Štev, 13. V Ljubljani, dne 27. marca 1913. Leto XXVI Slovensko-'hrvatski katoliški shod. Katoliški Slovenci in Hrvati! NTa početku nove dobe smo. Hrepenenje po napredku je prevzelo vse naše ivrste. Neutrudljivo se dela na vseh poljih: Zet umsko izobrazbo, za, gospodar-ski prospeli, za politično svobodo, za socialno organizacijo. Splošna izobrazil« se dviga, gospodarstvo napreduje, ivsi stanovi se probujajo in družijo. Upapoln je ta napredek in vesel pogled v bodočnost, če ne bomo pozabili ob vsem tem delu na eno resnico. Ka-jtera je ta resnica? Ta, da sam zunanji napredek nima v sebi nobenega trdnega in trajnega jamstva in da tudi ne more donesti narodom resnične sreče. Pamet, razodetje in življenje priča, da je resnično poroštvo človeške sreče v Krču, v duši, da je resnično poroštvo 'človeške sreče — vera. In zares! Potrebno je delo za gospodarsko blaginjo, a kaj bi pomagalo, ko bi tudi zemlja več rodila, ko bi bil (tudi lepši in bogatejši naš zemski dom, jče bi pa izgubili izpred oči Boga, dušo in večnost? A ne samo to! Tudi na fccmlji ni mogoča resnična blaginja brez vere v Boga. Kakšno bo naše življenje brez Boga, kakšen rod brez stra-liu božjega, kakšna družba brez vero iv božjo pravico? Kakšni bodo narodi, kakšne države, kakšne vlade brez vere iv Boga? Kje bo poštenje v politiki, kje pravica v socialnih razmerah, kje dejanska ljubezen v stiskah? A ravno v silnem vnanjem delu in ob' velikem gospodarskem napredku narodi pozabijo na to, da je vera življenje našega življenja, da bo le veren inarod nravno zdrav, zares vesel svojega dela in resnično srečen. Zato tre- ba od časa do časa to zavest poživiti in okrepiti. Ta blagonosni namen pa imajo zlasti katoliški shodi. Zato je goto-i vo prilično, da se zberemo spet na velik katoliški shod, ki naj iznova okrepi v nas vseh versko zavest, ki naj nas opozori na nove nevarnosti, ki naj zbere spet vse sile, ki naj da vsemu napredku notranjo moč in pravo smer. A ni to edini razlog, da vas vabimo na katoliški shod. Hvala Bogu, Cerkev nas katoličanov nikdar ne zabi spominjati na tisti božji izrek: »Le eno je potrebno.« Tudi imamo pri vsem gospodarskem delu dobre voditelje, ki se živo zavedajo, kaj je poedincem in narodom vera. Zato jc nevarnost manjša, da bi se v delu izgubil zmisel za vero. A druga nevarnost je, ki je od dne do dne večja. Dan na dan se nam vsiljujejo novi časopisi, ki sovražijo Boga in Cerkev, ki sovražijo vero, ki delajo z vsemi pomočki, s lilimbo in grožnjo, z lažjo in prevaro na to, da bi izrvali iz src zaupanje do škofov in duhovnikov, ljubezen do Cerkve, nazadnje pa vero v Boga. Bolj kakor kdaj je treba dandanes katoličanom globoke vere, žive katoliške zavesti, a tudi neustrašenega krščanskega moštva, da se odločno upro sovražnim silam in zatro njih brezverske nakane. Ali imamo to zavest in moštvo? Ni je lepše prilike, cla si okrepimo katoliško zavest, da javno izkažemo svojo zvestobo veri, da si iznova zaprisežemo krščansko moštvo, kot je katoliški shod. Naš katoliški shod bodi javna manifestacija naše vere, a tudi javna maniffestacija naše moške volje, da ne pustimo blatiti naših svetinj nikdar in nikomur! Naš katoliški shod bodi glasna izpoved, da hočemo z vso odločnostjo izvajati načelo: proč s sla« bi m časopisjem! Ven iz naših hiš s ča-> sopisi, ki pod hinavsko krinko napredi nosti izkušajo zamoriti v nas podedon vano vernost in udanost do sv. očeta, do škofov in duhovnikov! ven iz naših hiš s časopisi, ki sramote našo CerkevJ ven iz naših hiš s časopisi, ki z lažjo svobodne misli trosijo po naši domovih I ni brezverstvo in bogotajstvo! Tudi zato vas vabimo na katoliški shod. J c pa še en razlog. Letos obhaja katoliška Cerkev slovesni jubilej svoje zmage nad po članstvom tudi v javnem življenju. L, 312. je premagal cesar Konštantin Veliki zastopnika poganstva, cesarja Maksencija. Premagal ga je pred vrati večnega mesta v znamenju svet. križa. Leta 313. pa je Konštantin javno proglasil svobodo Cerkve. Ali ni prav, da se tudi katoliški narodi spominjajo tega jubileja? Zakaj svoboda Cerkve — svoboda narodov! In zlasti v naših dneh! Ali ne vstaja novo poganstvo, ki izkuša spet zasužnjiti Cerkev in narode ter jih izročiti samosilju brezverskih držav? Tudi v naši Avstriji se dannadan bolj družijo sile teme, ki je njih namen uničiti svobodo Cerkve. Zahteve »ločitev Cerkve od države«, svobodna šola«, civilni zakon«, »sežiganje mrličev« imajo samo namen izločiti iz javnega življenja vsak vjiliv Cerkve, zadušiti glas Cerkve, glas nje zapovedi in prepovedi, glas vere, glas božjega evangelija o pravicah tlačenih in zatiranih. Zato moramo danes bolj kakor kdaj s pla-menečo ljubeznijo ljubiti svobodo Cer- kve! Katoliški shod bodi slovesen izraz te naše ljubezni in odločna izpoved naše volje, da hočemo katoliški Cerkvi priboriti in obraniti tisto svobodo, ki je nje sveta pravica! Naš jubilejni katoliški sliotl naj podžge novo ljubezen in novo navdušenje za sveto Cerkev. To navdušenje naj se kaže tudi v apo-stolstvu, v delu za edinstvo Cerkve, za razširjenje božjega kraljestva med narodi. To delo bo najlepši spomin velikega letošnjega jubileja! Naj bi združil katoliški shod ves naš narod v živi zavesti, da je znamenje svetega križa, vera naša, edino resnično poroštvo prave blaginje in da veljajo tudi našemu narodu tiste besede, ki jih jo zrl Konstantin plamenečo na nebu pod znamenjem svetega križa: V tem znamenju b"»š zmagal! V tem znamenju vas vabimo na katoliški s h o d, ki bo 24., 25., 26. In 27. avgusta v Ljubljani. Katoliški Hrvati! Tudi vas vabi- Dr. Josip Grisdlen stolni kanonik predsednik. mo na katoliški shod v Ljubljano. Hrvati in Slovenci smo eminentno katoliški narod. Taki smo bili, taki hočemo ostati. A prav je, da to v sedanjih resnih dneh tudi javno, slovesno in solidarno izpovemo. Naj ve zapad, naj ve vzhod: Christianus mihi nomen, catho-licus cognomen! Kristjani smo, katoličani smo! Slovenci in Hrvati nismo združeni pod habsb. žezlom le po naravnih vezeh krvi in jezika, temveč vsled milostivega zvanja božje previdnosti tudi po edinstvu vere in Cerkve. V duhu tega edinstva bomo zborovali ob slovesnih dneh ljubljanskega katoliškega shoda, polni navdušenja za prevzvišene resnice naše svete vere in za našo milo hrvatsko - slovensko domovino. Katoliški Slovenci in Hrvati! Izrekla se je tudi prelepa misel, naj bi sc ob letošnjem katoliškem shodu slovensko in hrvatsko ljudstvo slovesno posvetilo Brezmadežni. In zaies; Ali bi mogli lepše izraziti svoje težnje ini svoje želje? Naša želja je, da bi se miš-, ljenje našo dobe ne zatopilo v svetu, vi svetnem pohlepu in uživanju. Naša že^ lja je, da bi se moglo ohraniti našo ljudstvo ncomadeževano, čisto in ver-i no vdano Cerkvi in Bogu. Naša želja' je, da bi krščanstvo vedno bolj zmago-* valo nad močmi teme in da bi zavla-< dal v narodih Kristus Zveličar sveta. A kje ja močnejša zavetnica teh naših' teženj in želj kot je Brezmadežna?( Brezmadežna je »veliko znamenje naj nebu« naše dobe, ki s svojo čisto lepoto dviga narode kvišku iz nižav strasti, nevere in greha. Brezmadežna je od-početka velika zmagovalka v bojih z močmi teme. Brezmadežna jc sveta; Mati Zvcličarja sveta. Komu naj izro-< čimo, komu posvetimo z večjim zaupanjem sklepe katoliškega shoda, da jim izprosi blagoslova od Boga, kot Njej, Devici Brezmadežni? V Ljubljani, na veliko soboto 1913. shod v Ljublj&Bii s Fran Povše državni in deželni poslanec podpredsednik. Anion Sušnilc c. kr. profesor blagajnik. Ivan SSefč urednik tajnik. "Pred par tedni se je pred pariškim porotnim sodiščem končala pravda proti 20 osebam, ki so bile tožene, da so več mesecev napadale ljudi, ropale, kradle in več oseb umorile. Cela ban-da je ostala zato toliko časa skrita, ker se je pri svojih zločinih posluževala avtomobilov. Po avtomobilu jc pridr-dralo naglo par oseb, se ustavilo pred prodajalno ali hišo, kjer jc bil namenjen napad. Ta reč se je naglo izvršila in nato jo je zopet avtomobil po bli-skovo odkuril. Par žensk jc pa oropano blago imelo skrito. Obravnava je pokazala, kako globoko morejo pasti ljudje, ki se udajo lopovskemu življenju. Nekaj obtožencev je bilo obsojenih na smrt, drugi pa na večinoma večletno ječo. Na lom mestu se pečamo s tem dogodkom zavoljo tega, ker se je pri obravnavi izkazala neka izredno važna resnica. Enega glavnih roparjev, Kar-vija, ki jc bil obsojen na smrt, je zagovarjal bivši socialno demokratični poslanec Sevaes. V svojem zagovoru jc izpregovoril z vsem poudarkom te-le besede: »Ali nimamo mi vsi tudi en del odgovornosti za dejanja, ki so jih izvršili ti ljudje? Ali se nismo bili mi vrgli nad ljudi, ki so bili na kolenih in smo jim rekli: ,Proč z nebesi, katere prosite. Nebesa so prazna izmišljotina?' Več let sem smo se trudili, da uničimo ha Francoskem vse uzore v ljudskem duhu in razpršimo zadnjo sled vsakega verskega čustvovanja. Vera se je zatrla in namestu vere se je uvedla samo znanost. Toda to novo noslopjc se 2» ne drži. Zato ni čudno, da je tako mehak, prej pobožen, idealen človek, kakor je bil Karvi, sprejel anarhistične nauke, ki so vsaj nekoliko zadostili njegovi potrebi po nadzemskih mislih. Tisti, katerim smo mi izru-vali vero in strah pred božjo kaznijo, so hoteli živeti svoje lastno življenje.« Sodimo, da te besede govore same zase dovolj in da jim ne potrebujemo pridati nobene razlage. Samo to nas veseli, da celo socialisti sami priznajo, kam vodi brezverska ljudska vzgoja. V francoskem časopisju »Action« je zapisal po omenjeni razpravi framazonski voditelj Debier te-le besede: »Zdaj se lahko prepričamo, kako izginja zavest dolžnosti in s tem tudi se pa kaže, da protiduhovska in brezverska vzgoja nima življenja.« Take so francoske izkušnje z brez-versko šolo. In vendar ne dado še strupeni sovražniki miru. Bavno zdaj se razpravljata v francoski zbornici dva predloga, ki hočeta s silo primorati stariše, naj bi pošiljali svoje otroke v državne šole. Dozdaj še krščanski stariši vzdržujejo zasebne šole za svoje otroke, ki jih sami plačujejo; krog enega milijona otrok še hodi v te šole. Zdaj pa predlaga poslanec Brazd, naj bi se zasebne šole v krajih pod 3000 prebivalci sploh ne dopustile. S tem bi bile na kmetih krščanske šole nemogoče. Poslanec Desoa pa predlaga, naj bi se določile stroge kazni (po 16 od 500 frankov in šest dni do en mesec zapora) za vse, kateri bi nagovarjali stariše, naj ne pošiljajo otrok v državno šolo, ali naj branijo svojim otrokom rabiti kake šolske knjige. Francoska vlada je namreč za pouk v ljudskih šolah uvedla popolnoma brezbožne in protiverske knjige. V berilih, v zgodovini so naravnost bogokletni sestavki, ki že v mladem srcu ubijajo vsako versko misel. Škofje so vse take knjige katoličanom prepovedali. Verni stariši zvršujejo le svojo dolžnost, če ne puste takega strupa v, rokah svojih otrok. Marsikje se drže res občudovanja vredno. V mali občini Pe-e-kufule je moral državni učitelj nedavno ubežati s svojo ženo, ker nI mogel za noben denar od ljudi dobiti živeža. Zdaj hočejo francoski liberalci s silo nad take skrbne in zveste sta-> riše. Prvi predlog ne bo sprejet, drugi pa kljub temu, da se mu celo več libe^ ralnih listov upira, utegne prodreti. Z njim bodo udarjeni prod vsem duhovniki. Če bo župnik povedal start-šem, kakšna nevarnost preti njihovi deci v brezverski šoli, bo zaprt; če bo kaj rekel proti pohujšljivim šolskimi knjigam, bo zaprt; če bo nagovarjal, naj se osnuje zasebna krščanska šola, bo tudi zaprt. Strašne razmere! Du^ hovniki pa gledajo vendar brez strahu1 v bodočnost, ker so prepričani, da bo zvestoba vernega ljudstva tem večja, čim bolj jih bo preganjala krivična po-< svetna oblast. Pri nas liberalni učitelji in litic-i ralci sploh hrepene po francoskih raz-< merah. Tudi pri nas imajo liberalci vi svojem načrtu spraviti krščanski nauki iz naših šol. Kam vodi ta reč, ko sei enkrat začne, vidimo na Francoskem, Šola je najprej brezverska; potem pa) postane s pomočjo sovražnih učiteljev, ki jim gosposka daje že potuho, im knjig, ki jih za Šolo ukazuje, naravi nost protiverska. Na Kranjskem so sel izvršile nedavno volitve v okrajne šol-f.Ue svete po novi postavi, ki jo je S. L. S. naredila v deželnem zboru. Hvala Bogu: v ogromni večini so izvoljeni vrli, krščanski možje! Obenem je pa s to postavo dana tudi v šoli moč ljudstvu — staršem v roke. Tisti, ki jo plačujejo in ki vanjo pošiljajo svoje otroke, imajo odslej prvo besedo. Po ti postavi jc nemogočo vladati pri nas po francosko. Liberalci seveda divjajo, ker so hoteli ravno šolo imeti v svoji oblasti. Naj le! Za nas je njihovo ostudno vpitje samo v vzpodbudo, da se bomo odslej še krepkeje borili proti njim in da bomo iz zadnjega kota pregnali njihov vpliv v javnosti. Francoska nam kaže, kam se pride, če se pusti liberalcem politična moč. Strašni zgledi od tam nas svare, da pazimo na vsako liberalno zanjko in jo takoj prerežemo. Dokažimo jim, da dokler je še kaj krvi v nas, se po francosko pri nas ne bo gospodarilo. Grški kralj umorjen. V dnevih vsesplošne radosti nad zmago grškega orožja, v času, ko vihrajo grške zastave do Soluna na eni in blizu do Valone na drugi strani, ko sta Kreta in Samos združena z mater-no zemljo, ko je skoro ves grški narod postal svoboden, jc propal človek v >volunu umoril grškega kralja Jurija, ki jc imel ravno letos obhajati petdesetletnico svojega vladarstva. Rajni kralj Jurij je bil kot princ iz danske rodovine Šlezvig-IIolštajn v sorodstvu z večino evropskih dvorov. Sedanja angleška kraljica in bivša ruska carica sta bili njegovi sestri, angleški kralj in ruski car sta bila z njim v [tesnem sorodstvu, njegova žena, kraljica Olga, hči velikega kneza Konstantina, njegovi olroci so poročeni s člani ruske in pruske vladarske rodbine. Te rodbinske zveze so Grčiji bile v mnogem oziru v korist. Kralj Jurij se je pisal pravzaprav Viljem in je bil sin danskega kralja Kristjana devetega. Leta 1863., ko je bil kakih osemnajst let star, so bili Grki zaipodili Otona bavarskega, ki je bil leta 1831. po volji Rusije, Anglije in Francije postal prvi grški kralj. Zapodili so ga radi tega, ker je Grkom hotel usiliti na najboljša mesta samo Nemce. Po želji evropskih velesil je bil mladi .Viljem poklican na izpraznjeni prestol. Jurij je bil od doma navajen preprostega življenja, ni vsiljeval deželi [tujcev in jc Grkom pustil njihovo voljo, kjer je lo mogel, zato pa tudi užival splošno ljubezen prebivalstva. Kako se je izvršil napad? Dne 18. marca ob pol 6. popoldne jc grški kralj Jurij zapustil palačo svojega sina princa Nikolaja v Solunu, kjer je bival že dalje časa. Spremljal ga je njegov pobočnik. Ko je svoj na->vuden izpreliod končal, je nekdo iz bli- žine z revolverjem ustrelil nanj. Nahajal so je v trenutku blizu ribiških lop, nasproti vrta neke kavarne. S tega vrta jo prišel napadalec in oddal strel na kralja. Kroglja je prodrla kraljevo telo, ki se je zgrudilo v roke pobočni-ka. Prihitela sta dva vojaka, ki sta prepeljala kralja v bližnjo vojaško bolnišnico. Med vožnjo je kralj umrl. Kroglja mu jc srce prodrla. Ko se je zaznalo, da je bil kralj napaden, so generali in častniki ter načelniki civilnih uradov hiteli v bolnišnico, kjer sta se že nahajala princ Nikolaj in solunski voja- _ mt/..^- Umorjeni kralj Jurij I. ški guverner. Vse je bilo tiho, ko je predsednik zbranim častnikom naznanil, da je kralj mrtev, in je častnike takoj zaprisegel, da bodo zvesti novemu kralju Konstantinu, ki je bival one dni v Janini. Varnostne oblasti niso posebno skrbele za kraljevo varnost, ker se je kralj hotel prosto kretati in ni v svoji bližini trpel tajnih policajev. Sodil je, da je Solun varen in je odklonil predlog, naj glede na svojo osebno varnost svoje izprehode opusti. Grške oblasti so kljub kraljevi volji stražile ceste, po katerih so je kralj navadno izpre-hajal, večkrat obstal in se z znanci razgovarjal. V mestu je povzročil na- Novi kralj Konstantin XII. pad splošno zmešnjavo. Turki so se v svoje hiše zapirali, vojaške oblasti so odredile obširne vaVnostne naprave. Princ Nikolaj je takoj ukazal zasesti javna poslopja. Kdo jc napadalec? Napadalec jc star 45 let. Ko so ga prijeli, ni hotel o nagibih napada ničesar povedati. Pri policiji je izpovedal, da se piše Šinas in je grškega rodu. Ko ga jo častnik, ki ga je zasliševal, vprašal, če se mu njegova domovina nc smili, je odgovoril, da je socialist. Po svojem stanu je sluga, po drugih virih celo učitelj, seveda brez službe. Njegov oče je ugleden mož, ena sestra učiteljica. Bil je vedno udan pijači. V zadnjem zaslišanju je izpove-, dal, da je kralja iz maščevanja usmrtil, ker ga je kralj odklonil, ko ga jc na izprehodu prosil za večjo denarno podporo. Sicer pa napravlja vtis zmešane-ga človeka. Pripovedujejo, da je napadalec vsled bede in bolezni postal socialist. Prošnjo, ki jo je naslovil na kralja, je spisal v nelci gostilni. Iz pisma sledi, da ni šinas nič izobražen. Nekaj izrazov o razdelitvi premoženja in o pospešitvi proletariata je najbrže iz neke brošure prepisal. Oblasti sodijo, da je blazen anarhist. Novi grški kralj. Izpraznjeni grški kraljevski prestol zasede prestolonaslednik Konstantin, ki si bo nadel ime Konstantin XII. Novi kralj bo prvi tega imena za zadnjim bizantinskim cesarjem, pod katerim je padel Carigrad. Dne 21. marca je novi kralj prisegel na ustavo in se potem takoj napotil iz Aten v Solun, da pripravi vse potrebno za prepeljavo rajnega očeta. V glavno mesto je dospelo truplo velikonočni torek, pogreb se pa vrši dne 30. marca. XXX Kralj Jurij je moral zatisniti oči, ne da bi videl kronano delo, pri katerem je tudi on imel svoj delež. Velika Grčija se bliža svojemu uresničenju, dovršena še ni; še bo nekaj Grkov, ki bodo morali živeti pod poiumesecem. Naj Konstantin doživi, kar Juriju ni bilo namenjeno. Eno pa je, kar najpri-srčneje želimo: novi kralj naj ohrani in vzdrži, kar se je pod njegovim očetom zasnovalo, balkansko zvezo. H«W Političen xooooS. n]nnaonDaaQagaaDnananoaoncoaunaaoaaDanonnn'ri xoonax nI I- J VOJNI DOGODKI. Raz- Skatler. — Tujci v mestu, rušenje. Črnogorci in Srbi so se vrgli sedaj z veliko silo na Skader. Oboji se zavedajo, kolikega pomena je sedaj to mesto zanje. Začeli so zadnje dni posebno z obstreljevanjem. Ne obstreljujejo pa samo utrdb, ampak še bolj mesto. Po poročilih laških in avstrijskih nemških listov so začeli oblegovalci obstreljevati zlasti tisti del mesta, kjer prebivajo tujci. Poškodovani so menda samostani frančiškanov in usmiljenih sester, dalje tudi več poslopij tujih konzulatov. — Ko so Črnogorci pozvali mesto k udaji pred bombardiranjem, niso po teh poročilih hoteli nič vedeti o tem, da bi pazili na tujce in njih hiše. Neko poročilo trdi, da hočejo Srbi in Črnogorci mesto porušiti, da kamen 3i ne ostane na kamnu, Ce bi imel pripasti Albaniji. Hnmidie. Turška ltrižarka Hamidie, ki je pred več tedni prodrla grški oblegovalni obroč pred Dardanelami, se je pretekli teden pojavila v Jadranskem morju v velik strali. Srbov in Grkov. Obstreljevala jc več mest, posebno pa Drač kjer jc bilo baje ubitih vee srbskih vojakov. — Drugače ni napravila posebne škode. Grki so bili zlasti v strahu za vojne transporte na morju. Hamidie jc menda tudi res potopila dve ^dji. Zato pa so poslali proti njej svo.ie ladje, a so se slabo izkazale, ker jim jc Hamidie ušla. Grlu osvajajo Epir. — Valona in Lahi. Po osvojitvi Janino koraka grška armada naprej proti severu in osvaja v Epiru mesto za mestom. Padla so že 1 udi južnoalbanska mesta kakor Argi-rokastra. Ker se bliža grška vojska primorskemu mestu Valoni, so postali Lahi vznemirjeni. To mesto je namreč velikega pomena za Italijo, ker varuje izboči iz Jadran, morja in ker je najvažnejše trgovsko mesto južne Albanije, ki se jc Lahi laste. — Zagrozili so zato Grkom, da mestu nc smejo blizu, če nočejo imeti z Italijo opraviti. In Grki hočejo ubogati. Eoj nri Čataldži. — Odbit turški napad. Izpred Čataldže žc davno ni bilo poročil. Sedaj pa poročajo o nekem turškem napadu na Bulgare. Dne 19. t. m. jc prodirala ena turška divizija proti levemu bulgarskemu krilu. Bulgari so Turke vrgli odločno nazaj. Turki so zbežali in pustili na bojišču krog 000 mrtvih. AVSTRIJA IN ČRNAGORA. Spor radi ladje »Skodra«. Ravno tisti čas, ko jo vzbujala strah v Jadranskem morju turška kri-žarka Hamidie, odigral se je v pristanišču v Sv. Ivanu Mcduanskcm prizor, ki je vzbudil veliko razburjenje. Poveljnik avstrijske ladje »Skodra« jc hotel v tem mestu izkrcati nekaj blaga. Toda Črnogorci ga s silo prisilijo, da pomaga prevažati srbske vojake. Ker je to proti mednarodnemu pravu, jo to v Avstriji vzbudilo veliko nejevoljo, posebno, ker so prva poročila nemških listov stvar še vse hujše naslikala. Upor v Albaniji. — Umor duhovnika Palica. Drug povod spora med Avstrijo in Črnogoro je postopanje Črnogorcev proti frančiškanu Paliču. Stvar šc ni nič pojasnjena in se ne ve, koliko je na stvari resnice. Nemški listi, ki vsako stvar pretiravajo in po svoje opišejo, samo da bi Črnogorce očrnili, pravijo, da so Črnogorci tega duhovnika umorili, ker ni hotel prestopiti iz katoliške vere v njihovo razkolno. 4» Kakor rečeno, ne ve sc, kaj je na stvari in bo treba počakati jasnih poročil Če je res, moramo to dejanje nu-do obsojati, ker na ta način lahko izgube Črnogorci vse prijatelje. A zdi se, cla ima vsa stvar, če jc tudi nekaj resnice, politično ozadje. Albanci namreč pripravljajo vstajo proti Črnogorcem in ti se branijo včasih s sredstvi, ki se jih ne cla odobravati. Kot žrtev teli razmer jc najbrž padel tudi duhovnik Palič, ki je Albanec. Avstrija grozi Črnogorcem. — Italija. Radi ladje Skodra in duhovnika Paliča je Avstrija Črnogorce hudo prijela. Zahteva, da Črnogorci puste, da avstrijski odposlanec stvar preišče. — Dalje zahteva Avstrija glede Skadra, da so ne strelja na tuja poslopja. Črnogorski kralj je odgovoril, da mu je žal, da so tudi avstrijski podaniki trpeli v Skadru in da hočejo Črnogorci odslej streljati le na utrdbe. Preiskav raeli drugih dogodkov pa nc pusti. Vladni listi v Avstriji pišejo, da odgovor ni zadosten in da bo Avstrija huje nastopila. — Pošljejo naši menda tudi vojne ladje pred črnogorsko pristanišče Bar. Ker so v Skadru trpeli tudi laški podložniki, hoče tudi Italija posvariti Črnogoro. Tudi svoje vojne ladje ima pripravljene. Vendar pa laški uradni listi trdijo, da stvari ni vzeti tako resno, kakor hoče Avstrija. AVSTRIJA. Nov poraz. — Avstrijski poslanik odstopil. Avstrija jc nasproti Rusiji zadnje čase doživela več porazov. Pri teli udarcih, ki ponižujejo našo državo, je bil menda največ kriv avstrijski poslanik v Peterburgu, grof Thurn-Valsas-sina. Sedaj je pa prisiljen, cla mora odstopiti. — Povod temu je dal ukaz o demobilizaciji. Temu ukazu je namreč pridejan doslavek, ki pravi, da se Avstrija odpoveduje vsaki sovražnosti do Srbov, s čemur je naša vlada priznala svoj poraz nasproti Rusiji. — Ta do-stavek bi imel preprečiti naš poslanik. Ker je pustil to ponižanje Avstrije, je moral iti. Hrvaško - ogrska finančna nagodba. Na Hrvaškem se pripravljajo letos veliki dogodki. Letos namreč poteče nagodba med Hrvaško in Ogrsko. Obnoviti bi jo morali odposlanci ogrskega državnega zbora in hrvaškega sabora. Gre se v prvi vrsti za finančno samostojnost Hrvaške. Sedaj namreč Madžari dobe mnogo denarja iz Hrvaške, ker gre vse v skupno blagajno, a nazaj dobe Hrvatje le malo. Ker je to vprašanje velike važnosti in ker ga more rešiti le sabor ali njegovo odposlanstvo, zato se vse pripravlja z veliko napetostjo na ta dogodek. — Slišijo se že tudi glasovi, da hočejo celo to pogodbo Madžari kar s silo obnoviti^ Za romanje v Rim moramo naznaniti važno spremembo i Romarski vlak ne bo vozil čez Gorenjsko, ampak čez Notranjsko in' Primorsko. Ta sprememba se ja naredila zadni čas na priporočilo odi železniške strani. Vlak bo vozil najprej! po južni železnici, v Tržiču (Monfalco-ne) pa zavije na državno železnico Tržič—-Čcrvinjan. Gorenjski in koroški romarji morajo torej priti v Ljubljano, Notranjci in Primorci pa bodo lahko vstopili na svo-. jih postajali; Goričani v Tržiču. Natančne ure se jim bodo še naznanile v, romarski knjižici ali po drugih listih. Doplačati pa bodo morali, kar jim manjka do polne svotc. Voznih kart nc boelo dobili romarji na dom doposlanili, ampak lc romar-: ske knjižice, ki bodo obenem legiti^ macijc. »Duhovni darovi za svetega očeta« naj se dopošljejo do bele nedelje na uredništvo »Bogoljuba«. Sporoči naj se le š t c v i 1 o raznih dobrih del in pobožnih vaj: toliko sv. obhajil, toliko molitvenih ur itd. Ponekod so teh darov nabrali zelo veliko. V deveti deželi. Iz angleščine po Rider Ilaggardu prevel I. M. (Dalje.) Kakšen vrt je bil to! Najprvo so stale tu dolgo vrste najboljših evropskih sadnih dreves; tu gori na tem griču je bilo podnebje tako zmerno, da so evropske rastline, drevje in cvetlico bujno prospevale. Dalje so rastle jagode in rajska jabolka, melone, kumare, sploh vsakovrstne rastline. »Slišite, to je pa zares nekaj krasnega!« sem dejal z občudovanjem. »Res,« je odgovoril Makenzi (tak rt se je pisal Anglež), »jako lep vrt, ki mi je obilno poplačal vse napore. A le podnebju se imam zahvaliti za vse to. Čel vtaknete v zemljo breskovo pečko, bo čez štiri leta žc rodila. Veste, krasno podnebje je to!« Zdajci smo dospeli do kakih deset čevljev širokega jarka, ki je bil napolnjen z vodo, na drugi strani je pa stal do osem čevljev visok zid s strelnimi linami. »To-le,« j c rekel gospod Makenzi tei kazal na jarek in zid, »to je moje največje delo. Dvajset domačinov je dela^ lo dve leti, da smo izkopali jarek ini zgradili zid; a nisem se čutil varnega', dokler ni bilo delo dovršeno. Sedaj sci lahko branim proti divjakom cele Afrike; studenec, ki polni jarek, leži notri med ozidjem ter izvira poleti in pozimi prav vrh griča. Poleg tega imamo vedno v hiši živeža vsaj za štiri mej ' scce.« Preko ozkega mostiča in zelo ozke odprtine v zidovju smo stopili v kraljestvo gospe, to jc v cvetlični vrt, ki je bil tako krasen, da ga v resnici ni mogoče popisati. Ne spominjam se, da bi j)il videl kedaj take rože. Na eni gredi je rastla cela zbirka čebulnatili rastlin, povečini zbirka Makenzijeve male hčerke Rozalke; nabrala jih je po okolici in jih nasadila in nekatere so bile res nenavadno lepe. Sredi tega vrta je žuborel močan istudencc. Stekal se je v veliko kame-nito kotanjo, odtod pa v jarek okoli zunanjega zidovja. Voda iz tega jarka je /pa zopet služila v namakanje vseh spodaj ležečih vrtov. Hiša, močno poslopje ž enim nadstropjem, je bila krita s ka-menitimi ploščami in je imela v ospre-Vlju lično verando. Tvorila je tri strani četverokotnika, četrto stran so pa zavzemale kuhinja in shrambe, ki so stale odločene od hiše — prav dober načrt za te vroče kraje. Sredi tega četverokota pa je bila morda največja znamenitost tega prijaznega kraja, namreč neke vrste smre-jka, kakor rastejo v tistem delu Afrike po višje ležečih krajih. Kakor nam je |>ravil gospod Makenzi, je bilo to krasno drevo videti petdeset milj daleč. Mi sami smo ga videli iz daljave štiridesetih milj. Visoka je bila smreka kakih /tristo čevljev in njen premer v višini itreh čevljev je znašal kakih 16 čevljev. I.epo rjavo deblo je bilo do višine približno 70 čevljev brez vej, v tej višini ; pa so se začele krasne temnozelene veje, ki so bile videti od spodaj kakor orjaška praprotna peresa. Raztezale so )se preko hiše in vrta in dajale krasno senco. »Imenitno drevo!« jc vzkliknil Voj-novič. »Da, v celi deželi mu ni enakega, kolikor je meni znano,« je odgovoril gospodar. »Pravim mu stražni stolp. 'Kakor vidite, drži do najspodnje veje Hcstva iz vrvi; če hočem vedeti, kaj se godi kakih 15 milj naokoli, mi je samo itreba zlesti gori in vzeti v roko daljnogled. — Toda čemu se tu obotavljamo; ,vi morate biti gotovo že lačni in mislim, ida je kosilo že pripravljeno. Kar z meno, prijatelj! Preccj divji so ti kraji, a vendar imamo v hiši — imenitnega | francoskega kuharja. Bodete videli.« i iS temi besedami [nas je peljal na ve-; rando. Ko sem stopal za njim in ugibal, kaj je hotel reči s temi besedami, se je I skozi vrata, ki so držala iz hiše na verando, prikazal majhen, živahen človek V lični modri obleki. Imel je velikanske črne brke, na koncih lepo zakrivljene kakor bivolovi rogovi. »Gospa mi veli sporočiti, da je kosilo na mizi. Gospodje, moj poklon.« Nato jo zagledal Umslopogasa, ki je stopal počasi za nami in so igral s svojo bojno sekiro; začuden je zakrilil z rokama po zraku in vzkliknil franco-fki: »Joj, kakšen človek! Kakšen divjak! Le poglejte njegovo velikansko sekiro in ogromno luknjo v glavi.« »Kaj?« je rekel Makenzi, »o čem govoriš, Alfonz?« »Kaj govorim!« je odvrnil mali Francoz, nc da bi odmaknil oči od Umslopogasa, ki ga je s svojo zunanjostjo očividno skoro očaral, »no, o njem govorim,« jc rekel in nevljudno pokazal nanj, »o tem le črnem gospodu!« Tem besedam so se vsi nasmejali, in ko je Umslopogas spoznal, da so Francozove besede veljale njemu, je divje nagubančil čelo. »Oho!« je dejal Alfonz, »jezen je — , obraze reže. Njegovo obnašanje mi nič kaj ne dopada. Izginem.« In res je iz-' ginil s precejšnjo urnostjo. Gospod Makenzi se je enako nam presrčno nasmejal: »Malo čuden človek je ta Alfonz. Ob priliki vam povem njegovo zgodbo; sedaj pa poglejmo, kaj nam je skuhal dobrega.« »Ali smem vprašati,« je rekel Voj-novič po končanem izbornem kosilu, »kako ste pa dobili francoskega kuharja v te divjine?« »Pred dobrim letom,« je odgovorila gospa, »je prišel ter vprašal, če ga vzamemo v službo. Doma na Francoskem je imel neke sitnosti, zato jo je popihal z doma in dospel v Zanzibar, kjer je pa izvedel, da ga francoska vlada zasleduje. _ Radi tega je zbežal v notranje kraje in napol sestradan je nekega dne srečal našo karavano, ki nam je prinašala vsakoletno zalogo živeža in ga pripeljala k nam. Pripraviti ga morate, da vam sam pove svojo zgodbo.« Prižgali smo pipe in Sergij Vojno-vič je našemu gostitelju popisal našo pot in nje inamen. Gospod Makenzi je postal jako resen. »Jasno mi je, da gredo ti Iopovski Masajci za vami,« je dejal »in prav veseli me, da ste srečno in zdravih kož prišli do moje hiše. Ne verjamem, da bi se vas drznili napasti tukaj. Nerodno pa je, da so ravno sedaj skoro vsi moji ljudje odšli z doma s slonovo kostjo in drugim blagom. Dvesto jih je v tej karavani in posledica je, da nimam več kakor dvajset mož za obrambo, če bi nas kdo napadel. Za vsak slučaj moram dati nekaj povelj.« Šel je k oknu ter poklical nekega črnca, ki je hodil po vrtu, ter ga nagovoril v suahilskem narečju. Možak ga je mii«no poslušal, nato pa pozdravil in odšel. »Iz dna srca želim, da bi s svojim prihodom ne prinašali nesreče v vašo hišo,« sem rekel skrbno, ko je gospodar zopet sedel. »Rajši gremo dalje in poskusimo srečo, nego da bi vas nadlegovali krvoločni lopovi.« »Prav nič ne boste storili. Če Masajci pridejo, pridejo in konec je te zgodbe. Mislim, da jih bom mogel prav toplo pozdraviti. A belemu človeku pokazati vrata, tega bi ne storil za vse Masajce, kolikor jih je na svetu.« »To me spominja besedi,« sem dejal, »ki nam jih je govoril konzul v Lamu, rekoč, da je sprejel od Vas pismo, v katerem mu poročate, da je prišel k Vam človek, ki jo pravil, da je v notranji deželi naletel na belo ljudstvo. Ali mislite, da je kaj resnice v njegovih besedah? Vprašam vas pa to radi tega, ker sem tudi jaz enkrat ali dvakrat v svojem življenju čul od domačinov, ki so bili prišli daleč od severa, da v resnici žive tam nekje beli ljudje.« Gospod Makenzi je odšel iz sobe, a. se takoj zopet vrnil in prinesel seboj čuden meč. Bil je precej dolg in cela debela in težka ostrina je imela prav do roba vrezane okraske, kakor jih izrez-ljavajo iz mehkega lesa, pa tako, da to ni škodovalo mečevi moči. Že to je bilo jako čudno. Še bolj čudovito pa je bilo, da so bila izrezana mesta vložena i zlatom, ki je bilo na nam neznan način prikovano k jeklu. »Slišite,« je rekel, »ali ste kdaj vii deli tak meč kot je ta?« Ogledali smo si ga, pa zmajali i glavo. »Pokazal sem vam ga zaradi tega, ker ga je bil prinesel seboj tisti človek, ki je trdil, da je videl v notranjščini dežele bele ljudi. To dela njegovo zgodbo nekoliko verjetno, dasi bi drugače kma> lu dejal, da jc gola laž. A bolje je, da vam povem vse, kar vem o tej stvari, dasi ni bogvekako veliko. (Dalje prih.) Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) OSMO POGLAVJE. Prihod v Smolensk. — V jami razbojnikov. Predno smo prišli v Smolensk, smo morali skozi neki gozd. Tukaj smo naleteli na vse topniške čete. Konji so bili sama kost in koža; človeku se je storilo milo, ako je moral gledati te uboge živali. Na vseh vozovih so ležali bolniki in umirajoči. Eden mojih prijate-ljev iz šolskih let je bil tudi prideljen topničarjem in čul sem, da ga že dva dni vozijo onemoglega naprej. Vprašal sem zato po njegovem stanju in izvedel, da je nesrečnež umrl pri prehodu skozi dolgo sotesko in da je vse topništvo šlo preko njegovega trupla, ker ga zaradi ozke soteske niso mogli spraviti drugam. Ne daleč od glavne ceste je držala gozdna steza. Po tej poti sva jo mahnila s podčastnikom naše stotnije in naletela na topničarja, ki je ravnokar hotel oropati svojega na tleh ležečega tovariša. Ta še ni bil mrtev, kajti še je premikal noge in od časa do časa bil s stisnjenimi pestmi ob zemljo. Tiho sva se jima približala za hrbet in nc da bi zinil besedico, poči moj tovariš s puškinim kopitom suroveža po grbi. Ta skoči kvišku, grdo zakolne in nama jezno odvrne, češ, če vojak tudi še ni mrtev, je pa vendar na tem, da vsak trenutek izdihne, in on kot njegov bivši tovariš in sostanovalec ima 51 vendar največ pravice do njegove zapuščine. . Kar sem tu pripovedoval, to je doletelo mnogega vojaka, posebno talce, ki so bili na glasu, da nosijo seboj bogastvo in dragocenosti. Našli so se ne-številni lopovi, ki so zaostali pri onemoglih, toda ne zaradi tega, da bi jim zopet pomagali na noge, ampak da na-rede z njimi kakor omenjeni topničar. Zaradi časti in dobrega imena vojaškega stanu bi bilo sicer prav, da bi take žalostne stvari zamolčal, toda smatral sem za svojo dolžnost, da povem vse, kar sem doživel in videl. Slišal in videl sem tedaj mnogo groznega, a priznati moram tudi, da kljub temu ni manjkalo tudi prizorov, ki so pričali o požrtvovalni ljubezni in bili v čast četam. Tako sem n. pr. videl, kako so vojaki z največjim naporom več dni nosili na svojih ramah svojega ranjenega častnika. Ko smo prišli na piano, smo se ustavili, da počakamo onih, ki so vodili bolnike. Težko si je misliti bolj žalostno sliko, kajti vse, kar so govorili tem nesrečnikom o upanju na skorajšnje boljše čase, o dobrih stanovanjih in hrani, vse to jih je pustilo hladne in mrtve; kakor avtomat so toliko časa premikali noge, dokler jih je kdo peljal, in obstali če jih je izpustil. Revežem pa niso bile onemogle samo te^ lesne moči, mnogim se je bil tudi omra-čil duh, in nešteto jih je bilo, katerim so bili na rokah in nogah odmrznili prsti. , „ V takem razpoloženju smo končno vendar zagledali na svoji levici Dnjeper in zapazili na nasprotnem bregu tisoče, ki so bili po ledu že prišli preko reke in sedaj, kolikor so mogli, tekli, da dosežejo vas, ki so jo videli v dalji pred seboj. Do smrti izmučeni smo se vlekli še eno uro in prišli do usodepolne reke, šli preko nje in stali pod zidovjem mesta Smolenska. Tisoči in tisoči vseh vojev in vseh narodnosti so tu v divjem neredu že dolgo čakali pred zaprtimi mestnimi vrati. V mestu so se namreč bali te raztrgane in sestradane druhali, kajti bilo je z gotovostjo pričakovati, da se bodo takoj vrgli na shrambo živil in popolnoma opustošili že tako skromno zalogo. Treba je bilo prej vse potrebno urediti in preskrbeti za varnost. Posledica tega pa je bila, da je več sto čakajočih dohitela bleda smrt, mnogim pa je tudi že zrla v obraz. Šele ko smo prišli mi, to je gardni voj s svojimi kolikor toliko Se ureje-i nimi in združenimi četami, šele teda| so nam odprli vrata, da smo mogli vi mesto. Toda neposredno predno so nas spustili v mesto, je prišel razglas, da/ se bodo živila dajala izključno le nal povcljništva posameznih polkov, po« samezniki ne dobe ničesar. Vsled tegai' so se začeli posamezni oddelki že pred1 mestnimi vrati nekoliko urejevati, toi se pravi, vsak je skušal najti svoje to^ variše, svoj polk. Ker so bili pa veči-** noma vsi brez pravih poveljnikov, soi potem iz svoje srede izvolili zaupnega} moža, ki je imel skrbeti za prejem i nI razdelitev živil. Na ta način so se tai neredna in zmedena krdela vsaj ne-< koliko uredila. Kakor hitro je pa kak! oddelek dobil svoj delež živeža, so so: posamezniki zopet razkropili na vso: strani, iskajoč si pripravnega prostora' za prenočišče. Mi, cesarska garda, smo pa morali kljub svoji skrajni onemog^ losti še skozi celo mesto in preko precej strme višine, ki je bila popolnoma pokrita z ledom, na katerem so slabot-nejši neprestano padali na tla, tako da smo jih morali skoraj nositi. (Dalje prih.) Razgled po domovini Katoliški shod v Ljubljani. Na uvodnem mestu priobčujemo oklic pripravljalnega odbora za slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani, ki se ima vršili v dneh od 24. do 27. avgusta. Priredbe se pravzaprav prično že v soboto, 23. avgusta. Ta dan je posvečen naši dijaški organizaciji. Isti dan se že vrši tekmovalna telovadba Orlov. Za veliko manifestacijo hrvatsko-slovenskega naroda v nedeljo, 24. avgusta, se pripravijo iz vseh krajev posebni vlaki, ki privozijo v Ljubljano na vse zgodaj. Sv. maša se vrši ob 9. uri na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Tedaj se ob navzočnosti hrvatskih in slovenskih škofov vrši slovesno posvečenje hrvatsko-slovenskega naroda Brezmadežni. Pri tej manifestaciji naj sodelujejo vsa naša društva in družbe iz Hrvaške in Slovenije s svojimi zastavami. Posebno se želi, da se povsod dela na to, da se ljudstvo iz vseh krajev hrvatske in slovenske domovine udeleži manifestacije v svojih slikovitih narodnih nošah, V vseh župnijah naj se takoj osnujejo agita-cijski odseki. Po sveti maši bo obhod na tborovališče, kjer se bo vršil ob pol 11. uri dopoldne katoliški shod. Po popoldanski službi božji v raznih cerkvah bo ob 4. uri javna telovadba Orlov, ki traja do 6. ure zvečer. Ob 8. uri zvečer predstava v deželnem gledališču, pevska društva in godbe nastopijo istodobno v »Unionu«, Ponedeljek, 25, avgusta, je posvečen delu in novim načrtom naše izobraževalne organizacije, vrši se občni zbor Slov. krščanskosocialne zveze, zvečer v veliki dvorani »Uniona« velik koncert. V torek, 26. avgusta, za go-61 ste izlet v Postojno; v Ljubljani se pa vrši ta dan delo odsekov, občni zbor Orlov, zborovanje Jugoslovanske Strok. Zveze, rokodelskih društev in drugih naših osrednjih organizacij. To delo zaključi slavnostno zborovanje v »Unionu«, nakar se vrši slavnostni komerz. V sredo, dne 27. avgusta, dopoldne delo odsekov in občni zbor »Slovenske Straže«. Katoliški shod se slovesno zaključi na Brezjah ob lOOletnici on-dotne božje poti. V ta namen naj vozi ob pol 2. uri popoldne poseben vlak na Gorenjsko. Z Brezij izleti v Vintgar, Bled, Bohinj, Katoliški shod v Ljubljani bodi časten za ves naš narod, zato vsi takoj na delo! Deželni glavar kranjski nadaljuje s 1. aprilom lani prekinjeno potovanje po kranjski deželi, da se osebno prepriča o potrebah na raznih krajih. To potovanje bo največjega pomena zlasti sedaj, ko stopi v kratkem v veljavo novi cestni zakon, in ko je upati, da bo še letos izvršen državni finančni načrt, ki prinese deželi nove dohodke. Vsled tega bo delovanje deželnega odbora in zbora mnogo večjega pomena. Kmstje, ne podpisujte menici Večkrat se pripeti, da trgovci, agenti itd. pregovorijo kmeta, da podpiše menico. Kmet pa ne ve, kaj je menica in kake posledice ima podpis menice. Iz tega sledi mnogo nesreče na kmetih in marsikatera domačija je propadla, ker se jc gospodar dal pregovoriti, da je podpisal menico. — Tedaj, kmetje, ne podpisujte menic pod nobenim pogojem in nikomur. Tako ste najbolj var- ni. Menico naj podpiše samo tisti, k i natančno ve, kaj j c menica in kakšne posledice ima podpis. Duhovniške vesti. Imenovan je č. gosp, Frančišek V o v k o za župnega upravitelja v Šempetru pri Novem mestu, in č. g. Frančišek Z o r k o , ekspozil v Nadanjem selu za župnega upravitelja v Košani. — Za upravitelja župnije Cerknica je imenovan ondotni kaplan č. g. Jernej Pavlin — Stalna pokojnina je dovoljena čč. gg.:; Francu Kunstelj, dekanu v Cerknici; duh. svetniku Mihaelu B a r b o , župniku v Smledniku, in svetniku Janezu B e r -licu, župniku v Bohinjski Srednji vasi. — Župniji menjata čast. gosp. Fran V i d -m a i e r, župnik na Zgornji Polskavi, in g. Anton Š e b a t, župnik na Žusmu. Prvi bo instaliran dne 1. aprila v Mariboru, drugi istega dne v Slov. Bistrici. -— Za župnika v Proseku je bil v seji tržaškega občinskega sveta prezentiran č. gosp. Aleksander Martelanc. Slovenska kmečka zveza za Štajersko ima belo nedeljo, dne 30. marca, ob 10. uri občni zbor v Mariboru. Na zboru govori med drugimi tudi državni in deželni poslanec Fran P o v š e. Umivanje nog na veliki četrtek. Skupna starost starčkov, katerim so se v ljubljanski stolnici umivale noge, znaša 984 let, povprečno na vsakega starčka ravno 82 let, starost starčkov v Mariboru 915 lett v Celovcu pa 1099 let. Smrtna kosa. Na Jezici je umrla dne 20. marca mati župana in posestnika gosp. Vincencija Ahlina, g, Uršula A h 1 i n , stara 69 let. — V Ljubljani je umrl dne 20. marca uslužbenec Katol. tiskarne Fr, Zabavnik, ki je dolgo vrsto let marljivo sodeloval v krščanskosocialni organizaciji. — Dne 14. marca je umrla na Mlinem P« Bledu 83letna posestnica Marija Kun-čič, ki je bila vzor krščanske matere. Naj počivajo v miru! Birmovanje v lavantiski škofiji se vrši letos v dekanijah: Maribor desni breg, Velika nedelja, Stari trg in Zavrč. Misijon v Senožečah je bil od 8. do 16. t. m. Vodili so ga gg.: Eržen, Flis in Pohar, misijonarji družbe sv. Vincencija Pavlanskega iz Ljubljane. Župljani so se pridno udeleževali govorov in prejemali svete zakramente. Vsi, ki so se udeležili misijona, so tako zadovoljni, da jim je žal, da je že minul. Žele, da bi bil zopet kmalu. Vsi ti so gospodom iz srca hvaležni. — Smrt v Krki. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je bil v oskrbi Leon Gressl pl. Baraga, 30letni zasebnik. Bil je zelo nevrasteničen. Ko mu je 14. t. mes, prinesel strežnik jed in se odstranil, je Gressl odšel neopazen na vrt bolnišnice lk vodi. Ker je pa imel navado brskati po 'tleh in iskati kake malenkosti, je bržkone nevede zašel na kraj reke, padel v Krko in utonil. Po nesreči se je ustrelil 14letni po sestnikov sin Fran Kodelja v Vrhpolju. Kupil si je velik star votel ključ, s katerim je dne 8. t. m. streljal. Prvi strel se je posrečil, pri drugem se je pa ključ obrnil in zadel dečka v glavo. Deček je dne 18, it, m, umrl, Streljivo ni igrača! Selška dolina v elektriki. Električno razsvetljavo so že vpeljali v Železnikih, Češnjici in Studenem. Sedaj jo nameravajo napeljati v Selca. Tem krajem gotovo kmalu slede drugi. — Smrtna nezgoda. 53letni hlapec Jožef Kupica v Novem mestu je 10, t. mes, z dvovprežnim vozom peljal vodovodne cevi za železnico v Semič. Njegov voz je zvečer blizo Gabra srečal voznik Matija Pečaver; konji so besno dirjali. Kmalu nato opazi Pečaver na tleh ležečega Kupica, ki je bil nezavesten in je krvavel iz nosa in ušes. Poklicani železniški zdravnik dr, Offner je konstatiral nastopivšo smrt. Ponesrečenec je najbrže v spanju padel z voza in se ubil. Nesreča v Lomu. Konj je udaril na veliki četrtek v trebuh Jožefa Godnova, posestnika iz Loma pri Tržiču, in so ga morali peljati v deželno bolnišnico, kjer je 22. t. m. umrl. Poročnik ustrelil kmeta. Posestnik iValentin Cerar iz Krašnje se je pred praznikom, dne 18. marca, mudil v Ljnbljani. Pri »Gospodarski zvezi« je naložil na voz gnojila in se nato odpeljal proti domu. Pri Lukovici je pridirjal za vozom z avtomobilom poročnik Prager. Avtomobil je zadel v zadnji del voza, vendar je vozil naprej brez posebne nezgode. Ko pa je bil že 40 korakov naprej, se je poročnik obrnil nazaj in streljal na kmetov voz, Kroglja je zadela Cerarja v sence, da je kmalu nato umrl. Pričakuje se, da se bo uvedla stroga preiskava in dalo potrebno zadoščenje za na tako krut način ugrabljeno življenje poštenega moža. Mlekarski tečaj na Vrhniki. Na mlekarski šoli na Vrhniki se otvori ; sredi aprila t. 1. mlekarski tečaj za mo-I ške, začetkom junija pa istočasno enak : tečaj za ženske. Skupni pouk bo trajal do 15. septembra t. 1. Na tečaj se sprejme največ deset učencev in deset učenk v starosti od 16 do 28 let. Stanovanje bo brezplačno za moške na i mlekarski, za ženske pa na gospodinj-| ski šoli. Izvcnkranjci plačajo takoj pri vstopu moški 50 K, ženske pa 40 K šolnine. V s vrh o pokritja stroškov za hrano, vožnjo itd., kateri načeloma zadenejo udeležence same, pa je določil deželni odbor šest ustanov za moške po 150 K in šest ustanov za ženske po 100 kron. Prošnje za vsprejem je vložiti pri deželnem odboru kranjskem najkasneje do 5. aprila t. 1. Priložiti .[e zadnje šolsko in zdravniško izpričevalo. Oziralo se bo pri vzprejemu v prvi vrsti na one prosilce, ki jih pripo-roče domače mlekarske zadruge. Velik semenj za živino bode v petek, dne 4. aprila t. 1. na novo pripravljenem sejmišču v Loškem potoku na Dolenjskem. Požar. Dne 13, marca dopoldne je izbruhnil požar v Selcih pri Sv. Rupertu v Slov. gor. na Štajerskem in vpepelil posestniku Baumanii hlev, posestnici Žvaj-karjevi pa hišo s hlevom. Pri reševanju so se močno ponesre ile tri osebe. Dve so takoj odpeljali v bolnišnico. Gospodinja Žvajkar je bila zelo poškodovana in je malo upanja, da bi okrevala. Konj ga je udaril. V sredo, 12. marca, se je vračal F. Murko, posestnik od Sv, Urbana, iz Ptuja domov. Nekateri fantje, ki so bili pri naboru, so hoteli prisesti. Fr. Ciglar, doma od Sv, Urbana, je pri plezanju na voz prišel preblizu konja, ki ga je udaril s kopitom tako nesrečno, da mu je zdrobil lobanjo. Čeravno ga je Murko takoj odpeljal v ptujsko bolnišnico, je vendar drugi dan umrl, ne da bi se še kaj zavedel. Sneg na Koroškem. V torek, 18. t. m., popoldne je začelo po Celovcu na gosto snežiti. Obenem se je začelo bliskati in grmeti. Snega je padlo toliko, da je bil promet moten, Sneg je zapadel tudi po celi Koroški. Ponesrečena deklica. Nada Kavšek, dve leti stara hčerka železniškega asistenta iz Divače, je v soboto, dne 15. marca, popoldne padla v kuhinji na kolodvoru v škaf vrele vode. Prepeljali so jo v soboto •ponoči v ljubljansko deželno bolnišnico, kjer je čez par dni umrla. Strel raznese! otroku glavo. V Mar-kovščini v Zgornji Istri je ponesrečil v hiši z nabito lovsko puško šestletni otrok Andrej Šturm. Naboj mu je šel pri levem očesu v glavo, ki mu jo je razneslo. Bi! je takoj mrtev. Stariši, skrivajte nevarno orožje pred otroci! Zopet skala na železniškem tiru. Zaradi neke skale, ki je padla v torek, dne 18. t. m., popoldne na železniški tir med Podmelcem in Sv. Lucijo, je skočil s tira vlak, ki prihaja v Gorico ob 4. uri 44 minut; le zadnja dva vagona sta ostala na tiru. Kakor se poroča, ni od potujočega občinstva nikdo ponesrečit Žena zgorela pri gozdnem požaru. Žena posestnika Gajška je dne 13. t. m. ga-sda gozdni požar nad vinogradom. Starki se je vnela obleka. Našli so jo popolno ožgano, Mož je v žalosti skočil za njo v ogenj in so ga le s težavo potegnili iz njega. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i% brez kakega odbitka. Me uro oii 8. zjutraj fio 1. popoldne. Glej inserat! £ r? r? ro^ Goretsfske novice X o Šmartin pod Šmarno goro. Na tiho nedeljo smo imeli šesti občni zbor Hranilnice in posojilnice. Veseli smo bili poročila. Naša zadruga se pravilno razvija in lepo napreduje. Denarni promet v letu 1912 je znašal 148.939 K 89 h. Prejemkov 75.476 K 76 h, izdatkov pa 73.463 K 53 h. Čistega dobička je bilo v preteklem letu 1039 K 53 h. Iz malega raste veliko, če ljudje skupaj drže. Šmartinska župnija se ponaša s svojo posojilnico, ki bo občini še mnogo dobrega storila. Zato bomo vedno hvaležni možem, ki so bili toliko pogumni in razumni, da so jo v težkih časih požrtvovalno ustanovili. Zato pa čast jim, v prvi vrsti č. g. župniku, ki kljub obilemu drugemu poslu vzorno vodi to zadrugo. Kmetje, oklenimo se našega domačega denarnega zavoda, da tako kmečki denar ostane kmetu v korist. Trdno se oklenimo naših organizacij, bodisi gospodarskih ali izobraževalnih, to bo nam v korist in v čast ter ponos lepi šmartinski župniji. g Iz Gori/. Dne 2. marca igrale so naša dekleta resno igro »Sv. Julijana«. Da so svoje vloge izborno rešile, menda ni treba omenjati. Žal, dvorana je premaihna, cla bi se moglo vsem željam ustreči. Pomoči se da na ta način, da kadar se prostori razprodan", se vstop zaključi. Saj se igra lahko večkrat, če je treba ponovi. — Občni zbor Kmetijskega društva se je vršil minulo nedeljo. Društvo dobro napreduje; članov se vedno več priglaša. — Gospod konzul dr. Janez Schwegel je po večmesečnem dopustu odpotoval 15. t. m. na svoje novo mesto Denver v Co!orado v Ameriki, V državi Colorado živi mnogo Slovencev in Hrvatov, Imeli bodo gotovo dobrega zastopnika; saj je sam vnet Slovan. Doma si jc s svojim prijaznim nastopom pridobil 71 srca domačinov. — V letošnjem lelu nam nemila smrt neizprosno grabi najstarejše ljudi. V Spodnjih Gorjah je umrla najstarejša žena Marija Šmajdek, stara 96 let in v Grabču pa najstarejši mož ^ tesarski mojster Jurij Šimnic, po domače Stari Vr-bec, star 88 let. g Tržiški novice. Nagle smrti je umrl na veliki petek v tovarni Mally strojniški pomočnik Primož Aljaž iz Mavčič. Pet let je delal v strojarni. — Na belo nedeljo priredita deški in dekliški Marijin vrtec v društvu sv. Jožefa ob petih popoldne predstavo s petjem, deklamacijo in igricama »Zaprta laž« in »Kdor drugim jamo koplje, sam van;o pade«, g Iz Žabnice. Zadnji potres smo tudi pri nas krepko čutili. — Pretekli mesec je umrla vzorna članica naše doki. Marijine družbe šivilja Marija Triler v Dorfarjili. To je prvi smrtni slučaj v družbi od njenega skoraj osemletnega obstoja. Pogreb ranjke je bil lep. N. v m. p.! — Na Cvetno nedeljo je sprejel proč. gosp. stolni kanonik dr. Josip Gruden iz Ljubljane v tukajšnjo novoustanovljeno Marijino družbo za žene po slavnostnem nagovoru 32 članic. Bog povrni! — Čc ne bo kake zapreke, bo na Belo nedeljo popoldne poučno predavanje v našem izobraževalnem društvu. Predaval bo g. prof. dr. J. M. iz Kr. — Za prihodnji mesec se pripravlja zopet gledališka predstava z dvema igrama. Udeležite sc obeh prireditev! g Križe pri Tržiču. Vendar enkrat! Cvetno nedeljo, dne 16. marca, je po novi postavi izvoljeni občinski odbor izvolil župana in osem svetovalcev. Gotovo je križka občina v tem oziru zadnja na Kranjskem. Odkar je bil volilni imenik za občinske volitve razpoložen, pa do volitve župana je preteklo celih 17 mesecev. Zoper veljavnost občinskih volitev, ki so bile i3. junija 1912, sc jc bil pritožil tovarnar Simon Smuk, posestnika Jožef Primožič in Anton Oianič ter Franc Voglar, ki jc v službi pri baronu Bornu. Deželna vlada je sicer zavrgla to pritožbo in so bile občinsko volitve potrjene, vendar pa šc ni bilo mogoče voliti župana. Prej imenovani možje so bili namreč dva novoizvoljena odbornika, Franca Vod-njova in Jožefa Rozmana, obdolžili, da sta v preiskavi radi hudodelstva tatvino in okrajno glavarstvo jc reklo, da so volitev župana in svetovalcev ne more prej izvršiti, dokler se ne dožc-no, ali sta Vodnjov in Rozman veljavno izvoljena ali pa morata stopiti v odbor njuna namestnika. Res ju je bil nekdo ovadil soudeležbe tatvine z namenom, da bi ne mogla postati občinska odbornika. Hudoben človek naj-nedolžnejšega lahko spravi v preiskavo. Vendar jc bil Vodnjov klican samo za pričo, Rozman pa jc prišel v preiskavo radi pregreška tatvine, a jc bil oproščen. Okrajno glavarstvo jc uvedlo poizvedbe pri sodišču in na podlagi sodnijskih aktov razsodilo, da sta Vodnjov in Rozman veljavno izvoljena odbornika. Smuk, Primožič, Oranič in Voglar pa so zoper to razsodbo vložili pritožbo na deželno vlado, vendar Ic še glede Rozmana. Deželna vlada je pritožbo zavrnila kot nedopustno. Smuk in tovariši pa so sc zoper to pritožili na notranje ministrstvo na Dunaju. Tudi to je pritožbo zavrglo. S temi pritožbami so Smuk in tovariši dosegli samo to, da so volitev župana in svetovalcev zavlekli za devet mese cev, sebi pa pridobili slavo, za katero jih težko kdo zavida. Tudi če bi bili prodrli s pritožbo na ministrstvo, bi se drugega nc zgodilo, kakor da bi namesto Rozmana v odbor stopil njegov namestnik, ki pa tudi ni pristaš Smu-kove stranke. Čemu so bile torej vse pritožbe? Volitev novega župana le ni bila preprečena. Cvetno nedeljo se je izvršila. Za župana je izvoljen Janez Fajfar, kateremu nasprotniki ne morejo odpustiti, da je pri volitvah potegnil z župnikom. Namestnik županov je Jožef Rozman, ki bi ga bili nasprotniki tako radi vrgli ceio iz odbora, ostali svetovalci pa so: Zaletel Flo-rijan, -Ribnikar Franc, Dolžan Martin, Poljane Franc, Jeraj Franc, Jeglič Jakob, Štular Jožef; iz vsake podobčine dva. To je pravično! Pravičen naj bo novi odbor tudi v prihodnje in krepko naj dela, pa uspehi ne bodo izostali! g Bohinjska Bistrica. Pri gasilnem društvu so se stavili sledeči jako umestni predlogi: 1. Društvo izstopi iz zveze kranjskih prostovoljnih društev ter pristopi snujoči se kranjski deželni gasilski zvezi v Ljubljani. — 2. Godba naj nikar ne sodeluje pri liberalnih prireditvah. — 3. Kedar društvo priredi kako slavnost s cerkveno božjo službo, takrat se pač ne spodobi združiti sveto mašo s plesom. — 4. Občni zbor naj se pravilno skliče. Zadnji občni zbor je bil sklican nepravilno in brez dnevnega reda. — 5. Društvo zahteva natančen in podroben račun o vseh dohodkih in izdatkih. — 6. Želimo, da imamo v ugodnem času tudi kaj vaj, da se tako vežbamo in urimo za slučaj požara. — 7. Ker imamo poravnati še več dolga za gasilna orodja, naj načelnik sestavi prošnjo za podporo na visoki deželni odbor. — 8. Ker je občina v tako tesni zvezi z gasilnim društvom, naj sc prevzame v društveni odbor tudi zastopnik občine, ki ga izvoli občinski odbor. — 9. Denar, ki je namenjen gasilcem, naj se med nje razdeli, pa bodo s tem najbolj zadovoljni. Tisti časi so v naši »Zlati dobi« minuli, da bi se kdo pustil komandirati k pijači. Fantje so radi prosti ter gre vsak najraje v ono gostilno, v katero sam hoče in kadar hoče, ali pa porabi svoj denar za kaj bolj pametnega kot je pijača. d Vače. V našem izobraževalnem društvu jc na cvetno nedeljo kakih sto članov z napeto pozornostjo poslušalo predavanje tajnika »Svete vojske«, g. Sajovica iz Ljubljane. Govornik jc poljudno, zanimivo in zelo spretno naslikal največjega ljudskega sovražni-. ka, alkohol. S številkami in zgledi je pojašnjeval, kako opojne pijače za-, s t r u p 1 j a j o človeško družbo, a nikjer se posledice tega strupa ne lca-> žejo bolj usodepolno kot pri mladini, G. predavatelj je abstinent ter je koti gostilničarja sin še toliko bolj prepričevalno govoril. Hvala mu! d Kandrše pri Vačah. Na občnem zboru živinorejske zadruge je 19. t. nr. govoril živinorejski inštruktor gospod Krištof o pravilnem krmljenju in, snaženju živine. Gospod govornik si jo par dni poprej ogledal hleve in živino zadružnikov, zato jc bilo njegovo predavanje tem bolj zanimivo in poučno.: Zadruga je šele dobro leto poslovala, za začetek šc precej dobro. Sklenilo so je, da se zanaprej prosi šc za tri plemenske bike, enega žc ima. Sejo naj so večkrat vrše. Člani naj svoje želje izražajo odbornikom, odborniki naj poročajo pri sejali. Pri premovanju teleti naj se ozira v prvi vrsti na zadružno člane. Posestniki plemenskih bikov zanaprej nc bodo zadružnim članom računali junčevine, za krave drugih pa naj se junčevina nekoliko zviša. V nadzorstvo so bili izvoljeni posestnik Janko Zaje iz Koslrevnicc, Ti t Strmljan iz Mačkovca in bencficijat Fran Majdič z Vač. Sploh so člani kazali hvalevredno zanimanje, iz česar smemo sklepati, da bo zadruga zanaprej živahno delovala za povzdigo živinoreje. d Boštanj. Veliki četrtek smo spremili k zadnjemu počitku obče spoštovanega posestnika Jožefa Papež. Pokojni jc bil dolgo vrsto let ud občinskega zastopa, večkrat župan, predsednik krajnega šolskega sveta in cerkveni ključar. Bil je skozinskoz globoko veren mož in odločen pristaš S. L. S. Ljudje so ga daleč naokrog poznali in spoštovali, kar je pokazala izredno mnogoštevilna udeležba pri pogrebu. N. v m. p.! Njegovi dobri družini iskreno sožalje! g Iz Cerkelj na Dolenjskem. Pre-tečeni teden smo imeli na Crešnjicah ogenj, ki je vpepelil hišo Antona Lenič. Ker so hiše zelo na gosto postavljene, gre hvala pred vsem vrlim vaščanom, da so v začetku ogenj ustavljali, dokler ni prišla cerkljanska požarna bramba, ki se je z izvanredno hitrostjo Šn požrtvovalnostjo lotila dela za bližnjega. Vsa čast in hvala članom, graje ivredno pa jc, da ni stalnih voznikov, tako da so morali fantje in možje sami vleči težki voz v 20 minut oddaljeno ,vas. — »Domačina«, list, ki ga izdajajo kranjski nemčurski in nemški petelini, so poslali v naši fari raznim trgovcem in gostilničarjem. Upamo, da bo vsak posnemal gostilničarja Račiča, ki je list takoj nazaj poslal, češ, da smatra pod častjo imeti take liste pod svojo streho. Tako jo prav! Zavedajmo se, 'da zastopa naše koristi in cilje le »Domoljub«. Vsak naj reče: »Domačin« — le izgin, al' se pa h Kočcvarjem pri-slin'. — Na velikonočni ponedeljek in na Matere božje praznik priredi Krško orlovsko okrožje pri nas telovadni tečaj in poučna predavanja. Fantje in jtudi možje, udeležujte sc predavanj, ki so vam in za vas namenjena. kar je bil na Brezovici, delal brezplačno pri vseh naših zadrugah', zato mu je vse ljudstvo hvaležno. Diplomo so mu izročili v praznikih. Še na mnoga leta! n Budanje. Od 25. do 27. februarja smo obhajali Evharistično tridnevnico v zahvalo za dobljene milosti ob času sv. misij ona. Vsak dan je bil ob 6. uri zjutraj govor: Zakaj naj večkrat prejemamo sv. obhajilo. Skoraj cela župnija je prejela v tem času sv. zakramente. Dal Bog, da bi nam donesla ta tridnevnica mnogo sadu, da bi še z večjo vnemo prav pogosto pristopali k mizi Gospodovi. .-— Dne 9. marca je . umrl Radeckijev veteran ter najstarej-. ši mož našo župnije Nikolaj Kodele Iz , Dolge poljane. Na mrtvaškem odru so ; ga dičile kolajne, katere je prejel za svojo hrabrost. Poročen je bil dvakrat i ter bi lahko že z drugo ženo obhajal pred par leti zlato poroko, a ni ljubil zunanjo slave. Uživaj pri Gospodu zasluženi pokoj! Iz raznih krajev )[ofofo(o(o(o(o7o?<^(o(o^ tako, da se komaj zapazi, so prikrade večkrat bolezen. V zaupanju na našo zdravo življenjsko ; moč ne vzamemo v začetku stvar za tako rosno. ' Mislimo si, da bo prešlo samo od sebe. Ali med ( tem postaja vedno slabše in slabše in ko hočemo konočno lo stvari v okom priti zapazimo, da jo postala že velika in da naše moči ne zadostujejo več, da bi se obvarovali bolezni. Prav posebno se pokaže to pri prehladu ki sc vlože na prsa in so pojavlja kot zasliženje, bodenje za pleči težko dihanje in draženje h kašlju. Vporabljajmo pravočasno Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenc fluid z znamko _Elsa-fluid" in kmalu bodemo bolezni kos. O tem smo sc prepričali sami že večkrat ln tudi mnogi zdravniki potrjujejo dobro uspehe Fellerjevoga fluida z znamko „Elsa-fluid". G. dr. Jos. Estmeistcr, VVildenau, z. p. Aspach piše, da so jo Fellerjev fluid pri vsakdanjih motenjih zdravja prav dobro obncscl. Gosp. dr. Kittel, Kral. Vinohrady pravi, da vporablja žc leta v svoji praksi z izvrstnim uspehom Fellerjev fluid in isto zatrjuje mnogo drugih zdravnikov. Pri prehladu, pri boleznih vseh vrst se izkaže kot zanesljiv pomočnik, in naši bralci naj bi ga imeli vedno doma, saj stane 12 stcklenic samo 5 kron. Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbara krog-ljicc z znamko „Elza-krogljicc", 6 škatljic 4 krone, naj naročajo naši bralci v pomoč proti želodčnim boleznim, zaprtju itd. pri lekarnarju F. V. Fellcr, Stubica Elzatrg, št. 16, Hrvatsko. . - • --> — - —cl. Notranjske novice n Z Brezovice pri Ljubljani. Občinski odbor na Brezovici je izvolil čast, gospoda župnika Franca Honigmanna za častnega občana. Gospod župnik je ves čas, Iz Sinčevasi lia Koroškem. Ker prihaja na našo pošto prav lepo število »Domoljubov«, se mi zdi umestno, da tudi iz našega kraja sporočim nekaj novic. Žal ne morem poročati prav nič veselega. Nesreča se je vrstila za nesrečo. Tu naj navedem le dve nesreči. Dne 7. marca je pogorela Tabejeva hiša v Kamenu s skednjem vred. Bilo je vse leseno. Pri ognju sla se znatno poškodovala gospodar iri njegov sin. Zažgali so otroci. — V Goselnivasi je dne 16. marca 14letni deček igraje ustrelil 12letnega fanta. Zadel ga je v glavo in je bil takoj mrtev. Vsled žalosti nad to nezgodo se je fant hotel obesiti, a so ljudje še pravočasno zapazili njegovo namero in preprečili novo nesrečo. Kat. slov. izobraž. društvo v Budanjah vabi k veselici, ki jo priredi dne 30. marca 1913 (na belo nedeljo) in ponovno dne 6. aprila 1913 v društveni dvorani s sledečim sporedom: V. Vodopivec, »Z vencem tem ovenčam glavo«; ' 1 1 »Ljubezen in pemlad«, poje društveni moški zbor; F, S. Finžgar, »Naša kri«, igrajo društveni moški člani in članice Dekliške zveze. Srečkanje. — K najobilnejši udeležbi najvljudneje vabi odbor. Selca. Kat, slov. izobraž. društvo priredi na belo nedeljo igro »Sv. Boštjan«. Ker je sv. Boštjan mučenec iz zadnjih let pred osvobodilnim razglasom cesarja Konstantina, bo igra zlasti ob letošnjem jubileju zelo primerna. Pridite in poglejte I Breznica, Na belo nedeljo, dne 30. marca, priredi dekliška Marijina družba veselico s sledečim sporedom: »Prisiljen stan je zaničevan«, veseloigra v treh dejanjih in »Oh, ta Polona!« burka v dveh dejanjih. Med presledki poje dobro izvežbani moški pevski zbor Kat. slov. izobraž. društva na Breznici. Začetek ob 6. uri zvečer. K najobilnejši udeležbi ste vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni! Na svidenje! • -"'" Dobre knjige n xooaoX. nlgnDDnoafcaCDi-.nDannaDoannnDnnDnoanncincoDoaln xaonDX ■ De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. 1 K 50 vin., v platnu 2 K 10 vin. Dobi se v. Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ravno letos je minulo 1600 let, kar si je krščanstvo z zmago Konstantina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in z njim zavladalo celi svet. V navedeni povesti se slika ta veliki boj med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je zmagoslavno izšlo iz katakomb ter v kratkem času prerodilo celo trhlo človeštvo. Kdor bo prebral to krasno povest, katero posebno ob tem znamenitem jubileju priporočamo, bo v duhu sam doživel ono veliko dobo, ki je položila temelj krščanski kulturi, katere sadove sedaj uživamo. V burji in viharju. Zgodovinski roman iz hrvatske preteklosti, Spisal D. Velimir Deželic, — Ta knjiga, ki bo gotovo kras vsaki knjižnici, stane s poštnino vred 3 K 30 vin,, elegantno vezana 4 K 80 vin. in se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI ZNAMKE O REBON" so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk. najnovejše vesti. Odrin Je padel. Sofija, 26. marca. Generalni naskok na Odrin se je začel v ponedeljek opoldne. Sofija, 26. marca. Bulgari so zavzeli sedmin odrinskih turških fortov, so polastili baterij in se utrdili. Turki so v Odrinu zažgali veliko skladišč, arze-nal in več malih vojašnic. Požar divja na mnogih točkah. Prebivalstvo v blaznem razburjenju bega ob črti ior-tov semintja. Baje je en bulgarski polk že vkorakal v mesto. Pri čataldži so Bulgari, potem ko so turški napad, ki je imel namen poizkusiti osvobojenje Odrina, v soboto odbili, prešli k ofenzivi in pode zdaj Turke nazaj. Bulgari so pustili Turke 800 korakov blizu, potem se pa z bajonetom vrgli nanje in jih zagnali v beg. Izgube so še neznane. Sofija, 26. marca. Badost nad padcem Odrina je nepopirna. Iz vseh hiš plapolajo zastave. Vsi zvonovi cerkva zvonijo. Ljudje jočejo od veselja, da je starodavno slovansko mesto padlo zopet v roke kristjanom. Ljudje drug drugemu kličejo radostno novico in se objemajo ter poljubujejo. Sofija, 26. marca. Bulgari so zajeli v odrinskih fortih 13.000 Turkov. Turške topove so, potem krt so jih osvojili, obrnili proti mestu. Ponoči se je vršil posebno ljut boj za zapadni sektor, toda bulgarski napori so dovedli do sijajne zmage. Carigrad, 26. marca. (Oficielno.) Bulgari so Odrin osvojili. Sofija, 26. marca, šukri paša je držal svojo besedo, da ne bo Bulgarom izročil drugega kakor kadeče se razvaline. Vsi depoti, arzenal, vse blonišnice gore. Prebivalstvo beži iz gorečega mesta. V mesto sta vkorakala 21. bulgarski pešpolk in en bulgarski konjeniški polk. Gosp. J. Serravallo Trst, Rade volje Vam potrjujem krasen uspeh Vašega železnatega kina-v i n a Serravallo v nekaterih slučajih, posebno pa poapnenja žil. Marijine vari, 19. junija 1911. Dr. E v g e n M e n y h e r t. I GosputoSfeSta zueza u nakupuje fižol, krompir, proso, poljske pridelke. Trgovcem priporoča nakup kavo, rila, sladkorja itd. Zaloga pristnih domavimiA. Meščan ln kmet je danes zaradi žalitev modernega življenja pri zaslužku zelo prizadet in vsled tega nervozen, siten in nagel. Zaradi tega trpi delo m počitek in često se pojavlja naval krvi v glavo. V takih slučajih je Fellerjev hladilni in pomirjevalni rastlinski esenc fluid z znamko ..Eiza-fluid« neobhodno potreben ki pomiri kri in okrepčuje živce. 12 steklenic za o kron pošlje franko lekarnar E. V. Feller Stu-hica hlzatrg ž t. 10, Hrvatsko. idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnlh pastilj ki gotovo m milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlia (20 kosov) K 1-30. Ilobiva so v lekarnah in Pri glavni nalogi t C. Bratly, Dunaj I. Fleischmarkt 2. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 18. marca: 76, 14, 86, 54, 55. B:s«o, 19. marca: 34, 22 ,67, 73, 90. Lin;. 22. marca: 45, 11, 39, 73, 26. Gostilna in prodajalna ob okrajni cesti, četrt ure od postaje, se da v najem pod jako ugodnimi pogoji v Spodnji 9ul Besnicl št. 25 pri Kranju. Najboljše ln najmodernejše snlmo za moško ln volneno za žensko obleko razpošilja najceneje loslovanska razpokama R. strmechi v Celju si. 305. Vzorci in cenik čez tiso? stvari a slikami poštnine ___prosto. 250 ie cehe za 100 kg. Ljubljana. 20. marca 1013. Doželnl pridelki: Pšenica . Rž ... /llda . . . . i ............ rt ves..... Proso belo . . Proso rumeno . Koruza smra Koruza nova . l.eCa..... Orali . . . Leneno seme .' UrnSicn . . . . Dbinnfii detelj i FM« ItlbmCnn . ! ;>žol Prepellcar . Pižol Alaudalon . Čebula Itr< uipir '. * , Zelje »volta . , |<1|> kislo breziodB o pa gorenjska : Repa sveža Kcpaluslnbrczsod Brinje..... Klliuno , Orclu . , . . ; Gobe sulic. ■' J Sulic liri, Itc . . Suhe Ccšpljc . . ležlce. . . Želod . ... . Smrekovi storži' Seno..... SI run , SteHa . . ' ' Cena K |"v 22 | SO 20 1-0 21 1 l!> 00 ;o — 2.1 , «0 Agenti na vseli kratili nionnrhiic dobe visok zaslužek s prodajo izdelkov hrenov, izdelo-»alnlM Icsenili zastiral In zalvor-nic HollmannMcrkel. Oriinov G8, CcSko. Krasne novosti vezenih m tkanili zastiral. 736 Vam plačam, ako Vasihkur-llli očes, bra-, , davlc in trde koze tekom a dni bolečin 110 odpravi moj uničevalce korenin Rla-mazllo. (Vna lončku r. .jamstvenim pismom 1 krono. 337 Kemžny (tale) I, Poštni predal 12/101 Ogrsko. D Pn ur l'osnia zasebnik i'®' reclnim ljudem po 5 7q. Odplačilo na obr. 6 let Buta G. post. resi. Berlin 47. Štiri tedne na poskušnjo I in na ogled razpošiljam svoja kolesa znamke „Iiohčni«. in jamčim ll Icl ra dobro napravo 111 materijah Posamezni deli so poceni — Zanesljivim osebam ugodno odplačevanje. 051 Fr. Dušek, tovarna koles, Opočno 2075 ob državni želcznlci, Češko. — Ilustrovani ceniki zastonj. Naročajte I Ml 20 Živina, meso JLj živa vaga: Goveda pitana . 1 elela težha . . Teleta mala . , Prašiči . . . KoSlruni . . . Kurefninain drugo: Maslo knliuno od K 200 — do . . . Maslo snrovo od K 280 - tlo . . . Slanina sveža speli) slanina prcknjena . mast svinjski! . ■»I....... Mijca 100 komadov ' isanci . Golobi . Raca ..I.."' fjos ....'* Kc!oni|a!no lilago na dobelo: Itiž Rangori od ■ K 81'- do . . . Kava Santos od K 270 — . . . Sladlo rodK62 -do'i 1 eirolej.....; Ia SIR v »odcih kB po K 100, t lilobib kg po K l-;o (en hleb 20 do 30 kg) pri odjemu 6 kg po K 1*80 kilogram, vso proti takojšnjemu plačilu po po-vzotju pošilja M.Walkner, Adnet (Sodmograško). 7 _ postavno zavarovane r v 58 vrstah oa 2% u icg napre). 2e desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarojenja. _ Kdino sredstvo za pleskanje za fnpatle, ki so bilo ze pobarvane. 934 PmaiHacaiine bsrve. JM in krijejo ob prvi potezi, torej ne-potiebno pleskanje z drugo barvo, trde Koieirmil vporubne pomešane samo z nnrzlo-vodo. Antiscptiške, proste strupa, luknJicave. Idealni plesk za notranje prostore, se nepobarvano fačade, lesene /g rtidl.o: kot kobile, paviljone/ograje i d. Dolm-a se v vseh vrstah/stroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte za-,„ ^tonj in poštnine prosto. Kari Kroiisteiner. haloga: Brata Eberl. Ljubljana- ' AvMiloa PSI! ^ Za podgane K 4—, za miši K 2 40, ujamo boz nadzor-Btva do 50 kom dov v eni noči. No zapuste nobenega smradu in so zopet same nastavijo. Past za ščurke edina to vrsto, na katero so ujamo na tisočo ščurkov v oni noči, »i K 2 40. Povsod najb. uspeli. Pošilja po povzotju Franc Humann, Dunaj, 2.Bezirk, Aloiug-asse 3/23. M nogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporubi. Telelon 23440. 370, Razpošiliam oro2Ie vsahe vrste za poskušnjo za todnevni oeicd. 1 uška enocevka 1 .ankaster K 20--dvocevka Lankaster K 30-, nainmcrless-puška K70--, Flo-bert K 8--; samokres K s--, pištola od Si K naprej llustroi van cenik zastonj. F. DUŠEK. orožj. Opočno St 2137, ob drž. Želez , če ko. 2 darili prejme vsak, kdor naroČi 5 kg zavoj žitne feaue za 1 krone franko ali 5 kg zavoj slaeSne kaue zn K 1 50 franko pri tvrdki prva kuksovska Izdelsvainlci žitne in sladnc kave Baiimanin Ježek Kuks ob Labl, CcSko. Kdor narod 6 zabojev, prejme 1 zavoj žitne ali slad. kave zastonl. IGLASTO DREVJE. ~ Razpošiljanje sc jc začelo. Smreke 30 - t* cm visoke, kom, no z5—200 vinarjev, \Veyniouili-borovci B 300cm visoki, i,.,,, po 7o—:;oo vinarjev, bc i borovci 80-800 cm visoki, komad po 70 -250vinarjev, črni borovci .10—K 0 cm vis. komad 70 luo vin. mecesni !lo_: oo cm visoki kom. 70—BOOvin. Ilanks-borovci 20—liO cm vis. kom. 60— Izov Inozemsko igla-to drevje v 7(i najlepših vrstah, komad i-r.K-Zbirka: ioj kom. tu- in inozemskih igllcastih dreves Bo—:ioo cm vis. k 100 — oo kom. K Br,-2'> kom K tO-— tO 000.000 gozdnih sadik: smrek, čmih in belih borovcev, hrastičev itd — i—« letne sadike looo kom. K II do K 9 — Poletni hrasti 8-5 letni za mejo 1000 kos. K 15 do K 25 hrastiči 1B0-ZB0V S. 1000 kom! K oa-— Dalje sadna, lepotiina. drevoredna in žalobna drevesa plemenska penitnma, fazani, icr jajca za valjenje. Ol ivni cenik n> željo zastonj. Orofa žige Batthyanyja grašč. uprava Cscudl k pri Radgoni. vali bolje kot vsaka kokoS Na poskušnjo zastonj. G ftlUCKE, Poltcndorf št. 149 pri Dunaju. Stotine referenc in spričeval iz cele monarhije zasloni in franko 182 ila železnica 2400 m tračnic, 45 vozov, 12 vozov za knmonje, ne produ ceno, ovent. tudi