojanke. Republikanski odpor po-nehuje. Po poročilih letalcev so ceste za vladno fronto polne umikajočih se čet. Čete generala Jague so davi vkorakale v Meguincuro ob reki Cinci, 12 km od katalonske meje in 20 km južno od Frage. Čete generala Moscarda so zavzele mesto Barbastro ter zajele mnogo ujetnikov. Prednje čete so prodrle že dalje od mesta na sever in jug in prodirajo proti Monzo-nu, da se združijo tam s četami iz Sari-nene. Vrhovno poveljstvo Francovih čet objavlja: Naše čete so na levem krilu napredovale in včeraj zavzele 13 vasi in vrh Las Coronas. V odseku pri Orni so zavzele 4 vasi. Druge kolone so zasedle Teralta de Alcolera in Tormiglio ter vrh San Sebastian. Do večera smo prodrli za 29 km in zavzeli mostove pri Fragi v dolžini 11 km. Kmalu nato so naše čete prekoračile reko Cinco in zavzele Torente de Sica, Fuelvo Sinta in Frago v Aragoniji ter Mascalca-rijes v Kataloniji. V tem odseku so naše čete zajele več tisoč sovražnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Zavzeli smo tudi več vasi. Na desnem krilu so naše čete zavzele Capdelio, Canaletas, Marone la Sierra dela Monjones. Ob cesti Caspe-Gan-deza smo zlomili hud sovražni odpor in zavzeli več vrhov in nekaj vasi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 letala. V odseku ob Taju so bili odbiti vsi sovražni napadi. Lerida resno ogrožena Pariz, 28. marca. o. Po vesteh iz Španije postaja položaj republikancev čim dalje težji. Vojska generala Jagua, ki je sestavljena iz maroških črncev n dveh italijanskih motoriziranih divizij, je prodrla republikansko fronto pri Huesqi in je v 76 urah zavzela ogromno ozemlje za Hu-esco, tako, da je nova fronta tam že 100 km daleč od prejšnje. Naconalisti prodirajo z vso naglico proti Leridi, najvažnejšemu prometnemu križišču v Kataloniji. S padcem Le ride bo pot v Barcelono odprta. Vse kaže da bodo skušali nacionalisti sedaj v čim krajšem času prcdret do morja na dveh krajih od Teruela proti jugovzhodu in od Huesce mimo Leride proti Barceloni. Republikanska Španija bi se tako razdelila na tri majhne dele, ki se Francu ne bj mogli več upirati. Zadnja faza državljanske vojne Bilbao. 28 marca. o. Španska državljanska vojna prehaja v poslednjo fazo. Francove čete so včeraj prvič prekoračile kafa Ionsko mejo in so prodrle skoro do vrat Leride. kjer so priborile nad republikanskimi četami pomembno zmago. Posrečilo se jim je prodreti 30 km daleč in so na poti proti Leridi kljub srditemu odporu republikanskih čet osvoiiie celo vrsto krajev, med njimi Torente da Cinca ter Vellilo. Pri tem so zajele več tisoč republikanskih vojakov in zaplenile mnogo vojnega materiala, med njimi tud: 6 bombnikov. Konjenica zasleduje republikanske čete v smeri proti Leridi. V zadnjih 48 urah so Francove čete prodrle 50 km daleč, zaradi česar skoro ne dvomijo več o bližnjo Francovi zmagi v Kataloniji. Letala so ponovno napadla Barcelono in Valencijc ter jo obmetavala z bombami. Mesto Roseli pri Barceloni je bilo popolnoma porušeno. Število žrtev ni znano, baje pa je zelo veliko. Tudi Sayunto, 19 km daleč od Barcelone, so letaia bombardirala. Brzojavna zveza med Lerido in Barcelono je prekinjena. Veliki gozdni požari v Slavoniji Daruvar, 28. marca o. Te dni eo se pojavili po Slavoniji ogromni gozdni požari ift sicer v srezih Daruvar, Pakrac, Požega, Nov-ska in Slatina. Posebno velika 6ta bila požara na gozdnem veleposestvu Milekič in na Krni?ji. Na omenjenem veleposestvu, ki 6e razprostira po pogorju Papuki, je v štirih dneh zgorelo 75 oralov mladega go®da. Na K ni d i ji je požar uničil še večji kompleks goz,:ov. Oblasti so uvedle že več preiskav, da bi dognale vzroke požarov v najboljših slavonskih gozdovih. Wilson t-v svetovalec umrl New York, 28. marca. h. V New Yorku je umrl 80 let star dolgoletni Wilsonov sodelavec polkovnik House. Fuzija dveh francoskih konservativnih listov Pariz, 28. marca AA. Konservativna lieta »Le Jour« In »Echo de Paria« età ee danes združila. Povratek NJ. Vel. kraljice Beograd, 28. marca. AA. Danes ob 19.30 Je prispela iz inozemstva Nj. Vel. kraljica Marija. Na topčlderski postaji sta NJ. Vel. kraljico sprejela in pozdravila Nj. Vel. kralj in NJ. Vis. knez namestnik Pavle. Sprejema so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, odpravnik poslov tukajšnjega angleškega poslaništva in vojaški zastopniki dvora. Beležke Zborovanje mladine JNS v Slovenjgradcu Za nedeljo, 3. aprila, sklicano zborovanje mladine JNS v Slovenjgradcu je moralo biti zaradi nepredvidenih zadržkov preloženo na poznejši termin v istem mesecu. Datum bo pravočasno objavljen. Velik shod srbske združene opozicije V nedeljo dopoldne je sklicala beograjska združena opozicija velik shod svojih prista-Sev v Gornjem Milanovcu. Na shod so prispeli med drugimi tudi voditelji združene opozicije Ljuba Davidovič Miša Trifuno-vič, inž. Miloš Bobič, nar. posL Stojan Špa-dijer in Peter Markovič. Z večjo skupino levičarskih zemljoradnikov je prispel nar. posi. dr. Dragoljub Jovanovič Zanimanje je vzbudila tudi prisotnost dr. Ivana Ribara, ki je bil zaradi svoje posebne akcije, o kateri smo že poročali, nedavno izključen iz združene opozicije. Prvi govornik je bil Ljuba Davidovid. Govoril je o hrvatskem vprašanju in med drugim dejal: »V naši državi se te združilo pet opozicijskih strank, da izvrše veliko delo. Vi vsi veste, da smo se z brati Hrvati več let pogajali in dogovarjali. Mi smo globoko prepričani, da bodo ti razgovori, ki se bližajo svojemu koncu, ugodno zaključeni. Združene opozicijske stranke imajo resen namen izvršiti do kraja svojo veliko nalogo, ki so jo prevzele. Ko bodo svoje delo opravile, bodo zadovoljne in pripravljene na vse.« Kot drugi govornik j« nastopil Miša Tri-funovič. ki je grajal delo bivših režimov. Ostro je zavračal očitke, da se združena opozicija bori samo za ministrske portfe-lje: »Po 6. januarju bi lahko postala z Da-vidovičevem ne samo enkrat ministra. Toda vedno sva vse slične ponudbe odločno odklanjala.« Tretji govornik je bil senator dr. Milan Kostič, ki je pozdravil zborovalce v imenu Kmetsko-demokratske koalicije. Razpravljal jc o zagrebškem sporazumu in dejal, da so podpisniki sporazuma složni ▼ vprašanjih notranje in zunanje politike. Obširno je razpravljal tudi o zunanjepolitičnem položaju in izjavil, kakor poroča »Vreme«, da »obsojata Kmetskondemokratska koalicija in beograjska združena opozicija tako zvano os Rim-Beriin«. Sestanek SDS v Zagrebu V zagrebškem kinu »Urania« so se v nedeljo sestali pristaši bivše SDS. Glavni govornik je bil Večeslav Vilder, ki je govoril o sporazumu z beograjsko združeno opozicijo. Obširno je razmotrival tudi zunanjepolitični položaj. Za njim je govoril dr. Budisavljevid, ki je posebno pozornost posvetil bratski češkoslovaški republiki kot nositeljici in braniteljici demokracije v srednji Evropi Poslednji govornik je bil Sava Kosanovič. ki je naglasil potrebo rešitve hrvatskega vprašanja. Konferenca je bila po poročilih zagrebških listov dobro obiskana in je trajala skoraj tri ure. Aretacija generala Sarkotiča Poročali smo že. da sta bila na Dunaju aretirana tudi general Sarkotič in polkovnik Perčevič. Beograjska »Samouprava« pristavlja, da je vzdrževal general Sarkotič na Dunaju posebno »hrvatsko pisarno« in bil v ozkih stikih s Paveličem in njegovimi »ustaši« Bivši polkovnvk Perčev.č je bil poveljnik »ustašev« na Janki Pusti in je bilo o njem mnogo govora po atentatu na pokojnega kralja Zedinitelja. »Samouprava« končno še poroča, da je novi režim v Avstriji ukinil generalu Sar-kotiču tudi nadaljnje izplačevanje častne pokojnine v znesku 1.000 šilingov mesečno, ki jo je bil prejemal po izrecnem naročilu pokojnega avstrijskega kancelarja dr. Doll-fussa. Sarkotič in Perčevič sta bila aretirana kot iegitimistična vod telja. Nov nemški list V Novem Sadu je začel izhajati list »Deutscher Vtalksbottec (Nemški ljudski giasnik). Izhajal bo zaenkrat dvakrat na teden, ob četrtkih in nedeljah. Tiska se v takarni Urania ,kot odgovorni urednik je podpisan Jakob Biber, kot izdajatelj pa dr. Oskar Breitwieser. Izdajanje novega nemškega lista je posledica znanega spora v vodstvu nemške narodne manjšine, zlasti med dr. Kraf-tom in dr. Mcserjem. Ker je dosedanje glavno glasilo vojvodinjskih Nemcev, no-vosadski »Deutsches Volksblatt«, prešlo pod vpliv dr. Moserja, so se dr. Kraft in njegovi somišljeniki odločili izdajati svoj lastni list »Deutscher Volksbote«. V prvi številk^ pozdravlja novi list priključitev Avstrije obenem pa izraža absolutno lojalnost nemške manjšine napram Jugoslaviji in njenemu vladarju. Nov mednarodni red Rimska »Tribuna« je objavila te dni uvodnik pod naslovom: »Mir na zapadu«. V članku nakazuje osnove novega mednarodnega reda kot posledico avstrijske priključitve k Nemčiji. List piše med drugim: »štiri zapadne velesile imajo sedaj skupne meje. Italija meji na Nemči jo in Francijo, Nemčija na Francijo in Italijo, Francija na Nemčijo in Italijo, Anglija pa na vse tri in pcxvrh še na vse obmorske drža- ; ve na svetu. Ta novi položaj pomeni lah- i ko začetek novega mednarodnega reda in novega zgodovinskega obdobja. Odkar se je Italija nacionalno združila, ni bik) med njo ito Francijo nikdar nobenega vpraša- i nja mej, glede mej z Nemčijo pa Je Hltter psav te dni dal zagotovila tako Franciji kakor Italiji. Vsa mejna vprašanja med Potres na Hrvatskem je povzročil občutno škodo še nekaj podrobnosti o nedeljskem potresu v Podravju Zagreb, 28. marca o. Iz vseh srezov savske banovine, ki so bili včeraj prizadeti po potresu, prihajajo banski upravi podrobna poročila o škodi, ki jo je povzročil. Na osnovi poročil je banska uprava že obvestila vlado v glavnih obrisih o tej elementarni katastrofi, ki je napravila več milijonov dinarjev škode, k sreči pa ni zahtevala nobene človeške žrtve. Najhuje so bili prizadeti kraji Kopm-nica, Sv. Trojstvo. Kapele, Bjelovar. Našice in še nekateri drugi. Poškodovana so bila vsa večja starejša poslopja in stavbe, katerih zidovje je dobilo veliko razpok ali pa so se na njih porušili dimniki, vdrle strehe in stropovi. V Kapelah se je zrušila streha katoliške cerkve, v Bregih sta se na šolskem poslopju podrla streha in strop ter je sedaj stavba neuporabna. V Bjelovaru so bile poškodovane skoraj vse javne zgradbe, državne, banovinske in mestne. Vse so nujno potrebne popravila. Močan je bil potres tudi v okoliških vaseh, sploh po vsej severozapadni Podravini od Bilo-gore do Kalnika. V mnogih kmečkih hišah 90 razpokali zidovi, nekatere pa so sedaj v takem stanju, da jih bo treba nujno popraviti. Najhujši je bil potres v vasi Pavlovcu cb progi Bje-lovar-Virovitica, kjer se je zrušila velika opekarna. Njen 44 m visok dimnik je dobil velike razpoke na 6 krajih in ga bodo morali podreti. Manjši dimnik se je »am zrušil. Po vseh stanovanjskih hišah so se vdrle strehe. Predmeti, ki so jih imeli ljudje na podstrešjih, sc popolnoma uničenL Po stanovariih so se porušile peči. prevrnile omare in drugo pohištvo Samo v opekarni je potres napravil za 700.000 din Škode. Banovinska uprava bo že te dni odločila večji znesek za prvo pomoč prizadetemu ljudstvu, prosila pa je za pomoč tudi pri vladi. O potresu je geofizični zavod ▼ Zagrebu izdal naslednje poročilo: V petek ob 10.05.31 so »clzmografi zavoda zabeležili prvi potres ▼ oddaljenosti 70 km. včeraj pa je nasta! ob 12.16.38 tako silen potres, da je vrgel igle z občutljivejših aparatov. Kljub temu je bilo mogoče ugotoviti, da jc imel potres smer od vzhoda k severovzhodu in da je bil njegov epicenter pod zapadnimi obroki Bilogore. Ugotoviti je bilo mogoče nadahe vertikalno in horizontalno premikanje tal. Horizontalno premikanje je bilo tako močno, da ga je bilo čutiti tudi v večjih razdaljah. Spričo tega je bilo očitno, da je moral potres zaradi svoje jakosti povzročiti veliko škodo na zgradbah. Ob 14.48.35 se je pojavil iz istega epicentra nov, a že manjši potresni sunek. V teh krajih je bil zadnji potres L 1883. Italijanski gosti v Bestgradti Beograd, 28. marca. AA. Italijanski mi, n is ter za narodno kulturo Alfieri se je danes dopoldne na Oplencu poklonil manam blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zed nitelja. Popoldne se je s svojim spremstvom pripeljal na Avalo, kjer je počastil spomin, neznanega vojaka in položil na grob lep venec naravnega cvetja, četa 18. pešpolka je izkazala italijanskemu ministru za narodno kulturo vojaško čast. Alfierija in njegovo spremstvo je na A vali pozdravi pomočnik poveljnika dunavske divizije general Blaž Vrbica z načelnikom štaba dunavske divizijske oblasti zrakoplovu im polkovnikom Stani-mirom Ä Vkovičem. V Alfieri je vem spremstvu sta bila tudi italijanski poslanik na našem dvoru Indelli in jugoslovanski poslanik v Rimu Hristič. Beograd, 28. marca. a. Šef Centralnega presbroja dir. Kosta Lukovič, je danes opoldne priredil v hotelu na Avali kosilo na čast italijanskim novinarjem, ki so opremil5 italijanskega ministra za narodno kulturo Alfierija v Beograd. Med kosilom je dr. Kosta Lukovič poadravil svoje Italijanske in jugoslovenske geste s prisrčno zdravco, v kateri Je poudaril vlogo tiska pri delu za zbližanje med Jugoslavijo in Italijo. Zahvalil se mu Je znani Italijanski pisatelj Adone Nozari, ki je posebno poudaril veliko gostoljubnost, ki so jo italijanski gostje doživeli v Jugoslaviji. Po-udaril je tudi svojo željo po čim večjem razmahu jugoslovenskega t'ska. Beograd, 28. marca. a. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in gospa sta pri red la danes kosilo na fe^t Dinu Alfieriju, italijanskemu ministru za narodno kulturo, in grofu Volpi ju, predsedniku »Razstave italijanskih portretov v teku stoletij«. Na kosilu so bili italijanski poslanik Indelli, prof. Barbant ni, višji uradniki italijanskega poslaništva, prosvetni minster Magaraševič, bivši minister D jura Jankovič. pomočnika zunanjega ministra Andrič in Pilja, rimsiki poslanik Hristič i® drugi, po večini b soprogami. Prosvetni minister MagarsševM J« danes priredil svečano večerjo a koncertnim sporedom v Gardmem domu na čast itah-janskrmu ministru za narodno kulturo Alfieriju grofici Volpi. Večer)© so m poleg drugih udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik skupéòine, nekateri ministri, italijanski poslanik itd. Visoka odlikovanja v zvezi z beograjsko razstavo Beograd, 28. marca a. Ob priliki razstave italijanskega portreta v stoletjih so bili o>l>-likovani z redom Jugoslovenske krone I. stopnje grof Volpi di Misurata, senator, bivši minister in predsednik razstavnega odbora ; z redom Jugosiovenske krone III. «top nje Giulio Baradel, direktor beneškega muzeja; z re om Jugoslovenske krone IV. stopnje Angelo Pagani, vseučiliški asisteoi za umetnost v Benetkah; 1. redom sv. Save L stopnja baron Gelesi dii Vell .sco, direktor v ministrstvu za ljudsko kulturo: z redom pv. Save IT. stopnje dr. Mino Barbarini, direktor vseh beneških muzejev. Končni izid volitev v bolgarski parlament S°fija, 28. marca d. Včeraj so bile končane v Bolgariji volitve v parlament z izvolitvijo 30 poslancev v Sofiji Ln okolici. Volitve so v 9;lošnem potekle v redu. razen v vasi Lesi ji v srezu Gorenje Džumaje, kjer je predsednik volilnega 01 '(bora odklenil nekoliko volitlcev, ki so prišLi po aaključitvi volitev. Skupina volileev je nnto vdrla s silo na volišče ter prekinila volilni postopek, ter vzpostavila rei. To .je bil edini incident Dva orožnika sta demonstrante razgnaJa ves čas volitev, čeprav je bilo po vsej Bolgarih 10.000 volišč. Vöeraj so volili 23 poslancev v sofijskem okrožju, v Sofiji salmi pa 7. V Sofiji so bili izvoljeni bivši predsedmilk vlade in vodja narodno-socialističnega gibanja Aleksander Cankov, bivši socialni demokrat T von Pa_ stuhov, bivši minister in poslane*? Demokra-tičeskega zgovora Grigor VasčJjev bivši upravnik koo'veratjvne barlke Nikola Znln-rov, Božen Prorianov, h:vši poslanec radikalne stranke T>"miiitrii Srka Ionov in bivši minister Todor Kožuhnrov. Izmed 30 izvoljenih poslancev v sofijskem okrožju se jib je med volilno agitacijo izreklo 17 za vladni program. Izmed vseh 100 izvoljenih poslancev eo ee v teku agitacije izrekli 103 za rvM'riko vla.de. Soffia, 28. mare« o. V novem sobranju pi v'ada 7.votov1a 104 rKtfdinf*1-^ mandate. Na opozicijo jib odpadp Položaj pa ie tak da vlada v «obranju ne bo imHa potrebne dvetretjinske večine za spremembo ustave. Poljsko-litovsko sporazumevanje Varšava, 28. marca. h. Pogajanja za ured tev poljsko-li tovsk ega spora so trajala še vso nedeljo in so privedle do popolnega pomirjenja. V glavnem je šlo za ureditev medsebojnega železniškega, brzojavnega .telefonskega in poštnega prometa. Kakor zatrjujejo bosta braojavnl in telefonski promet obnovljena že v prihodnjih dneh. V nedeljo ponoči je prispel v Varšavo že prvi diplomatski zastopnik Litve ln sicer tajnik litovskega poslaništva. temi tremi zapadn mi velesilami so potemtakem 'zločena. To ustvarja možnost za rešitev vseh drugih vprašani. Mirovne akcije naraščajo. Seveda pa obzorje ni še povsem razčiščeno. Ako naj bo mir dokončno zagotovljen, potem Je nujno potrebno. da zaipad sam stopf v akcijo to da ne prepusti pobude vzhodu, to je boljševizmu. Poskus poslednjega, da bi se preko Anglije vgnezdl v Evropi, Je propadel. »Nadejati se Je,« zaključuje liat »dabo Bvroipa v sebi našla swojo rešitev, kattl samo v tem primeru bo evnppski mir rešen.« Glavna kmetijska nafiavljalna zadruga Beograd. 28. marca p. Glavna z^mljoradtei- .5ka nabavlja Ina. zadruga ie imela danes evoj občni zbor. Prisostvovali so mu odposlanec Nj. Vel. knrija polkovnik Kokalj, ministT brez tport.feI.ja Voja Djor.ijevié ter zap'opni-ki vojnega minislra, inšpektorata za državno obrambo in mnogih zadružnih organazacij Na »l>čnem zlioru je predsednik Dragan Mi-ličevič obširno govoril o stanju našega zadružništva. o njegovih smotrih, posebno pa o lielovanju kmetijskih nabavljalnih zadrug. Zavrača] je tudi proteste trgovcev proti tem zadrugam, češ da nikakor ne odvzemajo odjemalcev trgovcem. Zadruge skrinjo p~ed-vs»m kolikor mogoče izravnati življenje na vasi z življenjem v me^Mi. Z'i druge .'obav-l.iaio in lustri ji srrorlhe in skušajo povečati potrošnjo tovarniških izdelkov, pa tako posredno le še koristijo razvoju trgovine te in^b istrice. Upravnik .Tovan ftvamfledč tffi^o poroča] o poslovanj« zadruge. Po ostalfh portr čilih Iti živahni? debati so bfli irvoljeni n*s-kaiteri novi člor^i upravnega orilbona. ker .U dosedanjim ipotekel mandat. Premestitve učiteljev Beograd. 28. marca p. Na ' a.-*' n o prošn jo so premeščeni naslednji učitelji ln učiteljice: Kare] .Teretina iz Domžal v Škof.io Loko. Marija Dolence h Cerknice v Laze (locaSka srez) Jagoda Kokalj m ftmarfa, v Lbilbljano, Anton Lucira iz Koroške Bele v Slov. Bilico in Marija Pirnat iz St. Vida v Ljubljano. Sprememba v davčni administraciji Beograd. 28. marca p. Z odlokom fnanS-nega ministra je bila kata^mka občina Mr-šeča vas i 7 ločen a iz "Področja davčne uprave v Mokronogu in dodeljena področja davčn*» uprave v KTškeim. Vremenska naooved Zemunsko vremensko poročilo: Topile Da vlažne gmote se gibljejo od Atlantika h nredela visoke^, zračnega pritisku čer. za*-hodno in srednjo Evromo ter prinašajo novo pooblačiitev z dež lem. Hladne Tračne gmote se postopno umikajo dalje proti vzhodu in ustvarjajo sopt v Baltiku itn severni Rusiji. Depresija na Sredozemskem morju ee je premaknila nroti vzhodu in ustvarja dež v jiriin o vzhodnem delu Balkanskega polotoka. V .TiiT^laviiii ie delno oWafcno vreme. Zemunska vremenska napoved :PostonT»a raziasn;tev p severozahoda. Čpc dan utegnejo biti še plohe. Veter zme-ne jaikostfi iz severovzhodne strani, toplota brez posebne spre- ip<*rr(iSe. ZasrrpbSka: Prehodno slab?» vrerme. ponekod m«*bie nenadne nadavine Znaten padec t ««murature in mo^rWSi eterni vetrovi. Dnnafaka: V južnih Alr«ah preceri jasno. ▼ splošnem nekoliko toplefe. Temperate« se bo dvigni1«, nad 10 stopinj (t $ Ztatnojez fl Lendavi Kaniz oblice Krapina OKianjec itubToplice O KikSina ©Seiovar. Mosiavac"Ka \Aqora DAruvar ZEMLJA SE JI ZAMAJALA Vzroki in posledice potresa na Hrvatskem Z Odolom moja dragica ti usteca. neguje... Ah, kakšna sreča, kakina slast kadar me poljubuje. rahlih «tresljajev, Id jih beležijo zagrebški potresomeri, so dali povod za razne domneve v proučavanju vzrokov tolikanj nemirne zemlje. Pred leti so zagrebški seizmologi po daljšem raziskavanju celo postavili domnevo, da teče v globini 750 m pod površjem savske ravnine in delom Po-dravja, na vsej širini med Zagrebom in Pakracem velika reka, ki se izgublja s svojimi odtoki k Jadranu. Ugotovili so, da znaša temperatura podzemnega toka blizu 40° C in da so številni vroči vrelci toplic v Hrvatskem Zagorju kakor tudi po ravnini v neposredni zvezi s tem tokom. Podzemna voda trajno izpodjeda velike sklade in kadar jim zmanjka opore, se sesedajo kamniti sloji in povzročajo streslja-je — potresi se selijo po prelomnicah tako daleč, kolikor je pač jako njihovo ognjišče. Po tej domnevi bi Jadran, katerega gladina leži 100 m pod sedanjo površino savske ravnine, pritiskal z veliko silo na podzemno vodo in s tem še pospeševal učinke mehanične sile. ki izpodjedajo temelje plodni srednji Slavoniji. In ker je pritisk na okrajna gorska podnožja na obeh straneh Save največji in možnost sesedanja prav tu očitna, sklepajo dalje, da bi nekoč lahko prišlo do katastrofe. Podtalna voda bi izgubila svoj odtok ter začela izstopati na površje, vsa plodna ravan med Zagreba-čko in Moslavačko goro, Bosansko Gradi-ško in Novskim bi se izpremenila v veliko, prostrano jezero. Seveda so ta ugibanja še domnevna, številni potresi po Hrvatskem Zagorju in v ravninskem delu Posavja in Podravja pa so v prvi meri posledica sesedanja zemeljskih grud, razkosanih po celi vrsti prelomnic. Tako je tudi prizorišče nedeljskega sunka že staro potresno ognjišče. Koprivnica leži na približno 20 m debeli najmlajši naplavini površja. Do globine 140 m sega diluvialni nanos, ki so ga reke naplavile na starejši sloj terciarnega laporja, če pogledamo na priloženo skico, vidimo, da tekó tako iz Slovenije kakor iz hrvatske obsavske ravnine skozi Zagorje številne stare potresnice, ki se sečejo v okolici Va-raždina in Koprivnice. In ker so potresni sunki na robeh velikih razkosanih gmot najjačji, so tudi v tem primeru utrpeli največ škode kraji, ki jih je zajel sunek v ožjem krogu ognjišča, na robeh vzdolž starih, sesedajočih se grud. Po globokih razpokah je sunek sledil potresnim črtam, zadeval ob sosedne sklade in se odtod prenašal kakor znova sproženi val v kraje drugega pasu, do radija 100 km in še dalje. kjer se je izgubljal. Tako so tudi slovenski kraji več ali manj občutili podzemeljsko vez valovnega sunka s težje prizadetim hrvatskim Podravjem. za namestnika Pavla, med pokrovitelji so pa ministrski predsednik dr. Stojadinovič, italijanski zunanji ministeT grof Ciano in drugi Priprave za velikopotezno manifestacijo italijanske umetnosti v Beogradu je vodil poseben odbor, ki mu je stal na čelu grof Volpi di Misurata, bivši italijanski minister in sedanji senator. Njegova osebna zasluga je zlasti to, da so bile tolike dragocene umetnine, ki predstavljajo v stotine milijonov segajočo vrednost, brezhibno prepeljane v Beograd. Grol Volpi di Misurata je 8 sodelovanjem strokovnjakov sam nadziral prevoz in vodil vse priprave v Italiji ter zadnje dni v Beogradu. Glede umetnostne izbire in drugih strokovnih vprašanj je našei najboljšega sodelavca v dr. Ninu Barbantiniju, ki je prevzel funkcijo generalnega komisarja razstave. Dr. Barbantini, znan kot organizator velike Tizianove in Tintorettove razstave v Benetkah, je tudi s organizacijo in ureditvijo beograjske razstave pokazal, da ima poleg odličnega «trakovnega znanja srečno roko in mnoge dragocene izkušnje. Aranžman razstave bo nedvomno prispeval lep delež k splošnemu uspehu, ki ji je zagotovljen. 5e pred otvoritvijo, v petek dopoldne, je bU ogled za novinarje in književnike. Zastopan je bil ves beograjski tisk, prisotni so bili tudi poročevalci francoskih, nemških, čeških, angleških in drugih listov, delegacija italijanskih novinarjev je prispela dan pozneje. Izmed provinciali ih listov je bilo zastopano tudi »Jutro« po ureniku svoje kulturne rubrike. Poročevalce sta vodila po razstavi grof Volpi in generalni komisar dr. Barbantini Nedeljska otvoritev razstave je bila zeio slovesna. Zbrala se je družabna in intelektualna elita prestolnice. Iz Runa je prispel Smehljajoča usta olepšajo in pomladijo obraz vsake žene ter ga napravijo privlačnega in ljubkega. Vsaka žena lahko ohrani to mladost do visoke starosti, če neguje usta in zobe ter jih ohrani zdrave. Pravilna nega ust in ÉfeL Ì13l ^L J^IL___I zob je z ODOLom. ^IŽSSiŽ» ^žaS^ar IŽ^Bjjir Aromatično varsivo Vaših usi oskrbi na najboljši način ODOL minister za narodno kulturo Dino Alfieri, ki je imel lep nagovoT. Razstavo je otvoril z izbranimi besedami sam knez-namest-n>ik. Takoj po otvoritvi je bila dostopna občinstvu in sicer tega dne po znižani vstopnini. Številni ljudje so že čakali pred dvorcem, da se jim odpro vrata. Sodeč po splošnem zanimanju, bo obisk te razstave rekorden. O razstavljenih umetninah in njih pomenu bomo priobčili v nedeljo daljši ilustrirani članek našega kulturnega urednika. Pustolovščine „danskega konzula" Edgar Klaus je osleparil Mariborčane za pol milijona Maribor, 28. marca. V nedeljski številki smo na kratko poročali o senzacionalni aretaciji »konzula« Edgarja Klausa. Ta vest je zbudila v Mariboru, kjer je bil Klaus dobro znan. veliko zanimanje, saj je precej takih, ki jim Klaus dolguje lepe zneske. Klausa so danes ponovno zasliševali, javljajoči se upniki pa so poskrbeli za znatno pomnožitev gradiva, ki je zbrano v zvezi z osebo Edgarja Klausa. Doznali smo. da je aretirani Edgar Klaus, ki je rojen v Rigi in ki je prispel v Maribor leta 1933. kjer se je stalno izdajal za danskega konzula, četudi ne zna niti besedice danščine, ponudil mariborski mestni občini posojilo 70 milijonov dinarjev, kateri znesek naj bi dobil od nekega švicarskega bančnega koncema. Klaus je na račun tega posojila izvabil od nekega Mariborčana 50.000 dinarjev, ki mu jih je obljubil vrniti čim bi bilo sklenjeno omenjeno posojilo. Klausu je šlo za to, da si pri raznih uglednih Mariborčanih pridobi zaupanje ter da izrabi to zaupanje po svoje. Nastopal je kot pristen »hohštapler«. ki se mu je posrečilo, da je oškodoval v Mariboru razne osebe za preko pol milijona dinarjev. Te njegove akcije so mu uspevale pod pretvezo, da potrebuje denar za finansira-nje kakšne dobičkanosne trgovine, pri čemer ni pozabil, omeniti, da ima v inozemstvu premoženje in da mu je ta in ona banka denar že nakazala, da pa denarja še ni dobil. Pri takšnih svojih nastopih se je posluževal raznih ponarejenih dokumentov, s katerimi je hotel zbuditi zaupanje tistih, pri katerih je potrkal zaradi denarja. Pri hišni preiskavi so našli za več kilogramov pisemskega papirja raznih inozemskih bank, konzulatov itd. ter raznih legitimacij in dokumentov. Posamezne tiskovine je po potrebi izpolnjeval ter svojim namenom primerno uporabljal. Policija skuša sedaj dognati na kakšen način je prišel Klaus do teh tiskovin in dokumentov. Obstoja dom- neva, da jih je čisto enostavno ukradeL Tudi se je v teku preiskave izcimil sum glede njegovega imena in ni izključeno, da se piše drugače. Prijave proti temu velikopoteznemu pustolovcu so prispele tudi še iz Zagreba, kjer je neki zagrebški industrijee posodil »konzulu« Klausu 180.0')0 dinarjev, dočim dolguje drugim industrijcem zneske od 20.000 do 50.000 dinarjev. Značilno je, da si je Klaus izposojal vedno le večje zneske, ker do manjših ni imel očividno nobenih posebnih simpatij. V zadnjem času je Klaus živel precej razkošno in sicer na račun mariborskih natakarjev. Ob aretaciji ni imel pri sebi niti ficka in mora sedaj uživati isto hrano, kakor jo imajo druga jetniki pri »Grafu«. Material proti »konzulu« Klausu se naglo množi ter upa tukajšnja policija, da bo tega »hohštaplerja« popolnoma razkrinkala. Društvo savskih čuvajev Društvo savskih čuvajev je bi io lani ustanoviljeno v Zagrebu. Prej je wake 6e-zone utonilo v Savi po 15 do 20 neveščih plava cev in neprevidnih kopalcev, po zaslugi savskih čuvajem pa se je že lami število teh nesreč znatno zmanjšalo. Društvo je Lani s koli in tablicami označilo vsa nevarna mesta v Savi in uvedlo je tudi dežurno varnostno elužbo na savski obali. Pozimi je imelo agi Ino Ln požrtvovalno društvo teča.ie, v katerih eo poučevali 15 do 25-le^ne mladeniče teoretično in praktično, kako je treba reševati ljudi, ki se potapljajo. Društvo ima okrog 250 članov. Iz članskih prispevkov in iz podpor, ki jih je društvo dobilo od mestne občine in nekaterih redkih dobrotnikov, hočejo zdaj nabaviti motorni čoln za reševanje. Ker lastna sredstva s skromnimi podporami vred ne bodo zadostovala, bo društvo izdalo oklic na javnost, da bi poma-gaia nabaviti prepotrebni reševalni čoln še pred nastopom kopalne sezone. Ljubljana. 28. marca. Glede potresa v nedeljo nam zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani sporoča, da je aparat v nedeljo ob 12.17 zabeležil precej močan potresni sunek, ki je trajal približno 12 sekund. Zemlja se je stresla najmočneje med 17. in 19. sekundo. Podrobna poročila o potresu smo objavili Že v ponedeljskem »Jutru« Prejeli smo v teku ponedeljka še nekatera podrobnejša poročila iz raznih krajev Slovenije. Kakšnih posebno hudih posledic k sreči nikjer ni bilo. Kakor nam poiočajo so potres v območju Slovenije naibolj čutili v Prek-murju, tostran Mure pa v Ivanjkovcih, kjer je zemlja valovila 30 sekund, da so v nekaterih hišah ostali sledovi z majhnimi razpokami in je tudi nekaj dimnikov popadalo t streh. Nadalje se je sunek precej močno občutil v Rimskih Toplicah, kjer se je pohištvo močno zamajalo Tudi v Rogaški Slatini se je potresni sunek nenavadno močno občutil, čeprav je trajal komaj 6 sekund. * Ce bi mogB preperelo prst zemeljskega pokrivača in mlajše plasti površja razgrniti z okamenelih starejših slojev, bi opazili, kako so velike gmote razpokane. Ne- katere bi ležale višje, druge nižje, drugod spet bi bile narinjene druga na drugo. Ves tako razkosani svet je posledica večnih potresov zemlje, ki pod mlajšimi tvorbami površja še zmerom išče ravnotežja. Kakor vsa Slovenija, je tudi njen vzhodni del po mnogih potresnih prelomnicah razdeljen v večja in manjša ognjišča stre-sljajev zemeljske grude, še večje torišče potresov je ravni del Posavja, od Zagreba-čke gore daleč tja do Pakraca in njegove zelo nemirne okolice. Povsod so na kraju te ravnine gorska podnožja globoko razse-kana in pri vsakem premiku težkih gmot, na katerih počivajo mlajši gornji sloji, se stresa zemlja. Na enak način kakor savski, je tudi podravski del Hrvatske razkosan na več potresnih enot. ki jih vežejo prelomne črte goratega Hrvatskega Zagorja med seboj, na drugi strani pa neposredno učinkujejo s podolžnimi zarezami na zemeljske sklade ravnega dela v Med-murju, Prekmurju, na podnožju Slovenskih goric in gričevju tja do Celjske, potresno zelo občutljive kotline. Zagrebačka gora, staro kamenje Mosla-vačke gore in Psunj, južno od Lipika, Belo gora in Papuk gorje med Dravo in Savo so glavne opornice potresnega področja v tem delu Hrvatske. Zemlja se tod tako rekoč trajno trese, in veliko število čeprav Razstava italijanskega portreta v Beogradu je bila v nedeljo svečano otvorjena Ob otvoritvi italijanske umetnostne razstave v Muzeju kneza Pavla: Od leve na desno: grof Volpi dl Mfeuratar Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle ln minister za narodno kulturo Dino Alfieri Beograd, 28. marca. V nedeljo dopoldne je bila v Muzeju kneza Pavla svečano otvorjena »Izložba rtalijanskog portreta kroz vekove«. Mogočno razstavo, ki je zavzela vse tretje nad- stropje nekdanjega kraljevega dvora, }e organiziralo rimsko Ministrstvo za narodno kulturo ob sodelovanju drugih italijanskih in domačih činiteljev. Razstava stoji pod visokim pokroviteljstvom Nj. V. kne- Kartovec Merilo.-? ? ? ? Prizorišče potresa v Koprivnici in okolici: V področju prvega kroga, do 50 km iz središča sunkov v hrvatskem Podravju je bil nedeljski potres posebno močan, črne točke v tem delu kažejo neposredno prizadete kraje, bele izven večjega kroga ostala potresna ognjišča na Hrvatskem. — črte prelomnice prečkajo zemeljske grude. Obletnica smrti dr. Ljudevita Pivka Danes je prva obletnica smrti dr. Ljudevita Pivka. Neki oblastniki in veljaki so nastopili, kakor znano, proti postavitvi njegovega skromnega spomenika v Mariboru, a kako malenkostno je to, ko je v domovini m preko njenih meja v tolikih srcih živ spomin na velikega moža — junaka in poštenjaka. Tudi kristalno čist in plemenit človek, kakršen je bil dr. Ljudevit Pivko, je imel in še ima svoje nasprotnike. Sta pač med nami dva tabora. Pivko va soproga gospa Ljudmila je ta dva tabora v uvodu svojega spisa »Kriminal«, 1925, kratko in točno označila takole: — Zdi se mi, da je slika taka: Oni ki so nosili idejo svobode v srcu in so za njo živeli in trpeli, — so srečni tudi, če za njo trpe še danes; — drugi pa. ki so se znali z njo okoristiti jo teptajo z nogami-- Ideii svobode je posvetil Pivko vse svoje življenje. Njegovo življenje se je razvilo v pestrost, kakršno le redko vidimo med Slovenci. iMladi profesor je bil v šoli izvrsten pedagog. Svojim dijakom ni bil le voditelj po učni snovi, temveč narodni vzgojitelj v najlepšem pomenu, učitelj v narodnem delu in znanilec lepše nacionalne bodočnosti. In izven šole je bil ves sin svojega ljudstva, preprost v svoji besedi, pošten v vsaki svoji misli, poln ljubezni do vsakega človeka. Vse na njem je bilo narodno v oni iskrenosti, ki nima ničesar skupnega z rodoljubnimi deklamacijami. V svoj rojstni kraj Novo vas, občina Sv. Marko niže Ptuja, kjer se je rodil 17. avgusta leta 1880„ je prihajal vsake počitnice in čudovito preprost in naraven je bil v svojem občevanju z vaščani Pojasnjeval in razlagal jim je najrazličnejše probleme na tak način, da so ga vsi razumeli. Njegor smehljajoči se obraz s pipico v ustih je bil vsem ljub. Vsa vaščani brez razlike političnega prepričanja so prihajali k njemu po svet in pouk. Nasprotnike je skoraj bolj ljubil in jim prej pomagal kakor prijateljem. Če je kdo rabil kake pomoči se je obrnil na dr. Pivka in on ga ni vprašal za prepričanje in priporočila, temveč je potrebnemu pomagal, če je le mogel. Njegovo pošteno delo je rodilo obile sadove. Bil mi je učitelj v šoli pred 30 leti in potem v življenju in borbi. Sicer je pa vse svoje dijake učil za življenje. Nekdaj so vsi odgovorni in neodgovorni činitelji vzgajali mladino za avstrijske podložraike, ker sami niso nikdar razumeli, da je med pod-ložnikom in državljanom velikanska razlika. Dr. Pivko pa ni bil nikdar avstrijski podložnik in z njegovo osebnostjo je združena najsvetlejša doba naše zgodovine — doba naše nacionaLne revolucionarnosti. Leta pred vojno je mladini pogumno razlagal, da je med starimi in mladimi prepad, ki ga ne more nihče premostiti in da mora iti mladina sama po svoji poti, sledeč samo klicu svojega srca. Dr. Pivko je med nami propagiral nacionalni idealizem srbskega nacionalnega revolucionarja Jovana Skerliča. Kot rezervni oficir Je ba dr. Pivko ob izbruhu svetovne vojne poslan na fronto proti Srbiji Kmalu je opravil in z ranjeno roko se je vrnil v Maribor. V mariborskem Narodnem domu smo se z njim raz-govarjali, kaj naj stori zavedni jugoslovenski nacionalist, ki je primoran služiti v avstro-ogrski vojski Zaključek pogovorov je bil takle: Avstrija ni in ne more biti za nas in boriti se moramo proti njej, kakor kdo »na in more. Neizbrisno se je vpisal v zgodovino našega naroda dr. Pivko, ko je da! duška svojemu sovraštvu do Avstrije s svojo akcijo na juino-tirolski fronti Njegova akcija spada med one podvige svetovne zgodovine, ki »o prišli v literaturo generalnih štabov evropskih velesil, nas, skromne Slovence pe uvršča med svobode vredne borce. V Italiji in tudi r ostalih zavezniških dT-iarah je vladalo o avstrijskih Slovanih mnenje — zlasti o Slovencih rn Hrvatih, kolikor so vobče vedeli o naši eksistenci da smo najbolj zagrizeni in bojeviti Avstrijski. Peščica slovanskih emigrantov in posameznih vojnih beguncev se je trudila več let, da bi izpremenila napačne nazore o nas. Izpremembo napačnih nazorov je povzročila Pivkova carzanska akcija v jeseni leta 1917. Carzanski uporniki so bili v Italiji prvi Slovani prihajajoči iz avstrijske vojske, katerim so redki poznavalci car-zanskega dogodka verjeli da delujejo iz prepričanja, iz idealizma za osvobojenje svojega naroda in iz sovraštva do tlačite-Ijice Avstrije. Skupina carzanskih upornikov je postala jedro, iz katerega je vzklila polagoma velika organizacija slovanskih dobrovoljcev v Italiji, predvsem češkoslovaških legij. Iz carzanskega odreda so se razvili poleg jugoslovenskega dobrovolj-skega odreda v Italiji tudi prvi češkoslovaška legionarski oddelki, čete, ki so se pozneje združile v polk (39. čsl. pehotni polk »izvidniški«). Dr. Pivkov vojno-spominski spis »Gar- zano« slika v prvih štirih knjigah delovar-nje carzanskih upornikov do zaključka njihovega podjetja, v ostalih knjigah pa raznovrstne posledice podjetja. Spis je dragocen prispevek k zgodovini jugoslovenskega in češkoslovaškega upora zoper Avstrijo ter tudi k zgodovini stremljenja, s katerim smo dosegli svoje narodno osvobojenje in uedinjenje. Spis je pesem vzajemne zvestobe jugoslovenske-češkoslovaške. Na svoje zgodovinsko delo se je pripravljal dr. Pivko med Čehi, kjer je doumel veličino sokolske ideje in nacionalni pomen sokolske organizacije. 2e mlad se je razvil v propovednika narodne misli in narodnega odpora proti tuji srh V svobodni domovini je nadaljeval delo, ki ga je prekinila vojna in v službi ideje, za katero se je junaško bori! in za katero je mnogo trpel, je to delo razširil na politično polje. Njegovo po vsej državi spoštovano ime je mnogo veljalo ne samo v slovenski, temveč tudi v hrvatski in srbski javnosti Tehtne so bile vedno njegove besede pred Narodno skupščino ab na javnem zboru in, kakor je bil v neomajni zvestobi povezan z idejo, kateri se je bil posvetil, tako tesno združen je bil tudi s prijatelji, s katerimi skupaj se je za njo boril. V jugoslovenskem vojnem dobrovolj-skem pokretu. ki predstavlja najčistejše in najpožrtvovalnejše prizadevanje našega osvobojenja, se je dr. Ljudevit Pivko izkazal ne samo kot junak, temveč tudi kot ideolog. Ideale tega pokreta je sveže prinesel v osvobojeno domovino in zvest jim je ostal do zadnje ure svojega prekratkega življenja. — tg. èe vesti "Nesrečna avtorska taksa Iz Zagorja smo prejeli naslednji dopis: >led gostilničarji, ki imajo radijske aparate v svojih gostilnah, in avtorskimi poslovalnicami je prišlo že večkrat do nesoglasja zaradi zahtevkov avtorske tanti-jeme. Povod je dalo nepravo tolmačenje glede plačevanja avtorskih taks. Tako bo pravkar spet dobili zagorski gostilničarji — in najbrž tudi oni v drugih krajih — obvestilo od avtorske poslovalnice UJMA ii Ljubljane, da dolguje vsak od njih na zapadlih avtorskih tantijemah za čas od L junija do 31. decembra 1537 znesek 210 din. Ta zaostanek morajo takoj nakazati . Gostilničarji, lastniki radijskih aparatov, so plačevali doslej odmerjeno mesečno takso. Ako se je U draženja jug oslo venskih muričkih avtorjev posrečilo zvišati mesečni prispevek na din. vendar centrala n« more zahtevati, da bi gostilničarji za nazaj plačali kar 210 din. Večina gostilničarjev bo rajši prodala aparate ali pa jih odstranila ix gostilniškega lokala. Marsikateri gostilničar si bo dobro premisliL preden si bo zdaj nabavil radio, za katerega mora mesečno plačati: 25 din poštni direkciji, 30 din avtorski poslovalnici in povrh še letni državni davek 29 din. Nikjer v Evropi menda radio ni tako obdavčen kakor pri nas. Po takem pač ni čudno, da je prijavljenih v gostilnah vedno manj aparatov in da jih nameravajo — kakor čujemo — vsi gostilničarji odpraviti iz svojih lokalov. ♦ Profe.or ljubljanske unirerie — deleeat mednarodne kemije T Aleksandretri. V sporazumu ? Franc o li Tur i o je svet Zveze na-odov imenoval z. dr. Ivana Torae-.&a. vseučiišk-ca profes-t r;a v Ljutljani ja deleža ta m-t tnarodne konti si e. ki pripravi in rs it ra ?kupšx nske volitve v saaiža- .e osnovo ta ?sece. vol - -e. k: na; bi tvo-rešitev vprašanja o drža vid uredi sandžaka. »io sred: aprila. Najmočnejše s:ranke, k se bodo udeležile vo-torre, zas:o,:-a;o ra*:onalna interese Turkov A ra Vev. A ' : tov. oroioksoüi Grkov in Kar J CT Univ mi dr. Tomšiču k imenovan u nase es ~ u- - ♦ Univ. prot dr. France Kidrič. Zgodovina slovenskeca sle . \ r: z' n:. in a" - -: a a : . ra m re 50 d a J:- v », i.so stra-'a in Pavleta — vse sku- r* ov-ns -: - OTVORITEV • Zdraieaje borre v m o«Tobojenj« sever, nih krajev. V nedeljo je bila v Beograda ustanovna skupščina beograjskega po>i>ibora zdraženja vojnih dobrovol cev — borcev za osvobojenje severnih krajev Juzosiavije (Medmurje. Prekmurje in Koroške). Centrala teea združenja je. kakor znano, v Zagreta. Na skupščini je bil izvoijen tudi odoor beoerajskeca pododbora. kateremu preise-duje dr. Josip Spoijar. Tajnik odbora pa je Vinko Albert ♦ Smrt «.»lažnega duhovnika in vojnega dobrovoljca. V splošni državni bolnišnici v Beogradu ,e umrl v starosti 55 let doc Peter Canèa r evi č. ki je bil že pred vojno izšel; enee in duhovnik v A men k L Med svetovno veho se je pridružil von im dob rovo! jeem in se boril m solunski fronti. Po vojni je živei nekaj Jasa v svojem rojstnem kraju blizu Bosanske Dubice. potem pa se je vrnil v Americo. Pred tremi leti Am e r ko zarvasti! in dobil je pri ministrstva socialne politike službo referenta za versko si—to med ka to! i škJ mi i rs j r eaci * Novi grobovi, v Ljubljani je v nedeljo umrla v 66. letu starost: Magiale-na šolar jeva, po rodu Cinpermanova. Bika Hermana šolarja in seorege g. Vinka Vilfana, uradnika »Slovenske besede«. B.ago pokojhico c«igo danrg oc- 1- stremi h. k večnemu počitku izr-red mrtvašnice na Vldovdanaki cesti. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga, Marija žužek, rojena ka v rokom. Zacho tot bo nastopila hi-tri ob 16. izpred mrtvaške vež.; na Vidov-- finski cesti — V Zgornji š-šl-c 205. je umrla ga. Marija Gostiševa, po rodu Premkova. S večnemu počitku jo bode sprem L; danes ob 14. — V ljubljanski bolnišnici je umrla ga- Kristina K reset© va, ju. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob pol • Podal jha >PntaIk*T« aatoÉaj M pr». «pekt Jugoslavije. Zaradi veùkeea onima- nja za razpisani nateča: splošnega prospekta Jugoslavije obvešča direkcija »Potnika« vse iain te resi ranče, .ia je rok prijav rokoc.sa poialjšan do 31. maja t L Rokopise je treba toslaU pol šifro na naslov publiristicoeca odseka društva Putc.k. B-eocra-i Ko^rčeva 1-, sjer se jobio roeoji in vsa obvestila. • Mi'lite te Srda j na avtoizlete v ItaU-j°: Gorica—Trse. ali Padova Benetke. 2 do 4 dnevne, 7. m 16. apnla. Brezplačna navodila toélje na zahtevo »Družlsvel«, Ljubljana. Sv. Petra naso 17. Iz Lfubljane a— PredaTajije PrirodoMorne« dm it t a. Daces predava v mineraloški predavalnic ciere-ta«. Božo Škerlj o te-Pre»iavateij to raz- univer mi »Razvoj Dravi al o jo artr.??»loške najdte o našib prednikih in >bratancih<. in ali srads ora?V>vek mei nase oremocTtne ?r?«ir:ke. H koncu pa bo v savnih DCtezah cr.kazal možno rekoostrnk-ct:o rodovr. ka v=eh človečniakov. Začetek pr?>davar. a cb 1S.15. n— >Probl<»m gospodarstva po načrtu« je naslov rreiavar. ;a_ ki ra bo une! .»ivši minister socialne polit ke in univ. prof s. dr. Andre; Curvar v okviru K'uaS=.>-vj-rar.ih trjovskib akadetnikor v Ljubljani v sre.!o 30. t m ob '2il>. v veš^i rvoran: Trgovske akademije. Vstoo je orc^t t-r so vabljeni vci. ki se ranimao za aktualna C05ty>ia ~=ka v^raÄhn a. n— C>«koiloveniki obee » LnhJani zorfiuje své čler^vo ra 'Jmèleckoa v?>;avu M:kulise Galaniv. ajilire z Brar's'avy. Mthy Malese, mai re z Lublanè a Zorana Mukč-m a li re z Mariboru a iocoraru e v?e e näv-stèv-j té'o v?stavv v Jakooifové navi ci è v Lub'ani. — V/stava boSoča<_ .ia bo'io LJ«W}*a*ki Pokol pr!reZv»zde< svo; očc ia.ni vsakoletni ira-za bm večer — sestanek stare «ih bratov s mlajem sokolsktm r.>i«xn — na kateresa vabi to-'ec svojeea članstva tudi članstvo vseh ljubljanskih in okoiiških sokolskih iruštev. Na iruiabnem večera soieluje iruštvem or- _n— Seja ioiikeea odbora Dane« ob poi 17. v mesni posvetomar! se a ioUkeca od. bora «trokovno nadaJ.'evaJnih šoi mestne občine ljubljanske Edina t.>r£a inev-eca reda: Razprava o gradnji ?/>l-kesa DOs;opja xa strokovne nadaljevalne šole v LjabljarL I PODMORNICA KENO MATICA D-l I e— Zaščitno eepijenje prisi«* v oomoč;u mestne oòòme ce:;^ke se bo pričelo socec aor.JL Prijave «prejema io -5 aprila mest- m zivmotcravniü te v z: ce. e— Gradria dveh javnih stranišč. Mes na cellika razoisuje zrain.o .avneca stranišča ob sotnJču h kapucinek-nni «n»> stanu in na hrl t u sv. iožeia v jarku ofc posestvu s. Vrenka. Ponudbe ;e trefc«e vloLti to všte"eza če ~tka 31. t m v vložišču mestnega toclavarstva. Grainja iavneca stram-š«a pn kat'UCit*=kem samostanu ■e bila te dolro cotrecna. Na hribu sv. pe so že pred neka let' irai It a~o stranišče po-ler -r-r-e Mr.oro nun- še r.e-o irnro stra- G&t.efju. iaiircvalce ;e prismlno poz.ira-.il v B Svetel- Jo >r pr ivan "e i- <0 ros. ms ^a o- V 9 V «OOOtO 1 '-O rvwr v s - ona nr >i ci g. Anton Zat ukoš-k, učitelj Vzornega vzgojitelja boio n>o-reio ób noi 15- — Poke in m 0 sslonn _ Z A I N GOSPODE' Predvajanje pomladnih LA D.AMO IN GOSPODA v sredo 30. t. m. ob 5. uri - ir rol & 7V--'.-- - - — - * "V" v novih nrosTorh na Mestnem. --V- i-»t "a can e t v tc kojt kopal; v blas suomin, žalujočim naš^ iskreno sc- žaij^! ♦ Tnrai smušti tečaj SPD cez Triglavsko tocor;e to. kakor je t:.o oč a vi j eno v inea od 3. io 10. aprila. Sestanek udeležencev to v soboto 2. arnia zvečer v hotelu >Tri-zlav-Rati:« v Mojstrani S seboj v nahrbtnik vzetrie očala, kože za vnton. kremo "roti soinčnim opeklinam in maže za s mali — vosek za kože. Smer izleta e iz Sianičeve koče čez Hrlbarico in Za Koo:ro k Tri'lav-5k:m leieroc čez Kal na Lan levi na Planino na K ra o. roj 5krtre;ema SPD v L'ub::a-i. Aleksandrova cesta 4. ! teL 4"ió6 in na Stani čev4 koči V">J:a '-*a:a. ♦ Ofceni ibor dijaškesa in podpornega društva >Radoeoj< v Ljubljani v tonete-i;ek A ar ~i I a t. L v D;-arni* rav~ja- Akademekesa kol^ri'a v L*ub.:ani. cera rre>5avate!:3 r. dr. Branka Vrčona. ki bo sovoril >n slavnih smereh mednarodne" sa rarvoia«. Predava'-1!' to v -o'-uir.- o^'k- Fran Hr.te_r;a« bGn.?*.*ir-sl-:ena uradnika >Iz moje stenterafske tral-ise-c Tajniško torco Jo je poiala ga. Maša Lesl-:e-3oraz-O blaga mišk em t»islovan*u t>a je ga. Ivanka Rofc.ìicva Stenografi so se v glavnem t>av.lt z verašanj-em, ka- sia^a. knure t ein a 7". -O.-^ — "3. ' •anskeca S0UVAN ■ C0 MODEREN TAILOPJNG V članku o izlf-u tre tot ca* CMD na "pienaj- :e tcen-xiš.;e v N j di^ 2 e 12 adu izkazali ne pravilno rom>: akciji CMD «e mor_ Klas:i Stanko Cok cm Cap). Tovarna JOS REICH sprejema m uiiia £'tm si;a. acnx-^na istrstva. k' si e oì-eia- a ■ vq o. 3 Marije Bctiarjeva P-e d d>?r— 10 .'er- je gospe Eo.:ar ev3 prazno'-'a'.3 s r.o~.SODCC-zo~ J £ "I; 'i TL - ' - "" — **." rr.—-atš.' z'.ato porz-ko 23. t. m. pa je Sapa Mar Ja zelagli r.x>/ drugi vi-i:<: ;'ur:.e;'. prszrova'a 'e S0-.er~.-co. Le za. es :oo 's Dre d trem: leti zapustil. .N : je prebixe.'a tega najhujšega udarca. T'yda v ve'fki ljubezni, katero ß izkazujejo r.Jen: ;e gospa Marija Boìtar;e\'a ohranila r.njo n-.&.-adno vedrino in čilost. Po rodu Je :z Postojne, kjer je že 17-.etno nevesto pevšde ' takratni uradnik na okrajne-n glavarstvu g. Jernej Ecktar pred oitar. Z njim no. ko Kolodvorska ulica 22. z običsmim dnevnim ret->m. Ker je v oč'javi v >Juin< oi 27. t m. tesela >Raiosoj< izpadla, prinašamo ia-nes tonovno objavo teca občneaa ztora. ♦ Na Scšakn b<)do »gradili hot kolodvor, i Na Sušaku se je od orometneza n la stavbilòe novera kolodvora. Nov ki to vel ko in moderno poslopje boio rradi-li na Ka-ìióevem letališču n sicer tam. kjer Še as en tura >Putr.ika<. Ves okoliš beòo «fra-vili v sklad z novo z "aito. Začetek dela bo že >--t«s. ♦ t-D^lo proti tnberi^uJo-zi?. glasilo Pro--tmberkulccne zveze v Ljubljani, bo v \"hi. kt se nameravajo na tc mašile narc-či ti naj to n empiema storlr?. ker b-t izšla draga §te*.ill-ta v najknajgem časa Malenkostna naročnina dn 10 na lete omogoča vsakemu, .ia je narc-Jnlk na tc eünstveno glasilo in da s tem po-ipre tu-di naš-D borbe orot; tuberkulozi Pr oboienia žolča, jeter, pn žoičmh kamenih in ziatenci urejuje naravna ? Fran -Josefova« grenčica prebavo in pc-pešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične .z^ušnje pctrjujejc da domača pitna .-tura zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo-« vodo zmešano i male tople vode zjutraj na prazen žeiodec. Jir a 15 cv-T ♦ Vlom v najvarnejšo in uajorizinain-jšo blagajno Sarajeva. V Sarajevu deluje ie v^-č .et društvo Hafit-Alaja. ki je t»tsvečeno io-variškim sestankom in P« tudi torco! eleo sti. Ustanovitelj teza društva e bi! znani sarajevski totem in humorist D^-ic Sabi a" ki je umr! pre°evidna< in »nezsorljiva«. Željo svojega rvvaka :n vod telja so irpolni'i družabniki na ta načt-.. da t>i:asnil z lavne T n:te e «odo'^ -a roìitrke. Predava'e'i žel; še t»sebej no-:asn ti. v čem se konkretno ur :ski z-ira~ k tr. Lužar in dežurni Tonvc. je "ala trup.o prepet.an v cv k Sv. Iz Maribora a— 5i-rrne e ure eno. "^eč-ad-i'ro-'TO naiaTo. ki to met r.a "Otc^r.eš mi stavbami sodo^neca Martora t rreiišfc n-^ta. V or.tl "riu roto čakaln ce. ss. i zre ino kor.-eri je tol ko rova :a na n"e* A —— - ~ : — c.-. • te.o lo c.-, - JL ' — * J •3 Zora Zar-konceri je v K-tmzresn em c -V n - j: t -J — i1— r kova. vs'oo-.'c za ta < t : ua — (} ^ c *u- . Nfat'*e na trsu. ^bi'^me. u— Pedi^n^ko društro r,rra,Ü v t*1*®?? 1 arcila v tvomani mheraloškesa inst'tuta or !?. predavan'e »Problem vxja ar. »a ì-^-'-ke mladine«. Predavala bo za. prof. Anica Cer-reieva Ve'or d me i so zelezno b laza ho zaz-deü v zid le tako ma'hro •odortini la so a h ko skozi o "u5t -u irle. Tako ■>-:a b'atama e^o ob z?. - no souščal; i nevi ina In nutzer ^va » klmòku mmazansk^za rosta so razbil-" z' odorh" tiaza no in ves d^.-jar. ki se ;e med letom v ni®j zbral, razdelil revežem Ko 'e bila bla za s» nrazra. so je ?-obili «mo novost! Okus ne vrečice ln etuije lz modernega Chirrfcza z gurairano podlogo za toaletne potrebščine. Neobvezen ogled pri »Nada?, parfumerija, Frančiškanska nI., Ljubljana. ♦ S posebnimi vlaki v Budimpešto na 54. evraristični sv-'ovn: konzres Potovanje aa D«>ilazi ko ekf.vn-eca potenza lista Da se pravočasno zastgurao otobaa stanovanja, je dsw potretco Prijaviti se čim preje Zad-nii rok ra prijav» i«» Si T>arp-r V« ne infomari ie. prospekti in priiave za območje ljubljanske škofije pri »Putniku« Ljubljana »n n.euovtb podružnicah v Kranju in na Jesenicah: za območje lavantinske Škofije Pa pri »Putniku« v Mariboru in njeeo rib podružnicah v Celju. Pum Gorri Rad-zorsi 5». Eiju in Dravosi-aiu' Zahtevajte Prospektef ♦ Izlet i avtobusom k «nafkim tekmam na Canin priredi Zvera za tujsk- promet v Ljubljani. Za hrano in prenočišče preskrbljeno. Informacije daje in prijave sprejema PutDdk ▼ Ljubljani KEN O SLOGA — TeL 27-30 Danes poslednjič! SHIRLEY TEMPLE Sirota mala bogatinka. u— Nevihto, sneg. petre« in lastovice je prin'sla zadnja marčeva nedelja- V soboto je viselo težko pooblačeno nebo nad nam: in le redka kapljica dežja je kanila r.a zem'.'o. Pod večer ie pri t »en il veter, pričelo je deževati in med nalivom je treščilo t električni vod v P^ini dolin;. Naglo 9e ie shladilo in zračm vrtinec je pre ! polnočjo prinese' še sneg. Takole za dva prsta bele o-àeje je v nedeljo zjutraj pr--t ramilo začudene Ljubljančane. Seveda je sneg že v prv h popoldanskih urah izginil, oovise! pa na vs-im vencu nižjih gerì. Popoldne je bilo sončno n hladno vendar je Ljubljana skoraj ot vela m meščani so pohiteli v bližnjo okolico. Na Posav-ju so se ž« izpreletavaie prve pomladne znan: Tke lastovice, ki so se vmile baS za obletnico lanskega srega o Velik: noči. Včeraj je snežni plaSč tudi po gorah naglo jemal sievo tn se trralnil ia grebene višjih planin. Zadr.ji dež ti snežni ca sta pr nesla zemlji novih moči tn po >marče-vem gnoju« čeprav skopem, bo zdaj vse -.-lino hitelo zeleneti u— jadranska »trata prired? +utr! v sredo ob 20. v restavraciji ZA"EZDI svoje zadnjic predavanje v tekoči sezžji Predaval bo g dr Branko Verčon o temi »Sre-iozemsfe: prostor v ttovejš trema rodni politiki«. Vabljeni dlani fa: prijatelji JS. Vstop prest. a— llir-ka alica rapna M?stne poglavarstvo razzia-a. da bo r.ir«ka ulica od Vidov danske ceste io Füzne*eve u!tce lanrta za vozni promet od «?®i Sv. Lenarta nad Laškim in 7S-letni Ivan D^ie aie terač brez stalneza bivališ-ča. v ponedeljek na .ema V- 1 A*-.** "'-:j £*or. KINO UNION Danes premiera španskega filma *LA B.AVDEKA« (Žast3\a), Armatela. e— Žrtev napadalca V petek je neki moški z Lahomneca pri Lašk-m v prepiru na-"ad-1 rJV'etro ženo rroeovneca delavca Fani M user! i rovo iz Bukova pri Marljagradcu n jo v-uel -.a tla Mušerlinova «i pri padcu zlomila 1-vo roko v ramert-u. Poekodorar- HwwwminiiiiiiiiiiitininnuMii a— Občni zbor pe^-keja društra »Poitcl ros« to t nedelo 27. *_ m tvolü novo upravo. v kateri so prvi zastopana tu-dS toštni uradnikt « preidsednikom ». Zulo na letc-Az.ienu pevskemu dmstvn n-šh peš^ar-3^ želimo v bo>dočem tos.ovanju -e mt-'t'oo usreiov, kt r->d str-m_m voistvom zt>!TO-vo>! e e. Iv&tja Eovačiča zotovo ne toio izo- a— Z rarparanim trebuhom Je oblečal ot pr It .c. prete-« v ne.-:: zo«t :m: v Cr •22. c«- tot ra .an: tenvec i - -e- so • poškodbami od "remili v bomiSnico. k er ce e z.travn kom tosrehlo. da so mu rešili L vi -mje. ?cšk->i te so 141«? ie. da so Otce^ is^'orcls èrevesa in tako hu-: e rrs.a tomoc prav E o .log teta krvaveča m-arltorsklm n: je storica. S6 v začnem treuut.cu. de:an e je bil pred n kazenskim senatom, ki eza tesat a Jakoba Ko- le oniia. .eo stroceza zäpo- a— Ženo rmifcLrtil do neia^e^ti. V PariS- nju pr. Sv. Lenartu ▼ Slov sor. cah je s-aeel posestnik Ferrtnand Peklar v prepira po težki pleteni vrv: i ha! po ženi. -ia Prizadejal ji je bui su in so jo moral oskrbo. no to.:co Po toh orna oškoJbe st ravni v adn-locla tele-zdravniško SOKOL io so odda.: v cecs. ma barvasti film: o Pragi CSP.. Jegi-onarih čSP. vojski in o IX. vsesokolskešn zletu v Pragi Pr.rditev ima značaj ma-nifestacije na bratski ist, narod, zato va-o'ofinsr.o, .ia se te zreino sanimi v« Ponovno opozarjamo čl^nsrTo vseh Imbl-'anskih sokolsk i društev na prexiar povab?1 celav.» \ klet. B:lo 'e skupaj osem fartov ;z Stojcev h bližnjih vasi. med nj:m: ruc: 36-lemi dninar Janez s.e ene Farr:e so ni'- m kmalu je r.jo stopilo nekaterim v 2 avo Jane: Kelens se je pričel prepirat- z neken svojim tovarišem in že je ta popade! morlko tc je Ke.er.ca neusmil eno k>pr;' po 3 av; Kelerc »e ;e na mestu zgrudil rezaves-en. Z vozom »o 2a hitro prepeljali t ptuisic bolnišnico, kjer mu pa niso mosli več pomagati. V petek zvečsr je podlegel poškodbam Sodna ko-mtsi.a je trjpk) v sop-Dtc raztelesila nakar je bil mlad- p»^kojn k pokopan na pokopa-lišču v Rogoznict. Zapustil je ženo m dva o:roč:čka Z'ocir.ec jt po spopadu pobegaii in aa iščejo oroinJci. — Sicer, žalostni dogodek se je pr.merj tud: v Stojnem selu. občina Rogatec Tudi tam s^ kopači zvečer dobili pi'i-V- ie sti- la n-efc Jane» 2 srak in komaj 17-lert- Ciri! Lem p re t. V z motiko po gla- t a-- cep.rj e i precej hud udarec Zdravnik dr Mur.da t nudil ra-jenc-u prvo p.?moč. nato t« ga e dal takoj prepeljati v mariborsko boi-iišr. :co. 28 marca. Snoč: sta kvartanje ir. vtr.ska kapH' ex: trpoveljsk gostilni rodii :ca ▼ nr^tep A'ojzcu P mec esku zante-a. zra-ct kt je iztyla-d®-nra hud prep:r in •od jo gra ca Zorka Vinka zah ftio priigranih 4 dm. je slednji mesto narja zada» z nožem ixiarec t trebuh in ga nevarno preparai P=s.e porabi za dotacijo rezervnega fonda in ostalih fondov ter za tantieme 408.000 din fpreišnje leto 664.000). za dividendo pa 1,800.000 din. Dividenda znaša 8 din na delnico (prejšnjie leto prav tako 8 din). ■Od celotnega čistega dobifika v višini 2.371 000 din je odpadlo na centralo v Beogradu 1.814.000 din (prejšnje leto 2.454.000 din), na podnižnico v Zagrebu 308.000 C371.000). na podružnico v Ljubljani 196.000 din (253.000 din) in na podružnico v Sarajevu 54.000 din (82.000 din). Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! 1. junija nova železniška blagovna tariSa Generalna direkcija državnih železnic sporoča, da je prometni minister včeraj odobril novo železniško blagovno tarifo, ki bo stopila v veljavo v mesecu juniju. O tem je bil izdan komunike preko agencije Avale, ki pravi med drugim naslednje: Generalna direkcija državnih železnic že leto dni zbira gradivo za novo blagovno tarifo, da s tehniško reformo tarife prilagodi blagovno tarifo današnjim razmeram in jo poenostavi nasproti sedanjemu stanju. Načrt je generalna direkcija poslala tarifnemu odboru, da poda kot zastopnik koristi narodnega gospodarstva svoje mnenje. V trimesečnem vzajemnem delu so izdelali definitivni načrt nameravane reforme v soglasju z upravo državnih železnic in tarifnega odbora. Ta načrt je danes končno odobril tudi prometni minister in je pričakpvati, da bo nova blagovna tarifa stopila v veljavo meseca junija t. L Glavne značilnosti te tarife so: 1) enoten razred za komadno blago (po današnji tarifi je 6 razredov); 2) za vagonske pošiljke je 25 razredov (namesto dosedanjih 100); 8) uvaja se poleg 5 tonske ln 10 tonske Se 15 tonska postavka; 4) na krajših relacijah se postavke zmanjšajo, na srednjih povečajo, na razdaljah preko 500 km pa se spet znižajo v primeri s sedanjimi. Nova tarifa ne pomeni glede finančnega efekta v primeri z dosedanjo nove obremenitve narodnega gospodarstva kot celote. V kolikor so posamezni predmeti nekoliko bolj obremenjeni v primeri z dosedanjo tarifo, je temu vzrok okolnost, da se kompenzirajo prenizki dohodki, ki se Imajo pričakovati zaradi tehniške strani reforme same in zaradi znižanja tarifne obremenitve tako za posamezne razdalje kakor za večje število predmetov, železniška uprava zato ne pričakuje večjih dohodkov od nove tarife. Kakor doznava »Jugoslovensld kurir« bo nova železniška blagovna tarifa stopila v veljavo 1. julija. V teku aprila se bo ponovno sestal plenum tarifnega odbora. Po Informacijah »Jugoslovenskega kurirja« se bodo železniški dohodki na podlagi nove tarife povečali za 300 milijonov. Občni zbor Združenja gostinskih podjetij LJubljana, 28. marca Za občni zbor Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, ki se Je vršil danes popoldne v dvorani Mikličevega hotela, je vladalo med članstvom izredno živahno zanimanje, saj je bila na dnevnem redu množica vprašanj, ki v živo zadevajo gostinsko obrt. Poleg članstva so zborovanju prisostvovali tudi zastopniki mestne občine dr. Brilej, predsednik Združenja trgovcev Golob in pa predsednik gostinskega odseka v Zbornici za TOI ln predsednik gostil-ničarskih združenj Majcen. Predsednik Maks Dolničar je v poročilu navajal akcije, ki jih je združenje v preteklem letu započelo v korist svojega članstva. Bilo je to prvo upravno leto, v katerem je združenje vodilo posle v znamenju popolne sanacije Gostilničarskega doma in svojega gospodarstva sploh, zato pa je lahko posvetilo toliko večjo pozornost strokovnim interesom. V zadevi pavšaliranja banovinske trošarine je izvojevalo enoten način pobiranja, ki predstavlja pravičnejšo razdelitev. V borbi proti šušmarstvu je združenje doseglo, da mora po novem tro-šarinskem pravilniku tudi vsak zasebnik, ki kupi vino direktno od pridelovalca, plačati banovinsko trošarino. Novi predpis, da mora biti založna klet ločena od točilne kleti, sicer se mora ukiniti, je izzval med gostilničarji izprva precej nezadovoljstva, a ker je banska uprava dovolila obročno plačevanje trošarine, bodo založne kleti po vsej priliki postale nepotrebne. Novi pravilnik dovoljuje tudi 3% kala. Pri sestavi mestnega proračuna 3% kala žal ni bilo mogoče dosečL V vprašanju minimalnih mezd po novi uredbi o pomožnem osebju v gostinskih obratih je združenje preprečilo, da ni izšla taka naredba v škodo gostilničarjev. Kar se tiče uvedbe sistema 10% nagrade za pomožno osebje, je pripomniti, da velja samo za hotele in restavracije, za kavarne in gostilne pa ni obvezna. Uredba o dokazu izobrazbe naj bi se izpremenila v smislu predloga gostinskega odseka, da se tudi v gostinski stroki uvede mojstrski izpit. Nova uredba o klasifikaciji gostinskih podjetij in o maksimiranju cen določa za hotele nekatere nemogoče pogoje. Ljubljana ni letoviški kraj, zato je združenje glede maksimiranja cen zavzelo odklonilno stališče. Ponovno je započelo akcijo, da se gostilniški obrati na velesejmu zapirajo obenem z zatvoritvijo razstavnega dela. Davščina na prenočišča je mnogo previsoka. Od tujskega prometa ima vsa -Ljubljana korist, zato bi bilo prav, da se to breme enakomerno razdeli. Veliko krivico predstavlja za gostilničarje davščina na potrošnjo. Poizkusi, da bi se vodarina za hotele zaračunavala tako, da bi se po pet hotelskih sob smatralo za eno zasebno stanovanje, so ostali zaman. Iz podrobnega delovnega poroCila, ki ga je podal tajnik Bežek, povzemamo, da je zveza v sporu zaradi previsokih avtorskih tantiem uveljavila sistem petih kategorij in z njimi dosegla znatno znižanje avtorskih tarif. Združenje šteje 355 članov, med njimi 11 pravnih oseb, ki imajo skupno 387 gostinskih podjetij. Med njimi je 8 hotelov, 16 kavarn, 30 restavracij, 1 gostišče. 48 bifejev, 243 gostiln, 12 ljudskih kuhenj, 22 krčem in 7 mlekarn. Podjetja so imela zaposljenih 980 delovnih moči- Novih obratov je bilo od 23. marca lani do danes prijavljenih 5. 0 poročilu predsedstva se je razvila precej živahna debata, v kateri je predsednik zveze Majcen podrobno označil shbe strani raznih pravilnikov in uredib. ki se tičejo gostinstva. Da bi mogli uspešneje braniti svoje interese, so gostilničarji postavili zahtevo, da se kot čisto svojevrstna panoga aaroi itoegia gospodarstva izločijo iz ostale obrtniške organizacije. Kako malo je pri nas razumevanja za potrebe tujskega pro-meta. nam najbolj zgovorno izpričuje malenkostna postavka, ki je v državnem proračunu določena za pospeševanje turizrne. Pozdravil }e namero ustanovitve hotelirske šole. ki ima že v ljubljanski šolj z® gosfil-ničarske gospodinje, zraslo iz privatne gosti Ini carske pobu-ie zaslužno predhodnico. Bodoča hoteliiska šola naj bi se osnovala tako. da bi v Ljubljani oetaJ ženski odsek, v Mariboru, ki ima vse pogoje za to. pa naj bi se odprl moški oddelek. Eno nafolj perečih vprašanj našega narodnega gospodar- stva je sanacija hotelirstva. Pneza>lo'2eni lasflaiki gostinskih obratov plačujejo po 9 do 12% obresti, amortizacijska doba pa znaša komaj po 6 do 12 let. Dmiva naj bi najela večje posojilo, da bi gostilničarjem in hotelirjem omogočala kredite po 2 in pol do 6% obresti in z amortizacijo 10 «io 15 let. Gostilničarji plačujejo vs^ja skupaj kakšnih 90 vrst različnih davkoir in taiks. Zastopnik mestne občine dr. Brilej je navajal. da bodo mestne takse na prenočiiine v hotelih L raz re-la znašale po novem 4 do 5 din, v manjših obratih t« 2 do 3 Kn, Narodni poslanec dr .Koče jc skušal zboioval-oe prepričati o na :ekrbnejši vnemi kraljevske vlade za prospeh gostilničarskeea eta-nu. Njemu je odgovarjal predse'nik Majcen, da so se razmere za gostilmčai&kj st-n v zadnjem času še v veliki meri poslabšale. Na predlog zastopnika na/bornega o Tora ravnatelj« Skeriepa je bila a rejeta razreš-nica s pohvalo, nato Pe je prišlo na dnevni red nekaj samostojnih pra;3og©v ki so razgibali živahno debaito. V imenu lastnikov bifejev >e Kolšek predlagal, naj bi se policijska ura za bifeje podaljšala do 22. ure, kar naj bi veljalo tudi za no'elje In praznike. Predlog je bil z veliko večino odklonjen. Ko je bil sprejet novi proračun je občni zbor pooblastil odbor, da pod vzame energično ako-iio proti metodi pnvšalirmja dajatev in proti previsokim hotelskim no"-nkinm, na Kolskov predlog pa je oTbom naloženo, da ukrene vse potrebno za koiič-mo maksimiranja cen v gostinski obrti. Gospodarske vesti = Pogajanja z Nemčijo zaradi izvoza r Avstrijo. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem sestal stalni jugoslovensko nemški gospodarski odbor, ki bo razpravljal o vprašanju prilagoditve dosedanjih naših trgovinskih sporazumov z Avstrijo glede na priključitev Avstrije k Nemčiji. Pogajanja se bodo pričela prihodnji mesec in bo sklenjen zaenkrat le začasni 6porazum. ki bo velial toliko časa. dokler ne sklenemo z Nemčijo nov sporazum o plačilnem prometu in nov trgovinski snorazum. = Zaposlenost v posameznih panogah. K že znanim podatkom o gibanju števila zavarovancev pri OUZD v Ljubljani v mesecu februarju je sedaj objavljena še podrobna statistika po posameznih gospodarskih panogah. Iz te statistike je razvidno, da se je od januarja do februarja povečalo število zavarovancev v gozdno žagarski industriji za 670, pri gradnjah nad zemljo in pri gradnji železnic za 735 in v tekstilni industriji za 392. Zmanjšanje za 105 delavcev beleži Industrija gradbenega materiala in za 51 živilska industrija. Borze 28. marca Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.75, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.68 (v Beogradu po 8.5357), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.45, za 15. julij pa v Zagrebu 14.20. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 466 (v Beogradu po 468 — 473). Promet je bil Se v 7% Blairovem posojilu po 89.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2407.40 — 2422, Berlin 1744.02 — 1757.90, Bruselj 732.95 738.01, Curih 996.45 — 1003.52 London 215.55 — 217.61, New York 4322.28 — 4358.57, Pariz 131.27 — 132.71, Praga 151.83 152.94, Trst 228.20 — 231.28. Curih. Beograd 10, Pariz 13.1250, London 21.67 New York 437.375, Bruselj 73.60 Milan 22.9750, Amsterdam 241.60, Berlin 175.15, Dunaj bankovci 58, Stockholm 111.60, Oslo 108.90. Köbenhavn 96.75, Praga 15.24, Varšava «2.25. Budimpešta 86.25, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466 — 470, 4% agrarne 60 den., 4% severne agrarne 60 den., 6% begluške 91.50 den., 6% dalm. agrarne 90 — 91, 7% stabilii 97 — 98, 7% invest. 89 den. 7% drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 89.25 — 90, 8% Blair 94.50 — 96; delnice: Narodna banka T300, PAB 215 den.. Trboveljska 200 — 220, Gutniann 65 bi.., Narodna ž umska 20 bi., šečerana Osijek 110 — 135, Dubrovačka 385 — 405, Oceania 600 den., Jadranska 370 — 405. Beograd. Vojna škoda 473 — 473.25 (468 — 473). za april — (472), za Julij — (467.50), 4% agrarne 61.25 den. (61.50), 6% begluške 93.25 den. (93.50), 6% dalm. agrarne 93 — 93.50 (92.50 — 93), 6% begluške 93.25 den. (93.50), 7% Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 89.50 den., 8% Blair 95 den. (95.50), PAB 217 — 217.50 (215 — 217), Narodna banka 7300 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 28. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.375. zf julij 81.625. za 6ept. 82.25; koruza: za maj 61. za julij 62.375. + Novosadska blagovna borza (28. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 — 179; sremska 175 — 178; baška potiska 178—180: slavonska 177—179. Koruza: baška 98 — 99, banatska 95 — 96, Oves: Laški 131 - 133, sremski 132 — 134; slavonski 135 — 137. Ječmen: baški in erem-ski 63 64 kg 142-50 - 145. Moka: baška in sremska «Og» in «Ogg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 - 26^50; «5» 232.50 — 242.50; •6» 212.50 — 222.50: «7» 182.50 — 192.50; >8< 117.50 — 122.50. Otrobi: baški in srem-ski v vrečah 94 — 99. Fižol: baški in erem-ski 187.50 — 192.50. S P O T Trenerski tečaj za alpske smučarje Ljubljana, 28. marca Ministrstvo z« telesno vzg<_>jo je priredilo od 7 do 27. t. m. trenerski tečaj za alpsko kombinacijo. Tečaj se je začel na Staničevi koči v Triglavskem pogorju, kjer so udeleženci vežbali 12 dni, nato pa so se preselili na Rožco. Udeležilo se ga je skupno 23 tekmovalcev iz vseh podsavezov in sicer po 3 iz beograjskega, zagrebškega in sarajevskega, ostali pa iz gorenjskega, ljubljanskega in mariborskega.. Ministrstvo je pridobilo dva inozemska trenerja in sicer Beljačana Gustava Mayerja m Walterja Steinwenderja. kot pomožna trenerja sta jima pa pomagala nekaj časa Heim, nato pa Praček. Mayer se je izkazal za prvovrstno moč in ga bo ministrstvo poklicalo tudi v bodoče, kajti tečaj bo trajal najmanj 2 leti. Razen strogo športnega pouka so imeli udeleženci tudi zdravniška predavanja po dr Bogdanu Breclju in dr. Malu. Pred zaključkom tečaja so bile r dneh 23. in 24. t. m. tekme v smuku in slalomu. Proga za smuk je vodila s Hruščanskega vrha v Koroško planino, ona za slalom pa je bila zasajena na severnem pobočju Kle-ka. Obe progi sta bili torej na avstrijski strani. V smuku so imeli tekmovalci po dva teka, enako v slalomu. Proga v smuku je bila zaradi osrenjenega snega zelo težka. Rezultati so bili naslednji: 1. Ankele (Tržič) 4:46, 2. Praček 4:57, 3. Dav. Zvan 5:22, 4. Znidar (vsi Jesenice) 5:44, 6. Albin Jakopič (Mojstrana) 5.55, 6. Antonov (Ljubljana) 6:04. V prvem teku sta imela najboljša časa Ankele in Praček z 2:01, v drugem pa Voller (Ljubljena) 2:42. Ankele 2:45, Praček 2:56 Voller je pri prvem teku zaradi padcev izstopil. Drugi dan je bil slalom: 1. Praček 2.06.5, 2. Podkubovšek (Celje) 2:227, 3. Ankele 2:23.7, 4. Voller in A. Zvan 2:25, 5. D. Zvan 2:26.1, 6. Zni-dar 2:35. V obeh tekih je imel Praček najboljši čas z 59.2 ki 67.3. V skupn. oceni aipske kombinacije je bil vrstni red naslednji: 1. Ankele 7:09.7, 2. D. Zvan 7:48, 3. Znidar 8:19.1, 4. A Zvan 8:32, 5. Podkubovšek 8:47.7, 6. Jakopič 9:12.3. Praček je kot pomožni trener tekmoval le izven konkurence, dosegel pa j« najboljši rezultat 7:03.5. V nekaj vrstah Iz madžarskega državnega prvenstva moramo naknadno zabeležiti še te-le nedeljske rezultate: Elsktromos : Hungaria 1:1, Budai : Szürftctaxi 3:2, Ferenczv». ros : Törekvas 6:0, Ujpest : Phöbua 2:1 Szeged : Kispest 3:1, Budafbk : NemzetS 3:2, Bocskay : Etö 4:2. V soboto je bila v Zagrebu glavna skupščina j-ugictsloveaiskega teniškega, staveza» za 'katero je vladalo zaradi nekaterih finančnih nerodnosti v poslovanju preteklega leta precej zainimanja. člani savezne uprave so zadostno pojasnili .kako Je bfl razdeljen denar ,ki so ga prejet, z raznih velikih teniških prireditev, obenem pa tudi priznali, da so za sedanjega rnadžajr-skega igralca Csikoaa — nekdanjega na* šega državljana, res debili 30.000 din odkupnine. ki pa so jih odstopili zagTebšk®. mu klubu ATK, ki ga je prej vzdrževal. V novo upravo so bili Izvoljeni skoraj val člani prejšnjega odbora s predsednikom dr. čopom na čelu. Iz Ljubljane je bil a-■voljen v odbor JTS g. Ernst Nagyf član SK Ilirije. Predsedstvo Fise Je dokončno süderetto, da bodo mednarodne smučarske tekme i, 1940 v Oslu. SK Reka (smučarska sekcija). V sredo 30. t. m. bo ob 20. člansld sestanek t gostilni Oblak, Tržaška cesta Ker bo sestanek zadnj, v tej sezon', naj se ga članstvo udeleži polnoštevilno. Načelnik. Koledarska podzveza bo imela redno sejo drevi ob 20. Prosimo vse ocTbornflc% naj se je sigurno udeležijo. »JUTRO« 5t 73. ■ 6 ftoefe, 29. UL 18391 1 Iz Berlina v Bagdad j v 24 urah V bližnjih dneh začnejo potnlSca letak nemške Lufthause obratovati na progi Berlin—Bagdad. To progo, ki j« dolga 4000 km, bodo letak preletela v 24 urah in bodo imela med tem še pristanke v Beogradu, Atenah, Rodu in Damasku. To bo najhitrejša velika svetovna zračna zveza. V smeri proti Bagdadu bo letalo obratovalo vsak petek, ob sredah pa ae bo vračalo ▼ Berlin. Tajinstvena bolezen na Poljskem V poljski vasici Ponikovioi se Je pojavfla skrivnostna bolezen, ki je zahtevala doslej dvanajst človeških žrtev. V teku dveh dni je zbolelo kakšnih sto oseb. Gre za influ-enci podobno epidemijo, pri kateri pa se pojavljajo motnje v zavesti. Upravne oblasti »o odredile zaporo šol ▼ prizadetem okolišu. Avstrijski židje v nemški vojski V Avstriji se vršijo te dni vojaški nabori. Priglasiti se morajo tudi vojni obveznika židovske vere, vendar ti ne bodo služili v formacijah z orožjem, temveč jih bodo porabili za pomožna dela. Nadležni fotoreporter Izmenljlva roženica Uspela operacija na mladem kovaču V New Orleansu je nekemu kirurgu uspela zelo težka operacija. Operiranec je bil mlad kovač, ki mu je pri podkovanju nekega konja drobec jekla priletel v oko in mu ga tako težko ranil, da je za nekaj Časa oslepel. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da mu je roženica raztrgana. Slučajno je ležal v isti bolnišnici neki 70 letni mož, ki je trpel za drugo očesno boleznijo, in ta je izjavil, da svojo zdravo roženico rad žrtvuje za mladega kovača. Operater je nato njegovo rožcnico presadil v kovačevo oko, čeprav ni nihče verjel, da bo imel uspeh in čeprav je moral med operacijo ranjeno oko dvigniti iz jamice. Toda nova roženica je prirasla in kovače-vo oko je danes že zdravo. Draga Kafvečja država v Evropi — Na prvem mestu je Rusija Priključitev Avstrije k Nemčiji je v znatni meri spremenila geografske pojme o sedanji Nemčiji. Dijaki v Ostmarki se bodo morali jxisihmal učiti stvari, ki jih doslej niso vedeli, odnosno, kd so bile za njih brez vrednosti. Pa tudi za rajhovce so se mnoge stvari spremenile. Za Nemce iz Ostmarke ni zdaj več glavno mesto države Dunaj, temveč Berlin. Toda Hamburg ni več drugo največje mesto v Veliki Nemčiji. Na njegovo mesto je stopil zdaj Dunaj. Zugspitze, ki je doslej veljala za največjo goro v Nemčiji, je morala odstopiti prvenstvo 835 m višjemu Velikemu Kleku (Grossglocknerju). Najdaljša nemška reka je postala Dunav, ki »a psi siki vojski Francoska raziskovalca Perez in Victor sta pripeljala iz arktičnih dežel v Francijo trop eskimskih psov, ki so jih v francoski vojski preizkusili za prevažanje municije. Poskus: v navzočnosti generalov Mittelh.au-serja, Dusieuxa in Garcheryja so se pozitivno obnesli, in zdaj dobijo pse te vrst« vsi francoski alpski polki. Eskimski psi v vsakem pogledu nadkriljujejo dosedanje alpske pse v Franciji. V pogledu moči in urnosti presegajo celo zmogljivost vojakov. Eden izmed eskimskih psov je privlekel 80 kg tež K i tovor živil do 2400 m visoko ležeče utrdbe Gondrans in je rabil za to pot samo 100 minut. Ogessj v vojašnici V Sa'nt Maixantiu je te dni izbruhnil ogenj v poslopju Donfortove kasarne, ki je priključena vojaški šoli tega kraja. Ogenj je nastal na podstrešju ter je povzročil. da se je streha kmalu sesula na kup. z vojašnice je ogenj presfkočil tudi na neko sosedno poslopje ter ga okvaril v višjih nadstropjih. Ljudje pri tej nezgodi n:so pršli ob življenje, gmotna škoda pa je precej občutna. teče skozi Nemčijo v dolžini 997 km. Laba teče po nemškem ozemlju samo 761 km, Rena pa 698 km. Poleg Rusije je Nemčija danes največja država v Evropi. Ima 554.556 četvornih km površine, dočim ima Francija 5^0 986 četvornih km. Na četvorni km ozemlja v Nemčiji je prišlo doslej 140 prebivalcev, v Avstriji pa 81 oseb. Z vključenjem bivše Avstrije v nemško državno telo odpade na Jugoslavijo 311 km meje, na Italijo pa 430 km. Tudi relacije " nogledu narodnosti so zanimive. V ozer? ija Ustrrrrrke je prišlo na tisoč nemškm prebivalcev 974 Nemcev, 8 Čehoslovakov, 11 Jugoslovanov in 3 Madžari. Zdaj se je to razmerje skrčilo. Zastraženi Miklas Zadnji prezident samostojne Avstrije Miklas je zastražen v poslopju, kjer mu je narodno soc. režim dovolil ostati do smrti Srečanje med Madžari in Nemci Združitev dveh francoskih dnevnikov Pariški »Jour« poroča, da se je fuzionl-ral z »Echojem de Paris«, k,i je prešel v likvidacijo. Obadva lista izhajata od 28. marca t. 1. pod naslovom »Jour—Echo de Paris«. V redakciji »Echoja«, ki jo je prevzelo lastništvo »Joura«. ni več dosedanjega zunanje-političnega sotrudnika Pertina- Nesreča pri umivanju glave 22 letna knjigoveška pomočnica Mici Stöger z Dunaja sii je te dni umivala glavo. Pripravila si je bencin, ki ga je primešala vodi za umivanje. Nenadoma pa so se vnele bencinske pare, ogenj se je prijel dekletovih las in nesrečna Stögerjeva je bila namah v ognju. Sosedi so zadušila plamene in jo prepeljali v bolnišnico,-kjer so ugotovili, da je dobila na glavi, po hrbtu in na rokah opekline prve in druge stopnje. Potres v Kalabriji V provinci Catanzaro (Kalabrija) so Imeli te dni ponoči prav občuten potres, ki je povzročil znatno škodo v mestih San Mauro, Scandale in Messoracca. Prebivalstva se je pokstila panika in ljudje so bežali iz hiš na prosto. V Messoracci sta se podrli dve hiši in pod razvalinami so obležali vsi stanovalci. Smrt švedske raziskovalke Švedska avtomobilska vozačica, letalka in raziskovalka baronica Eva Deckson-Finecke se je na vožnji z avtomobilom smrtno po-nesrečik. Najdeni ostanki ponesrečenega hidroplana Tragična usoda italijanskega hidropla-da, ki je obratoval na progi Rina—Cadix Je zdaj pojasnjena. Vodno letalo je zaš'o v strahovito močan vihar v bližini sardtn-skega nabrežja. Padlo je v morje, kjer je utonilo vseh dvanajist potnikov in dva člana posadke. Ostanlke letala so našli te dni na obali pri Crystanu. Upanja, da se je kdo izmed ponesrečencev živ rešil, ni več. Se ena najdba orožja v Franciji Francoska kriminalna policija Je odkrila na gradu Glissolle v departementu Eure skladišče orožja. V skladišču je bilo 30 zabojev, v vsakem pa 30 ročnih granat Vojaška amnestija v Rusiji Kakor poročajo iz Moskve, pripravlja ru-| ska vlada obširno amnestijo za vojaške osebe. Predvsem bodo pomiloščeni obsojenci, ki so bil obsojeni do treh let ječe. Enoletno obvezno delo za mlade Nemke Pruski ministrski predsednik maršal GÖ-ring je izdal ukaz, da se mora vsaka Nemka pod 25. letom starosti podvreči enoletnemu obveznemu delu, če hoče dobiti službo. Naredba se nanaša na vse ženske do 25. leta starosti, ki niso bile 1. marcem letos kakorkoli zaposlene ali nameščene. Avstrijski vojaški oddelki, ki so Jih premestili ▼ berlinsko garnizijo, bo dobili v roj». tkem skladišču najprej nove čepice Z ognjem In vilami nad m v * Bes kmečkih fantov zaradi nezaželene regulacije Greta Garbo (v moški obleki na desni) In dirigent Stokowsld odhajata lz Vatikanskega muzeja v Rimu. Zvezdnica je zaman skušala onemogočiti posnetek na ulici V vasi Mickirwiecze ▼ rilenaškem ozemlju so neki fantje ponoči zažgali hišo vaškega župana, pri katerem so prenočevali trije zemljemerci. Ti so bili regulirali in združili neka posestva in požigalci so se čutili po njihovem delu prizadete. Ko so se skušali županova družina in njeni gostje rešiti iz goreče hiše, so jim fantje z gnojnimi vilami prekrižali pot. Hoteli so Jih zapodili ▼ bišo. Po hudem boju, med katerim so nap-adalci župana, njegovo leno in hčer poškodovali i vilami, so lemJje« merci s streli iz samokresov fante prepo dili. Požiga!ce so pozneje prijeli in niso ta» jili, da so hoteli županovo družino in tri zemljcmerce umoriti. Med bojem Je ogenj preskočil na osem drugih hiš, ki so pogorele do taL Izgubila je 40.000 dolarjev, pridobila pa Thomasa Farra V Zedinjenih državah zbuja poroka mladega britskega boksaškega mojstra Thoma-sa Farra — ki je pred kratkim trikrat zaporedoma izgubil match — z bivšo »ameriško lepotico št. 1«, Eilcen Wenzelovo, največjo pozornost. Eileen je bila pred nekoliko leti ena najbolj priljubljenih varietejskih zvezd Broad-waya. Neka avtomobilska nezgoda ji je skazila obraz, da ni mogla več nastopati, in ljudje so nanjo počasi pozabili. Wenze-lova je mladega milijarderja Lewiaa Ehreta, ki je krmaril avto, s katerim se je ponesrečila, tožila in je dobik 40.000 dokr-jev odškodnine. Ta denar je porabila za to, da ji je eden najboljših newvoràkih specialistov za lepotne operacije popravil obraz. Tommy Farr j« poznal mlado lepotico ie dolgo, oba sta pa vedno energično oporekala, da bi bila zaročena. Sklep, da »e poroči z njo, je napravil Thomas Farr po nekem dogodku, ki ga je smatral va doka* njene velike naklonjenosti do njega. V nekem nočnem lokalu je mladi milijarde? Tommy Man ville stavil 40.000 dolarjev proti 800, da bo Tommy Farr ▼ spopadu za svetovno bok saško prvenstvo propadel. Eileen je to stavo sprejek. Izgubik jo je, toda Farr je bil zavoljo njene vere vanj tako ganjen, da se ; e odločil za poroko. Mislite v teh dneh na CMD in dsrajte sa tsf en sklad t Meja se je zopet edfjria Poljski vojaki odpirajo mejo med Poljsko in Litvo inserir^^ N E K D © T A ž*1"1 prkiigafa znamenitega francoskega Kraljica lepote v Indiji 535 Ako bo JJudie hvalili njagove propovedi, Je Bourdalone navadno dejal: »Poznam nekega pridigarja, majhnega kanucna v predmestju, ki je še veliko boljši prorpo. vednik kot jaz. Tam tatje vračajo, kar so pri mojih pridigah pokradli.« VSAK BAN ENA Pri Schattendorfu na Gradiščanskem so m srečali nemški bojevniki s madžarskimi j POSt8IIÌ ÌU «»Stani Član obmejnimi vojaki 'Vodnikove družbe! Po zgledu evropskih držav so zdaj tudi v 1 Indiji izvolili prvo kraljico lepote. Ta naslov so priznali Zobeidi Sultanovi, ki le dobila 8400 glaaor »Ne, tega klobuka ne morem posaditi na glavo, — preveč je podoben resničnemu Itlobukul« (»Tldena Tegn«) LegflJonarJl ln mavriške čete generala Franca čakajo na prevoz čez reko Ebro pri Quin tu Prehod čez Ebro ultnrnl pregled Dr. Aleksije Jelačič, „Savremena čehoslovačka" Profesor zgodovine na akopljanski filozofski fakulteti, tudi pri nas znani publicist dr. Aleksije Jelačič, ruski potomec hrvatske rodbine Jelačičev, je dober poznavalec Češkoslovaške. L. 1931. je izšla v Beogradu njegova »C e h o s 1 o v a č k a i s t o r i j a*t •ki ji je spisal predgovor sedanji preži d en t dr Edvard Bsneš. Pravkar je zbral v knjigo svojo rerx>rtažo iz Češkoslovaške dežeie, ki jo je nekajkrat prepotoval in prirejal med njenimi državniki in politiki še vedno zanimive Ln aktualne ankete. Ta knjiga, prvi del njegovih reportaž >Sa nalivperom kroz Ev ropu«. leži sedaj pred nami (»Savremena •Čehoslovaška«, ^koplje 1938, izdanje knji-iare Slavija, str. 120). Svetlemu spominu T. G. Masaryk a posvečena knjižica vsebuje poleg predgovora sestavke »Prag poleti L 1934«, »ITedsednik — Osvoboditelj«, >Od Kožlanov do Praškega gradu«, »Problemi in diskusije«, »Na Slovaškem«, »Most Malie .antante<. »Leta 1935—1936. Pričakovanja in perspektive«. Z nalivnim peresom hs beležnioo potuj® po Češkoslovaški skopljanski zgodovinar in reporter. Dandanes, ko se kar čez noč in skoraj zapovrstjo dogajajo zgodovinski preobrati, je reportaža zgodovina in zgodovina reportaža. Dr Aleksije Jelačič ni zgodovinar iste vrst;, ki so jim poglavitna zadeva letnice in dokumenti. Njegova zgodovina Rusija ali zgodovina ruske revolucije kaže, da ga v zgodovinskem procesu zanima predvsem razvoj in vpliv političnih idej, boj svetovnih nazorov za forma in pogoje socialnega življenja, za človekovo dušo. Kot politični reporter ne uganja lova za senzacijami, mar-reč anketira, izprašuje. se razgovarja in poroča kot zavestna priča zgodovinskega doga iania in kot človek določenega pogleda na svet. najsi skuša sicer tudi na tem področju ohraniti objektivnost znanstvenika. V rei združitvi zgodovinarja in političnega re-'porterja je težišče reportaž dr. A. JelaSiča. V prvem sestavku čitam njegov praški razgovor s članom britske spodnje zbornice Smith mm in belgijskim ministrom Vander-veldom. Posebno zanimiv je opis avdijence pri T. G. Masaryku. Poteka le iz leta 1930. Dt. Jelačič je že videl temne oblake na evropskem obzorju, preteče z nevarnimi zapleti i a pi in nedoslednimi posledicami. »Jaz globoko verujem«, je dejal prezident češkoslovaške republike, »da so katastrofa minile, da prevladuje in zmagule razum, da jwstaja pravičnost splošnejša in da bodo moralna načela triumfirala. Ponavljam, da ne vidim vzroka za vznemirjenje, ne vidim rasnih znamenj voine razpoloženosti in vojne nevarnosti, zato ni treba širiti glasov o tem .. .« Toda po krajšem presledku ie prezident pristavil: >To pa ne pomeni, da ni treba bili pripravljen — vedno ja treba biti pripravljen na vsako eventualnost«. Masarykova vera v razum in v zmago re- snioe in pravice je bila vendarle nekoliko preoptLmistična. Človeštvo še ni dozorelo za vzore svojih filozofov in prav »narod filozofov« jih dan as surovo dementira, povzdigujoč na meato razumnega človeka ideal človeškega tipa, kii 6e imenuje »der deutsche Kerl«. V nadaljnjem poglavju, opisuje dr. Jelačič z vidika Beneševega rojstnega kraja razvoj te velike češkoslovaške osebnosti, pripoveduje o svojih 6tikih z njim im zaznamuje na str. 31. in nasi, odgovore na vprašanja, ki mu jih je stavil lani. la so posebno zanimive dr. Beneševe definicije demokratičnih načel. Prav tako zanimive so v tej knjigi najnovejše izjave zunanjega ministra dr. Krofte (str. 35 in nasi.). V svoji reportaži o Bat'ovem Zlinu se pisec bavi s problemom »industrijske racionalizacije«. Od tod nas vodi m ad češke Nemce. Danes, ko »visto-smerjeni« šmok nekega vodilnega zumala zanikuje češkoslovaško demokracijo s sofiz-mom, češ, kakšna je praška demokracija, ko ne poverijo vodstva države največji parlamentarni stranki, kakor da je delovna koalicija ostaiih strank nedemokratična, je zanimiv razgovor jugoslov. publicista z nemškim senatorjem Krepkom Ln s sudetskim »führen am« Henleinom. Bilo je to še 1. 1933, ko je bil učitelj gimnastike v Chebu skromen gospod in šele na začetku svoie »fiihrer-ske« kariere. Takrat sta sa Henlein in dr. Jeiačič razgovarjala v chebski krčmi pri kozarcu slabega vina. Henlein je pripovedoval o svoji državljanski lojalnosti, o volji do pravičnega sporazuma s Cehi. o svoj am nasprotovanju pangermanizmu in diktaturi. Dr. Jelačič dobro pristavlja pod črto, da je že takrat dvomlil o Herueinovi »demokraciji«. Danes so kajpak dvomi že prenaivni, saj je laž o demokraciji bila potrebna samo toliko časa. da ee je sudetska »führerska« buba razbubila in zletela na zeleno pašo... V nadaljnjih poglavjih podaja dr. JeiaSió svoie vtiske in opažanja iz Slovaške Ln iz Podkarpatske Rusije. Svoja izvajanja sklepa z mislimi: ^Češkoslovaška republika .je dokazala svoio vitalnost in svojo stabilnost. Je potrebna za mir in ravnovesje v Evropi mora živeti in bo živeia. Toda smisel njenega življenja ni samo in morda celo ni tolika j v njenem mednarodnem pomenu in položaju, kolikor v nekem velikem eksperimentu splošno človeškega in svetovnozgo-dovinekega interesa. Njeni ustanovitelji so položili v njen temelj dve veliki načeli: politika mora sloneti na morali in politika ie znanost«. Ob koncu pravi, da nas Češkoslovaška uči in mora učiti ter končuje z Ma-sarykovim geslom, ki ga je postavil v prihodnji čas: iRegnica bo zmagala!« Knjiga dr. Jelačiča o sodobni Češkoslovaški je živa, doživliena. premišljena: pričevanje o veri in ljubezni do naroda, ki je tega vreden. —o. Zapiski »PORTUGAL« S tem naslovom je izšla najnovejša Številka Hazardove »Revue de litte rat u-r e c o m p a r é e«, ki na 234 str. prinaša 7 francoskih člankov o raznih slovstvenih in zgodovinskih vprašanjih Luzitanije. Urednik n. pr. niza leposlovne odmeve, ki jih je zbudil strašni potres iz 1. 1755: italijanski epi'-. Varano je posvetil silni nezgodi sedmega izmed svojih dantejevskih prividov: Pel terremoto di Lisbonne. Posebno se mudi pri Voltairovi pesnitvi Désastre de Listonne. 0 predmetu, ki ga resetä J.Jesenko v LZ 1881 in 1SS2 pol naslovom »Zern, potresi«, je 2iS pred nekaj leti objavil izvirno slov. narod- HEZIJA m PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGKINO je priporočljiv preparat za otroke, ker prepreči bljuvanje, ki ga povzroči preobtežen želodec ali vretje želodca. — Zadostuje vsebina kavne žličke, da se dete iztrebi. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO preko katere je podpis tvrdke Prodel. Prodaja se v lekarnah v škatlicah vsebujočih eno dozo, zali brez vonja po janežu. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283-23/X 193J 1. no žalostinko. Nanj cika Juan de Granada (Aškerc) v LZ 1885 z Balado o potresu. Se izraziteje namiguje nanj 10 let pozneje v istem mesečniku Stritar e Slovensko Lizbono W. Giese razpravlja po nemško o Troncoso-vih »Tres preguntas do rei« (kralj vprašuje: Kje je sredina sveta? Koliko je od zemlje do neba? Kaj si zdajle mislim?). Clančič bo zanimal tudi naše priinerjalce, saj ee v slov. ljudski povesti večkrat pojavi ta motiv .. Pri zbiranju gradiva za pričujočo knjigo je pomagal R. Warnier. ki je predlanskim iz Zagreba prišel v Lizbono za vodjo tamkajšnjega frane, instituta. Vabil je tudi Slovane na sodelovanje pri omenjenem zborniku, vsaj name je prišlo dvoje pozivov za prispevke. Ker pa me je med tem vse ufi lisici profesor K. nagovoril, naj pošljem podatke o elov,-port. stikih profesorju Skoku, ki bo to vprašanje obdelal enotno za Jugoslavijo, sem ugodil. Čudno, da ni v zborniku skoro nobenih sledov o slovanskem svetu, razen beležke iz Poljske, kjer je gospa Marlinaka prevzela tečaj za portug. jezik in literaturo na univerzi v Lvovu. Molk od ruske strani je um-Ijiv, CSR se je Lani Portugalcem zamerila, naša Yugo Eslävia gre menda večini Luzi-tancev še zmeraj v isti koš kakor Gheco-EslovaQuia ali pa zagrebški romanist ni utegnil o pravem času dovršiti svojega osnutka? Vendar bi se dalo marsikaj omeniti iz tega področja. Če vidim na str. 228 Eli-zaete Browningove Sonnets from the Portu-guese, bi lahko človek pokazal na Gradnikov slovenski prevod teh umotvorčkov. . . Zbornik kajpada od daleč ni popoln, na priliko za francosko razmerje, saj ni niti omenjen Ph. Lebesgue, vnet j>obornik za portugalščino. ki so jo lanskega septembra začeli učiti na univerzi v Amsterdamu (M de Jong). A. Debeljak Pod člankom ob stoletnici dr. Janeza Mencingerja (»Jutro«, 25. marca) je tiskarski škrat izpustil šifro pisca —o. Zagrebška »Nova Evropa« prinaša v pravkar iziSlem marčevem zvezku članek Gj. Subotiča »Naša politika«, D. R. Minovič ee bavi s Svetozarjem Markovičem in odnosom predvojne Srbije do te politične osebnosti, medtem ko K. N. Milutinovič razglablja odnos Jovana Skerliča in Vojvodine. Zanimiv prispevek so pariški razgovori B. Radice z André G i dom in španskim filozofom José-jem Ortego y Gassetom. Pisec znane knjige »Istraga u Sarajevskom atentatu« L. Pffefer odgovarja z daljšimi po:asnili na nekatere kri tike, medtem ko bivši komunistični organizator dr. A. Ciliga, ki je objavil v »Novi Evropi« ostre članke o današnjem ruskem režimu. odgovarja na napade svojih nekdanjih somišljenikov in prijateljev. 0 našem kazenskem prava je priobčila »Zeitschrift für die gesamte Strafrechtewissenschaft« (knjiga 57, zvezek 6) pregledno poročilo iz peresa profesorja ljubljanske univerze dr. Aleksandra Maklecova. Pi6ec podaja najprej pregled zakonodaje, nato obravnava zakonske osnutke, navaja tri načelne razsodbe Stola sedmerice, karakteri-zira nekatere pomembnejše sipise iz našega kazenskega prava (med avtorji dr. M. Dolenc, dr. B. Furlan) in navaja ob koncu sodbe o nacionalno socialistični reformi kazenskega prava, kolikor so izšle v jugoslov. strokovni literaturi. — Zakaj si pa prilepil mojo fotografijo ▼ svoj zvezek, sinko? — Veš. papa, gospod učitelj je dejal, da bi rad videl tistega osla, ki mi pomaga pisati domače naloge. Iz življenja na deželi Iz Zagorja s— Gradnja nove ceste na Doboree pod K umom. Gradnja ceste od Save nasproti trboveljski železniški postaje na Dobovee je v zastoju. Nova cesta, ko bo zgrajena bo velikega pomena i& rasi pod K umom, posebno ker je v načrtu tudi gradnja ceste iz Jagnence proti K umu. Kakor povedmo. je «ielo zdaj napol v zastoju. Pričakovanega zneska banovine ni Ln bo treba počakati, kajti brez decarja se da le malo napraviti. Veliko razumevanje za to cesto je med prebivalstvom, ki i velikim veseljem hodi na brezplačno ce6tno delo. Ed sam posestnik iz Dobovca je s svojimi 1 ju. md izvršil 200 metrov ceste. Vsi bi radi imeli letos dokončano cesto. Občina St. Jut pod Ku-mom je ponovno zaprosila banovino za prispevek 60.000 din, kar bi krilo vse nujne stroške. Iz Ptufa J— Bezručev večer. V sredo, 30- marca, predava v Ljudski univerzi Andrej Debe-nak o znamenitem češkem pesniku Petru Bezruču. Podal pa bo tudi nekaj zapiskov iz svojega popotnega dnevnika o vtisih po Bezručevl zemlji, katere bodo penazo-rovale 8e skioptične slike. V slovenščini bo njegove pesmi recitiral Franjo Včar, v češčini pa režiser Jože Borko. Naj ta večer zvabi ves Ptuj v manifestacijo za češko besedo in češko misel ,kl ravno v tefh dneh še čuva demokracijo in evropsko kulturo. j— Zvočni kino Ptuj. V sredo ln četrtek obakrat ob 20. uri: »Prisega in ljubezen«. V gl. vi. H. Knoteck tn W. Birgel. Kot dodatek predvajamo med tednom Pa-ramoomtov žurnal. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 29.: Bela bolezen. Red A. Sreda, 30.: Pokojnik. Red B. Četrtek, 31.: Zadrega nad zadrego. Red Četrtek. Petek, 1. aprila: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 29.: Zaprto. Sreda, 30.: Tosoa. Red Sreda. Četrtek, 31.: Seviljski brivec. Gostuje Ada Sari. Izven. Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-let-iiice umetniškega delovanja višjega režiserja prof. Osi pa Šesta. Izven. DRAMA Abonente reda B opozarjamo, da nimajo nocoj predstave v operi, ker je gospa Ribičeva bolna. V drami bo predstava zanje jutri. Ada Sari, ena najslavnejših koloraturk svetovnega slovesa, bo pela 6vojo najboljšo vlogo Rosino v »Seviljekem brivcu.« Na nastop tako znamenite pevke opozarjamo Ln vabimo občinstvo. Ostala zasedba običajna. Gospa umetnica je gostovala v minulih dneh v Beogradu, sedaj pa gostuje v Sofiji, odkoder pride v Ljubljano. Verdijev »Rigoletto« v deloma novi zased-bL v popolnoma novi inscenaciji Ln režiji, bo uprizorjen prvič v letošnji sezoni 1. aprila. Prva letošnja predstava bo obenem proslava 25-letnice umetniškega udejstvovania prof. Osipa Sesta, katerega zasluge za razvoj Ln napredek našega gledališča in gledališke umetnosti v našem narodu sploh so splošno priznane. V svojem poklicu je v resnici neumoren in ne odreče nikdar in nikomur, ki ga prosi dela in pomoči. Najlepše @a počastimo in se mu oddolžimo, ako poselimo njegovo jubilejno predstavo. Znamenita plesna umetnika Pia in Pino Mlakar prideta zopet v Ljubljano na enkratno gostovanje v ponedeljek 4. aprila v operno gledališče. Pod njunim vodstvom iin z njunim sodelovanjem v glavnih dveh vlogah se bo ponovila izvedba Lhotkovega baleta »Vrag na vasi«, pri katerem nastopi tudi del baleta zagrebškega gledališča. Uprava bo izvedla to gostovanje le, ako bo odziv ljubljanskega občinstva zadosten in bo do nedelje 3. t. m. prodano dovoljno število vstopnic. Zato prosimo in vabimo interesen te, da si kupijo vstopnice pri dnevni blagajni v operi pravočasno. Dotrpel je previden s sv. zakramenti v 77. letu svoje starosti, naš ljubljeni mož, oče, dedek in tast, gospod MARČIČ ANDREJ premik, nadziratelj jnž. žel. v pok. Pogreb dragega rajnkega bo v torek, dne 29. marca ob 16. uri. Slov. Bistrica, Maribor, Poljčane, Beograd, dne 27. marca 1938. Žalujoče rodbine: MARCIÒ, VEZJA K, PURIČ MARIBORSKO GLEDALIŠČU Torek, 29.: Dva ducata rdečih rcdL Premiera. B. Sreda, 30.: Zaprto. Četrtek, 31.: Nečak Red B. RADIO Torek, 29. marca Ljubljana 11: šolska ura: Kako nastane pravljica (g. LJudevit Mrzel). — 11.30: Prenos odkritja spominske ploSöe donu Juriju Bianchini ju iz Splita. — 12: Pesmi severnih Slovanov (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Za kratek čas (plošče). — 18.40: Duhovni obraz Slovencev (dr. Stanko Ctogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Prihod Omar paše La-tasa v Bosno 1. 850. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert francoske glasbe (Radijski orkester). — 20.30: Prenos koncerta iz Splita. — 21.30: Nadaljevanje koncerta Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pevski koncert ge. Antonije Šuštar - Maroltove, pri klavirju prof. M. Lipovšek). Sreda SO. marca Ljubljana 11.30: Prenos iE Splita: spuščanje v morje prve jugoslovenske torpe-dovke. — 12: Radijski šrameL — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operni odlomki (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Novi smisel narodnih običajev (prof. N. Kuret). — 18.20: Sev-dalnke (plošče). — 18.40: Beograd, ki umira in vstaja v novo življenje (g. V. Regallv). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kiplingova dela in njih pomen za našo mladino. — 19.50: šah. — 20: Koncert Orkestralnega društva Glasbeno Matice v Ljub!lani. d:r. prof. L. M. škerjanc. — 21; Klavirski koncert (plen šče). — 21.15: šramel kvartet »škrjan-ček«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih (plošče). Beograd 16.45: Narodna glasba, orkester in plršče. — 20: Pesmi, humor in ples. — ZagTeb 17.15: Otroška ura. — 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.25; Pester spored — 20.35: Zvočne slike. — 21: Orkestralni koncert. — 22.35: Plošče. — Varšava 19.20: Pesmi. — 20: Plošče. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Orkestralni in pevski koncert. — Dunaj 11.25: Plošče. — 12: Delavski koncert — 16: Orkester. — 17.30: Dunajska glasba. — 1910: Po napovedi. — 20: Plesni in pevski večer. — 21: Koračnice. — 22.30: Lahka in plesna muzlka. — Berlin 19.10: Lahka glasba. — 20: Plošče. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.30: Stari in moderni plesi. — München 19.10: Koncert po željah. — 21.10: Mojstri nemške glasbe. — 22.40: Griegove pesmi. — 23: Lahka in plesna mvizlca. — Stuttgart 19.45: Skladbe po željah. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. — 24: Pester glasbeni spored. ilirikrin a—— »n ^aaasMMMi Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite še danes steklenico Sihikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, iznajdba slavnega biologa Di^Ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za n o ▼ o, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina! Y-404-H. ■ - " " . r,, ..i'-?..-. Umrla nam Je naSa ljubljena soproga, zlata mamica, gospa KRISTINA KEŠE SOPROGA ŽEL. USLUŽBENCA V POKOJU Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 30. marca 1938, ob pol 5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. marca 1938. Žalujoče rodbine: KEŠE, LUKIC, dr. KAMBI0 Vsemogočni je danes ob 1. uri popoldne poklical k Sebi, po dolgem in mučnem trpljenju, našo nadvse dobro soprogo, nenadomestljivo ljubljeno mamico, staro mamo itd., gospo MARIJO ŽUŽEK roj. DOMLADIŠ SOPROGO SODNEGA NADSVETNIKA V POK. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 30. marca 1938 ob 4. url popoldne izpred mrtvaške veže Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. marca 1988. Globoko žalujoči: LEOPOLD ŽUŽEK, soprog; OSKAR ŽUŽEK, sin in ostalo sorodstvo. f Zapustila nas je za vedno naša ljuba mamica, gospa MARIJA GOSTIČ roj. PREMK Spremili jo bomo danes ob 14. uri iz Zg. šiške 205 pri Gasilskem domu k Sv. Križu. LJubljana, Maribor, Zagreb, dne 29. marca 1938. Žalujoče rodbine: GOSTIC, FRANCEKOVIC, KRIGLOVIČ, BERNARDI, KEBER. Točno plačiij »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! f Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, tovarišem učiteljem, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš ljubljeni ANTON UČITELJ V POKOJU dne 28. marca 1938 po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s sveto ta jstvi. Pogreb blagega pokojnega bo 30. marca 1938 ob pol 4. uri popoldne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Sv. Lenart v Slov. gor., 28. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI Dotrpela je v nedeljo 27. marca v 68. letu starosti naša nad vse ljubljena žena, mama, stara mama ln tašča, gospa MAGDALENA ŠOLAR roj. CIMPERMAN Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 29. marca ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranili jo bomo v trajnem, ljubem spominu 1 LJUBLJANA, dne 28. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI / Jackson Gregory: 55 Juana Castanares Roman Namesto da bi izpregovoril, je mislil samo na to, kako bi stri njen silno odpor. Saj se mu tudi ni mudilo s pojasnili. Ko so ji moči opešale od surovega prijema, jo je izpustil. Opotekla se je nazaj, proč od njega, in obstala šele, ko je v kotu zraven ognjišča z rameni zadela ob leseni pregradek. Zdaj je jel govoriti, in v Guerinem srcu se je ukresala iskrica upanja, kajti — to ni bil Biondino! Kaj govori, izprva ni razumela, saj ji tudi ni bilo mar. Najvažnejše je bilo, da njegov glas ni bil Blondinov glas. Celo poudarek neznančevih besed je pripomogel, da je njeno zamrlo upanje mova oživelo, zakaj zvenele so blago in mehko, toliko da ne prijetno. V teh besedah ni moglo biti grožnje! »Kdo ste? Kaj iščete tu?« Tenak je bil in deško vitek, to je bilo vse, kar Je mogla razločiti pri slabotni svetlobi ugašajoče žerjavice. Črt njegovega obličja še vedno ni videla. Odgovoril ji je z neskrbno prešemostjo, ki tu, ob tem času, ni bila prepričevalna. »Jaz? Kid French sem. In kaj iščem? Tebe, punčka zala!« Komaj se je premagala, da ni za šklepetala z zob- | zaL Po pravkarSnfl vročini jI je zopet fcrpreletel ude prejšnji ledeni mraz. »Kaj hočete — od mene?« je za jecljala. Najprej si vas hočem natančneje ogledati,« se je nesramno zasmejaL »V ta namen si rajši spet pri-žgiva sveča In potem bova prijazno kramljala, kakor ste prejle kramljali z njim Slišal sem že o vas, Guera mia! Nisem brezsrčnež, veste. Lepim dekletom sem zmerom naklonjen. In če ste res lepi — a? In ker si vas je vzel Biondino na muho in rdeči Gabilan takisto, bi skoraj stavil, da ste lepi!« Potegnil si je z žveplenko po stegnu, poiskal svečo, ki je stala na mizi, in jo prižgal. Nato se je široko razkoračil pred Guero in se s hudobnim re-žajem zagledal vanjo. Kakor da bi hotel tudi nji ponuditi priliki, češ, naj si ogleda njegovo vna-njost, si je porinil klobuk daleč v zatilnik in obrnil obraz proti nji. Komaj da se je zavedela njegovih dekliško nežnih črt; pogled ji je nehote obvisel na okrutnih, odurno spačenih ustih, ki so postavljala sanjave oči na laž. A tudi v teh očeh so se prelivale grehotne iskre ter izdajale Kidovo peklensko zlobo. »Zali ste na pogled!« je rekel Kid in potrdil svoje občudovanje s krepko kletvico. Guera se je zdrznila. Zasmejal se je in stopil za korak bliže. »Ne dotaknite se me!« je v grozi zaklicala. »Imam — prijatelja imam, ki —« »Ne smem se vas dotakniti, a?« Kako so mu vzplapolale tiste iskre v očeh! »Zato, ker imate prijatelja, ki — kaj ki? Ki je preklet norec, milo dete! In rad bi vedel, kaj bi vam pomagalo klicati ga? Ta je toliko kakor mrtev in pokopan!« »Vrne sel« »Ha, ha!« se je K3d zagrohotal. Ni se ganil z mesta in z veseljem je gledal, kako se je prestrašeno umikala pred njim. »Viš prijatelj, rdeči Gabilan, se vrne?« Glas ji je zajeknil, a suhih ustnic se ji je komaj slišno utrgalo: »Da«. »Vrne se, a ne prej kakor jutri zvečer!« je porogljivo dejal. »O, vse sem slišal: da ga počakajte tu, da hoče biti še nocoj v Bluesmokeških hribih, kakor da sploh ne bi bil nikamor šel, in da se vrne! Da nisem stopil na trhlo vejo in vaju splašil, bi bil slišal nemara še več!« »Kaj hočete od mene?« je znova vprašala. Zdaj se je vendar že umaknil od nje in sedel na rob mize. Ozrla se je na vrata. Kid je prestregel ta pogled in se zasmejal. »Najprej bi vam rad dopovedal,« je rekel z dobrovoljnim glasom, »da naju tu gotovo ne bo nihče motil! Imel sem obilo časa in sem se prepričal, da je Julian Hawk res na poti v hribe; gledal sem za njim, ko je jahal čez prelaz, in še precej daleč po puščavi. Morda bi ga bil še dalj opazoval, a kaj, ko me je nestrpnost gnala da vas ob-iščem.« Jel si je zvijati cigareto, pazeč na to, da bi ji dal čutiti svojo hladno samozavest. »Zakaj ga nisem takoj podrl s konja?« Spakljivo je skomignil z rameni in malomarno dodal: »Prav za prav edino za to, ker ni bilo prilike, da bi bil res zanesljivo pomeril. In jaz sem se hotel spustiti samo v kaj povsem nedvomnega — na primer v to, da zdajle govorim z vami brez Hawkove navzočnosti!« »Se vedno mi niste pcrvedaH, čemu ste prSHl« »Seveda sem vam povedal: zato, ker vas hočem imeti! Ali zase ali za Jaka Blondina —« »Blondina!« je vzkliknila vsa prepadena. »Mar ste izmed Blondinovih ljudi?« »Svoj lastni človek sem, prelepa gospodična. Sem tudi zmerom bil. Ali Biondino mi je všeč. Ce je na svetu kdo, ki bi mu hotel biti v vsakem oziru enak, tedaj je on! In toliko vem, da mi bo hvaležen, če mu vas privedem nazaj. Vas zebe?« je porogljivo vprašal, videč, kako drgeče. Zebe? Celo ji je žarelo. Misli so se jI v dl-jjjem vrvežu podile po glavi; tu pa tam je vzniknil kak presodek in po bliskovo osvetlil to ali ono dejstvo, samo toliko, da je v naslednjem trenutku spet utonilo v zagonetno temo. Prav zdaj, ko je z vso dušo klicala edinega prijatelja, ki ga je imela, se ji je ukresal v možganih spomin na nekaj, kar je bil rekel pri svojem zadnjem obisku: kakor hitro prižge signalni ogenj na ,Straži', ji prihiti na pomoč! »Nu?« je Kid rezko presekal njene mislL »Ali sva zaspala?« »Zebe me — tako strašno me zebe!« Na skalno višino se ni mogla vzpeti; mogla je pa vnovič zakuriti na ognjišču — ali bo to zadostovalo? Če bi naložila velik kup dračja, ali ne bi udaril skozi nizki dimnik dež isker ali morda celò plamen? Morda se pa Hawk spotoma ozira! Ali bo videl znamenje in ga po srečnem naključju tudi razumel? Z vso močjo svojega obupanega srca je želela, da bi prišel; zdelo se ji je, da mora čutiti njen klic še onkraj širne puščave! Vsled preureditve lokalov dajemo na vse blago popusta K.S0SS Mestni trg 18 I MALI OGLASI Beseda 1 Dia, davek 3 Din za šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din.. Postrežnico «rednjii let, snažno, zanesljivo iii pošteno, ki zna ku-hiti običajno meščansko hrano, sprejmem. Vprašati ob Celovški cesti 243 v pritličju, nasproti vrta Krekove gospodinjske šole v Šiški. 6360-1 Tekstilna tovarna — spreime računovodskega «radnika, do 35 et starega. Zahteva se večletno prakso jO pertektno znanu slovenščine in nemščine. Ponudbe pod Šilro »Lepa pisava o na ogl. od d- Jutra 6339-1 Postrežnico pridno in pošteno, za neka) ur dopoldne in popoldne, sprejmem. Levstikova 19, III. nadstr., levo, 6346-J Krojaškega pomočnika in vajenca(ko) sprejmem takoj. Srečko Cerai. Kolodvorska ul. 6. 6366-1 Krojaškega pomočnika za velike '--ornale io vajenca spiejme Rešetič, Masaryko-va 14. II. 6367-1 Sposobno frizerko spretmerr. za ,taino. Plača dobra Godina, Krekov trg TO II. dvorišče 6345-1 J Dober natakar dobi takoj mesto. Kavarna Prešeren, Ljubljana. __6361-1 Prodajalko sprejmem na prometa- točki — dobroidoča obrt. Potrebna kavcij* Din 5000. 6347-1 Deček (bor), debrt postave in prijetnega izgitda iC do 15 let dob takoišnjo namestitev kot pomoini deček fboy> pr, velikem podietiu » Liubliam, lanko tudi sa mo popoldan Šole in zna-nie m važn.j Predpogoi po štenost in pr dnost Zgla-siti se mor,- 'ekom dneva od 11 ure dopoldne do 6. ure popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6377-1 spreimem takoj. Wolfova 12. Čevljarske pomočnike izvežbane in prikroievalca (-ko) spreime v stalno zaposlitev Orosei. Pekre pri Mariboru. 6370-1 2 krojaška pomočnika Pintarič, 6359-1 Vrtnar soliden, dobei delavec, dobi takoi stalno mesto Vpraša se. Aleksandrova 7, II. nadstropje, levo. 63-.6-1 Krojaškega pomočnika numo potrebuiem za mešane kose ali samo male. — Hrana in stanovanje v hiši. Nastopiti takoj. Stalno. — Pavle Udir. Slov Javornik. 6354-1 Brivskega pomočnika Slovenca mlajšega do bro Izurjenega sprejme Rudolf Joeef. brivec. Tr žlč. 6042-1 Vrtnarja s prakso » ku!tun trainic lepotič oee» ermičeva in konifer spreimemo Posestvr Selr o Št Vid Dri Stični 58^9 I Službe išče deseda 1 Din. davek i •ila za šilro an lajanj-laslova 5 Din Najmanlš znesek 17 oin Avtomehanični pomočnik in šofer i večletno prakso, marliiv, vesten in trezen, vešč tudi italiianščine, išče zaposle-nia Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtomehamk in šofer«. 6357-2 S///////M VAAtoUr do ti*t. O. «JU oprtJ*e*-^ Šivilja za obleke in perilo t Celin gre šivat na dom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 6373-2 Hotelska sobarica perfektna, vešča nemščine, išče sezijsko službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6375-2 19 letna prodajalka simpatična, želi zaposlitve v trgovini, skladišču ali kjerkoli Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vaiena vseh del«. 6353-2 Mesarski pomočnik vaien prikroievania vojaščine prost, star 23 let. želi nastopiti takoi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6355-2 Hotelski vratar z večletno pr«cso » prvovrstnih hoteiih. y znamem iezikov. išče primernega mesta Ceni ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Sposoben in spreten«. 6336-2 Mlajši mehanik išče zaposlitve v kakšni mehanični delavnici Vrščai [ože. Dvorec 18 črnomeli 6349 2 Natakarica začetnica, želi službe Va iena nekolik" kuiime Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Pridna 222«. 6341-2 .ieseda 1 Din davek i Din za šilro ali dajanje aasjova 5 Din Najman.iš' snpppfc 17 nin Javorovih desk tri kubične metre bo prodanih na javni dražbi v Tržiču, v Predilniški ulici št. 1 25. aprila ob 11. uri. Na dražbo opozarjamo interesente. 6333-15 eteseda 1 Din davek lin za »liro aH dajanje ìasiova ä 'Ml m< manlš aiesek 17 Din Posestnik in trgovec na deželi Išče posoji o din 150 000 Nudi hipo teko na prvem mestu po sestva vrednega 400.000. Ponudbe poslati na ogl. odd Jutra pod »Prva hipoteka« 6063 16 Komfortno stanovanje trisobno 1 kabinetom, oddam v centru 1. maia. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 6378-21 4-sobno stanovanje pripravno zlasti za pisarniške lokaie, oddam v Dalmatinovi ulici v najem za 1. inai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6364-21 Trisobno stanovanje s kopalnico in vrtom, v vili pod Rožnikom, oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6365-21 V vili odd am štirisobno oziroma trisoDno stanovanje z vsemi pritiklmami za mesec avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6350-21 Šofer šče slufbe. Siguren vozač in zmožen k.ivciie Ponudb« na ogl odd. Jutra pod šifro »1200«. 6331-2 Nemško dekle iz A v* trne, ki zna perfektno francosko in angleško želi »a eno ali dve leti primerno službo v Jugoslaviji, da bi se priučila srbohrvatskeca iezika. Reflektira samo na službo pri družini, kjei bi bila spreieta kot za svojo Opravliala bi vsa primerna dela. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Priučitev •ezika«. 6334-2 Ù Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvellr, l.jubljana. Wolfova ul 1Prodam Beseda 1 Din davek 3 Oln za šifro alt dajanje naslova 5 Din Najmanjši snesek 17 Din. 2 lekarniški tara tehtnici nosilnost do 1 kg, brrzhib ni, žigosani iz medi, brez omarice, Jgodno prodam. Lekarna Hočevar, Vrhnika. 6343-6 l)o 30.000 potrebujemo za dva meseca Popolnoma siguren in rentabilen trgovski posel Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Popolno lamstvo«. 6376-16 Hrunilnr knjižice vrednnsrnt papirte delnice KOh obve/nire »nrečke Drž razred ne Interne v mon Icnlektur-»Vrele« \reče« AL HLAMlINStK ' luhlmna Beethovnov» 14 Telefon 10 Ir* lernrun za bančnt io kreditne Dosle 23 16 Ul tieseda 1 Din davek iMn àu Suri, sul dajanje ■ìaslova 5 Din Najmanjši e-esek 17 Din. Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani. dobro vpeliano, oddam v naiem najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gostilna št. 50«. 6337-17 Boeeda 1 Din <1nvpk i Din za šifro ali daianie iislnva S Din Natmanlš' rrie^ph 17 nin Stanovanje s pet'mi sobami, kopalnico n vsemi pritiklinami. iščem v bližini Tivolija ali kolodvora. — Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Stalnost«. 6371-21a NAZNANJAM cenj. damam in gospodom, da sem opustil brivski in frizerski salon na Novem trgn 2 (Turjaški trg) ter se preselil na Borštnikov trg št 4. Salona sta moderno in higijenično opremljena z najnovejšimi aparati. —■ Izvršujem barvanje las v vseh niansah, zdravim bolne lase, trajno hi vodno ondn-lacijo ter moderne dnevne frizure itd. Cenjenim damam in gospodom se priporočam, da me posetijo v novem lokalu. Vaši Ciril, FR1ZEII ZA DAME IN GOSPODE, Borštnikov trg št. 4 (Rimska cesta) Vsaka beseda 2 din. da vek 3 din. za dajan Jt naslova 5 din naj mani 41 znesek 20 din Mucika Hvala bodem pripravljena isti čas kakor želiš 16, ob 16. uri. p. 6348-24 UMLADNE NON OSTI vseh oblačil, sport I Kamgarn, obleke, pum pari ce, perilo I 1 L d. najceneje [ P R E S R E R. Sv Petra c. 14 JhxLl ZtiJfye Radi selitve ugodno prodam kuhinisko pohištvo, kauč in fotelje, omare, perzijske preproge in še druge stvari. Ogled Dalača Dunav, vrata št. 22, II. nadstropje, vhod Beethovnova ul. 14. 6329-6 12 vrtnic plezalk v najkrasneših novih barvah, poštnine prosto Din 60 Sadjarstvo bratov Dolinšek. Kamnica, p. Maribor 6027-6 Voluharje prežene! usrešno z Zel io pasto. Tuba z navodilom Din 15.50. Va ke doza Din 75 Sever & Komp.. Ljub ti2na. 5860-6 Beseda 1 Oln. davek 8 Din za šifro aj) datanl» oaslova 5 Din Najmanj?' 2D fvepk 17 Oln. Kozolec Je dobro ohranien, v okolici Celja, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 6372-7 Avto,rrioto Ford 4-sedeini, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6338-10 Špecerijsko trgovino v centru, takoj prodam ili dam v naiem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6342-17 W353SSBÈ Beseds 1 Din. davek 3 Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjè' znesek 17 Din Brivski salon v trgu na Notranjskem radi vojaščine takoj poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6332-19 Mlekarno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6353-19 deseda 1 Din, davek 3 Din za àuro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel Kompleksov, poteste* go tdov, ugovskih io stano 'a iskih h ii tei vil, una aa Drodaj gradben, strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra aneli 10 «odoi ceniteli aa nasvete brezplačno na raz 00 ligo. 29-20 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Natmanjèl znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnč-no, v sredini Ljubljsne. takoj oddam mirnemu in stalnemu gospodu s hrano ali brez Pojasnila da Jurasek, Zrinjskega 7-II. 6363-23 Opremljeno sobo strogo separirano za 1—2 osebi, oddam. Nebotičnik, V. nadstropje. 6330-23 Opremljeno sobo ali prazno, takoj oddam v centru. Naslov v vseh po- ' slovalnicab Jutra. 6335-23 Vsak Jutrov naročnik |e v sbčaju smrtne nezgode zavarovan za 10,000 dinarjev Tisoče zahval prejema »M GR Al r'j> rfeseda 1 Din davek i )ln aa šifro aJl dajanje -laslovt 5 Din Najmanjši snesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v cen tru, išče boliši gospod. Ponudbe na ogl. odd JuUa pod »Stalen in točen«. 6344-231 Beseda 1 Din. davek i Din za širro ali dajanje naslova 5 Din Najmajij& znesek 17 Din. Mala modra papiga je ušla. Kdor jo je našel dobi mladiča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6362-27 Stanovanjf Beseda 1 Din. davek 4 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v šiški, oddam za maj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6351-21 Enosob. stanovanje oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) št. 23. 6358-21 Vsaka beseda 50 par da vek 3 Din za šUro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Dm Slava Gril kreme in knjige o kozmetiki. Cesta na Rožnik 29- 6378-30 Informacije Informacije trgovske, privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo dis-kietno: Informacijski zavod Ljubljana, Koodvorska 41. 6368-31 Izjava Podpisana Intihar Katarina, sporočam tem potom vsem, da nisem plačnica za dolgove. ki bi iih napravi] moj mož Josip Intihar, mesarski pomočnik v Limbušu. Lim-bui, dne 28. 3. 1938 Intihar Katarina, Limbuš. 6369-31 Med mestom In deželo oosredoje »J atro vernali oglasnik -t \ tvvti:" LAI7£FRESTA,1E?0 W07IZMOT1 VVV K WZIÌA£TE70MAPI£jASTEN MfSTlt ~ \v\ \j^0fisnuf1l ?;;riUn7i« JMTA IH HRAN li USHE KWFMNE. PtßWAHOPO T7v srmm&Mti H0KMÀ KOZMETIKA- S P U l T JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE Komaj jo je pokazal, mu je priletelo polence, s katerim je hotel Lukež zadeti Džimija, naravnost v obraz. Siromak je zarjovel, kakor da bi ga drli na meh; to pač ni bilo hvaležno, če pomislimo, da je brezplačno gledal najlepši umetal-ni ogenj! Urejuje Davorin Ravljen» — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi ? LJubljani.