AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 2.31
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 1ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Francozi se bojijo Nemcev, Kongresmani zahtevajo, ako se jim dovoli popol- da se odpravi 3-centna na enakost v orožju poštnina na pisma
Geneva, 30. septembra. Zakaj Washington, 30. septembra. se Francija tako boji sprejeti i Posebni odsek poslanske zborni-načrt, kakor ga je Amerika ce kongresa, ki preiskuje pošlo-Predložila glede razorožitve? Ko- vanje zvezne pošte, je priporoma se Francija boji, ko ima ven- čil, da se odpravi tricentna postwar najfinejšo in največjo ar- nina za pisma in se zopet upelje friado v Evropi? Zakaj se Nem- poštnina za 2 centa. Poštni od-cUa skrivej oborožuje? Franco- sek poslanske zbornice je prona-ski ministerski predsednik Her- šel, da odkar je upeljana tricent-1-iot se je te dni izjavil, da mu na poštnina, da so se posli poje znano iz najbolj zanesljivih šte zelo zmanjšali, in število od-virov, da se Nemčija oborožuje danih pisem je padlo za 20 od-•n sicer ne za defenzivo, da kate- ;stotkov. Ko je predsednik Hoo-re je upravičena, pač pa da na- ver priporočil kongresu, da do-Pade sovražnika. Skrivej Fran- voli tricentno poštnino, je zago-cija sicer odobrava ameriški na- j tavljal kongresu, da se lahko črt za razorožitev, toda boji se spravi na delo 20,000 začasno napa nemške armade in ne bo prej stavljenih poštnih uslužbencev,
Primanjkljaj v davčni blagajni $1.700.000
Privolila razorožitve, dokler ne ako se upelje tricentna poštnina, dobi absolutne garancije za svo- Toda zgodilo se je ravno narobe.
sigurnost. Nemčija se skri- Odkar so pisma po tri cente je v'ej oborožuje že od leta 1926, moralo biti odslovljenih naj-°dkar je bila razpuščena zavezni- manj 20,000 poštnih uslužbenca kontrolna komisija. Nemči- cev, ker so se posli pošte občutja ima sicer le 100,000 mož ar- no znižali. Obenem je kongres-toade, toda posebnega tajnega ni odsek ostro grajal zapravlja-sistema vežba neprestano pri- nje od strani poštnega oddelka, senblatt.
bližno 300,000 mož, in ko so ti j ki je popolnoma nepotrebno. Mi- ! Zagovorniki obtožencev so izvežbani, pridejo drugi na vr- lijoni bi se dali prihraniti, ako; doslej ves čas trdili da je njih
prijatelj Charles Rosenblatt plačal davke, in sicer v čekih,
Tekom včerajšnje razprave na sodniji o tatvini davčnega denarja iz okrajne blagajne v Clevelandu je državni pravdnik imel mnogo uspeha, ko je s pričami dokazoval trem sodnikom, da je bil denar v resnici ukraden. Dan za dnevom se past zožuje in v njej bodo končno ostali pravi tatovi.
Odlični zagovorniki obtoženih Maschketa, Finkla, Beckerma-Bernsteina in drugih so včeraj široko in temno gledali, ko je državni pravdnik poklical kot pričo znanega odvetnika Denis McGuire, ki je pod prisego izpovedal, da mu je sam Alex Bernstein omenil, da ni resnica,
da bi bili slabi čeki katere je dal kot plačilo Charles Rosenblatt vzrok p r i m a n j k ljaja v davčni blagajni. To pomeni, da ni res, da bi Maschke pokril s svojim denarjem primanjkljaj radi slabih čekov, katere je vplačal kot davek Charles Ro-
sto. Nemčija ima danes uradne jbi znalo ravnateljstvo pošte eko-neuradne armade 775,000 nomsko voditi svoje posle.
mož, in to je, kar Francijo naj-:	-o-
skrbi.	Veliki laški parnik Rex
Al c -? *	se je pokvaril
Al bmith se je zopet spravil z Rooseveltom? Gibraltar, 30. septembra. Na
Albany, New York, 30. sep- fCJem Prvem Potu iz ItaliJe v tembra. Al Smith, bivši gover- Ameriko se je pokvaril največji ner in predsedniški kandidatrir"'-talijjuaski parnik, ponos, laške baje podal roko sprave Roose- I trgovske mornarice, novi par-1 veltu. Izjavil je, da bo sam oseb- nik "Rex'" ki nosi 54'000 ton' no nominiral demokratskega go- To Je dsnes največji potniški vernerja Lehmana za državo l3arnik sveta v Prometu. Na kro-New York ob priliki demokrat- vu Se nahaJa bivši žuPan Wal" ke konvencije. Lehmana je iz- ker- Parnik "Rex" Je moral Pri bral Roosevelt, in tako se sodi, stati v tem Pristanišču in vzelo ('a je prišlo do sprave med Srni- bo več dni' da Popravijo pokvar-thom in Rooseveltom.	Jene turbine.
čno blagajno. To pa sedaj ne bo držalo. Ko je McGuire včeraj pričal, da mu je vodja davčne blagajne, glavni obtoženec Bernstein, priznal, da ni imel v blagajni kakih slabih čekov Rosenblatta, je nastala panika pri zagovornikih.
Pred odvetnikom McGuire je pričal ekspert v računstvu, Cle-well Smith, ki je prizadjal obtožencem n a j h u j š i udarec. Smith je bil pooblaščen, da preišče stanje davčne blagajne, kar je kot priznani ekspert tudi storil. Pod prisego je včeraj po-
je nastal primanjkljaj \že tedaj, ko je bil Bernstein vodja davčnega urada. Toda Smith je jasno povedal, da je začelo manjkati denarja avgusta meseca, 1926. Dne 1. avgusta so kazali reziti od plačanega denarja, svo-to $2,018,759, toda v resnici je prejel okrajni avditor, ki ima nadzorstvo nad denarjem, od Bernsteina samo $318,759.00, to- |niški tribuni rej je manjkalo v blagajni $1,-700,000.
McGuire je pričal, da je on bil zaposljen v davčnem uradu, kjer je imel opraviti z javno
Gov. Roosevelt zatrjuje, da bo znižal visoko colnino, pomagal farmerjem
Sioux City, Iowa, 30. septembra. Pred 40,000 glavo množico, ki je napolnila tukajšnje baseball polje, je govoril včeraj gov. Roosevelt in obljubil, da bo znižal tarif (tako, kakor odgovarja ameriški prosperiteti. Krik naroda se je dvignil, ko se je prikazal Roosevelt nj^ govor-Tisoče žarnic je
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Rojak Albert Blut, Chicago, 111., je dobil te dni težke poškodbe pri avtomobilski nezgodi.
Zadnji teden je bila v Wauke-ganu drugič operirana Helena Jereb. V sedmih mesecih je že prestala dve težki operaciji. Is-totako so bili v Waukeganu operirani Magdalena Drinka, Jakob Mesec, dočim se Fred Mesec na-
vedal, da je dognal, da je zna- j prodajo hiš, na katerih davek ni šal primanjkljaj v davčni bla-1 bil plačan. Povedal je, da je bil gajni, avgusta meseca. 1926, j v letu 1928 Bernstein edini in ogromno svoto $1,700,000. To j glavni vodja davčnega urada, da se je nekako pokrilo, toda av-|so vsi uslužbenci morali njemu gusta meseca, 1928, je zopet i poročati, in da je on dajal vsa pronašel, da znaša primanjkljaj navodila, kako se knjige vodijo,
$485,317, oktobra meseca, 1927, pa je manjkalo $517,192. Znamenito pri tem je, da dočim je vodil neodvisno preiskavo davčnih knjig, da se njegove številke vjemajo s žavnih ekspertov, ki so
itd.
Očividno je dosedaj, da so zgubili obtoženci mnogo točk, da je državni pravdnik s točnimi pričami ta teden žel velike uspe-
razsvetljevalo prostor. "Raz- haja v bolnici.
grej se, Franklin, in udri po j Matija Pogorele, znani poto-
njih!" so kričali ljudje Roose- valni zastopnik, je imel pred
veltu, misleč Hooverijance. Roosevelt je povdarjal, da je prvi pegoj za končanje depresije revizija eolninske postave in sicer v mednarodnih dogovorih, tako
kratkim nesrečo. Poškodoval se je pri avtni nezgodi in se nahaja sedaj v bolnici v Neisville, Wisconsin.
V Milwaukee, Wisconsin, je da dobijo drugi narodi zopet za- umrla Terezija Prosen, stara 39 upanje v Ameriko in začnejo z let, in doma iz Obrov na Primor-rednimi trgovskimi posli z na- »kem. Zapušča moža in sina. mi. Predno je Roosevelt začel V Calumetu je umrl rojak Jo-gcvcriti o tarif u je obdolžil se ^ip Režek, star 63 let, doma iz danjo vlado predsednika Hoover- Bojanje vasi pri Metliki. V ja., da je to najbolj zapravljiva j Ameriki je bival 46 let, in zapu-vlada v zgodovini naše republi- šča ženo, sina in več drugih soke. Pisarno za pisarno so od- rodnikov.
številkami dr- he, in da so zagovorniki obtožen-| Pirali- ustvarjali nove urade in j V Burgettstown, Penna., je tudi1 cev, dasi so najboljši odvetniki J komisiJ'e, tako da nam danes | umrl Frank Reven, samec, star
preiskovali stanje blagajne. I v strahu in deloma obupani, jvlada armada komisij in uradov, |o5 let, doma iz Dobraceve pri Zagovornik obtoženca Bern- Stvar postaja od dneva do dne-1kl P°ž,ra neštete milijone. Za L°gatcu. ki so se pa izkazali kot zanič, steina, odvetnik Corrigan, je na Iva bolj čista in razumljiva, žal resnične potrebe povprečnega j Ubit je bil[pri delu rojak John in da varujejo svojega prijate-fto hotel dognati od priče, da še Lie le, ker je državnik pravdnik ' Amerikanca sedanja administra- j Snayder v Monessen, Pa. Kos lja Rosenblatta, so Maschke,! ni gotov s preiskavo, da se pre
Bernstein, Finkle in drugi do-likava knjig še vedno nadalju-bili denar in ga vložili v dav-J.ie, torej se ne more dognati, če
Lieghley nekoliko bolan in delo-! ciJa v Washingtonu nima nobe-1 železa ga je udaril v trebuh, da rr.a prehlajen, vendar se drži j smi^a. Roosevelt je dejal, j Jo di uri ^ d^n umrl. Zapušča vztrajno pri delu.
Martin v škripcih
Policija v Pittsburghu išče znanega "Ileimie Martina," ki 3e bil v Clevelandu prvič obsojen v dosmrtno ječo radi umora councilmana Potterja, pri drugi obravnavi pa oproščen. Pa se Je zgodilo te dni, da je policija v Pittsburghu prijela dva nevarna zločinca, ki se nista mogla Izkazati, da lastujeta avto, v katerem sta se vozila. Ko sta se nahajala v *na izpuščen
Ko gre Kitajec domov
Mr. Ho.ng Fogg je 15 let vodil pralnico na 6105 Fleet Ave. Med tem časom se je tudi poročil, in tekom 14 let zakona ga je kitajska soproga obdarila z 12. otroci. Vsi so bili rojeni v Clevelandu, vsi ameriški držav-
Kolera na Kitajskem je v petih mesecih pomorila 150,000 Kitajcev
šangaj, 30. septembra. 150,-000 Kitajcev je zahtevala strahovita bolezen kolera tekom petih mesecev za svoje žrtve. Kolera je azijatska .bolezen, in letos se je epidemično razširila po mnogih provincah Kitajske. Prvotno se je pojavila proti koncu aprila v dolini reke Jangtse, in v sredini poletja je bila že razširjena v skoro vseh provincah. Število 150,000 mrtvih Kitajcev radi kolere je podano jako kon-
Deset prohibicijskih agentov v škripcih
Tekom treh tednov se je v Clevelandu na zvezni sodniji pripetil že tretji slučaj, da zvezni agenti, ki so kupili v gotovih prostorih opojno pijačo in aretirali lastnika prostorov, slednjega niso mogli spoznati, ko je prišel pred sodnika. Ker mora biti pred sodni j o vselej identič-nost obtoženca jasno dognana, seveda sodnija ni mogla drugega narediti, kot aretirane spustiti na svobodo. Včeraj je bil ne sodniji neki Frank Tsantos, obtožen kršenja prohibicije. Na sodniji je izpovedal, da se piše
servativno. Računa se namreč,
1 j an i, samo oče i"n mati "n^" "ker ,daJe kol^č Z«™?!™ ^ o* Steve Tslnt^ in ko so poklica-
se kakih 500,000 Kitajcev, in 30
odstotkov teh jih je umrlo. Mogoče je, da je mrtvih 250,000 Kitajcev, toda statistika v Kitajskem, je skoro nepoznana stvar. Cele pokrajine, promet-
Kitajci, razven če so tu rojeni, sploh ne morejo dobiti ameriškega državljanstva. Tekom 15 celici,"pa ie~bilk~nji- let bivanja in delovanja v Člena obisk Heimie j velandu si je Mr. Fogg toliko
Martin, in po njegovem odhodu prihranil da je sklenil iti na
ste se lahko izkazala kot lastni- <*isk v Hongkong, kjer je bil »a fedstva, reke ln zlvez' vs-
In vzel je tudi vso svojo
Očividno je Martin prinesel ponarejene papirje. Naj lep-
rojen.
družino včeraj, ko je odpotoval še jeTa to7da7e"Martin pod-!iz Clevelanda proti Seattlu kjer kupil policijskega kapitana, da vzame parnik preko Pacifika ^ je spustil v zapore s tem, da To je 10,000 milj dolga pot. V je dal dva zaboja dobrega Hongkongu bo Mr. Fogg nekaj žganja. Kapitan je bil suspen- j mesecev na oddihu, da se poba-diran, Martina pa sedaj iščejo. |ha s svojo družino, nakar se vr-
Nov restavrant	|ne v cleveland: T.^t n^e'
Na 2188 E. 4th St. je bil da-|8'a m za vso družino, iz elevens odprt nov restavrant, kjer^nda v Hongkong in nazaj, ga se prodajajo jedila po - centih. ^ vel-iala okoli $2500.00.^ pr. zelenjavo dobite za 2 cen-1 Tujezemski dijaki ta, porcijon kokoši z nudeljni za Amerika je doslej dovoljeva-3 cente, sladoled za 3 cente, dva la, da so prihajali v Ameriko kosa kruha za cent, kava 2 cen- j tujezemski, dijaki, ki so študirata, kos steaka za 6 centov, itd. li na ameriških univerzah. Med Restavrant ima 33 kuharjev in študijami so delali, da so se pre-strežnikov in pričakuje 6000 go- j živeli. To pravico jim je sedaj stov vsak dan.
je okuženo.
-o-
Star nemški dnevnik prenehal shajati
Milwaukee, Wis., 30. septembra. "Milwaukee Herald," eden najbolj vplivnih nemških dnevnikov v Zed. držav, bo danes prenehal Zi nadaljnim izhajanjem. časopis je bil zelo čislan med Nemci. Izhajal je 72 let. Nedeljska izdaja tega lista pa bo izhajala še naprej.
li prohibicijske agente, ki so izvršili aretacijo, obtoženca niso mogli spoznati, nakar je bil eproščen. To bo pa imelo nevarne posledice za agente. Tri so že pregnali iz službe, in kot se trdi v uradu prohibicijskega ravnatelja, bodo te dni še nada-ljni agenti, po številu 7, ob delo.
Eastern Stars
Baseball igra med Eastern Stars, S. D. Z. in med Holy Name se ne bo vršila na prostorih na St. Clair Ave. in 165. ce-
Registracija
Kdor hoče voliti se mora registrirati. Kdor se je že registriral in ni zamudil zadnjih volitev, temu ni potrebna nova registracija. Vsi oni pa, ki postanejo do 21. novembra polnoletni, oni, ki so postali državljani od zadnjih volitev, ali ki niso bili doslej registrirani, se morajo registrirati. Zadnji čas za to je do 18. novembra
da bo prva njegova naloga od- starše in dve sestri, j praviti nepotrebne urade in Miss Mary Košir, iz Duran-uradnike, ki grenijo narodu živ- go, Colo, je bila v Denverju, ; 1 jen je. Samo s tem bi se pri- Colc., povožena od truka, ki je 'hranilo na leto stotine milijonov; vozil mleko. Miss Košir je štu-dolarjev, za War bi se znižali dirala v Denverju za bolničarko, i davki. Navzočim farmarjem je'Stara je bila šele 19 let. Zapu-pa dejal: "Jaz ne bom delal ob- šča očeta in enega brata. London, 30. septembra. Tek-;1jub) toda povem vam pa to> da j	-0---
stilne tovarne v Lancashire okra- Sedanja administracija v Wa- Rojstna hiša Rockefeller-
lil rt j-\ t f/irtun i n o /i/\I	v\ /\rv I	n 4-i n : « •	.	.	• .	•
160,000 tekstilnih delav cev v Angliji se je zopet vrnilo na staro delo
ju so včeraj začele poslovati s pclno paro potem ko so bili delavci celih deset tednov na štraj-ku. Dan poprej je bila podpisana pogodba med delavci in delodajalcih glasom katere se vrne 160,000 delavcev na delo. Pogodba je bila odobrena z 97 glasovi proti 53. Vsi delavci, ki so odšli na štrajk, morajo dobiti delo. V novi pogodbi so tudi določila, kdaj se smejo plače za slučaj sporov med delavci in delodajalci znižati, štrajk tekstil-
shingtonu nima nobenih simpa- j ja pr0(Jana za davke
tij za farmarje, dočim vam jaz	. , ,T v , OA
... . , ,	Binghampton, New York, 30.
rečem, da ne bom štiri leta se- i ,__, „	. '
,	. , j septembra. Farmarska hrsa v
del v Beli hisi, potem pa zaceli	TT,.n ... ,
. .. , ... v , : Vem Michigan Hill blizu tega ustvarjati komisije, pac pa bom ^ , , . . , .. . T , ' "
. . j. j ,, mesta, kjer je bil rojen John D. z vami do zadnjega dneva.' :• ... x
.. . .	Rockefeller, je bila včeraj pro-
Roosevelt je potem opomnil	na javni dl,|žbi radi ne.
vzoce na obljube, katere Je na- ^^ davk(>y stanova]ec hj.
redil Hoover v oktobru, leta. bn dolžan $4? 00 na
1928 ko je kandidiral za Pre<^" j ostalih davkih, sednika. Hoover je tedaj dejal:
"Visoki tarif ne vpliva na našo j pogon zveznih agentov eksportn« ali importno trgovi-	n&d Kansas CJt
no. Visoki tarif je potreben, da v , p.f M. -nih delavcev v Lancashire okraju : živi farmar v zadovoljstvu in v i, ,nSaS y' Mlsour1' "J; se pravzaprav ni začel radi vpra- obilici. visoki tarif je potreben,;	Vc?raKJ Je "aredll° +86
Sanja plač, pač pa, ker so delav- ako hočemo dobiti denar od na-|ZVeZmh Prohlblc^sklAh ^entov ci zahtevali, da se ponovno vw- Kh dolžnikov, visoki tarif je ab. POgcn v tem mestu Aretirali so me na delo 3000 uslužbencev, solutno potreben, ako hočemo'30 0Seb 10 Z&prh 36 PrOSt°rOV' katerim je bilo delo odpovedano radi unije, kateri so se pridru-
žili.
Mladenič umrl
I delavski tajnik ameriške vlade i sta, pač pa v Gordon parku ob I vzel. Dijaki iz tujezemstva, ki 10:30 zjutraj v nedeljo. To je
V okrajni bolnici za umobolne hočejo v Ameriki študirati, mo-v Gallion, Ohio, je preminul v S rajo prinesti s seboj dovolj de-Četrtek Carl Drganc, mladenič narja, da sami sebe brez
dela
stf*r 18 let. Družina Drganc sta-' na 1426 E. 24th St. Pogreb ranjkega se bo vršil v pondeljek pogrebnega zavoda A. Grdina 111 Sinovi, na 62. cesti, v cerkev Pavla na 40. cesti, ob 9. uri zjutraj. Iskreno sožalje staršem!
preživljajo.
Hrana za otroke
Otroci v katoliških šolah v Clevelandu, .katerih starši so v resnici potrebni, bodo dobivali od šolskega odbora zastonj mleko in prigrizek, kot je sklenil šolski odbor.
prva igra za prvenstvo v razredu B, kar se tiče Med-društvens lige. Prvenstvo v razredu A so zadnji teden odnesli "Orli."
V bolnici
V St. Alexis bolnici se nahaja M;rs. Jakšetič. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Nahaja se v sobi št. 209; ure za obiske so: od 2. do 4. popoldne in od 7. do 8. zvečer.
Angleži dobili pogodbo za podzemeljsko
Moskva, 30. septembra. Sovjetska vlada je dala pogodba za zgradbo podzemeljske železnice v Moskvi neki angleški tvfdki, ker je bila pogodba sicer dražja, toda mnogo bolj ugodna kot pa nemška ali ameriška.
j kjer se je prodajala opojna pijača. Pogon se je pričel ob 10. uri zvečer, ko je vladalo živahno življenje v raznih klubih.
Vest iz domovine
Mr. Frank Ruppert iz Not-tinghama je prejel žalostno vest Po- iz domovine, da mu je preminu-
cdpraviti revščino. . . . Tako: je rekel Hover v letu 1928, in na i njegov pritisk je naredil kon-! gres najvišji tarif. Kaj smo j dobili od njega, vidite danes, če i se ozrete na sebe! Večje revščine ameriški narod še ni prenašal	'
" '	[nuarja radi umora detektiva
r» •	7° • •	' Buettnerja. Sodnik je obsodil
Princ Nikolaj je zopet V Enzulosa v smrt na električnem milosti	j stolu, potem ko je Enzulos ko-
Bukarest, 28. eptembra. Princ j maj slišno zašepetal: "Prosim, Nikolaj, brat romunskega kra-»|imejte usmiljenje!" lja, ki je imel z bratom že nešte- j	Tretja obletnica
Enzulos umre 7 januarja
William 'Enzulos, 23 let star, i mora iti na električni stol 7. ja-
zneje ne bodo registrirali niko- ( gar več. Registrirati se morete samo v City Hall, v uradu vo-livnega odbora, spodaj na desno. Uradne ure so od 8. zjutraj do 4:30 popoldne vsak dan razven nedelj. Tudi oni, ki so se od zadnjih volitev preselili, morajo sporočiti svoj naslov. Toda tem ljudem ni treba hoditi v mesto, pač pa se lahko zglasi-jo v našem uradu, kjer jim preskrbimo vse potrebno. Pomniti je, da storite to samo do 18. oktobra, pozneje bo prepozno.
la najmlajša sestra Ivanka Rupert v D. M. v Polju. Ranjka je bolehala dalj časa. Zapušča očeta starega nad 70 let in eno sestro, dva brata pa v Ameriki.
to sporov, se bo vrnil prihodnji mesec v Romunijo, kjer bo prevzel posle generalnega nadzornika romunske armade. Princ živi sedaj v Parizu.
V pondeljek, 3. oktobra, se bo ob 8. uri zjutraj brala v. maša v cerkvi sv. Petra na Superior Ave. in 17. cesti za pokojnim ; Marcel Rack. Prijatelji in znan-jci pokojnega so vabljeni! Nevarni papagaji
East End Social klub
Na 27. oktobra priredi East j Vlada svari vse lastnike pa-End Social klub prijeten zaba- pagajev, naj se jih ogibljejo, ker Naj ji bo lahka domača gruda i j ven večer v Slov. Del. Domu na!se širi zadnje čase bolezen "psit-
Waterloo Rd. Ta klub je s svo- tacosis," ki prihaja od papaga-
Prenizke varščine
Direktor javne varnosti se je j j i rti i prireditvami, oziroma s pritožil, da sodniki zahtevajo preostankom istih že mnogo po-
prenizke varščine od oseb, ki so obtožene ropa ali tatvine. Nadalje je dal povelje, da policija aretira vsako osebo, ki se nahaja na svobodi pod bondom, ako se druži z znanimi kriminalci.
magal sirotnim slovenskim družinam. Zato kdor more, naj se udeleži te prireditve.
* Pruska državna zbornica je prepovedala ateistične organizacije.
jev. Bolezen je v mnogih slučajih smrtonosna.
Otvoritev restavracije V pondeljek se otvori znana "Jenette" restavracija na 1022 E. 63rd St., v Gornikovem poslopju. Rojlakom priporočamo podjetje.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 231, Sat., Oct. 1st, 1932
Kako je v sovjetski Rusiji
Razprav, opisov in prijazne ter sovražne polemike napram sovjetski Rusiji je bilo zadnja leta toliko v Ameriki, kot tudi idrugod po svetu, da je človek postal neverjeten, zmešan v pojmih, in končno ni vedel, komu bi verjel, Petru ali Pavlu. Kar je eden grajal, je drugi hvalil, in neprestano so se pojavljale zlasti med našim narodom v Ameriki, zahteve, da se natoči čiste resnice o položaju v Rusiji.
Tekom zadnjih dveh ali treh let krize in depresije se je aktualno izselilo iz Amerike že nekaj slovenskih, še več pa hrvatskih naseljencev, ki so šli v Rusijo iskat nove sreče. Kolikor pomnimo, se je doslej oglasil šele en sam, ki je pisal v nekem časopisu, da je zadovoljen tam nekje v Sibiriji, kamor je prišel iz Kanade. Vsi drugi, v kolikor so se oglasili, pa imajo skrajno nezadovoljno, razočarano mnenje o Rusiji in o sovjetskem gospodarstvu v deželi.
Boljševiki so na krmilu v Rusiji od leta 1917, ko so pregnali Kerenskija. To je 15 let, kar je približno dovolj, da se režim ustanovi, da se upeljejo in ustvarijo težnje, ki jih, režim hoče imeti. 15 let je precej življenja za vsako vlado, da pokaže, česa je zmožna.
Enako je mislil tudi ameriški Slovenec, Mr. Martin Jud-nič iz Waukegana, Illinois. Tam je imel čevljarsko obrt, ki je pa radi depresije zaostala, kot vse drugo. Bil je prijazno naklonjen napram sovjetski Rusiji, in sklenil je iti tja poskusit svojo srečo, ker mu Amerika ni mogla dati več kruha. Odpotoval je torej aprila meseca v Rusijo, poln upanja in pričakovanja za boljše čase v proletarski državi.
Kako smo bili preseneteni, ko se je avgusta meseca naznanilo, da se je naš Martin že vrnil v Ameriko, potem ko je nekako tri mesece po Rusiji poskušal svojo srečo. Prej zelo naklonjen ruskemu režimu, ga je hotel tudi preskusiti, toda doživel je bridko razočaranje v življenju. Mr. Judnič opisuje svojo usodo v Rusiji v "Prosveti" te dni, in ker je Judnič poznan kot pošten človek, kateremu se lahko verjame, in ker je doživel na lastni koži, kar je eden ali drugi izmed ameriških Slovencev hotel vedeti o Rusiji, je primerno, da prinesemo del opisa o dogodkih v Rusiji, kakor jih je Mr. Judnič doživel, in kot sedaj sam opisuje. Piše Mr. Judnič:
"Večina trgovin je državnih. Izložbena okna teh so jako neokusno opremljena. Umazana so in vse je po oknu razmetano, kakor da je ,vse to voda znosila skupaj. V vsakem izložbenem oknu pa vidite slike Stalina, Lenina, Kali-nina in ostalih sovjetskih voditeljev, nekdanjih in današnjih, samo Trockijeve slike nisem nikjer videl.
Na šipah oken so tudi napopani izrezki iz časopisov, slike uradnikov in uradnic in drugo. Ako pa stopite v gro-eerijsko trgovino, si boste hitro stisnili nos in čimprej ubrali na piano. Takega smradu po kislo-grenkem nisem še vohal nikdar in nikjer, zato ga tudi primerjati ne morem. Vsakdo ve, kako je na primitivnem stranišču — ampak to je premilo. Dihurjeva obrambena tekočina bo še najbolj primerna primerjava. Toda ljudje se kljub temu gnetejo v teh brlogih, ker so lačni. Želodec jih sili. In kako drago plačajo ta smrad!
Stanovanje se težko dobi. Od ene same sobe plačujejo deset rubljev mesečno. Mnogo stanovanjih hiš pa puste, da razpadajo. Sam sem videl takšno hišo. Streha je preluknjana in kadar dežuje, je v sobah mokro. Vsaka ulica ima svojega stanovanjskega upravitelja, ki skrbi, da vsak stanovalec točno plača na mesec. Država mora popravljati stanovanja. Upravitelj pa v mnogih slučajih pove stranki, da ni denarja, ker gre vse za petletko. Če pa vpraša upravitelju sovražna stranka za popravilo, bo še manj uslišana.
Dne 7. junija je obiskal mesto Odeso neki višji turški uradnik. Ceste, po katerih so ga vozili, so bile lepo pome-tene. Nastanili so ga z njegovim spremstvom vred v hotelu London. Rdečevojniki v paradi in z godbo so mu naredili špalir in ga spremili do parnika v pristanišču, ko se je peljal domov. Radovedne bosjake in razcapance so pa pognali proč, da jih visoki gospod Turek ni videl. Drugače imajo bosjaki svobodo na ulicah—le kak odličen tujec jih ne sme videti.
Euclid, O.—Sem že več let naročnica vašega lista in ga zelo rada prebiram, ker ima veliko zanimivega in poučnega čti-va in vse važne svetovne novice. Delavskih razmer mi ni treba dosti opisovati, ker je menda povsod enako: dela se malo, zaslužek pičel, tako da s strahom čakamo, kam nas bo Hoover jeva prosperiteta pripeljala. Kljub vsem težkočam, ki jih imamo vam pa povem, da tako kora.jž-nih žena in deklet nikjer ne dobite, kakor so ravno v Euclidu, posebno pri fari sv. Kristine. One se pa nič ne boje gospoda Hooverja. Kar vsak teden se
kaj novega zmislijo, samo da občinstvo razveselijo, čeprav se včasih naša blagajničarka malo kislo drži, pa pravi: bo že boljše !
Na 18. septembra so imela skupna društva fare sv. Kristine vrtno vesfelico in je povoljno uspela. Prav imenitno smo se zabavali.
Na 2. oktobra se nam pa zopet obeta prav prijetna domača zabava. Bo zopet kakor običajno vsako leto. Naše pridne faranke, članice Oltarnega društva, pri rede vinsko trgatev. Zato pa prav prijazno vabimo vse cenjeno občinstvo, od blizu
in daleč, da nas posetijo ta večer. Ker so bolj slabi časi, ima vsak priliko si sam natrgati sladkega grozdja in si stisniti dobro kapljico za dolge zimske večere, da si moči suha grla, posebno pa marjašarji.
Vinograd je izvanredno bogato obrodil, zato nas mora pa biti veliko, da se vse obere. Posebno vabimo fante in može, da nam pridejo pomagat koše nosit, napolnjene z grozdjem. Torej vi-ničarji in viničarke, le pojdimo v nedeljo vsi v vinske gorice, kjer bomo vsi veseli in zadovoljni zapeli: En hribček bom kupil, bom trte sadil; prijatle povabil in tud' sam ga bom pil . . .
Pa še nekaj, da ne pozabim: prav prijazno povabim našega urednika g. Pirca in pa Jakata, da nas prideta enkrat pogledat v Euclid. Bota videla, kakšne fest punce smo tukaj in vama že naprej iz srca želim, da bi bila deležna krone vinograda.
Prav prijazno vabimo vse St. Clairčane in vam povem, da imamo tudi v Euclidu vinograde in ne samo v Genevi. Vabimo vse Clevelandčane in Ljubljančane ter Euclidčane, da nas v obilnem številu obiščete, da bomo vsi skupaj zapeli od vinskih goric in od vinca sladkega, kot solnce čistega ...
Ko bo delo končano in vinograd ves obran, bomo pa tisto zapeli: Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan. Naše kuharice in natakarice se pa tudi skrbno pripravljajo, da bodo dobro postregle suhim grlom in praznim želodcem.
Torej na veselo svidenje v našem vinogradu v nedeljo 2. oktobra ob sedmih zvečer. Vstopnina je samo 25 centov, za otroke 10 centov. Igrala bo izvrstna godba za staro in mlado.
' Katie Robert, predsednica.
na to tekmo ter vpliva na njih fante za zmago. Do veselega svidenja.	Jager.
Barber ton, O. — Vsej cenjeni javnosti, pa bodisi že barber-tonski ali clevelandski, vljudno naznanjam, da so nekaj žlahtnega zamudili, kdor ni bil. navzoč pri tekmi na lončene golobe za prvenstvo v" streljanju med clevelandskim St. Clair Rifle klubom in Barbertonskimi jagri na Prijateljevi farmi v Rittman, O. Naj omenim le nekoliko bolj važnih točk.
Veste, ti clevelandski fantje so se pripeljali kar z busom, v nadi, da premagajo naše fante kar takole za kratek čas. Ampak prvo smolo so že imeli, ko se jim je njihov bus udri ravno na mostičku pred streliščem. In tedaj, menda, so clevelandski fantje izgubili korajžo.
Na strelišču je na precej visokem mestu, previsokem za cle-velandske fante, plapolala zastava, namenjena Clevelandča-nom, da se jim jo podari v slučaju zmage. Ker jo pa fantje niso mogli doseči, še danes' plapola na istem mestu in to vsaj do prihodnje nedelje. Ta "prihodnja nedelja" pa naj velja, po mnenju naših fantov, za celo leto 1932. Kajti naši fantje pravijo, da bodo prihodnjo nedeljo porazili Clevelandčane vsaj za 5 točk več, nego na zadnji tekmi.
Torej clevelandski fantje, oziroma možje, le mirne vesti zopet na strelišče prihodnjo nedeljo. JNTa skrivaj vam pa povem, da bodo naši fantje prišli na dan tudi z rezervo, kot ste tudi vi zadnjo nedeljo, ter da bo boj zaznamovan v zgodovini cleve-landskih jagrov. Kako ste fantje prišli nazaj v Cleveland zadnjo nedeljo, je sicer kočljivo vprašanje, vendar pa gotovo v nadi za boljšo bodočnost. Upam, da se1 je prijatelj A. G. nekoliko potolažil, zanašajoč se na zmago prihodnjo nedeljo. Kar bi naši jagri radi spoznali, je nad-jager ali predsednik slavnih fantov od St. Clair Rifle kluba. Naj nikar ne prezre prihodnje tekme.
Vsej clevelandski javnosti pa naj še posebej priporočam, da j če ve, oziroma če more dobiti kak pripomočejt za ohranitev pr-|venstva v Clevelandu v strelja-i nju na lončene golobe, naj pride
Euclid, O. — Naj tudi jaz malo alarmiram našo javnost o naši vinski trgatvi. Je pač jesen in dež nam je nagajal par dni, pa so zopet posijali lepi dnevi in . jesensko solnce nas ogreva. Trta zopet lepo kaže, grozdje je sladko, le ta preklicana Hoover jeva kriza nas tare vse. Pa menda bo tudi te enkrat konec, saj mi Slovenci smo vzgojeni le v trpljenju.
Pa jesen ne sme biti le žalostna, ampak tudi vesela. Bog nam je dal to veselo naravo, da se veselimo kadar sladko grozdje prizoreva. Viničarji in viničarke se pridno pripravljajo, torej le pridite tudi drugi farani, vsi prijatelji in znanci v šolsko dvorano k sv. Kristini na Bliss Rd. v nedeljo 2. oktobra. ZabaVe bo za stare in mlade. Le pridite! Me, članice Oltarnega društva vam bomo hvaležne in ob priliki vam bomo vašo naklonjenost povrnile. K obilni udeležbi vabi odbor.
Terezija Zdešar.
Pozor, Sokolice!
Cleveland, O, — Sokolice, članice št. 442 SNPJ, ali veste, da je v pondeljek 3. oktobra naša seja? Kaj ne, da veste? Ampak kaj bo pa po seji, pa vem da ne veste. Zato pa pridite polnoštevilno in ne bo vam žal Nikar rabiti tistih vsakdanjih izgovorov: Bi prišla, pa moj ne dela! Sem malo predaleč! Uh, pa sem res pozabila, da je seja! Ker je tako dolgočasna seja, ker nas premalo pride! Pa nimam kaj za obleč! Ja, pa ne maram ta male same pustit! Mož bi me okregal, če bi mu povedala, da sem se dobro imela! In tako dalje, in tako dalje . . .
Jaz pa pravim, da vse take izgovore na stran in hajd na se jo, ker smo res v veČini potrebne, da se skupno pogovorimo o sedanjosti in prihodnosti. Ko rajžo, punce: Francka, Micka, Pepca, Ančka, Lojzka, Pavlin-ca, Johanca, Rozalai in druge Za vsa imena je pa premalo prostora in tudi v glavi nimam vseh.
Prične se seja točno ob pol os mi! uri in sicer po temle redu in programu:
Navzoče vse. Predsednica vse na kratko. Podpredsednica molči ves tisti večer do — že izveste do kdaj. Tajnica vse v zadovoljivem poročilu in tudi kratko Blagajničarka kar n a j h i t r eje pobere mesečnino. Priporočlji vo, da razumete to točko in ste točne in marljive. Zdravniške listine, če jih bo manj, prej bodo prebrane. Posebna povabila in prošnje so za ta večer konfis-cirane radi prekratkega časa k zabavi. Prosimo, da vse prošnje odložite in pošljete za Sokolice v mesecu novembru.
Me Sokolice se hočemo enkrat zopet zabavati, kakor se spodobi društvu, katero obstoji v korist ne samo imenu, ampak tudi kamor pošiljamo mesečnine, naši S. N. P. Jednoti.
Ker je drugi dan god vseh Franceljnov in Franck (nekaj jih imamo tudi pri našem društvu), zato se po seji zabava odpre s pokrovkami. Hu-juh! to bo godba! Priporočam, da vsaka dve prinese ali pa še kak drug tak inštrument,' da paše zraven. No, pa saj. niste še pozabile, kako je bilo v domovini, ko smo ropotali. Potem nam je pa obljubljenega nekaj imenitnega. Katere so bile pri zadnji seji, že vedo, katere pa niste bile, pa tudi pridite, ne bo vam žal. Boste vsaj vedele pri kako zabavnem društvu ste. Da ne pozabite v pondeljek večer v Slovenski narodni dom vse, od prve do zadnje, da vas najdem tam.
Za društvo Slovenske Sokoli-
V nedeljo 9. oktobra zvečer pridejo "Veleturisti" v Slovenski Del. Dom na Waterloo Rd., kateri bodo otvorili igralno sezono dramskega društva Anton Verovšek za leto 1932-33. Pride jih kar celo krdelo, kateri nam bodo pokazali, kako se pleza na Triglavsko steno, kako se prisvaja čast, zmožnost, na račun drugega in da se tudi med hri-bolasci vrši raketirstvo, pri katerem delu so potegnjeni oziroma prizadeti tudi veliki dnevniki.
Pohlepnost po časti in slavi pa spravi človeka skozi življenje večkrat v zadrego, ako iste vreden ni, ker sčasoma pride vse na dan in tudi senzacija nekaterih "veleturistov" se konča zelo diskretno. Vse to nam predstavijo igralci dramskega društva Verovšek v veseloigri "Veleturist," katera je v treh dejanjih in bo uprizorjena na odru S.D.D. 9. oktobra. V tej zanimivi burki nastopi 19 igralcev,
"Veleturist" v S. D. Domu
same dobre moči Verovška, katerih imena bodo objavljena v prihodnjih izdajah tega lista.
Vstopnina k ti lepi predstavi bo radi prevladujočih razmer sedaj samo 40c, kar je zelo malo za tako obširno predstavo. Zato se je nadejati, da se bomo vsled znižane vstopnine odzvali v večjem številu, posebno še, ker bo to otvoritvena predstava, katera je takorekoč barometer za vso sezono, od katere dobijo ali izgubijo igralci pogum za nadalj-no delo. Zato dramsko društvo potrebuje vaše pomoči in priznanja, moralno kot tudi gmotno, ker dramske predstave so v zvezi z velikimi stroški, kateri so neizogibni, ako se hoče uprizoriti igro, da je čim bolj užitna posetnikom. Zato posezimo po vstopnicah, katere imajo v predprodaji člani in igralci dramskega: društva Verovšek, ter si rezervirajmo nedeljo 9. oktobra zvečer za poset sijajne veseloigre "Veleturist."
Louis Kaferle.
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
J. D.
Da bo naš klub zastopan na tekmi, ki se je vršila med St. Clair Rifle klubom in Barberton-ski jagri na Prijatlevi farmi v Rittman, O., je tudi naš klub poslal deputacijo in sicer: Predsednik John Brus, Jim šepic, Tone Baraga in Jaka. Zadnji si je del za klobuk krivce, kar je tako zmešalo fante od St. Clair Rifle kluba, da so izgubili tekmo za pet pik. To sicer ni veliko, pa v takem slučaju vsaka pika šteje. Jaka je vedno gledal, da je imel okrog sebe telesno stražo, ker sicer bi šli njegovi krivci po gobe. To je tudi vzrok, da ni šel sam na tekmo. St. Clairskih fantov pogoreto je jasen dokaz, da niso nepremagljivi, zato bo drugo leto druga sapa vlekla. Jaz sicer St. Clairčaliom privoščim poraza, ampf.k dobro se mi pa le zdi. Tako je pa nič drugače!
V sredo 21. septembra je bila na našem strelišču bolj slaba udeležba. To pa radi tega, ker so se šli naši najboljši jagri vež-bat nekam drugam. To so bili: Mlakar, Mandel in Prah. šli so poskusit (pa ne z zobmi) svoje nove puške, ki so si jih nabavili za lov na medvede in srnjake, po katere bodo skočili v Pennsylva-nijo. Za gonjača bodo vzeli seboj Marna, ki je jako pripraven za plezanje po skalovju. In tudi se ne boji ne medvedov ne drugih domačih živali. Se reče, Ma-ren bi šel rad, toda o tem bo odločila skupna seja, ki se vrši v sredo 5. oktobra na našem strelišču. Vsi člani naj se udeležijo, da bomo žrebali lovce, ki nam
Zdravila ukradena, bolnik mora umreti
Albuquerque, New Mexico, 30. septembra. Richard B. Spahr, 25 let star, je dobival od zjd ravnika posebno zdravilo za neko bolezen na drobovju. Zdravilo je bilo prineseno iz Rochester, Minn. Ko je zdravnik včeraj prišel pred bolnikovo stanovanje in se napotil v sobo, je nekdo medtem ukradel iz avtomobila kovček zdravnika, v katerem so se nahajala zdravila. Bolnik mora umreti, ako ne pridejo pravočasno druga zdravila, katera so naročili iz Minnesote.
bodo preskrbeli srnjake za našo zimsko veselico.
V sredo se vrši tudi obenem redna seja našega kluba. Slišali boste o stanju naše blagajne.
Ta dan boste tudi videli razstavljene kožuščke 29 veveric, katere je Prah ustrelil na enem drevesu, kot on trdi. Sicer se ne ve, ali jih je ustrelil vse naenkrat, vsako posebej, ali zadnjih 29 let vsako leto po eno. To je važna stvar in bo treba priti do nekakega zaključka, da se ne bo dragega rojaka po nepotrebnem sumničilo.
Torej pridite v sredo 5. oktobra vsi naši jagri na Močilnikar-jevo farmo. Po streljanu bo tam nekaj, ki se vam ne zdi, ampak se vam bo zdelo potem, pa še kako!
Na 21. in 28. septembra smo takole streljali:
Marn ........14 16
Mandel........ — 19
Prah..........— 17
Mlakar........ — 21
Dolenc J....... 13 20
Zabukovec .. .. 17 20
Dolenc S.......24 18
Ogrin.......... — 19
Brus.......... 9 14
Tomažič......— 14
Sepic ...... ;. — 16
Dnevna vprašanja
1.	V kateri kanadski provinci je francoščina uradni jezik ?
2.	Ali je New Fundland del Kanade?
3.	Katera kanadska provinca se nahaja severno od Ohio?
4.	Katere kanadske province imenujemo "prerijske province ?"
5.	Kaj je glavno mesto Kanade?
6.	Ali ima Francija kaj zemlje v Severni Ameriki?
7.	Komu spada Labrador?
8.	Komu je prej pripadel svet, na katerem stoji mesto Washington ?
9.	Katera je največja puščava na svetu?
10. Kateri sin bivšega predsednika Roosevelta je bil ubit v svetovni vojni?
ce:
Iva, članica.
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
Bi rad postal rabelj in delal zelo poceni
Trenton, New Jersey, 30. septembra. William Gilbert bi rad postal državni rabelj in bi delo tudi poceni vršil. Ponudil se je za rablja za $300.00 na leto. Do-sedaj plačuje država New Jersey $175.00 za vsako usmrtitev, in navadno je prihajal v New Jersey rabelj iz New Yorka, toda governer je zadnje čase izjavil, da mora država hraniti, pa je Gilbert ponudil svojo službo po znižani ceni.
Odgovori na vprašanja
1.	V provinci Quebec.
2.	Ne, pač pa posebna angleška kolonija.
3.	Provinca Ontario.
4.	Manitoba, Saskatchewan in Alberta.
5.	Ottawa.
6.	Danes imajo Francozi v Ameriki samo dva otoka, St. Pierre in Miquelon, južno od Nove Fundlandije.
7.	Pod Novo Funkmdijo.
8.	K državi Maryland.
9.	Saharska puščava.
10. Quentin Roosevelt.
Če veijamete al' pa ne.
Mož pride zvečer iz urada domov, ko se ravno mali dojenček na vse grlo dere, da kar skozi ušesa leti. Mož ves nevoljen reče svoji ženi:
"Saj bom znorel! Ves dan delam v uradu kot živina, sedaj naj pa še doma poslušam rjovenje tega guneveta!"
"čakaj, ga bom koj potolažila; ' zapela mu bom kaj, pa bo takoj tiho," ga skuša tolažiti žena.
"Oh, samo tega ne! Le naj kar naprej tuli!" reče mož, ki je poznal glas svoje žene. A
"To dekle bi moral ti poročiti: ima denar, je jako izobražena, jako muzikalična, je iz1 dobre družine in čeprav ima malo napako v očesu ..."
"Kaj malo napako! Saj tako škili, da kadar joče, ji solze po hrbtu doli teko."
Kmetič pride v mesto, pa vidi tam voz, iz katerega je škrofila voda in čistila cesto. Kmetič kaj takega še nikdar v svojem življenju ni videl. Zato gre nekaj časa za vozom, pa se začne na vse grlo smejati. Meščan ga sreča, pa se mu čudno zdi, čemu se kmet smeje in ga pobara, kaj vidi tako smešnega.
"Le poglejte ta voz," reče kmetič, ki si briše solze samega smeha. "Predno bo voz doma, bo stekla iz njega že vsa voda, pa voznik spredaj tega niti opazil ne bo!"
A
Kmet Miha Pokveka iz Kozjega bedra je dal svojega sina Jožeta študirat na Dunaj. O počitnicah pride sin domov in ko so po večer j ali se oče in sin vse-deta zunaj pred hišo, da se o tem in onem pogovorita.
"Kaj si se pa učil tam na cesarskem Dunaju?" vpraša oče sina.
"Filozofijo!"
"Filozofijo? Kaj pa je to za ena pošast?"
"čakajte, oče, vam bom razložil kaj je filozofija. Filozofija je to, če vam bom jaz dokazal, da vi -niste sedajle v Kozjem bedru."
"Da nisem v Kozjem bedru? Ali si nor! Saj je vendar ta naša vas Kozje bedro."
"Jaz vam pa pravim, da niste v Kozjem bedru in če niste v Kozjem bedru, potem ste nekje drugje. In če ste nekje drugje potem niste v Kozjem bedru. Torej vidite, da niste sedajle v Kozjem bedru."
"Imaš prav," mrmra stari in se globoko zamisli. Naenkrat pa prikoplje stari svojemu sinu krepko zaušnico, da je sina kar zavrtelo.
"Kaj pa vam je, oče, zakaj ste me udarili?" zajavka sin.
"Jaz da sem te udaril? Ti se vendar motiš. Jaz te že nisem udaril," se brani oče.
"Da me niste udarili ?"
"Nak, nisem te udaril!"
"Saj ste mi pravkar prikopali enq za komat, da sem videl zvezde, luno in solnce."
"čakaj, ti bom z mojo filozofijo dokazal, da te nisem udaril. Ti si sedaj v Kozjem bedru, in dokazal si mi prejle, da jaz nisem v Kozjem bedru in če jaz nisem v Kozjem bedru, kako sem te pa mogel udarit, te vprašam."
A
"Koliko zaušnic ste dali toži-telju?" vpraša sodnik obtoženca.
"Samo eno."
"On pa pravi, da ste mu jih dali pet."
"Ne, samo ena je bila, toda ker je bolj šibkega telesa, sem mu dal tisto klofuto v petih obrokih."
A
"Slišal sem, da si pristopil k pevskemu zboru. Ali imaš tako veselje do petja?"
"Tisto ravno ne, ampak po vaji dobi človek vedno tako suho grlo."
'i i
Zgodaj se nam ponuja hlad in skoraj mraz. Nekdo je izrazil željo, da bi ostalo gorko vsaj tja do maja. K temu smo pripravljeni Itako reči: podpora!
Kaj je novega v našem kotu mesta? Novega nič, še ta staro ne moremo popraviti. Marsikatera hiša potrebuje poprave. Ker pa ni sredstev, ča^a 'je dosti, ostaja vse pri starem. Eden naših karpentarjev, Jos. Fortuna, pravi, da je dosti dela, samo ljudje ga ne morejo plačati. Kadar pride svet zopet na noge in bodo ljudje imeli denar, potem bo dela polno na vseh koncih mesta.
Da pa bi ne bilo prav brez nič, je prišel Jos. Fortuna naznanit nekaj novega. Naznanit je prišel krst male Marte Ane, katera je prišla k hiši ravno na 12. obletnico porok^. Ravno dvanajst let je odkar sta stopila mlada Joseph Fortuna in Mary Pucel pred oltar. Hitro tečejo leta. Fortunovim želimo še mnogo ducatov — let, samo let — in vse skozi polno sreče in zado-voljnosti. Vsega kakor bi sami radi na tem svetu ne moremo imeti. Vsekakor pa upamo, da bo Joe imel vedno polno dela in zaslužka. Malo Marto sta Anthony Pucel in njegova soproga Mary prinesla h krstu.
Tudi pri Joe šemetu je nekaj zašemelo in mala Bernadetta se je priglasila za krst. Frank in Marija Godec sta jo prinesli v cerkev. Naj izrazimo svoje čestitke na tem napredku obema družinama.
Glede dela še ne moremo nič kaj vidnega zboljšanja poročati. Tu pa tam se nekateremu posreči, da dobi nekaj dni več, a še to je le za kratek čas.
Khm, khm! Farani sv. Lovrenca in drugi, prosim posluh: Dana mi je naloga, da sporočim širši javnosti nekaj veselega. Prav rad to storim, in sicer za to, ker je namen plemenit. Torej, še enkrat, posluh. V nedeljo popoldne 2. oktobra, leta 1932 A.D. se vrši zadnji letošnji izlet v Maple Gardens. Tisti dan bodo pripravile žene društva št. 15 Slovenske ženske Zveze prav prijazen dan za vse one, ki bodo tako srečni, da bodo tam. Zadnjič se je čulo tam doli iz St. Claira, da so tam metale ždne valerje v može. Tukaj bodo pa možje imeli svoj dan in bodo lahko metali za špas, seveda kladiva, šafle in pike v žene, ali vsaj v tisto, ki bo tam zato pripravljeno. Argole, možje, zlasti, če vas je kaj takih, ki si doma na drznete kaj takega in si ne morete privoščiti tega špa-sa; možje, tukaj je vaša prilika, da se pogliha. V nedeljo na izlet v Maple Gardens. Kar bo dobička pri tem izletu, gre polovico za šolske knjige revnim otrokom.
Naša slovenska šola je zopet v
je dobiti na kak način otroke iz publik šol k pouku. Tudi v večerno šolo jih precej odrašajo-čih in odraslih prihaja. Upamo, da bodo tudi stalni. Naša slovenska šola obstoji že čez 30 let, g. urednik. Mi nismo začeli šele to leto kot ste zadnjič omenili.
Birmovanje je fcjilo napovedano za našo faro. Vrši se v torek 29. novembra zvečer ob pol osmih. Vsi otroci, kateri so bili že pri prvem sv. obhajilu in še niso bili birmani, bodo sprejeti med kandidate. Prav tako naj se takoj priglasijo vsi oni, kateri so že iz šole in vsi drugi odrasli, ki še niso birmani, da nemudoma začnemo .s poukom ob večerih. Za botra ali botro je lahko vsak, ki je že birman in je vsaj 14 let star. Razume se, da morajo bfti praktični katoliki, to sel pravi, da hodijo k maši ob nedeljah, sprejemajo sv. zakramente in spadajo v kako faro. Krstni botri ne morejo biti birm-ski botri enemu in istemu otroku.
16. oktobra popoldne se vrši slovenska božja pot v Providence Heights. Vsi Slovenci iz Ohio so vabljeni. Pričetek procesije je ob pol treh. Zatem je slovenska kratka pridiga, katero bo imel Rev. Julius Slapšak. Angleško pridigo pa bo letos podal Rev. Joseph Matun. Po govorih so pete litanije matere božje pri katerih odpevajo vsi ljudje. Pesmice za odpevanje bodo tiskane na posebnih listih, kateri bodo razdeljeni tam. Slovenci po državi Ohio, zlasti iz Clevelanda, naredimo to pot v obilnem številu. Pridite vsi. V hudih časih smo. Kakor se vsaka zemska mati rada usmili svojih otrok, če zaidejo v nadloge, prav tako ne bodo naše skupne prošnje zastonj pri naši nebeški Materi.
9. oktobra, to je drugo nedeljo v mesecu, priredi fara sv. Lovrenca doma na šolskem dvorišču vinsko trgatev. Tako je bilo sklenjeno od cerkvenega odbora, ki ima že sedaj ves načrt narejen in mnogo zabave v načrtu. Torej 9. oktobra popoldan ohranite za to in pridite na zabavo.
Vodstvo mladinske godbe pa pripravlja zelo zanimivo predstavo za 16. oktobra zvečer. Takrat se vrši koncert in druge zabavne reči v dvorani Narodnega Doma na 80. cesti. Pri tej priliki boste slišali 8 let starega solista na kornet. Vsaka vstopnica ima tudi številko. 35 dobitkov bo razdanih, popolnoma prosto. Z vstopnico, stane le 30c, dobite tudi srečko in s to morda enega ali več izmed teh dobitkov.
40 urna pobožnost se bo vršila v naši cerkvi 23., 24. in 25. oktobra. Vse govore bo imel Fr. Odilo Hajnšek OFM. Toliko v naznanilo našim raztresenim fa-
igralec šele ob jutranjem petju petelinov predrami iz zamišlje-nosti ter spomni, da nevihti ne bo mogel uteči, ki ga bo zalotila ob vstopu v domačo hišo. Vseh mogočih zvijač se poslužujejo tako nesrečneži. Ni še dolgo tega, ko jih je neki zakonski možiček vrgel samo dvakrat, nesreča pa je hotela, da se je nekoliko uštel. In glej, gorje, ki je imelo priti nanj, mu je nekdo olajšal. Da bi odvrnil nevihto, ki mu je grozila, je kupil kvort mleka na cesti ter ga ves vesel prinesel ženi v spalno sobo, zatrjujoč, da mu je bilo v sanjah razodeto, naj stori tako, ker drugače bo žena zbolela. "Trik" se mu ni obnesel, nevihte s tem ni
pomiril in če je tudi treščilo, mi ni znano, vem pa, da od onega dneva je možiček "mlekar" imenovan. Tako se godi onim, ki so preveč predrzni.
Vsi oni ljubitelji kart, ki so vedno pripravljeni darovati par ur časa kartam, ter tudi drugi navdušeni, so vljudno vabljeni-na prijazen igralni večer v sredo 5. oktobra, katerega priredi cerkveni pevski zbor "Ilirija" v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek igranja je ob sedmih zvečer, zaključek so bo pa vsak sam zamislil po svoji mili in dobri volji. Vstopnina je 25c; servirala se bodo tudi okrepčila ter razdelile nagrade za najboljše igralce. Vabi vas "Ilirija."
-O-
SLOVENSKA ŠOLA V NEWBURGU
Cleveland (Newburg), O. — Ko smo prišli pred leti iz stare domovine sem v Ameriko, se nam je zdelo vse čudno in prazno, ko nismo razumeli jezika. Tako se bo tudi našim potomcem zdelo vse čudno in nerazumljivo, ako bodo še kje slišali govoriti slovensko. Da se pa to prepreči, oziroma, da se slovenski jezik in slovenska govorica ohrani, so nekateri slovenski rodoljubi začeli ^ustanavljati slovenske šole. Vsa čast jim! Tudi rojaki v Newburgu so se oprijeli te prekoristne ideje. Nekateri rojaki pravijo, da je že pre-kasno, ker mladina je nekatera že odrasla. Res, za nekatere je že prekasno, za nekatere je pa le pravi čas sedaj.
Kako je bilo za nas težko, ko nismo znali jezika, katerega tukaj govorijo. Tako bo enemu ali drugemu naših mlajših težko, ako se v svoji mladosti ne priuči še slovenščine. Imamo tako ugodno sedaj poskrbeti, da se naša mladina priuči slovenščine, da boljše ne moremo imeti. Naš ljubljeni in za slovenski jezik vneti Rev. Slapšak vas samo čaka, kdaj boste svoje otroke vpisali v slovensko šolo. Zapomnimo si izrek: kdor več jezikov zna, več med svetom velja. Knjige; prv"o berilo čaka v župnišču, kdaj bodo ročice vaših otrok segle po njih. Tudi vi, starši, kateri ste rojeni v Ameriki in morda niste imeli priložnosti se priučiti slovenščine, dajte svojemu otroku, da se uči
lepega slovenskega jezika, istega jezika, katerega so vaš oče in mati govorili. Kdor hoče, da ga njih lastni otrok na stara leta ne bo zaničeval ali preziral, naj mu že v mlada srca vcepi ljubezen do naroda, veselja do delovanja med svojimi rojaki. Kaj koristi za bodočnost toliko žrtvovati, za slovenske cerkve, za narodne domove, za društva in časopisje: prihodnja generacija se potujči, se izgubi v morju amerikanizma. Dokler bo naša mladina dobro slvpenska, bo tudi dobro katoliška in ne bo je sram hoditi v cerkev in k slovenskim prireditvam.
Kakor hitro pa človek izgubi svojo narodnost in se potujči, je izgubljen za svoje sorojake. Skrbimo, da bo v naši mladini že v zgodni mladosti čut in ljubezen do našega milega slovenskega jezika in slovenskega naroda.
Opozarjam tudi vse zastopnike društev, da bo seja prvo sredo v oktobru, to je 5. oktobra v SND. Pa ne samo zastopniki, ampak vsi starši, kateri imate otroke vpisane, vsi ste vabljeni. Vsi, kateri se zanimate, da Slovenec vstaja, vsi pridite na sejo omenjeno sredo ob sedmih zvečer. Seveda, ako samo otroka vpišemo, potem se pa več ne brigamo, se ne bo dosti ali pa nič naučil, zato pa moramo biti vztrajni. Na seji dobimo novega upa, nove in več korajže, pa bo uspeh zagotovljen. Zdravi vsi!	J. Resnik.
brigati direktoriju doma.
Gospodinjski odsek pa tudi ni samo zato pri domu, da pomaga samo pri prireditvah, ampak od časa do časa priredi kako zabavo v korist doma, kakor, mislim, da dela večina gospodinjskih odsekov. Ravno tako se sedaj tudi naš Gospodinjski odsek odlikuje v tem oziru, ki pri-rejuje zabave tudi na svojo roko. Sedaj se pripravlja na zabavo in card party, katera se vrši v soboto 1. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., Euclid, O.
Zatorej se prijazno vabi cenjeno članstvo in drugo občinstvo, da se v obilnem številu odzovete temu prijaznemu vabilu.
Zabave bo dovolj za mlade in stare, za igralce in plesalce, tako da se ne bo treba nikomur dolgočasiti. Zabava bo pa tudi lahko trajala do solnčnega vzhoda, ako bodo obiskovalci razpoloženi za to. Ker je to prva prireditev jesenske sezone, zatorej upam, da vsi oni, katerim je mogoče, da se bodo odzvali na to prireditev. Vstopnina je pa tudi malenkostna; poleg vstopnice dobite tudi nekoliko prigrizka in, seveda, dobrega, ker bo po receptu našega Gospodinjskega kluba.
Na svidenje v soboto večer v Slovenskem društvenem domu.
Mathew Debevec, tajnik SDD.
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI
Pise J. J. Oman
DARILA ZA VESELICO WELFARE KLUBA
teku. Kar je sedaj še potreba, ranom
OJ TE LJUBE KARTE ...
Cleveland (Collinwood), O. — Sleherni narod, ki živi na ze-meljki obli, se kaj rad ponaša, da prednjači v tem ali onem oziru pred drugimi narodi. Mi Slovenci, na primer, smo ponosni na svojo lepo pesem, ki je v resnici ni lepše na svetu. Čehi ne zamenjajo svoje godbe za nobeno drugo, še tako popolno godbo. Nemci so ponosni na svojo industrijo in tehniko. Angleži so kramarji, da jim ni para. Italijani so stavbeniki in umetniki. Američani pa ljubijo šport, kot noben drug narod pod solncem ne tako.
Povprečen Američan kar gori za šport. Blazno sledi poteku igre ter navdušuje tekmovalce k zmagi, šport je sam na sebi lep, zdravju koristen, dokler se ga ebdržuje v pravi meri. Pretir?nje pa celo zdravju škoduje. Da je glede športa marsikaj narobe, ni potreba še po-
sebej povdarjati. Med enega .najbolj nedolžnih športov glede pretiravanja lahko prištevamo igranje kart, to pa zato, ker pri igranju kart fizična moč, lepota, zastavno telo, je brez vsakega pomena, ampak se moraš ravnati po tem, kar ti je "uta-lano." Dostikrat gre tudi pri igranju kart, kdo bo odnesel zmago, vsled tega lahko prištevamo to zabavo k športu.
Zelo različno naziranje prevladuje glede športa med tu rojenimi Američani na eni strani, ter inozemci na drugi trani. Glede igranja kart smo si pa edini, to je znamenje, da igranje kart ljubi vsak, bodisi da je narodnosti te ali one. Igranje kart pa ima tudi zelo slabo stran, ker vsak strasten igralec vedno zatrjuje ob začetku igre, da jih bo vrgel samo parkrat, ali vsaj dotlej, da bo dobil prvega asa. čestokrat se zgodi, da se tak
Kakor se vidi iz navdušenja in dobre volje članov, znancev in prijateljev, da bo dobrodelna veselica, katero priredi Community Welfare klub dne 22. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ena izmed najbolj uspelih priredb celega leta.
Akoravno je še nekaj tednov do veselice, pa se že opaža neumorno delovanje ter vežbanje članic. Kakor je bilo že oznanjeno, da bo dr. W. J. Lausche, največji narodni maestro, sodeloval s svojim, 11 komadnim orkestrom. In sicer bo ta orkester igral od devetih zvečer, pa do dveh zjutraj.
Oglasilo se je že tudi več dobrotnikov, kateri so podarili lepa darila za omenjeno dobrodelno veselico. Izmed prvih darovalcev so: Demshar Radio Sales Co., Frank Mervar Cleaning Co., Mr. in Mrs. Louis J. Prince, Mr. in Mrs. Tini Dulc. Kaj vse so darovali vam bo povedano prihodnji teden.
Kakor se je že prejšne dve leti na dobrodelnih maškeradnih veselicah naredilo največ dobička, zato se upa, da letošnja ne bo zaostala, ampak da se bo napravilo lepo število denarja, s katerim se bo pomagalo našim ubogim ljudem, število reve-žev radi brezposelnosti narašča, zato pridite na priredite". Uži-li boste veliko smeha, zraven pa pomagali lastnemu bratu in sestri. Saj vstopnina je precej znižana in je samo 75 centov za odraslo osebo. Lahko si nabavite vstopnice pri članicah tega kluba.
Ker se bo ravno na ta dan praznovalo 200 letnico rojstva George Washingtona, očeta naše nove domovine, zato se bo tudi ta dobrodelna veselica pridružila proslavi s tem, da si bodo nabavili kostume ameriške naselniške dobe. Vršili se bodo vsakovrstni umetni plesi v teh kostumih, kar bo ena izmed poglavitne j ših točk večera. Pridite!
V .tistih časih, to je pred sedemnajstimi leti, so bili Slovenci še brezizjem.no pokopani iz cerkve, četudi je bil v vojih zdravih dneh še tak nasprotnik cerkve, je končno zmagala globoko v srcu še tleča vera v po-smrtnost, v Boga, sodbo in v kraj plačila in kraj kazni. Kdor je bil bolan pred smrtjo in ga ni božja dekla smrt, presenetila pri delu ali na potu in ga hipno postavila skozi vrata večnosti, je še vsak hotel stopiti preko groba spravljen z Bogom, ko je sprevidel, da mu na zdravje ni več misliti, ali da je nevarno zanj. Nekoč sem podajal zakramente za umirajoče človeku, ležečemu v salunu na tleh. Povozil ga je avto in ljudje, ki so to videli, so ga prenesli v gostilno. Dvakrat' sem podajal te zakramente v hitro drveči ambu-lanci proti bolnišnici. Obakrat je ponerečenec izdihnil, predno smo dospeli v bolnišnico. In četudi ni bil spreviden v slučaju, da je bila smrt nagla, smo „ga pokopali iz cerkve, ker smo bili skoraj gotovi, da bi bila to njegova želja. Le tu pa tam smo se upirali, če je bil pokojni le prevelik nasprotnik in ni bil spreviden. Ob takih slučajih smo jih, vselej slišali. Če smo ga pokopali iz cerkve, so se zgražali dobri ljudje, češ, za denar vse naredijo, če smo se branili, ali pa naravnost odklonili, kar je bilo zelo redko, so se jezili pristaši in sorodniki umrlega,, češ, vi ljudi odbijate od cerkve; pri-digujete odpuščanje, sami pa ne odpustite niti ob uri smrti. Kar čuditi' sem se moral večkrat, ko* liko citatov iz sv. pisma so vedeli navesti ob takih prilikah ljudje. Cerkev je sicer dobra mati. če pa jo kdo zaničuje in za-metuje celo na smrtni postelji in v takem položaju umrje, takemu je težko dati cerkveni pokop.
Vsekakor pa je bila razlika med pogrebi. Kadar je zapustil ta svet dober katoliški mož ali žena, je bila udeležba v sploš-
hitro uresniči. Poznani družino, katera še danes vedno dostavlja pri skupnih molitvah en oče naš "za ran j ko mamo," dasi je mati, oziroma žena, že več kot dvajset let v grobu. Blagor ji! To je pravi spomin in edini, kateri ostane. Vsi drugi navadno zginejo že drugi dan po pogrebu, kakor da so z ovenelimi cvetlicami vrženi stran, čas hitro zaceli rane, ki jih je smrt vsekala v srca ostalih, če ne čutijo dolžnosti moliti za svoje, zlasti za starše, in se jih spomniti s kako "obletnico," bodo umrli člani kaj hitro pozabljeni. Zato *pa, dragi prijatelj, ne zanašajva se preveč na to, da naju bodo drugi rešili iz vic. Ampak, vidim, da sem že zopet zašel na stransko pot. . .
V številnih slučajih sem opazil, da imajo Slovenci radi precej šundra pri pogrebih. V prejšnjih časih so najemali celo godbo. Italijani delajo to še dandanes, naši ljudje pa so opustili, kar je tudi prav. Drugi zopet kričijo, upijejo in vekajo na ves glas. Od kod pride vse to?
Sv. Marko v petem poglavju evangelija pripoveduje, da je nekemu načelniku shodnice, Jair mu je bilo ime, umrla hčerka, edini otrok. Prišel je torej Jair prosit Jezusa, pomoči. Jezus je šel z njim na dom in tam je dobil okolu mrtve "šumne množice." Judje so imeli navado, da so v slučaju smrti najeli "žalo-valce," nekaj piskačev in nekaj nergačev, kateri so za plačo pi-skali, plakali, upili in kričali ter na vse pretege klicali v spomin dobre lastnosti umrlega.
Ta. navada je v precejšni meri ostala v gotovih narodih tudi potem, ko so bili že več ali manj civilizirani. Slovenci so očividno eden tistih narodov. Slovenci precej splošno in Italijani vse splošno še dandanes nadaljujemo kričanje in upitje pri pogrebih. Dasi nimamo plačanih ža-lovalcev, imamo pa "šumno množico." Zdi se mi, da si včasih sosedje in prijatelji vračujejo z
Spominjam se pogreba nekega moškega, ki je po dolgi bolezni končno prestal svoje muke. Sam je že težko čakal te rešitve iz solzne doline. Imel je enega brata, kateri se je vedel dostojno ves Čas in ni kričal, že sem mislil, da bo ta pogreb minul brez kričanja, ko že proti koncu obredov pri grobu naenkrat neka ženska, ki ni bila niti sorodnica niti kaj druzega, zakriči na ves glas. Ljudje so se spogledali in nasmehnili. Tudi mene je smeli lomil, da sem le s težavo obdržal resen obraz. Nikdo ni mislil: "o, kako ji jo hudo." Marsikateri pa je gotovo rekel sam pri sebi: "O, ti ohajčan, kako si hud!" Pokopaval sem drugega že priletnega človeka, ne rečem v kateri fari. Umrl je po daljši bolezni. Bil je čisto sam, razven nekaj daljnega sorodstva. Pri pogrebu je bil krik, vek in stok. Imel je namreč nekaj soldov in dediči so si morda predstavljali, da bi nikakor ne bilo lepo od njih, če ne bi nekoliko pokričali za njim. Par tihih solz bi imelo znatno večji efekt, za kar se pri kričanju največkrat gre.
Na drugi strani pa sem pokopaval iskreno ljubljeno mater več odraslih otrok. Malokdaj ima mati tisto spoštovanje in ljubezen, kot jo je imela ta mati. Bal sem se, da bodo težki prizori, da bo joka in vpitja čez mero. Res je bil to eden najbolj v srce segajočih pogrebov, ki sem jih kdaj imel, toda ne radi krika in vika, marveč radi tihe in globoke žalosti, ki se je kazala po tihem ihtenju in nepretrganih fsolzah, ki sto vrele kako jj studenci iz oči domačih in drugih. Natlačeno polna cerkev ljudi je globoko sočuvstvovala z njimi, obenem pa občudovala njih zdržnost in u dan ost v voljo božjo.
Tako je. Izobražen človek ne kriči in ne vpije, tudi če mu je hudo. To delajo mali in razvajeni otroci, kadar ne gre vse po njih volji. Tiha žalost in srčna bol vzbudi sožalje in pom i, lojVanje med navzočimi. Krik in vik pa dela ravno nasprotno. Molitve je potreba pri pogrebih, to je lepo, to je krščansko. Pustimo krik in vpitje onim, kateri nimajo upanja na zopetno svidenje. Kristjanu pa križ govori, da vidimo se nad zvezdami. . . .
(Dalje prihodnjič.)
nem večja in ljudje so ostali v "žalovanjem." Nekako tako se cerkvi med mašo ter molili za ta, reč vrši: "ta je pri nas joka-
pokoj duše. Zavedali so se, da vsak človek potrebuje molitve, ko pride pred neskončno pravič-
la ob pogrebu, sedaj, ko ima ona pogreb, je pa moja dolžnost." To je vzrok, se mi zdi, da je pri
no sodbo božjo. Tam rože in i naših pogrebih v splošnem toliko
AKTIVNOST NAŠEGA GOSPODINJSKEGA
ODSEKA
Euclid, O. — Kdo se še ne spominja, kakšne sitnosti in tež-koče smo imeli skozi več let pri raznih prireditvah pri našem Slovenskem društvenem domu v Euclidu, dokler nismo dobili Gospodinjskega odseka pri našem domu! Največkrat se je pripetilo, da smo bili direktorji prisiljeni sami okupirati kuhinjo in pripravljati ještvine za naše goste. Kako je bilo to nerodno in nepripravno delo za nas. se samo po sebi razume.
Toda sedaj je drugače, odkar imamo Gospodinjski odsek pri našem domu, kot gospodinjo, katera vrši vsa ta dela. Nam ni treba drugega, ko vsesti se, kadar je kaka zabava, za drugo se pa pobriga Gospodinjski odsek. Kakor je potrebna gospodinja v vsaki hiši, prav tako je potreben Gospodinjski odsek pri vsakem domu, ki pomaga izvrševati direktorjem gospodinjska dela na zabavah in drugih prireditvah, da se vsaj za to ni treba
venci in bogata krsta ne impo-nirajo več. Na drugi strani pa so prišli pogrebi spremljani zlasti od moških, mogoče z eno ali dvema zastavama. Vzeli so tru-go iz voza, jo potisnili v cerkev, potem pa šli čez cesto v selun, najbrže po tolažbo ali pa "dušo pri vezat." žalostno je to in kaže, da kjer ni ljubezni do Boga, tam tudi ni prave ljubezni do bližnjega.
kričanja in joka in stoka.
No, no, le malo počakaj, predno se začneš jeziti nad menoj Kar ti hočem povedati je to, da sta kričanje in pa globoka žalost popolnoma dve različni reči.
Vsak človek žaluje za svojimi dragimi. Srce se krči* in solze tečejo in ihtenje in tudi glasan jok je na mestu in vzbuja sočutje pri ljudeh. Jok je naravna pot, po kateri se olajša srč-
Furnace and Sheet Metal Supplies
Popravila na vseh modelih. Direktno k vam po conah na debelo.
Moncriel Furnace Sales & Service Co. 15301 School Ave. GLenville 1162
® DOBER PREMOG!	1
©	Točna postrežba!	©
<§> The Hill Coal Co.	<§>
(©) 1261 MARQUETTE RD.	© Starl Cimpermanovl prostori
^	UEnderaon 87»«	/g!
^ FRANK ARKO. zastopnik	%
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik
v Slov. Nar. Domu, soba it. 10.	I
6411 St. Clair Ave.	I
DELO IZVRSTNO iN JAMCENO	j
Nekatera društva so imela in i na bol. To je vse na mestu. Tu-imajo še danes, tudi svoj obred- j di Jezus je jokal pri grobu La-nik. Ali doma eli pa na poko-1 zarja. Sv. Pismo pravi tako, a pališču, stopi eden izmed sočla- pravi le, da se je jokal, ne pa nov pokojnega malo naprej in kričal na vse grlo in se zvijal in čita, včasih v lepih razločnih be- vpil. Kar je od več je tisto pri-sedah, včasih momljaje, pošlo-j siljeno kričanje za efekt: "oh, vilni govor, kateri se končava kam greš . . . ? Oh, kaj bomo navadno z nekako željo, da naj počeli brez tebe . . .? Oh, zakaj se ohrani mrtvemu blag in čast-j si nas zapustil . . .? Pustite me, ni spomin. Ta želja pa ostane da grem še jaz žnjim v jamo največkrat le želja razen, kjer I, . . itd." To ni lepo, ni vede-je ostal čut krščanski in se osta- i nje pametnega človeka in tudi li zavedajo dolžnosti moliti za ne vzbuja sočustva za kar je umrle. Kjer tega ni, se pa rek: morda namenjeno, ampak vzbu-"izpred oči, iz spomina," le pre- j ja nevoljo in posmeh.
- -• -»"Hfcžij LOS
DR. J. V. ŽUPNIK |
zanesljiv zobozdravnik |
Mnogo let na Istem mestu. M St. Clair vog. 62. ceste. 1 Vhod samo iz 63. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. bj
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7
Tel. HEnderson 5195
ARNOLD ZWEIG:
Slučaj narednika Griše
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
Človek pa, ki ne spoštuje pravice, lahko živi tri nadstropja nižje, vendar pa se s svojo debelo kožo in trdo butico valja neprestano po prepovedanih mestih: a kaj njega briga,, če se prepovedana. "Strašnega kozla sem ustrelil: človek se vendar dokaj lažje bojuje iz daljave," si je mislil, vzel iz žepa svalčico ter vprašal Schieffenzahna, kaj prav za prav misli o vsem položaju; dali namerava docela odpraviti neodvisno pravno oblast divili-je in vpeljati nov vojaški regla-ment, po katerem bi se sicer iskalo pravice, a samo zato, da se jo v slučaju, da se jo najde, vrže med smeti, kakor se pač zlju-bi višjemu sodišču, ali pa celo takemu, ki ima. enako vel javno jurtydikcijo, pa misli o .stvari enkoliko drugače?
V odgovor je dejal Schieffenzahn, da nima nihče toliko spoštovanja za jurisdikcijo tako iz-vežbanega vojake, katerega celo Njegovo Veličanstvo tako visoko ceni, kakor baš on sam, pač pa da so še druga načela v ozadju, za katera pa ne sme vsakdo vedeti. Očividno so člani divizij-skega prekega soda prezrli najvažnejše momente v tej zadevi, tedaj je bila njegova dolžnost, da se jih spomni.
Lychow je čutil, da mora osta ti miren. Zato je" dejal: "Dragi Schieffenzahn, kako naj b) mo j predsednik divizij skega sodišča, ki je — kakor: boš gotovo priznal, izredno sposoben mož— izvedel, katero soidišče najobrav-nava nek dan slučaj ? Ako nam bos svoja pros vitij ena mnenja nalival na ta način, potem seveda ne bomo v bodoče naših zk clev predlagali tebi."
Šchieffenzahnu je presedalo. Mar ga smatra starec za čisto navadnega otročička? Kljub notranjemu razburjenju je odgovoril s vsakdanjim glasom; da pritiče, ako že komu pritiče po-jasnitev, le njemu. Neznosno je, da je bilo dovoljeno, da živi človek, ki je bil obsojen kot za-vratnež, kot Boljševik, tako dolgo, a on je jasno izrazil svojo željo, naj se obsodba čimprej izvrši. In mesto, da bi ubogali tako enostavno povelje, so prišli k njemu ter besedičili o jurisdik ciji in kompetenci. On, Schieffenzahn, je odgovoren za to, da ne bo obstojalo ničesar, kar bi utegnilo postavljati v nevarnost nemško zmago, vsaj tu, na vzhodni fronti. On mora voditi vso armado. In kadar so bile pred človekom take naloge, tedaj ni časa za cepljenje dlak o pravici in krivici. On je zadnji človek na svetu, ki bi skušal prebrniti avtoriteto kakega generala. Rav-notako pa je tudi njega ekscelenca von Lychow bil zadnji Človek, katerega je smatral sposobnim, da bi mu z vsem tem nesmislom o sodnijah in jurisdik-cij ah povzročal teke neprilike.
Lychow se je nalahno priklonil ter se Šchieffenzahnu na njegovi odkritosrčnosti zahvalil. Dejal pa je, da je zadeva, šla vse predaleč čez mejo vprašanja o jurisdikciji. Vprašanje je bilo priprosto, a. nad vse načelno važno: dali je v Prusiji enaka pravica za vsakega človeka, kakor pravi pismo: "Imej eno tehtnico, eno mero, isti utež zase in za tujca. Jaz, Gospod sem ti tako ukazal."
Schieffenzahn je napravil vljudno kretnjo soglašanja. Pravica seveda mora biti, brez izjem. Ker pa že padajo na žrtve-nik nemške zmage vsak dan tisoči Nemcev, naj pade ž njimi vred na isti žrtvenik še ta ruski de-zerter, ki je zapustil tako nesrečno svoje mesto v taborišču za vojne ujetnike. In smehljal se je zadovoljno ob misli na svojo
rxxxitxETrxtiggimeTiixg**"«
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
zvitost, potom 'katere je starega gospoda ujel v njegovo lastno past.
Pa tudi von Lychow se je smejal. Spravil je Schieffenzahna na polje, kjer vsekakor ni bil bogve kako izvežban. Dejal je: "Gotovo, gospod Kamerad, zelo dobro prispodobo si dal. Skozi vso to vojno, vsak trenutek dneva in noči, so šli nedolžni ljudje v smrt, vsa čast jim. Odgovornost za to pa nosijo vsi rodovi, ki so vspostavili države in tudi ljudje sami. V davnini, ko so vspostavljali države, so se bili ljudje obvezali in sporazumeli, da bodo nosili slavo zgodovine, a njih otroci in vnuki morajo sedaj trgati sadež. Seveda, v gotovem loziru jim je bilo to nari-njeno, vendar pa je lahko smatramo za prostovoljno, ako so pač ljudje pripravljeni ubogati odloke svojih voditeljev. Vendar, gospod tovariš, žal mi je, da moram v tvojem argumentu po-vdariti nek nedostatek. — Dovoli, da izgovorim do kraja," je vzkliknil, ko je videl, da se pripravlja Schieffenzahn, da odgovori. "Mar pošiljam svoje moštvo v boj z namenom, da bo ubito?' Ako bi jaz odločeval, bi se vrnili vsi živi in zdravi, vsi do zadnjega! Ako pa mi je to nemogoče, potem se moram pač na svoje obžalovanje udati neizbežnemu — v kolikor je vojna edino in končno sredstvo za razširitev države. Ti pa, na drugi strani hočeš žrtvovati človeka, za katerega veš dobro, da je nedolžen, a to samo zato, ker misliš, da storiš s tem uslugo državi. Vojak gre v boj do gotove meje voljno, ker vedno upa na možnost, da se še vrne. Kot zadnje pribežališče pa poklada svoje življenje v božje roke, a to v dobrobit svojega doma, svoje domovine, svojega cesarja. Ta Rus pa — pravna mašinerija naj se vpo-rabi, da se ga nepravično usmrti. Ali si ga upaš tedaj še primerjati z nemškim vojakom?"
"Seveda," je prikimal Schieffenzahn. "Poglejva dejstva. Koliko časa pa traja ta voijnost? Ako se upre nemški vojak poveljem, ga ustrelimo. In kar se tiče možnosti povratka: ako ga ne doleti to pot, ga čaka smrt pa drugič. Premisli, ekscelenca. Fosgenski naboji in plinski napadi polagoma uničujejo božjo* milost, ki si jo omenil. Namen vojne je, ako jo gledamo s tehničnega stališča, postaviti Boga samega na pravo mesto, čeravno se bojim, da boš užaljen, vendar ti povem odkrito, da jaz raje gledam odkrito na položaj: država ustvarja pravico, posameznik je samo uš."
Von Lychow se je naslonil in dejal tiho: "Ako bi jaz mislil tako, potem bi; se ne smatral boljim od psa.- Država ustvarja pravico, res? Ne — pač pa pravica vzdržuje državo. Učil sem se tako še kot deček, in samo to, mislim, daje življenju pomena, smotra. In samo ker tvori pravica podlago državi, je dana narodom pravica, da se v samoobra-ni trgajo med seboj na kosce. Kadar pa prične država deliti krivico, tedaj je zavržena, propadla. Vem, da se sedaj, ko sedim tu ter se bojujem za življenje tega ubogega Rusa, bojujem za nekaj večjega, vzvišenega, nego je tvoja država — da. se bojujem za svojo državo: za državo kot orodje večnosti. Države so kakor ladje: in ladje postajajo stare, se izrabljajo, se razbijejo. Ako pa prenehajo države služiti božjim namenom, tedaj se sesujejo kakor papirna te hišice, kadar zapiha preko njih veter božje previdnosti. Jaz pa, general Schieffenzahn, vem, da sti bili pravičnost in vera v
Boga temeljni kamen Prusije in jaz ne bom mirno gledal, kako jih nje sedanji voditelji ruši- fr jaklič-jo."
Von Lychow je po teh besedah vstal ter se prešetal do okna. Schieffenzahn ga je zasmehljivo opazoval. Mar so taki starci mislili, da. so še sposobni voditi in vzdržati nemško cesarstvo? In medtem, ko se je poigraval z nožičem, je vprašal von Lycho-wa, dali je pripravljen priseči, da je Prusija zrastla v poslušnosti božjih, zapovedi. Marija Terezija in tudi Poljaki so že marsikaj izrazili kaj drugačno mnenje v tem oziru, a proletariat je pa tudi imel glede tega predmeta kaj posebne nazore. In smejoč se s superijoriteto devetnajstega stoletja je pričel previdno trgati na kosce politično teologijo starejšega gospoda: do-taknivši se tarifov, pravice lastnine in razdelitve zemlje. *
Schieffenzahnova utemeljevanja pa so se docela razbijala ob Lychowem. Moč se ne sme lo čiti od pravice. Schieffenzahno-vi ugovori naj bii bili nekoliko bolj v skladu z resničnostjo, kajti vpliv naroda je vendarle imeJ nekaj besede v oblikovanju bodočnosti. Nič na svetu pa ne bi moglo opravičiti države, ako spravi mogočno mašinerijo postave proti nedolžnim in na ta način ugonobi ljudsko čuvstvo-vanje za pravičnost. Ljudsko čuvstvovanje za pravičnost j? predstavnik božje pravičnosti in ako se je vrže na smetišče samo vsled političnih vzrokov, ne bi mogel nihče preprečiti, da pade obsodba božje pravičnosti na državo samo: Mene, tekel, fares je zapisano na steni sobe onega generala, ki skuša s svojo revno logiko podcenjevati božje zapo vedi.
"Revna logika!" je osupnil Schieffenzahn. Dovolj je prestal od tega starega, revnega ble-betača, dovolj časa zadrževal svojo jezo, vse dotlej, dokler je bil ta vljuden. Sedaj pa ni mogel več prenašati, in odločnim, surovim glasom je prosil von Ly-chowa, naj govori nekoliko bolj dostojno. Ne sme pozabljati, da nista v Ilerrenhustu ali pa na seji žensk.
Von Lychow si je počasi nadel rokavico. Tak način govoren j a je poznal. Lychowi so se ga otresli že po Saalfeldu in Jeni. "Ni ga dvoma, da s m a t r a j o Schieffenzahni tak način obnašanja še vedno umesten," je pristavil. "Nu,'ničesar več ti nimam reči, tovariš," je zaključil ter osnažil hlače tobačnega pepe la.
Albert Schieffenzahn je težko dihal. Pobesil je svojo spodnjo čeljust. Zahvalil se je von Ly-chowu za predavanje o božji previdnosti ter predlagal, naj mu bo dovoljeno, da tudi on sedaj izreča nekaj opazk. Domišlja da si, da pač ve, kaj je disciplina in tudi, kako jo je treba udejstvovati. Zato je bil brzo-javil Kommandaturi v Mervin-sku, naj se obsodba točno izvrši jutri popoldne. Videl je, kako je Lychow ohstrmel ter se oprijel naslanjača. Da, je nadaljeval Schieffenzahn, storil je bi) to brez obotavljanja. Ekscelenca naj se, ako mu je ljubo, pritoži potem pri samem cesarju. Kajti njega, Schieffenzahna, ki je moral že toliko stvari prevzeti nase, ne briga, ako zabrede zopet v sitnosti. Sedaj pa hoče pojasniti razliko med njima. Po ekscelenčinem mnenju je usmrtitev Rusa škodljiva disciplini, po njegovem mnenju pa more disciplini le koristiti, v resnici jo zahtevajo politični vzroki. Njiju naziranja so diametralno nasprotna. Nu, da, tedaj: ako je odvrača ekscelenca vsakršno odgovornost, potem naj se odreče svojemu dopustu ter naj odide vlak ob petih in dvajset brez njega.
klliniiiiiiiiiz^tiiifiti
Na, še en
(Dalje prihodnjič.)
* Arturo Toscanini, znamenit virtuoz, nasprotnik Mussolinija, je na potu v Ameriko.
"Nič se ne jezi," mu je rekla ona, ko je opazila, "če ti je kaj zanjo, kar k Cecmanovim pojdi, pa boš videl, da bo vse prav. Tako se boš še postavil z njo, kot le kaj!"
"Pa pastirja boš imel precej," je dostavil brat in založil dobršen kos cvrtja.
"Nikar ne sanjaj!" je posvarila žena moža., ki je mislil pri vsaki stvari na dobiček.
"Kaj ni res?"
"Zijalo!"
Janezu se je pa bilo cvrtje uprlo, da je vstal in rekel: "Jaz grem na vas h Kocjanovim pogledat!"
"Ti nisem rekla, da preskrbi pijačo?" se je togotila žena na moža. "Ti ni nič mar, da bi ju pogostil? Uh, kakšen je ta dedec ! Vse moram sama!"
"Nič ni treba nositi, greva sama h Kocjanu," je dejal oče snahi, ki se je pripravljala po pijačo. "Pa še ti, Jože, pojdi z nama, ga bomo pa tam polič zvrnili l"
"Prej boš slame nanesel, potlej pojdeš," ga je ustavila ona. še vedno huda. "Ti bi samo takrat dal za pijačo, kadar bi te nič ne stalo. Kako si grd!"
Pri Kocjanovih je bilo vse drugačno šundranje. Tu je šlo vse vprek: "Vse dol! Udri! De setina in tlaka je preč, ne bo nas drla graščina več! Pij, saj ne boš več desetine dajal! Frajost! Nobenega gospoda ni več! Kmet je gospod! Udri, Cecman, udri! Do zdaj si tlako tolkel, zdaj boš na gospodo. Udri, kanal jo!"
Kocjan se je smukal med gosti in kadar je le prišel do sape, je povzel: "P-p-p-pijte, pi-pi-jte! N-n-nobenega ko-koštruna ne bo več graščina po-pohamala! P-pijte!"
Kjerkoli je zagledal prazen bokal,-ga je pograbil in hitro napolnil : zakaj ni se bal, da bi mu kdo unesel ceho, ker je poznal, da so ljudje danes take volje, da vsak rad plačuje in preden gre. vprašuje: "Krčmar, ali smo še kaj dolžni? Ali je vse plačano?'" je novo gostilno Glavana, oče in sin.
Za trenutek je nastal premolk. toda potem je završelo: "Kje sta se pa vidva vzela? O, hudir, Ljubljanci! Na, pij! Les pojdi !"
Štembav je objel starega Glavana :
"Pa se še vidimo v Škriljah! Ali ste videli, kaj smo dočakali?"
"Ko bi bilo le prej prišlo!"
Pa tudi drugi so mu polagali roke na rame in ni manjkalo prisrčnih besedi, ki so šle Glavanu v srce in dušo, da je še bolj občutil bridkost ločitve od krajev, kjer je fantoval in kjer je gospodaril in kjer še žive znanci in prijatelji iz tedanjih časov.
V očeh so mu igrale solze.
Tudi Janezu je bilo enako, ko je gledal svoje vrstnike, od katerih so bili eni že vpreženi gospodarji,-a drugi -so še vedno ro-govilili in se lovili za svoje pravice pod okni.
"Lej, tako bi bilo, ko bi njega ne bilo! Tudi ti bi bil vesel, tudi ti bi tako šaril po škriljah in gospodaril na Cecmanovini."
Bolj živo ko le kdaj se je spomnil vsega gorja, ki ga je prestal zaradi njega.
"In vsega tega je on kriv!"
Tako je vpila njegova d»aša užaljena in ranjena.
"Manca te ima še vedno rada !"
Tako mu je povedala svakinja in sam je opazil, da ga še ni bila pozabila, da ga morda vendarle še ljubi.
Dušilo ga je, da ni mogla prav beseda iz njega, da .je težko odgovarjal na vprašanja in klice. Ko so obrazi okrog njega žareli od veselja in zadovoljnosti, je bil Janez otožen, vglobljen v svoje misli in načrte.
"Pij! Janez, pij! kozarec!"
In Janez je pil in je sam poklical vina na mizo, da bi bi? deležen cehe.
"Hudir, kaj se pa tako kislo držiš? Kaj si bolan? Kaj ni vse dol, da mora biti človek vesel? Kar na glavo bi se postavljal !"
Tako so ga ogovarjali prijatelji, ki so opazili, da mu nekaj ni prav, in so iskali strune, ki bi prav zapela in razigrala njegovo srce.
"Ali še veš, Janez, kako smo se postavljali? Ali ni bilo vse naše? Vsakega smo nadrevili. ki je kaj vohal okrog naših hiš. Veš, kako si. bil otrnil gozdarja? Nikoli te ni pozabil! Pa kako smo peli, peli in se smejali! On je pa klel. Hahaha!"
Tedaj so se pa Janezu zais-krile oči polne srda in je hripa-vo bruhnilo iz njega:
"Kje imate pa sedaj tistega
Zaškrtal je z zobmi in stisnil pesti, oči so mu pa rfemirno begale, kakor bi koga iskale. "Ali bi ga? Hahaha!" "Ubijem ga! Strem ga kakor gada. Kje je?"
Stresal se je od razburjenja, dvigal pesti, grozil in iz njegovih prsi so prihajali divji, nerazločni glasovi. Razumelo se je le: "Kje je? Kje je? Dajte mi ga!"
Vsi so videli, da Janezovo razburjenje. ni narejeno, da gre za res, da plamti v prijatelju srd, da gori strast, ki hoče pokonče-vati.
Od vseh strani so govorili vanj in mu prigovarjali.
"Bodi pameten! Ni vredno! Janez, saj nisi ob pamet!" On jih je pa gledal. Ali ga res ne razumejo? Ne čutijo njegovih bolečin In utrgalo se je v njem: "Manca! ... On ... " Tedaj so ga premagali občut-ki, ni mogel več zadrževati solz, objel je najbližjega, naslonil glavo na njegovo ramo in zaihtel, da se je stresal njegov život.
Vse je umolknilo ob bolesti, ki je podrla prijatelja, a nato so se čule besede tolažbe, ki so skušale lajšati bolečine, ki bi bile rade strtemu vlile moč in pogum.
Dokazi prijateljstva in sočutja so odprle Janezu srce, da se je razlilo, in česar ni še nikdar storil, izpovedal je sedaj vso prisrčno ljubezen, ki jo je gojil do nje, ki je pa padla v ostudne roke gozdarjeve.
"Prekleti . . . Kje je, pes?" želja po maščevanju je zatrla občutke žalosti in genotja in stiskal je zopet pesti in srd se mu je bliskal v očeh.
Tedaj so ga pa obstopili prijatelji. Prijateljske roke so začele tipati po njegovih ramah, prisrčne besede tolažbe in sočutja so prodirale naklepe maščevanja, so pomirjevale valove srda in razburjenja.
Povedali so mu, da se je Lah umeknil v svoj brlog na Preseki takoj, ko je dih svobode zavel v pokrajini, da je spustil volku podobne pasje mrcine z verig, ki ne puste nikogar blizu, in da se ne prikaže brez nabite risanke.
"Janez! Ti bo že prišel na muho! Tedaj bo zgoda!"
In ko so bili tako vsi enega duha, so se zbližala tudi srca vseh in iz vseh src je kipelo ogorčenje, ki so ga prikrivali doslej. Vsak škriljan je imel logarja zapisanega v srcu, njegove zlob-nosti niso bile pozabljene in komaj so čakali trenutka, ko mu bodo mogli vrniti z oderuškimi obrestmi.
"Vse dol! Menat s Preseka mora dol!"
To je bila beseda Škriljanov. ki so se razhajali tistega večera, beseda, ki je pomirila tudi srce Glavanovega Janeza.
DEVETO POGLAVJE Glavo ali pa urbar V ponedeljek po kvatrni nedelji v postu so se Ižanci stekali v Iško vas. Tam je imel Ahtik svoj dom in ker so bili prejšnji dan gostilne na Studencu presu-šili, se je bil preselil v Iško vas
tudi Krivanoga, kjer se je pri svojem prijatelju odpočil in prespal. Potem se je pa všotoril pri Vrenku, kjer so točili vino in žganje. Za njim so pritisnili tudi drugi in pri Vrenaku je bila kmalu gneča kakor med cerkvenimi vrati po končani službi božji ob žegnanju: drug drugega so nosili.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Osumljenec aretiran v Lindbergh slučaju
Harrisburg, Illinois, 29. septembra. Dennis Lawrence, 30 let star, je bil danes tu aretiran, ker je osumljen odpeljave Lindbergh otroka. Zaeno so aretirali njegovo ženo in dva otroka. Aretacija se je izvršila na podlagi nekega anonimnega pisma, ki je bilo naslovljeno na Col. Lindbergha.
Japonci imajo težave v Mančukuo
Mukden, Mandžurija, 30. septembra. Uporni Kitajci so se polastili province Mančuli, ob mandžursko-ruski meji in poklali ali pregnali japonsko posadko. Radi bližine ruske meje morajo Japonci skrajno previdno postopati.
+
V SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
MALI OGLASI
Odda se
stanovanje obstoječe iz štirih sob, v zližini slovenske cerkve Collinwoodu. Vprašajte na 712 E. 156th St.	(Oct.1.4.6.)
Grozdje
prepeljavamo kamorkoli, po vašem naročilu in letos prav po nizki ceni. Se priporočamo za obila naročila kakor tudi za selitev pohištva.
J. Oblak
1161 E. 61st St. Tel. HE 2730
(231)
ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 2. oktobra, 1929. Tretje leto je že minulo, kar si nas zapustil. Daleč v daljavi je gomila, ki je zagrnila našega nepozabnega soproga in očeta.
Oj usoda, ti življenje, nam prehitro zagreniš, radost v srčno nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš.
Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala nam je Tebe našo nado, naše vse.
Let je tri že preminulo, kar si Ti zapustil nas, vedno pa spomin ostal bo v naših srcih večni čas.
Misel pa nas vse tolaži, da za Teboj pridemo, tja kjer večno bo plačilo, ko se skupaj snidemo.
Naj Ti zemlja!'
Stanovanje
se odda, tri sobe, samo $10.00 na mesec. Vse nanovo papirano. Oglasite se na 7004 St. Clair Ave.	(232)
Naprodaj je
candy prodajalna, prav po nizki ceni. Zraven cerkve in šole. Po-zve se v uradu tega lista. (232)
bo lahka ameriška
Žalujoči ostali.
Cleveland, O., 1. oktobra, 1932.
Odda se v najem
trgovski prostor s 3 sobami za $20; trgovski prostor s 7 sobami pa za $30. Furnes, klet, gor-ka in mrzla voda in vse drugo. Hiša sama zase.
Odda se tudi stanovanje 4 sobe, velika klet in drugo; zidana hiša; rent $13 na mesec. Vprašajte na 871 E. 67th St.
(Sept.30.okt.l.4.)
Novo za staro!
Več ljudi nas vprašuje za stare, že rabljene peči na premog, najsibo za kuhanje ali za gretje. Pred nekaj leti so ljudje take peči dajali v staro šaro, sedaj pa so zopet vperabne, ker je, mnogim ljudem plin zaprt.
Kdor ima tal; o peč in je ne rabi več, pa je peč še vporabna, naj se prija-vi v naši trgovini na 6019 St. Clair Ave., ali pa na 15301 Waterloo Road, ali pa pokličite HEnderson 2088. Mi pridemo peč pogledat in posredovat, da jo dobi dotični, ki jo potrebuje, in v zameno si lahko nabavite novega blaga, ki ga. potrebujete. Zamenjavamo tudi drugo pohištvo.
A. Grdina & Sinovi
(231)

NAZNANILO
otvoritve
V pondeljek, 3. oktobra, zopet otvorimo znani
JENETTE
restavrant
na 1022 E. 63d St.
Ta restavrant smo dolgo let vodili r.a 6009 St. Clair Ave. v spiešne zadovoljstvo naših gostov. Zato se toplo priporočamo vsem starim in tudi novim gostom, da nas obiščejo v novih .prostorih, kjer bodo fino postre-žerii s pravo domačo in tečno hrano.

JOHN TURŠlC
lastnik

Stanovanje
se da v najem, 6 sob in kopališče. Furnez. Hiša sama za sebe. Vprašajte na 1161 E. 61st St.	(231)
MM
lllllll
mil
ilillll!
WMMM
lllllll
Preskrbite si kapljico!
Kakor vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri meni najboljše grozdje, katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete svoje grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri meni dobite najboljše sode od žganja, ki so letos prav poceni. Kdor hoče lin mošt, ga lahko dobi pri meni. Se priporočam
JERNEJ KNAUS
1052 E. 62d Street	HEnderson 9309
lllllllHilllllillllllilll
534848912348232323235348235323235323539153535353535323532348535353485348485353535348535353535353484853485348