z Primorski

Št. 53 (14.799) leto L
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v sužnjeni Evropi.
TRST-Ul MonteccN6-Tet 040/7796600 GO<8CA-Drevored 24 moggiol- Tel 0481/53338:
C8>«P - U. RMoil 28 - Tel. 0432/731 KO	OSREDNJA KNJI TNT H A
7300 LIR	S ..VILHARJA
TRG REVOLUCIJE 1 F-L.FM32
Povečuje obrambno sposobnost organizma. V času prehladov in gripe pomaga, da se bolezni upre, ze obolelim pa blaži težave in nnmfiflrie zdravhenie.
7096 AA
60090201
Smo bUi resna robu prepada?
Bojan Brezigar
Po skoraj dveh letih so se Sarajevčani včeraj zopet sprehajali po »lirah. Navidez so to delali brezskrbno in fotoreporterji so tu pa tam ujeli v objektiv celo kak nasmešek, vendar skrbi v Sarajevu ne manjka. Tudi včerajšnji dogodki, ko so Srbi ranili pet švedskih pripadnikov modrih Čelad in zajeli skupino nepalskih vojakov, dokazujejo, da se spopad na Balkanu ne krti, ampak se siri in zadobiva, po posegu niške diplomacije in ruske vojske, celo svetovne razsežnosti.
Verjetno bo treba počakati kar 50 let, to je do odprtja državnih arhivov, preden bo svet ugotovil, kflj se je na mednarodnih relacijah dogajalo v soboto in nedeljo. Nekateri panično govorijo o tem, da smo bili tik pred izbruhom tretje svetovne vojne, drugi menijo, da so te ocene pretirane.
Zgodovinar H.G.VVells, eden najboljših analitikov dogajanj v Času prve svetovne vojne in pred njo, je že v medvojnih letih oce-rul, da je stremljenje Rusije, da se prebije do Jadrana, poglavitni, Ce ne celo edini vzrok za izbruh prve svetovne vojne. Tokrat se je Rusija Jadranu približala kot še nikoli prej.
Ce želimo k temu dodati še primerjavo iz Časa pred drugo svetovno vojno, se lahko spomnimo na Chamberlaina in na Churchillov očitek, da je britanski premier v Munchnu izbiral med sramoto in vojno; izbral je sramoto in dobil vojno. Res je vedenje Zahoda v soboto in nedeljo spominjalo na zadržanje v Času priključitve Sudetov Hitlerjevi Nemčiji.
Kako blizu tega scenarija smo bili v nedeljo? Ne vemo, rezultat pa je, da je mir v Bosni in Hercegovini še vedno neznansko daleč. Skoraj dveletno omahovanje Zahoda je omogočilo Srbom, da so se iz napadalca in edinega krivca za spopad spremenili v eno izmed vojskujočih se strani in da so torej tudi modre Čelade, ki naj bi ščitile napadene -torej muslimane - sedaj pomirjevalec dveh vojsk. Se vec, ker naj bi bile nekatere enote modrih Čelad - zahodne vojske - očitno na strani muslimanov, so sedaj Rusi, s tem da so se postavili v bran Srbov, stanje uravnovesili. Od tu do popolnega spopada je pot res lahko zelo kratka. Vmes so Bosna in Sarajevčani; njihov zimski nasmešek se verjetno še dolgo ne bo mogel spremeniti v pomlad.
66001 KOPER
BOSNA / SRBI ZAVZELI MOST CEZ SAVO, KI JE BIL POD NADZo.^.v, ______________
Povečanje letalskega pritiska Nato na srbske položaje v Novi Gradiški
Končno spet sprehod po zasneženih ulicah Sarajeva (telefoto AP)
Blizu Tuzle ranjenih pet švedskih vojakov
ZDRUŽENI NARODI, BONN, SARAJEVO - Združeni narodi naj bi včeraj zvezi Nato naročili, naj njena letala nudijo podporo silam ZN v Novi Gradiški, ki naj bi z nizkimi preleti nad srbskimi položaji dokazale odločitev zveze Nato, da bo kaznovala srbsko neposlušnost. Srbi so namreč v petek zavzeli most cez Savo, ki je pod nadzorom modrih čelad. Na sedežu ZN v New Yorku vesti niso ne zanikali ne potrdili.
V Bonnu so se sestali predstavniki Evropske unije, ZN, ZDA, Rusije in Kanade, ki so med drugim sprejeti okvirni načrt za ureditev razmer v Bosni. Premirje v Sarajevu naj bi zagotavljali z učinkovitejšo razmestitvijo modrih Čelad, preprečili premeščanje težkega orožja nazaj proti mestu ter zagotoviti varen dostop konvojev s člo-
vekoljubno pomočjo. Zavzeti so se za odprtje letališča v Tuzli, za hitro zamenjavo sil ZN v Srebrenici in Žepi, za dostop konvojev s pomočjo, ureditev razmer v Mostarju in umik težkega orožja. V osrednji Bosni pa naj bi s premestitvijo svoje vojske dosegli premirje med muslimanskimi in hrvaškimi vojaki. Danes naj bi se o spopadih v osrednji Bosni pod pokroviteljstvom ZN v Zagrebu pogovarjati muslimanski in hrvaški predstavniki, ki naj bi podpisali sporazum o premirju.
Včeraj je v bližini Tuzle granata ranila pet švedskih vojakov. Zaradi incidenta je za letalsko podporo silam ZN zaprosil general Rose, vendar pa se je po posvetovanju z generalom Gotom strinjal, da akcije ne bodo izpeljali. (Afp, Reuter, dpa)
Na 23. strani
RIM / DELAVCI O DOGOVORU FIAT
Pozitivne ocene pa tudi protesti
RIM - Danes in jutri se bodo delavci obratov Fiat izrekali o sporazumu, ki so ga s posredovanjem italijanskega ministra za delo Giugnija po dolgotrajnih pogajanjih dosegli predstavniki sindikalnih organizacij in turinske avtomobilske hiše. Minister Giugni, ki sicer odločno zavrača vlogo glavnega junaka pogajanj, je pozval delavce, naj v svojo korist sprejmejo dogovor. Na vsedržavni ravni sindikati CGIL, CISL in UTL pozitivno ocenjujejo dogovor, medtem ko so na krajevni mnenja bolj deljena. Vsekakor kaže, da bodo tudi teritorialni in področni organizmi sprejeli dogovor, Ce ne drugače kot manjše zlo. Odločno proti pa so se že izrekli delavci tovarne Sevel v neapeljski pokrajini, ki so se že včeraj sestali na skupščini. Zelo nazorno pa so svoje stališče o dogovoru, ki bi ga morati podpisa-
ti v petek, javnosti in vsem zainteresiranim predstavili elani sindikata Cobas obrata Alfa Romeo iz Areseja, ki so včeraj za nekaj ur zasedli glavno železniško postajo v Milanu. Zadovoljstvo nad doseženim sporazumom sta izrazila predsednik vlade Ciampi in predsednik Confindu-strie Abate, Giugniju pa je Čestitke poslal socialistični tajnik Del Turco. Vsedržavni tajnik DSL Occhetto je še zlasti pozitivno ocenil sprejetje zahteve CGIL o kontroli nad izvajanjem sporazuma, medtem ko je tajnik SKP Bertinotti dejal, da je sporazum nesprejemljiv. Po oceni bivšega tajnika CISL Camitija pa je sporazum zelo drag, ker je odločno preveč predčasnih upokojitev. Po njegovi oceni bi se morali še v večji meri poslužiti solidarnostnih pogodb in pa krčenja umika.
Na 2. strani
MEHIKA / PRVI KORAK
Pogajanja z uporniki
SAN CRISTOBAL - Manuelom Camachom Mirovna pogajanja med	Solisom, mirovnim po-
upomiki in mehiško vla- srednikom Msgr Samue-do so se uradno začela v lom Ruizom ter pred-stolnici San Cristobala, stavniki ZapatistiCne kjer je tudi uradni sedež vojske narodne osvobo-pogajanj med vladnim ditve (EZLN). mirovnim poslancem	Na 22. strani
Smrtna nesreča sinoči v Trstu
TRST - Sinoči je v Trstu v prometni nesreči umrl 24-letni motorist Ser-gio Coslan, stanujoč na Padricah 216. Mladenič se je s svojim suzukijem 750 vozil po Ul. Valerio nad Novo univerzo proti mestu, ko je zaradi visoke hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in Čelno trčil v nasproti vozeči občinski kombi za prevoz invalidov. Pri tem so se lažje ranili šofer kombija, invalid in njegov spremljevalec.
Na 6. strani
LILLEHAMMER
Zlota kolajna za Italijo
tudi v štafeti 4X10 km Danes moški veleslalom
Italijani so osvojili zlato medaljo v štafetnem teku na razdalji 4 x 10 km, kar je doslej najveCje zadoščenje za italijansko reprezentanco, ki ji je uspelo z izredno tekmo premagati norveške favorite, Finiš med Daehliem in Fau-nerjev je bil dramatičen in spektakularen, veliko zaslug za uspeh pa ima že 43-letni De Zolt.
Razburljiva je bila tudi tekma v ekipnih skokih s 120-metrske skakalnice, kjer so prevladati Nemci.
Danes bo na sporedu moški veleslalom; Italijani s Tombo računajo na novo kolajno, a tudi Jure Košir ima resne možnosti, da stopi na zmagovalni oder.
V olimpijski prilogi na straneh od 17. do 20.
ITALIJA
Sreda, 23. februarja 1994
RIM / SINDIKATI V GLAVNEM SPREJEMAJO DOGOVOR S FIATOM
Danes in jutri odločilne skupščine delavcev
V tovarni Sevel so sporazum zavrnili, protest Cobasa
Člani Cobasa obrat Alfa Romeo so včeraj zasedli milansko postajo^ (Telefozto AR)
ZASKRBLJENOST CONFINDUSTR1E
Abele: Malo pozornosti programom
RIM - S sporazumom so zadovoljni sindikati na vsedržavni ravni, na deželnih in na področnih ga sprejemajo s kakšnim pridržkom, delavci številnih obratov mogotca Fiat pa so precej razdvojeni. Vlogo ministra za delo Giugnija v zapletenih in dolgotrajnih pogajanjih med sindikati in Fiatom je pohvalil predsednik italijanske vlade Ciampi, čestitke Giugniju je poslal tudi socialistični tajnik Del Turco, medtem ko je tajnik Demokratične stranke levice Occhetto izpostavil pomen izboljšav, za katere se je predvsem potegoval sindikat Fiom (CGILj. Zadovoljstvo nad sporazumom je izrazil tudi predsednik združenja industrijcev (Confindustria) Abete, po mnenju vsedržavnega tajnika Stranke komunistične prenove Bertinottija pa je sporazum nesprejemljiv.
V sindikalnih vrstah, predvsem, ko se gre »z vrhov proti bazi«, pa so mnenja precej deljena, čeprav bo po vsej verjetnosti v sindikatih CGIL, CISL in UIL na vseh ravneh prevladalo stališče, da se pač sporazum sprejme kot manjše zlo. Odločno proti so se včeraj izrekli delavci tovarne Sevel v kraju Pomigliano d’Arco (Neapelj), člani sindikata Cobas obrata Alfa Romeo v Areseju pa so včeraj iz protesta za nekaj ur zasedli glavno železniško postajo v Milanu. Včeraj so se o sporazumu, ki ga morajo podpisati v petek, izrekali sindikati na deželnih ravneh (v tistih deželah, kjer so obrati Fiata): v Piemontu so
deželni koordinacijski odbori Fim, Uilm in Fismic že odobrili sporazum, medtem ko se bo odbor Fioma sestal danes. Po predvidevanjih bo tudi piemontski Fiom izrekel povoljno mnenje, čeprav je bil do konca pogajanj še najbolj kritičen do vsebine sporazuma. Na njihovo odločitev bo nedvomno pozitivno vplivalo sprejetje zahteve, ki jo je postavil vsedržavni Fiom, o preverjanju in nadzoru nad izvajanjem sporazuma in produkcijskega načrta Fiata, ki je tesno povezan s sporazumom. Po ločenih zasedanjih voditeljev posameznih sindikatov, ki so sodelovali na pogajanjih, pa se bodo danes in jutri na skupnih skupščinah izrekali uslužbenci Satovih tovarn.
Na stran delavcev, ki zavračajo sporazum, pa sta se postavila tudi sin-
dikata »Essere sindacato« in Cisal, po mnenju katerih je Fiat vse svoje izgube prevrgel na ramena države in delavcev. »Spontan odbor uradnikov in tehnikov«, ki se je tudi udeležil rimskih pogajanj, pa je le na pol zadovoljen z izidom le-teh: pozitivno ocenjuje dogovor o predčasnih upokojitvah, kritično del, ki določa dolgo dobo »mobilnosti« za uslužbence, ki so pred upokojitvijo, predvsem pa bi odbor želel, da bi uvedli solidarnostne pogodbe tudi za uradnike.
Z zavrnitvijo sklenjenega sporazuma ne bi delavci imeli nobene koristi: tako je dejal minister za delo Giugni, ki je poudaril, da trenutno ne bo nihče izgubil delovnega mesta, to pa zato, ker so predvidene številne oblike posluževanja družbe-
nih blažilcev. Pri tem je predvsem izpostavil solidarnostne pogodbe, s katerimi so preprečili uvedbo dopolnilne blagajne za nedoločen čas. Vsekakor pa ima ta sprememba postavke v načrtu, ki ga je predstavila turinska grupa, precejšnjo ceno: po izračunih ministrstva za delo naj bi to državo stalo približno dodatnih 170 milijard lu. Sicer pa je na splošno s finančnega vidika sporazum zelo drag, čeprav je z vsebinskega precej dober. Tako je dogovor ocenil bivši generalni tajnik sindikata CISL Carniti, ki je predvsem kritiziral množično predčasno upokojevanje uslužbencev. Po njegovem mnenju bi bilo veliko bolje, ki bi uvedli še več solidarnostnih pogodb ali pa občutneje znižali število delovnih ur.
RIM - Italijanski industrij ci so zaskrbljeni zaradi načina poteka politične razprave pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami in izražajo željo, da bi v prihodnjih dneh prišli bolj do izraza programski predlogi raznih volilnih blokov. Giancarlo Abete, predsednik Confindustrie, je v kratkem pogovoru s časnikarji pred srečanjem s tajnikom Ljudske stranke Minom Martinazzolijem ocenil, da je politična razprava doslej dokaj zmedena: »Na žalost so se volilna zavezništva konkretizirala, preden bi določili programe, to pa postavlja pod vprašaj sposobnost političnih sil, da upravljajo na osnovi programov,« je ocenil Abete. Zanemarjanje pro-
gramov je po njegovem skupna značilnost vseh zavezništev. »Doslej ni programov zavezništev. Obstajajo samo programi te ali one stranke, toda prav to je problem: če se tri ali štiri stranke povežejo, vsaka s svojim programom, drugačnim od zaveznikovih, je jasno, da takšno zavezništvo nima svojega programa. In prav zato ne moremo razpravljati o programih zavezništev, ko pa jih ni.«
Abete je spomnil, da je Confindustria od vsega začetka poudarjala, da ni-, ma predsodkov do nikogar in bo ocenjevala razne sile po programih. Ta pozornost do programov pa je po njegovi oceni povsem odsotna v predvolilni razpravi.
GIALLOMBARDO
Štiri ure pred
sodnikom Di Pietrom
MILAN - Mauro Gial-lombardo, bivši tesni sodelavec Bettina Craxija, je včeraj štiri ure odgovarjal na vprašanja milanskega tožilca Antonia Di Pietra. Zasliševanje je potekalo v zaporu v Bu-stu Arsiziu, o njegovem poteku pa ni vesti.
Kot je znano, je Gial-lombardo že odgovarjal na vprašanja Di Pietra na procesu Cusani, toda ko ga je sodišče ponovno sklicalo, se je poslužil pravice, da ni odgovoril. Pri tem pa je napovedal, da želi dati vsa potrebna pojasnila »drugje«.
Včeraj pa se je javno oglasil Bettino Craxi s presenetljivo izjavo: »Nihče ne more trditi, še manj pa dokazati, da sem kdajkoli zahteval ali prejel podkupnine.«
Papež najodločneje proti zunajzakonskim zvezam
VATIKAN - Včeraj so objavili papeževo Pismo družinam, ki ga je Janez Pavel II. napisal 2. februarja, v njem pa je strnjen odnos katoličanst-va do družinske problematike. Papež ugotavlja, da živimo v »bolni civilizaciji«, kjer mediji izkrivljeno prikazujejo človeka in z njim tudi osnovno celico naše družbe - družino. Papeža skrbi, da nekateri namenjajo ogromna sredstva za rušenje družin in ne za njihovo utrjevanje. Kot pravilna in sprejemljiva prikazujejo razmerja, ki so za Cerkev nesprejemljiva. S tem »zatemnijo vest« in proti »tej temi« je Janez Pavel II. ponovno poudaril temeljne vrednote zakonske zveze in družine.
»Družina je pred vsemi družbenimi organizacijami, je pred narodom,
pred državo, pred družbo in mednarodnimi organizacijami,« je poudaril papež. Ker pa je poroka temelj vsake družine, lahko družba potrdi samo to zakonsko zvezo in ne drugih medosebnih zvez. Pravice družine so po njegovem mnenju tesno vezane na pravice posameznika, a družina ima »svoje pravice«. Prav zato je treba priznati vlogo in težo ženskega dela v družinskem krogu, ovrednotiti je treba njeno materinsko vlogo.
Papež je najostreje obsodil primere »zapuščene žene ali moža«, »spočetega in zavrnjenega otroka«. V tej svoji obsodbi ni prizanesel niti socialnim organizacijam, vladam in mednarodnim organizacijam. Ob koncu je papež priznal, da je to pismo »proti toku«, a izvira iz »civilizacije ljubezni«.
NOVICE
Sodni postopek proti Bossiju zaradi grožnje sodniku?
BRESCIA - Javno tožilstvo v Brescii je zahtevalo odprtje sodnega postopka proti voditelju Severne Lige Umbertu Bossiju zaradi obrekovanja in groženj na račun sodnika iz Vareseja Agostina Abateja. Kot je znano, je Abate Se lansko jesen poslal ligaškemu senatorju Giuseppeju Leoniju jamstveno obvestilo zaradi kršitve zakona o javnem financiranju političnih strank, Bossi pa je reagiral naravnost besno: sodnika je označil kot »zloglasnega« in zagrozil, da mu bo »preStel kosti«, v naslednjih dneh pa je v nekaterih intervjujih grožnje Se zaostril.
Drevi se začne 44. festival italijanske popevke
SANREMO - Z nastopom prvih »šampionov« se bo drevi ob 20.40 v Samemu pričel letošnji, že 44. festival italijanske popevke. Vse večere bo neposredno prenašala prva televizijska mreža RAJ, ki jo bo letošnja izvedba stala šest milijard lir, dve milijardi manj kot lani, s prodajo listkov v gledališču Ariston in z dodatno sponzoriza-cijo pa naj bi se v blagajne stekla približno milijarda. Vsekakor pa se glavne in predvidene polemike glede festivala niti letos ne sučejo okrog finančnih problemov, temveč okrog izbire popevk in tujih gostov. Vendar pa je glede tega Pippo Baudo, ki letos nastopa v dvojni vlogi voditelja in umetniškega vodje, izjavil, da ima povsem mimo vest.
MILAN / DANES SE ZAČNE BIT
PREVELIKO POVPRAŠEVANJE
Mednarodna turistična boiza
Turizem za vse več držav bistvena gospodarska panoga
MILAN - Turistični operaterji z vsega sveta se bodo od danes do nedelje srečali v Milanu na Bitu, mednarodni turistični borzi. Na štirinajsti izvedbi tega sejma, drugi v Evropi pa berlinskem Itbeju, sodeluje 4.254 razstavljalcev iz 158 držav sveta, ki so do zadnjega kotička napolnili 80.000 kvm razpoložljivega prostora v osmih halah.
Bit je od danes do petka dostopen samo poslovnim operaterjem, medtem ko bo v soboto in nedeljo v vabljive razstavne prostore navalila masa turistov in radovednežev.
Turizem je že več let prvorazredna gospodarska panoga. V zadnjih desetih letih so številni kraji postali dostopni širši masi ljudi, za kar lepo število manjših držav je to področje glavni vir dotoka tuje valute. Strokovnjaki menijo, da bo prav turizem eno izmed tistih področij, v katerem bo krize najprej konec. Predvidevanja za letošnjo sezono so še kar optimistična, posebno kar zadeva Italijo. Padec vrednosti italijanske valute bo letos pritegnil na Apeninski polotok maso turistov, predvsem Američanov in Japoncev (dolarji in jeni veljajo kar 50 odstotkov več kot pred dvema letoma). Wttc, mednarodna turistična zveza meni, da bo letos turizem ustvaril kar 24 milijonov novih stalnih delovnih mest, od turizma pa bodo državne
davčne uprave letos istržile kar 655 milijard dolarjev davkov.
Leta 1992 je potovalo kar 500 milijonov ljudi, od tega približno 300 v Evropi. Na prvem mestu je Francija (60 milijonov gostov), druga je Španija (39 milijonov) tretja pa Italija s 26 milijoni gostov. V zadnjih letih so pravi boom doživele države vzhodne Evrope. Madžarska je v sedmih letih podvojila prisotnosti in dosegla mero dvajsetih milijonov gostov. Poleg Tajske, Karibskih otokov, Maroka in sredozemskih sončnih držav je največja pozornost turističnih operaterjev osredotočena prav na države bivšega kuminističnega bloka. Poleg Madžarske naj bi leto 1994 pomenilo boom predvsem za Češko in za Slovaško.
Kaj pa Slovenija? Z lanskim nastopom sploh ne moramo biti zadovoljni. Slovenija še vedno namenja premalo pozornosti italijanskemu tržišču. Lani so Italijani bili na prvem mestu po številu gostov in tudi nočitev, upamo lahko le, da so ti podatki malce spremenili poglede ljubljanskih krogov, saj so vendar Italijani, skupaj z Japonci, najbolj priljubljeni gosti v skoraj vseh državah sveta (potrošijo namreč skoraj dvakrat toliko kot povprečen evropski gost).
Aleš VValtritsch
Še vedno premalo srečk loterije »spraskaj in zmagaj«
RIM - Zanimanje Italijanov za novo loterijo »sprskaj in zmagaj« je bilo tudi včeraj precejšnje, a položaj je bil podoben kot dan prej. Večina trafik, barov, časopisnih kioskov in loterijskih pul-tovb teh novih srečk (na sliki AP) ni imelo, če pa so jih imeli, so takoj pošle. Vsakih 500 srečk, ki stanejo po 2.000 lir vsaka ima vsaj za 350 tisoč lir nagrad. Pri državnem mo-
nopolu navajajo, da so tudi večje nagrade od 10 do 100 milijonov lir.
Državna tiskarna pa je tudi včeraj poslala v obtok premalo srečk. Tiskarji se na vse kriplje trudijo, da bi zadostili povpraševanju, a bržkone mu bodo kos šele čez kak dan. V dveh dneh so prodali kar 5 milijonov srečk, kar je presenetilo odgovorne, ki so računali na manjše povpraševanje.
,_ČEDAD / PRVO ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA SKGZ PO OBČNEM ZBORU
Palčič: Za Slovence naravna izbira naprednega tabora
Nevarnost uveljavljanja desnice - Izvoljen nov izvršni odbor
Predsednik Palčič bere poročilo ( KROMA)
ČEDAD - Z uvodnim Poročilom predsednika Klavdija Palčiča, razpravo !n nato izvolitvijo novega izvršnega odbora je v ponedeljek v Čedadu potekalo srečanje prvega glavnega odbora SKGZ po decembrskem obenem zboru zveze.
Palčič je v uvodu označil občni zbor kot skle-P.no dejanje v reorganizaciji SKGZ, katere se je zveza lotila že pred velikimi zgodovinskimi dogodki leta 1989. Z novim statutom, ki izpostavlja še zlasti vlogo članic in pokrajinsko raven organiziranosti na Tržaškem, Goriškem ter v videmski pokrajini, vstopa SKGZ v triletni mandat z novimi zahtevnimi nalogami, delo na deželni ravni pa bo usklajeval izvršni odbor, v katerega so bili poleg deželnega predsednika in pokrajinskih predsednikov Suadama Kapiča (Trst), Jo-Je Namor (Videm) ter Karla Devetaka (Gorica) izvoljeni še Boris Peric (deželni tajnik), Fabio Bo-nini, Darko Bratina, Edi Bukavec, Darij Cupin, Giorgio Cemo, Branko Jazbec, Dušan Kalc, Miran Košuta, Marko Marinčič, Ace Mermolja, Rudi Pavšič, Ivan Peterlin, Aljoša Race, Pavel Slamič, David Slobec in Dušan Udovič.
Funkcijo podpredsednika SKGZ bodo opravljali Pokrajinski predsedniki izmenično, vsak za dobo enega leta, tako je podpredsednica za leto 1994 Jole Namor.
Volitve so bile opravlje-?e ® tajnim glasovanjem, bodisi za izvršni odbor kot z.a funkcijo predsednika glavnega odbora, za katero
je bil potrjen Viljem Cer-no.
Klavij Palčič je v uvodnem posegu namenil tudi veliko pozornosti aktualnim vprašanjem, s katerimi se sooča naša skupnost. Med temi so vsekakor v ospredju parlamentarne volitve, ki postavljajo italijansko družbo na zgodovinsko razpotje. Palčič je pri tem opozoril na veliko nevarnost uveljavljanja sredinsko-desnih sil ali celo skrajne desnice, ki ji je še zlasti lastno podžiganje nacionalizma in destabilizacije položaja ob meji s teritorialnimi zahtevami na škodo Slovenije in Hrvaške.
»Kam lahko vse to privede, si ni težko predstavljati. Da je bilo iluzorno misliti, da se najhujše iz preteklosti v Evropi ne more več ponoviti, je žal več kot dokazano s tragedijo na tleh bivše Jugoslavije,« je dejal Palčič in dodal, da je tudi odnos do naše skupnosti ob tem dogajanju v Italiji zelo občutljiv pokazatelj smeri, v katero so obrnjene posamezne politične sile oziroma zavezništva, ki so se oblikovala za volitve. Kajti, »če je o blagostanju, učinkovitosti, demokratičnosti, svobodi in podobnem zelo lahko govoriti v programih in se zanje zavzemati nasplošno, pade običajno ob konkretnih, občutljivih manjšinskih pravicah vsaka takšna ole-potičena krinka z obraza,« je dejal Palčič in omenil, kako se proti naši skupnosti ponovno zaganjajo Berlusconijev »II Giornale«, goriška severnoligaška predsednica Pokrajine in drugi njim podobni, da o tržaških listarjih in neo-
fašistih sploh ne govorimo.
Palčič je zato podčrtal, da je slovenska volilna izbira pri naprednem zavezništvu edina upravičena izbira z vidika narodnostnih pravic. Zavzel se je za strnjeno podporo slovenskih volilcev slovenskima kandidatoma Darku Bratini (drugo senatno okrožje) in Renatu Kneippu (drugo tržaško poslansko okrožje), ki potrebujeta za izvolitev vse slovenske glasove in še veliko italijanskih. Palčič je omenil tudi Paladinov zaščitni osnutek, za katerega je SKGZ predlagala vsem komponentam Slovencev skupen odgovor. Tekst še vedno ni usklajen, zato je Palčič pozval vse komponente, naj se potrudijo, da bo skupno stališče tudi doseženo.
Ob še vedno nerešenem vprašanju finansiranja slo-
venskih ustanov je predsednik SKGZ omenil zagotovilo deželne uprave, da bo prispevala k pozitivni rešitvi problema bodisi glede višine finansiranja kot tudi čimprejšnje dosegljivosti sredstev. K reševanju hudih zagat manjšine tudi ne prispeva za-stajanje v odnosih med Italijo in Slovenijo. Po Palčičevi oceni poteka dograjevanje Osima utrujeno in neprepričljivo. Pozdravil je sicer sobotno srečanje Peterle-Andreatta, vendar ob neprijetni ugotovitvi, da se državnika srečujeta brez predhodnega srečanja z manjšino, kar sta pred nedavnim obljubila.
Palčič se je glede odnosov z matično Slovenijo dotaknil strankarskih spotikanj in napadov, ki vplivajo tudi na našo skupnost. Nadaljujejo se medijska gonja in strupena pod-
tikanja, zlasti s strani dnevnika Delo in nekaterih novinarjev RTV Slovenija. »Za manjšino (bi bilo) porazno,« je dejal Palčič, »če prihajajo navdihi za pristranska ali ideološka gledanja tudi iz nekaterih političnih sredin znotraj naše skupnosti, kajti za učinkovite in korektne odnose je potrebno spoštovati principe, ki so bili postavljeni v okviru slovenske parlamentarne komisije za manjšinska vprašanja, iz katerih izhaja, da je treba Slovence v Italiji obravnavati kot zrel subjekt, ne pa kot poligon za politične bitke.
Palčičevemu poročilu je sledila razprava, v katero so posegli Franc Škerlj, Bogo Samsa, Suadam Kapic, Viljem Cemo, Tamara Blazina, Marko Marinčič, Miloš Budin in Karlo Primožič. Glavni poudarki so bili vsekakor namenjeni bližjim volitvam, ki bodo odločilnega pomena tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu. Izrecno je bilo podčrtano, da se mora SKGZ v celoti zavzeti za izvolitev slovenskih kandidatov. Poleg njih pa bo treba podpreti tiste napredne in demokratične kandidate, ki bodo lahko vplivali na utrjevanje politike sožitja in sodelovanja ob meji. Pri tem je pomembno, da se dosežejo tudi tisti slovenski volilci, ki žive na obrobju organiziranega življenja manjšine. Nemalo takšnih je že na prejšnjih volitvah podleglo ligaškim dema-goškim parolam o »novostih«, toda treba se je jasno zavedati, da so tisti, ki se danes ponujajo kot novost, v dobršni meri izraz najslabšega med »starim«.
NOVICE
Danes v Trstu srečanje predstavnikov dežel severovzhodne Italije
TRST - Gospodarska politika do vzhodnih držav bo predmet današnjega srečanja predstavnikov italijanskih severovzhodnih dežel. Srečanja, ki bo na tržaškem sedežu deželne vlade, se bodo udeležili zastopniki Veneta, Tridentinske-Gornjega Poadižja, Furlanije -Julijske krajine ter avtonomnih pokrajin Bočen in Trento, navzoči pa bodo tudi visoki funkcionarji direkcije za ekonomska vprašanja pri zunanjem ministrstvu ter Finesta. Govor bo predvsem o pobudah tako deželnih uprav kot finančnih organizmov za razvoj gospodarskih odnosov z državami evropskega Vzhoda ter o pobudah Evropske skupnosti s posebnim poudarkom na programu Phare. Ob zaključku srečanja bodo udeleženci sklicali tiskovno konferenco na sedežu predsedstva deželne vlade.
Zažgali razbitino avta,
»dom« štirih Maročanov
RIM - Prejšnjo noč je šest neznancev v rimski četrti Tor Pignatara z bencinom polilo in zažgalo odslužen avto, ki je štirim Maročanom služil za zasilno bivališče, v katerem so spali. Četverica, od katere sta dva mladoletna, je policiji povedala, da je bila od avta oddaljena kakih 200 metrov, a je med zažigalci kljub temu spoznala tri osebe, s katerimi se je sporekla v ponedeljek dopoldne. Maročani čistijo namreč avtomobilske vetrobrane pri nekem semaforju v Ulici Prenesle in prav tu so se sprli s šoferjem in potniki nekega avtomobila.
Komaj izvoljeni predsednik piemontskega odbora odstopil
TURIN - Tri ure po izvolitvi je odstopil predsednik piemontskega deželnega odbora, liberalec Sergio Marchini. Za ta sklep se je odločil, potem ko deželni svet ni potrdil njegovega odbora, v katerem naj bi bili štirje odborniki iz vrst Ljudske stranke-KD, dva laburista in en neodvisni.
Nov potresni sunek v karnijskem predgorju
VIDEM - Včeraj ob 5.15 je ljudi v Trasaghisu pri Tolmeču prebudil potresni sunek. Po podatkih seizmološkega centra v Vidmu in tržaškega geofizikalnega zavoda je bilo žarišče potresa isto kot dan prej, in sicer pri Trasaghisu v globini devetih kilometrov, jakost sunka pa je bila 3, 3 po Richterju. Seizmologi navajajo, da so ti potresni sunki povsem normalni v karnijskem predgorju, a da vseeno skrbno proučujejo razvoj tega pojava.
Claudio Tonel predsednik združenja deželnih svetovalcev
TRST - Združenje nekdanjih deželnih svetovalcev je za svojega predsednika izbralo Claudia To-nela, podpredsednika pa sta Bruno Longo in Cor-nelia Puppini, medtem ko je blagajnik Rino Bian-chini.
MAKEDONSKO-GRŠKA meja
V NEAPLJU IN TURINU / NA ZATOZNI KLOPI UGLEDNI POLITIKI IN PODJETNIKI
Tovornjaki še vedno ustavljeni na mejnem prehodu Bogoroja
Med njimi sta na nikogaršnji zemlji tudi dva šoferja podjetja z Repentabra
SOLUN, TRST - Na mkogaršnji zemlji med Makedonskimi in grškimi zapornicami še vedno čaka na. mejnem prehodu Bogoroja (Evzone) kakih 20 tovornjakov. Med 15 italijanskimi sta dva tovornjaka Podjetja »Cossutta VValter« 2 Bopentabra. Lastnik Podjetja je tudi včeraj stopil v stik z italijanskim generalnim konzulatom v olunu, a ni dobil nobene-
ga zagotovila, da 1 ^jet v kratkem reš Šoferja, Slavko Lasi sta in Andrej Stibi dovščine, kot tud Šoferji lahko vsak t zapustijo mejni pri urez svojih vozil.
generalni konzul \ Uiovanni Pirello, sneie sporočil, da
strani meje čaka na vstop v Makedonijo 18 tovornjakov in štiri avtocisterne (štiri vozila so italijanska). Po njegovem pa je najtežje za kakih 20 tovornjakov, med katerimi jih je 15 iz Italije, ker ne morejo zapustiti nikogaršnje zemlje. Ti se ne morejo vrniti v Makedonijo, grški obmejni organi pa jim zaradi sklepa atenske vlade o embargu proti Makedoniji ne dovolijo v Grčijo. Generalni konzul Giovanni Pirello se je osebno prepričal o težkih razmerah, ker so na tem mejnem prehodu zaprli vse hotele in trgovine. Po njegovem bo položaj danes bolj jasen, saj je obvestil italijansko zunanje ministrstvo. Vsekakor pa bo treba še nekaj potrpljenja, ker je vse odvisno od sklepov atenske vlade.
Začenjajo so nove sodne obravnave o pojavu korupcije v italijanski politiki
Med obtoženci bivši premier Goria in bivši namestnik tajnika PSI Di Donato
NEAPELJ, TURIN - V zameno za preferenco je obljubljal službo. Tako pravi neapeljsko sodstvo o bivšem namestniku tajnika PSI Giuliu Di Dona-tu, proti kateremu se je včeraj začela sodna obravnava v avli - bunkerju v zaporu Poggiorea-le. Podobna obtožba je doletela tudi drugega uglednega neapeljskega politika, bivšega ministra za zdravstvo Francesca De Lorenza, ki pa se prejšnji teden ni predstavil na procesu. Di Donato pa je bil včeraj prisoten in v pogovoru s časnikarji izrazil prepričanje, da bo sodni zbor priznal neutemeljenost obtožbe. Di Do-nata bolj skrbi, kaj bo danes odločila poslanska zbornica, ki se bo morala izreči o zahtevi neapelj-
skega sodstva po njegovi aretaciji. To bi bil prvi primer, ko bi parlament poleg sodnega postopka pooblastil tudi aretacijo nekega poslanca.
V Turinu pa se je včeraj začel drugi pomemben proces v zvezi s korupcijo v italijanskem političnem sistemu. Gre za afero gradnje nove bolnišnice v Astiju: dela so veljala 230 milijard lir, še preden pa so dali delo v zakup, pa so se podjetniki in politiki dogovorili o podkupninah za okrog 7 milijard lir. Bolnišnica ni bila nikoli zgrajena in tudi podkupnine niso bile izplačane. Na zatožni klopi je enajst uglednih politikov in podjetnikov, med katerimi izstopa bivši predsednik vlade Giovanni Goria.
Bivši namestnik tajnika PSI Di Donato pred včerajšnjo sodno obravnavo v Neaplju (AP)
PRVO POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA O STANJU MANJŠIN V ITALIJI
Kako rimska vlada ocenjuje slovensko manjšino v Italiji (9)
Vera
Slovenska manjšina je katoliške vere. Versko življenje Slovencev je že po tradiciji posebno vitalno; duhovniki so zlasti v preteklosti igrali pomembno vlogo v tej skupnosti.
V času pred 2. svetovno vojno je bila Cerkev aktivna pri kulturnem združevanju in pri ohranjanju identitete. To velja zlasti za ohranjanje jezikovne identitete.
Prisotnost drugojezične manjšine je bila v okviru goriške škofije, (ki obsega tudi del teritorija videmske pokrajine in v preteklosti tudi del sedanje Republike Slovenije) vedno zelo upoštevana. Škofija je ovrednotila in podpirala verska društva, zavode in slovenske sekcije cerkvenih redov.
Socialni, politični in kulturni vidiki
Verske, kulturne in literarne tradicije
Slovenska skupnost, ki živi v Posočju, in za Posočje štejemo tudi zgodovinsko zaledje Gorice, v katerega spada v veliki meri tudi področje, ki je danes na slovenskem ozemlju, je bila vedno, kot je to sicer značilno za ta narod, zelo aktivna na kulturnem področju. V sredini drugega desetletja tega stoletja je bilo kulturno življenje Slovencev precej živahno na glasbenem in gledališkem področju, še posebno pa na področju založništva in tiska: leta 1912 je namreč na Goriškem izhajalo devet časopisov in tri revije. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so Gorico zaradi njenega bogatega kulturnega življenja imenovali "slovenske Atene”.
Prihod fašizma, ki mu je sledila prepoved rabe materinega jezika, je občutno ohromil vsakršno dejavnost na tem področju.
Po drugi svetovni vojni se delovanje, ki je bilo značilno za začetek stoletja, ni več povsem obnovilo. Med drugo svetovno vojno je namreč bivša Federativna republika Jugoslavija zasedla precejšen del pokrajinskega teritorija in tako so Slovenci s skrajnega zahodnega dela, ki je ostal v Italiji, s težavo v celoti izražali ves svoj kulturni potencial.
Ge je slovenski narod že od nekdaj pritegoval književnost (v slovenski kulturi je veliko piscev, še posebno številni pa so pesniki), se slovenska manjšina, ki živi v goriški pokrajini, že po tradiciji v večji meri ukvarja z zborovsko in koncertno dejavnostjo predvsem zato, ker sta ji ti dve obliki družabne dejavnosti od nekdaj nudili več priložnosti za združevanje.
Tako so se v preteklosti uveljavili Damir Feigel in Ljubka Šorli na literarnem področju, Emil Komel, Lojze Bratuž in Mirko Filej na glasbenem, pa še znani arhitekt Max Fabiani in slikar Rudolf Saksida.
Medtem ko se na geografsko bolj izoliranih področjih dežele slovenski narodni običaji še vedno skoraj povsem ohranjajo in tako utrjujejo čut pripadnosti lastnemu narodu, so se v bolj urbaniziranih področjih, kot je to primer goriške pokrajine, te izrazne oblike ljudske kulture ohranile le v manjši meri.
Na Goriškem so se tako ohranile le nekatere tradicije, ki izvirajo pretežno iz kmečke stvarnosti, v katero so bili slovenski prebivalci vključeni in ki imajo običajno tudi verski značaj.
Med navade, ki so se najbolj živo ohranile v življenju krajevne manjšinske skupnosti, bi lahko uvrstili naslednje:
- 8. februarja Slovenci slovesno proslavljajo "dan slovenske kultu-
re”. To je dan, ko se spominjajo Franceta Prešerna (1800 - 1849), ki je med drugim tudi avtor slovenske himne. Dan slovenske kulture praznujejo tudi slovenska manjšina v Italiji, Avstriji in Madžarski; 8. februar pa je med drugim tudi državni praznik Republike Slovenije. Na ta dan prirejajo povsod različne kulturno-umetniške prireditve, ki so v glavnem literarnega značaja in za katere vlada posebno zanimanje.
-	Slovenci častijo prvo nedeljo po 25. aprilu sv. Jurija. To praznovanje, ki sicer počasi izginja, je znano pod imenom "jurjevanje”. Na dan sv. Jurija gredo vaščani v procesiji mimo obdelanih polj, ki jih duhovnik blagoslavlja, da bi tako priprosil dober pridelek. Ponavadi je na ta dan na sporedu tudi "obljuba” slovenskih skavtov.
-	V noči med 30. aprilom in 1. majem postavi mladina na glavnem trgu v vseh vaseh in zaselkih, kjer živi slovenska manjšina, "maj” ali "mlaj”. Za "maj” izberejo najvišje drevo v vasi. V starih časih so na ta način pozdravljali prihod pomladi, v zadnjih letih pa je ta tradicija postala bolj priložnost za praznovanje "praznika dela”.
-	Meseca maja priredijo katoliška društva v sodelovanju z otroškim mesečnikom Pastirček, ki izhaja v Gorici, Pastirčkov dan. Na ta dan je na sporedu vrsta literarnih prireditev.
-	Meseca maja se na reviji zborov "Primorska poje” zvrsti približno sto slovenskih zborov iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, ki izmenično poskrbijo za organizacijo prireditve, na kateri sodelujejo tudi zbori z druge strani meje.
-	V znak veselja ob prihodu poletja zagorijo v noči od 23. do 24. junija, ko je praznik sv. Ivana, tradicionalni kresovi.
-	Učenci centra za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice in glasbene šole Glasbene matice iz Trsta nastopijo vsako leto na zaključnih javnih prireditvah.
-	V poletnih mesecih organizira društvo "F.B. Sedej” "Festival slovenske narodne pesmi” v Ste-verjanu. Na festivalu sodelujejo krajevni zbori in zbori z druge strani meje.
-	Novembra meseca je ob priliki praznovanja sv. Cecilije na sporedu dobro obiskana revija zborov Ceciljanka, na kateri sodelujejo krajevni zbori. Nekaj tednov po Cecilijanki je na vrsti "Mala Ceci-lijanka”, ki je namenjena otroškim zborom.
-	Ob sv. Martinu (11. novembra) poteka tradicionalno martinovanje. Pridelke v cerkvah blagoslovijo (Zahvalna nedelja) in nato je na vrsti pokušnja "novega vina”.
-	Mnogo slovenskih društev priredi 6. decembra tradicionalno miklavževanje, na katerem obdarijo najmlajše.
-	Na pobudo društva ”Kinoa-telje” je v Gorici že nekaj let na sporedu pomemben prikaz slovenske kinematografske produkcije "Film video monitor”, ki ga je kritika, tudi državna, laskavo ocenila.
Krajevne infrastrukture in socialne storitve
V goriški pokrajini so slovenska društva, tako kot v deželi, vključena v dve pomembni organizaciji. To sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, ki sta dve poglavitni kulturni jedri, ki združujeta veliko število organizacij. SSO je kato-
liško usmerjena, SKGZ pa je laična organizacija. Obe usklajujeta dejavnost večine društev, ki delujejo na tem področju.
V SKGZ so vključene naslednje organizacije, ki imajo svoj sedež v Gorici, v Ul. della Croce 3:
-	Knjižnica "Damir Feigel”, ki spada pod "Narodno in študijsko knjižnico” iz Trsta;
-	Slovenski glasbeni center "Glasbena matica”, ki ima svoj oddelek tudi v Gorici, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) iz Trsta, ki ima svoj sedež tudi v Gorici;
-	Kulturno kinematografsko društvo "Kinoatelje”,
-	Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) iz Trsta, ki ima svoj sedež tudi v Gorici;
-	Društvo slovenskih upokojencev za Goriško;
-	Gledališka skupina Gorica.
-	V Ul. I. Brass 20 v Gorici je kulturni dom, v katerem so gledališka dvorana, konferenčne dvorane, telovadnice in umetnostne galerije. V njem ima svoj sedež istoimensko društvo in zadruga "Maja”.
-	V Ul. Roma 20 v Gorici ima sedež Slovensko gospodarsko združenje, ki se je prej imenovalo SDGZ.
-	V stavbi v Ul. Monte Santo 84 imajo sedež:
Slovenski dijaški dom "Simon Gregorčič”,
Slovenski mladinski krožek,
Podporno društvo Dijaška Matica.
-	V Podgori ima v Ul. 4. novembra svoj sedež kulturno društvo »Andrej Paglavec«
(Nadaljevanje jutri)
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31.1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT. plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
SEJA DEŽELNE SKUPŠČINE
Učeja se bo lahko ločila od Barda
Prispevki GM in Centru Komel
TRST - Deželna skupščina Furlanije - Julijske Krajine je na včerajšnjem zasedanju soglasno odobrila dva zakonska predloga, ki bosta omogočila izvedbo referendumov o spremembi meja štirih občin. Prvi zadeva občini Rezijo in Bardo ter vas Učejo: slednja je sicer bila zgodovinsko vezana na Rezijo, pred 30 leti pa je zahtevala priključitev k občini Bardo, enostavno ker ni bilo ustrezne ceste do Rezije. Sedaj pa seveda ta cesta obstaja in prebivalci Uče j e bi se radi spet vrnili pod to občino. Druga manjša sprememba, o kateri bodo prav tako izvedli referendum, zadeva občini Fagagna in San Vito di Fagagna.
Kot običajno, je bil ves prvi del seje posvečen odgovorom članov dežel-
ne vlade na svetovalska vprašanja. Predsednik Travanut je med drugim odgovarjal na vprašanja v zvezi z obnovo vodstva Friulie-LIS in napovedal, da njegova vlada ne bo oporekala izbiram prejšnje uprave, čeprav je ta kršila duh zakona o imenovanjih. Odbornik Pujatti je odgovarjal na nekatera vprašanja v zvezi s krčenjem števila razredov in s problemi odnosov med italijanskimi in slovenskimi šolami na Tržaškem in Goriškem, pri čemer je poudaril, da ta problematika ne sodi v neposredno pristojnost deželne uprave. Odbornik Pujatti je tudi potrdil, da bo ostal prispevek Dežele Glasbeni matici in Glasbenemu centru Komel za letošnje leto nespremenjen (poldruga milijarda lir).
_____PATRONAT INAC SVETUJE__
Ali ima upokojenec možnost zaposlitve?
Vpr.: »Lani sem dopolnil leta in sem tudi vložil na INPS prošnjo za starostno pokojnino. Nato pa sem moral prošnjo umakniti, ker sem bil Se zaposlen in so mi dejali, da ni mogoče več istočasno prejemati plaCo in pokojnino. Sedaj pa sem sliSal, da novi zakon dopušča upokojencu možnost zaposlitve. Zanima me, Ce ta predpis velja tudi zame in če ob predložitvi nove prošnje za upokojitev lahko obdržim delovno mesto. S. T.«
Možnost združevanja plače ob redni zaposlitvi in starostne pokojnine je parlament z zakonom št. 503/92 izključil od 1.1.1993 dalje, nekako tako kot to velja za predčasne upokojitve na osnovi 35-letne
zavarovalne dobe. Zadnji finančni zakon pa je "naredil korak nazaj” in je starostnim upokojencem pred 1. januarjem 1993 priznal od 1. januarja 1994 pravico, da poleg celotne plače vnovčujejo tudi dobršen del pokojninskega zneska, in sicer poleg zneska 602.350 lir (toliko danes znaša "nedotakljiva” minimalna pokojnina) še 50 odstotkov preostalega pokojninskega nakazila. Ustvarjajo se torej novi primeri protislovnosti in krivic pri obravnavanju posameznih kategorij upokojencev. Tako so "nagrajeni” upokojeni uslužbenci do najkasneje decembra 1992, ki so obdržali delovno mesto, so lani prejemali le minimalno pokojnino, lahko sedaj (delno)
združujejo oba dohodka, tako da imajo finančno korist, da ostanejo v odvisnem delovnem razmerju vse do zgornje starostne meje, ki jo določa zakon. Kdor se je starostno upokojil od 1.1.1993 dalje, pa je v tem oziru v neenakopravnem položaju.
Naš bralec pa se ne more sklicevati na novi "liberalni” predpis, kar ne zadošča pogoju, da je bila starostna pokojnina priznana pred letom 1993. Ce hoče uveljaviti starostno pokojnino, mora prej prekiniti delovno razmerje. V primeru, da se naknadno spet zaposli kot odvisni delavec, bo dobil tudi minimalno pokojnino in 50 odstotkov višje pokojninske osnove. (B)
PREDČASNE VOLITVE / ODLOČITEV VOLILNEGA URADA
TRST / PRORAČUNSKO SOOČANJE
Liste in kandidature: danes uradni sklepi
Na listi Stranke naravne zakonitosti dva Slovenca
Volilni urad prizivnega sodišča bo danes o-Poldne uradno potrdil lali zavrnil) kandidature za marčne parlamentarne volitve. Dvajset uradnikov je do poznih večernih ur preverjalo predložene podpise pod kandidatnimi listami, če ne bo zapletov bo že v petek prišlo do žrebanja volilnih simbolov na glasovnicah. Ob vsem tem pa ne gre izključiti tudi morebitnih prizivov na deželno upravno sodišče TAR, kateremu pripada zadnja beseda o kandidaturah in o volilnih simbolih.
Na volilnem uradu so imeli največ dela z ugotavljanjem regularnosti predloženih podpisov. Zm vsak podpis mora namreč stranka predložiti sodišču tudi volilno potrdilo posameznega podpisnika. S podpisi je imelo največ težav Demokratsko zavezništvo, ki je za zbornico (proporčni sistem) predložilo kandidaturo znanstvenice Margherite Hack. Gibanje je po vsej deželi zbralo 2.039 podpisov (po zakonu jih zadostuje dva tisoč), kaže pa, da manjkajo volilna potrdila nekaterih podpisnikov in zato obstaja nevarnost, da bo sodišče zavrnilo kandidaturo Backove, ki vsekakor že kandidira v tržaškem enomandat-nem poslanskem ok-yožju. Težave s podpisi imata menda tudi Lista dannella (kandidatura b ranča Paticchia) in do včeraj neznana Stranka naravne zakonitosti (Partito della legge natu-
Njena kandidata za poslansko zbornico v obeh tržaških okrožij sta Slovenca Marino Zeriali in Alessandro Corbatto. Poklicno se ukvarjata s podjetništvom, prvi je doma iz Boljunca, drugi pa iz Boršta. »Pred desetimi dnevi sploh nismo mislili na volitve, potem smo začeli zbirati podpise in sedaj računamo na podporo volil-cev«, nam je povedal Zeriali. Njegova stranka, ki ima podružnice v šestdesetih državah (italijanski sedež je v kraju S.Pellegrino Terme), se poteguje za bratstvo in solidarnost med ljudmi ter je prepričana, da je treba te vrednote vnesti tudi v italijansko politično in v upravno življenje.
Po nekaterih virih se nova stranka naslanja na trascendentalno filozofijo guruja Mahari-shija, sodelovanje na parlamentarnih volitvah pa hoče očitno izkoristi predvsem za to, da se o programu novega gi-
banja govori in poroča v javnih občilih. To bi bil za njegove pristaše (če mu bo sodišče prižgalo zeleno luč za volitve), ki hočejo naravne zakonitosti direktno prenesti tudi v rimski parlament, že velik uspeh. Zeriali kandidira v prvem, Corbatto pa v drugem poslanskem okrožju.
27. ali 28. marca bomo na volišču dobili tri glasovnice, dve za poslansko zbornico in eno za senat. Volilni mehanizem je zelo preprost in enostaven, saj ne bomo pisali preferenc, a bomo lahko le prečrtali izbrani volilni simbol. Iz Furlanije-Julij ske krajine bodo na osnovi pro-porčnega sistema šli v Rim trije poslanci. S tem v zvezi moramo naše včerajšnje poročanje o kandidaturah dopolniti še z informacijo, da na proporčnih volitvah na deželni ravni sodeluje tudi Severna liga z edinim kandidatom, ki je dosedanji parlamentarec Roberto Asquini.
Nova
projekta
Na sedežu zahodnok-raškega rajonskega sveta na Proseku so sinoči predstavili osnutek nove variante občinskega regulacijskega načrta za proizvodne dejavnosti, M sta jo izdelala arhitekta D‘Am-brosi. in Montegan. Sedaj je na vrsti splošni urbanistični načrt, ki ga izdeluje priznani arhitekt Porto-ghesi. Pri oblikovanju tega projekta je prišlo do nekaterih težav in zapletov, zato se ni znano, kdaj bo sploh predložen pristojnim občinskim telesom. Tudi kar zadeva proizvodne dejavnosti manjka še izvršilni normativ.
Arhitekt D’Ambrosi in njegovi sodelavci bodo načrt o tako imenovanih produktivnih področij predstavili danes ob 18. uri v dvorani openske hranilnice in to na pobudo krajevnega rajonskega sveta.
Obsojen Doriano Del Monaco Carboneju dal 120 milijonov
Inženir Doriano Del Monaco, doma sicer iz Bočna, ki pa je kariero naredil v Ferrari in je konec osemdesetih let prišel v naše mesto, kjer je njegovo ime vezano z vsemi večjimi javnimi deli, od stadiona »Nereo Rocco« do upe-peljevalnika, čistilne naprave v Zavljah in podvodne napeljave, je bil včeraj dogovorno obsojen na leto dni in tri meseca zapora (kazen je pogojna). Del Monaco (PSI) je bil obtožen, da je bivšemu deželnemu podpredsedniku Gianfran-cu Carboneju izplačal 120 milijonov lir, da bi si zagotovil direkcijo nekaterih gradbenih del (šlo je za dva odseka
avtoceste Pordenone - Conegliano).
Del Monaco je vpleten v razne preiskave, prvič pa je bil aretiran 12. marca lani, ko ga je finančna straža obiskala kar v uradu na Občini. Proti njemu so se zlasti zaganjali »Zeleni«: Ghersina je navedel primer upepeljevalnika, pri katerem je bil Del Monaco direktor del, še prej je izdelal prvi načrt za upepelje-valnik načrt, nakar je bil tudi predsednik komisije, ki je dodelila zakup in pa predlagatelj variante. »Zeleni« so izračunali, da je v manj kot desetih letih od tržaške Občine prejel več kot 7 milijard lir.
Vzdržanje Lige, SKR v opoziciji
Odločitev na petkovi seji skupščine
Tržaški občinski svet bo v petek
odobril finančni proračun za tekoče leto in hkrati tudi priloženi triletni razvojni načrt javnih del. Za proračun so se v razpravi opredelili koalicijski zavezniki KD, DSL in Zavezništvo za Trst, Severna liga je napovedala belo glasovnico, proti pa bodo glasovali svetovalci Staffierijeve nacionalistične desnice (LpT, MSI in gibanje Cristiano popolari) ter predstavnik Komunistične prenove Stojan Spetič. Na prvih občinskih sejah je SKP previdno ocenjevala delo župana in odbornikov, sedaj pa je, kot vidimo, dokončno ubrala pot opozicije.
Svetovalec SKP Spetič je poudaril, da predstavlja Illyjev proračun in delovni program več kontinuitete s prejšnjimi upravami, kot pa novosti. »Seveda, ni mogoče podcenjevati le-teh in še posebej zavzetosti za mir, sodelovanja z zaledjem in večje kulturne odprtosti novega odbora, ki pa si ne upa storiti pogumnejših korakov na poti demokratizacije. Priča smo nekakšnemu prosvetljenemu avtoritarizmu, kot je po godu italijanskim industrijcem, medtem ko je za preporod Trsta potrebna mobilizacija vseh progresivnih sil«, je dejal Spetič.
Illy je še vedno nedorečen in polovičarski do slovenske manjšine, je še rekel zastopnik SKP, kot pričajo njegova dejanja in še posebej odredba o rabi (oziroma zavračanju) slovenščine v uradnih aktih. »Odtod občutek, da je sredinsko zavezništvo DSL-KD z linjem predvsem kulisa, za katero se snujejo nova oblastvena ravnotežja in razdelitev vplivnih območij v tržaški družbi in v gospodarskih ustanovah«.
SKP ni po lastni volji v opoziciji, a bo dosledna s svojo vlogo. Zato je Spetič napovedal svoj negativen glas proračunu za leto 1994, čeprav je odbor sprejel njegov popravek, naj bi za mladinski socialni center namenili 100 milijonov lir. »Gre za glas proti omejenosti neke politične perspektive prej kot glas proti županu ali dejavnosti njegovega odbora, ki je navsezadnje pri krmilu občine šele 75 dni. In v svetu velja pravilo, da se prva ocena izreče šele po stotih dneh«, je na koncu poudaril Spetič.
Napoved Severne lige, da se bo pri
bilanci vzdržala, predstavlja gotovo veliko presenečenje. Njena načelnica Laura Tamburini je to potezo utemeljila z dejstvom, da je Illyjev proračun boljši od bilance prejšnjih uprav, za zadržanjem Bossijevega gibanja pa se skrivajo tudi in najbrž predvsem jasne politične motivacije. Nekateri voditelji Lige namreč stvarno upajo, da bo v večinski koaliciji prej ali slej prišlo do usodnega razkola in da bo lahko to gibanje v tem primeru kar čez noč nadomestilo DSL pri podpori odboru. Liga pričakuje, da bo do tega prišlo takoj po marčnih političnih volitvah ali najkasneje ob napovedanih spomladanskih pokrajinskih volitvah.
V krogih večine vsekakor ugotavljajo, da je "zaskrbljenost" Lige nad usodo občinske uprave popolnoma odveč ter da bo Illy (na sliki-foto KROMA) brez težav premostil bližnjo volilno preizkušnjo. Posebno Ljudska stranka stalno ponavlja, da je "operacija Illy“ pravzaprav neponovljiva in omejena le na občinske volitve. Res pa je, da je Magrisova nadstrankarska kandidatura, ki uživa polno podporo Illyjeve koalicije, ne glede na izvolitev uglednega pisatelja in germanista, že sama na sebi politično zelo utrdila sedanji občinski odbor.
—ODGOVORA IZ RIMA ŠE NI
NA PROCESU PROTI PERELLIJU
NEVŠEČNOSTI SUŠNIH RAZDOBIJ
Nova odložitev na procesu Pahor
Kasacijsko sodišče v Rimu se še ni izreklo o zahtevi, da sojenje nadaljujejo drugje
Zgodba se žal ponavlja: tudi včeraj s procesom, v aterega je kot obtoženec vpleten prof. Samo Pahor, namreč ni bilo nič. Iz Rima ni še prišel odgovor o zahtevi po premestitvi v drugo italijansko mesto in obravnavo so odložili na kasnejši datum, 7. junij.
Kot znano, je Pahorjev zagovornik Bogdan Berdon, Podobno kot na drugih procesih (dogodki na glavni kta 1988 in v zvezi z referendumom leta 1991 -s ednji proces so na primer doslej že osemkrat od-°ziii) terjal, da zaradi Slovencem nenaklonjenega zctušja v Trstu sojenje nadajujejo drugje (pristojne bi de Benetke). Kasacijsko sodišče je aprila lani zahtevo zavrnilo, zato so novembra vložili novo. Doslej ni znano, kakšna je njena usoda. Morda o njej sploh še jLS0 razpravljali, saj se je na italijansko sodstvo zara-1 podkupninskih afer zgrnila prava grmada dela, ki o še bolj zavrla že itak počasen sodni sistem.
Pahorja na tem procesu dolžijo žalitve, upiranja in Povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionaru, er naj bi med manifestacijo družbeno-političnega ruštva Edinost 1. novembra predlanskim s pestjo udaril in brcnil podkvestorja D’Acierna. Manifesta-eija je bila pred cerkvijo sv. Antona, potem ko je kve-stor Prepovedal, da bi jo priredili na Trgu Unita. Na yčerajšnji obravnavi (predsednik Mario Trampuš, lavni tožilec Federico Frezza, zapisničarka Sara Uk-rtlar’ *°*mae Marko Ukmar) niso govorili ne o tem ne o drugem. Predsednik Trampuš je le ugotovil, da iz Kuna ni novosti in je določil nov datum.
0 vsem mogočem a ne o izsiljevanju
Ce bi včeraj kak radovednež slučajno zašel v sodno dvorano tržaškega sodišča, v kateri teče proces proti nekdanjemu tržaškemu tajniku PSI Alessandru Perelliju ter bivšemu občinskemu odborniku Pier Raimondu Cappelli, bi le stežka uganil, o čem je pravzaprav govor. Beseda je namreč tekla o vsem mogočem, o zakupih in načrtih za gradbena dela, o odnosih med zadrugami, izvajalcih in projektantih, o ceveh, cenah, točkovanju in ponudbah. Samo o bistveni zadevi, torej o izsiljevanju v zvezi z gradnjo greznične napeljave v Zavljah, zaradi katerega se morata Perelli in Capp-pella zagovarjati, skoraj ni bilo slišati besede. Tudi včeraj so namreč nadaljevali z zasliševanjem raznih prič, ki pa so v glav-
nem govorile le o tehničnih plateh zakupov in vsem, kar je z njimi povezano. Med drugimi sta pričala Umberto Dalle-gno, predsednik Ezita in Simeon Enor, predsednik zadruge ICI, ki skupaj z zadrugo Sigla gradi napeljavo v Zavljah (prav Sigla je Perelliju izplačala 90 milijonov lir) ter socialist Antonio Minniti, podpredsednik Ezita in predsednik komisije, ki je odločala o zakupu. Minniti je bil že v zaporu pod isto obtožbo kot Perelli in Cappella, vendar se je odločil za skrajšani postopek in bo proces imel prihodnjega aprila. Včeraj je kot priča povedal, da mu je Perelli omenil, naj Konzorciju gradbenih zadrug, katerih član je tudi Sigla, nudi vso tehnično pomoč, vendar ga ni nikoli vprašal, naj favorizira
ali glasuje za Konzorcij. S svoje strani naj bi mu tudi Cappella omenil, da se je tudi bivši deželni predsednik Adriano Biasutti zanimal za Konzorcij, vendar kakršnokoli zunanje vmešavanje ni bilo možno, je poudaril Minniti, in komisija je pošteno in objektivno opravila svojo zadolžitev.
Kot smo dejali, je proces zašel na čudne tire. Marsikdo si je ustvaril vtis, da obramba obtožencev nekako namerava na zatožno klop spraviti ves sistem zadrug, ga morda diskreditirati, saj si drugače težko razložiti, zakaj takšno vztrajanje na povsem tehničnih zadevah, potem ko je sam Perelli že priznal, da je prejel 90 milijonov lir.
Na prihodnji obravnavi naj bi končno zaslišali tudi Perellija in Cappello.
Gozdni požar pri gropajskem kalu
Gasilci sklepajo, da je bil požar, ki so ga sicer kmalu pogasili, podtaknjen
Sedanje sušno razdobje je kot nalašč za gozdne požare, še zlasti če se ugodnim naravnim pogojem pridruži človekova malomarnost, ali, kar je še veliko huje, namerno igračkanje z ognjem. Včeraj popoldne je gorelo v bližini gropajskega kala. Gasilci in uslužbenci gozdarske uprave, ki so se spopadli s plameni in jih sicer v sorazmerno kratkem času ukrotili, so povedali, da je imel požar več žarišč, iz česar se da sklepati, da ga je podtaknila človeška roka. K sreči včeraj ni bilo burje, tako da se ogenj ni razbohotil, kljub temu pa mu je uspelo narediti kar dovolj škode. Na sliki (Foto Ferrari/KROMA) gasilec med delom.

NOVICE
Danes začetek »Que viva dnema«
Kot je prejšnji teden napovedal novoizvoljeni odbor kinokluba La Cappella Underground, se bo danes zaCel prvi niz filmskih predvajanj, ki nosi naslov Que viva cinema. Gre za ciklus slovitih mojstrovin iz prvega obdobja kinematografije, ki pa le izjemoma pridejo v kinodvorane. Prva v nizu bosta na sporedu Nosferatu, režiserja Mumaua (Nemčija, ’22) in pa Vigojev L’Atalante (Francija, ’34), pred-vajah ju bodo v gledališču Miela, in sicer ob 20.30 in ob 22. uri.
Tečaj Confesercenti za trgovce
Združenje Confesercenti prireja 16-umi tečaj (4 ure po enkrat na teden) za trgovce in njihove sodelavce. Na teCaju bo govor o raznih vprašanjih, ki so vezana na organizacijo prodaje v vseh njenih aspektih. TeCaj bo vodil Sergio Zicari; podrobnejše informacije so na razpolago na sedežu Confesercenti ( tel. 765082, ali 765389).
Šesta konferenca esperantistov
Šeste konference esperantistov, ki bo od 22. do 25. aprila v našem mestu, se bo udeležilo okrog 150 delegatov. Na njej bodo v glavnem razpravljali o kulturni problematiki, poleg tega pa tudi o gospodarskih vprašanjih. Prireditelji poudarjajo, da je treba tudi na tej osnovi zgraditi politiko dialoga, miru in sodelovanja med različno mislečimi. Uvodno poročilo bo imel prof. Giancarlo Sartorio iz Genove, (koferenca bo na univerzi), za njim pa bo spregovoril prof. Carlo Minnaja s padovske univerze na temo “Univerza Alpe-Jadran v okviru združene Evrope".
Predložiti prošnje za odpravo arhitektonskih zaprek
Tržaška občinska uprava sporoča, da zapade 1. marca rok za vlaganje prošenj za prispevke (na osnovi zakona 13/89) za odpravo arhitektonskih zaprek v zasebnih poslopjih. Podrobnejše informacije so na razpolago v uradih 17. sektorja, v pasaži Costanzi, v sobi št. 321.
Razstava o delavskih bojih v Trstu
Na sedežu SKP so včeraj odprli zanimivo razstavo o Delu in delavskih bojih v Trstu. Razstavo, ki obsega veliko slikovnega gradiva in raznih dokumentov, je odprl ravnatelj raziskovalnega inštituta sindikata CGIL prof. Paolo Šema (na sliki - F. Križmančič/KROMA)
-PARKI / SPORAZUM TRST-BILBAO
Tehnološko
sodelovanje
Medtem tečejo priprave na otvoritev sinhrotrona
Padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave je sklenil sporazum o sodelovanju s Tehnološkim parkom baskovskih dežel iz Bilbaa v Španiji. Sporazum sta včeraj podpisala na Padričah ravnatelj Centra za raziskave Mirano Sancin in predsednik baskovskega parka Antonio Aran-zabe Melon. Z njim sta se obe strani obvezali, da bosta skupno z drugimi znanstvenimi parki sodelovali pri evropskih projektih za znanstveno raziskovanje in prenos tehnologije, da se bosta zavzemali za internacionalizacijo podjetij posameznih parkov, da si bosta izmenjavali informacije, kakor tudi, da bosta medsebojno sodelovali pri strokovnem izpopolnjevanju osebja.
Poudariti velja, da je med baskovskim in tržaškim parkom več skupnih točk. Oba združujeta podjetja in prvovrstne raziskovalne ustanove, oba tesno sodelujeta s krajevnimi univerzami ter drugimi raziskovalnimi centri itd. Sporazum, ki sta ga sklenila včeraj na Padričah, pa predstavlja prvi korak za osnovanje evropske mreže tehnoloških parkov. Za to se posebno zavzema pa-driški Center za raziskave, ki se v ta namen že dogovarja tudi s Zemike Parkom iz Groningena na Nizozemskem, s parkom Heriott Watt iz E-dimburga na' Škotskem ter s Plassey Parkom iz Limericka na Irskem. Vsi ti parki naj bi bili
med seboj telematsko in še drugače povezani ter naj bi sploh vsetransko sodelovali.
Sicer pa se v teh dneh v padriškem Centru za raziskave pripravljajo na drug velik dogodek, in sicer na slovesno otvoritev sinhrotrona, ki bo v soboto, 26. t. m. Slovesnosti, ki se bo odvijala s pričetkom ob 9.30 v samem sinh-rotronskem obroču pri Bazovici, se bodo udeležile visoke osebnosti iz znanstvenega in političnega sveta iz Italije in iz sosednih držav. Prisotne bo uvodoma pozdravil pooblaščeni upravitelj družbe Sincro-trone Trieste Giuseppe Viani, nakar bodo govorili po vrsti tržaški župan Riccardo Illy, predsednik deželnega odbora Renzo Travanut, rektor tržaške univerze Gia-como Borruso, predsednik družbe Sincrotrone Trieste nobelovec Carlo Rubbia, predsednik A-kademije dei Lincei Giorgio Salvini, minister za znanost Umberto Colombo in naposled predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi. Salvini bo na kratko komemori-ral pred nedavnim umrlega inž. Maria Puglisija, ki je dalj časa načeloval načrtovalski ekipi, Ciampi pa bo podelil vdovi spominsko plaketo ter ob koncu tudi prerezal trak. Sledil bo ogled objekta. Med številnimi uglednimi gosti bosta tudi slovenski minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc in direktor zavoda Jožef Stefan iz Ljubljane Danilo Zavrtanik.
PREBRISANA IN SLEPARSKA TROJICA
Nagrmadili za sto milijonov lir prehrambnega blaga
Ko so agenti vdrli v stanovanje na Trgu Ospedale 3, so verjetno kar obstali: dejansko ni šlo za stanovanje, temveč za pravcato skladišče, v katerem je bilo za 70-100 milijonov lir vrednega prehrambnega blaga. Z dobro premišljeno prevaro so ga nagrmadili trije prebrisani moški, 28-let-ni M.G., 50-letni W.F. in 35-letni B.F., ki so jih prijavili sodnim oblastem.
Preiskava, pri kateri so sodelovali agenti sodne policije urada za splošno preventivo in javno pomoč ter agenti komisariata pri Sv. Soboti, je trajala že dalj časa, stekla pa je po obvestilih, ki so jih prejeli s strani nekaterih velikih italijanskih podjetij, ki se ukvarjajo s prehrabnim blagom.
Trojica je ustanovila lažno podjetje »F.G. M.«, ki sploh ni bilo registrirano pri trgovinski zbornici in je bilo brez kakršnegakoli dovoljenja. Potem ko so se prebrisanci opremili s telefaxom, so začeli »bombardrati« številna podjetja s predlogi o nakupih. Tisti, ki so se ujeli na limanice, so ponudili seznam svojih proizvodov in obenem
vse podrobnosti z načinom plačila in roki za dostavo blaga.
Potem ko je prišel odgovor, so se s tržaškega »podjetja« oglasili z naročili. Sprva so se zadovoljili z manjšimi količinami blaga, ki so ga
tudi redno plačali: hoteli so pač dokazati, da je »F.G. M.« resen partner. Pri naslednjih naročilih pa so bili zneski višji, znašali so že kakšen milijon. Sleparji so odprli tudi nekaj tekočih računov, pri čemer so se po-služili »slamnatih glav«, in začeli plačevati s čeki, seveda nekritimi. Podjetja, ki so poslala blago, so se tega zavedela, ko so od bančnih zavodov dobila sporočilo, da so čeki brez vrednosti.
Kaj pa je trojica počela z blagom, ki se je grmadilo v stanovanju na Trgu Ospedale 3? Prodajala ga je pač, pri čemer ni imela nobenih težav: lahko je namreč nudila visoke popuste, saj je izdelke imela zastonj. Agenti so že identificirali nekaj trgovin, restavracij, ki so jih privabile nizke cene.
Med operacijo, ki so jo preiskovalci poimenovali »posebne ponudbe«, so med drugim zaplenili tudi 100 mesečnih abonmajev za mestno avtobusno mrežo ACT, vrednih 2.900.000 lir. Abonmaji so bili ukradeni v neki tobakarni v mestnem središču, lastnik pa je tatvino prijavil.
SSG / NE JAZ IN POSLEDNJI TRAK
Beckett se vrača na tržaški oder
Dva monologa v režiji Maria Uršiča
Mineva skoraj trideset let, odkar so v komaj odprtem Kulturnem domu v Trstu predstavili takrat še zmeraj avantgardnega dramatika Samuela Becketta z dvema njegovima temeljnima deloma: Čakajoč na Go-dota in Poslednji trak. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bilo prvo besedilo precej okrajšano in prirejeno le za dva igralca (Silvija Kobala kot Vladimira in Edvarda Martinuz-zija kot Estragona), Krapp v Poslednjem traku pa je bil Rado Nakr-st.
Vsi trije so nas že zdavnaj zapustili in tudi v tem je dokaz, da so tri desetletja zelo dolgo obdobje. Nič čudnega torej, če je tedanji avantgardist Samuel Beckett danes že med gledališkimi klasiki. Kmalu potem, leta 1969, je za svoje književno delo prejel celo Nobelovo nagrado, in vendar je v njem še zmeraj toliko avantgardnega izziva in toliko so-
dobne stiske, toliko tudi današnje evropske brezhibnosti, da učinkuje nadvse sveže, dražljivo, pretresljivo sodobno.
To gotovo velja tudi za novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča, ki je bila zaupana režiserju Mariu Uršiču. Kratek, a izjemno silovit monolog iz ust Lučke Počkaj in Poslednji trak, posodobljen v režiserjevem videnju in interpretaciji Gojmira Lešnjaka, se zlivata v celovit večer in pomembno dopolnjujeta nadvse uspešno sezono našega gledališča.
Predstava je izven abonmaja. Ker sta zanjo potrebna bližina in intimnost, si je vodstvo SSG omislilo v Kulturnem domu novo prizorišče: gledalcem bo prvič odprlo prostor nad barom. Zaradi strogo omejenega števila sedežev je za prve ponovitve nujna rezervacija. Premiera bo to pot v četrtek in je razprodana.
NESREČA / SINOČI NA UL. VALERIO NAD UNIVERZO
Mladenič z motorjem 150 km na uro v smrt
Čelno je trčil v občinski kombi z invalidom
V nesreči na Ul. Valerio je izgubil življenje 24-letni Sergio Coslan (Foto KROMA)
Tržaški asfalt je spet zahteval mlado življenje. V prometni nesreči v bližini Nove univerze v Trstu je sinoči umrl 24-letni motorist Sergio Coslan, stanujoč na Padričah 216. Mladenič je čelno trčil v kombi tržaške občine za prevažanje invalidov. Pri tem so bili lažje ranjeni tudi šofer kombija ter invalid in spremljevalec, ki sta se v njem prevažala.
Do nesreče je prišlo ob 17.28 na Ul. Alfonso Valerio, kakih 200 metrov pod križiščem, na katerem se od Nove ceste za Opčine odcepi Cesta za Bazovico. Coslan se je s svojim motorjem suzuki 750 vozil proti mestu. Očitno je precej pritisnil na plin, saj je baje dosegel hitrost 150 kilometrov na uro. Tako vsaj izhaja iz prve rekonstrukcije dinamike nesreče. Prav zaradi visoke hitrosti je na blažjem
ovinku na desno izgubil nadzor nad vozilom, tako da ga je zaneslo na levo stran cestišča. Prav tedaj pa je z nasprotne strani, se pravi iz mesta, prihajal kombi tržaške občine, posebno opremljen za prevoz invalidov, ki ga je upravljal 49-letni Stelio Chiama iz Ul. La-marmora 12 v Trstu. Coslan je vozil prehitro, da bi se mu Chiama lahko ognil, in tako je prišlo do silovitega trčenja. Motor je po njem odbilo kar za 12,5 metra, njegov voznik pa je obležal mrtev ob njem.
V nesreči so se lažje poškodovali tudi potniki kombija. Najhuje se je ranil 51-letni invalid Teodoro Gardrossi, stanujoč v Ul. Pittoni 30. V katinarski bolnišnici so zdravniki ugotovili, da si je nalomil stegno, zaradi česar se bo moral zdraviti kakih 30 dni. Lažje sta se ranila tudi njegov spremljevalec,
33-letni Paolo Fabris iz Senenega trga 1, in voznik, že omenjeni Stelio Chiama, ki bosta predvidoma okrevala v štirih oziroma petih dneh. V nesreči pa je nastala precejšnja gmotna škoda. Tako motor kot kombi sta praktično za odpad, saj sta njuna prednja dela povsem potlačena.
Na kraj nesreče so takoj prišli mestni redarji, gasilci in rešilec Rdečega križa, ki je odpeljal ranjence v katinar-sko bolnišnico. Potrdilo o smrti mladega Sergia Coslana je podpisal zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides, dovoljenje za odvoz njegovega trupla pa je izdala dežurna sodnica Emanuela Bigatin.
Zaradi nesreče je prišlo tudi do precejšnjih težav v avtomobilskem prometu. Prometno Ul-Valerio so namreč občinski redarji zaprli do 19.30.
K^olaJdan SLOVENSKE KULTURE h
Praznično na liceju
Prešernova proslava v družbi Draga Jančarja
NadaPertot
v soboto, 19. februarja, je bilo na liceju Prešeren pazniC-no vzdušje, saj so dijaki in profesorji z vsem šolskim osebij01 in tudi z bivšimi dijaki vred proslavljali Prešernov dan. Na šoli je že tradicija, da pripravijo dijaki v glavnem program na podlagi del povabljenega gosta, ki je bil letos Drago Jančar, lani Alojz Rebula, še Prej Boris Pahor in Janko Messner.
Dragu Jančarju na Čast so dijaki Ivo Kerže, Sara Balde, Daša Bolčina, Gabriele Talotti, Martin Vremec in Miha Ravbar mojstrsko odigrali nekaj skrbno izbranih prizorov iz njegove drame Klementov padec. Med prizori so prebirali sestavke, ki so jih dijaki napisali na temo tveganja v gorah in v življenju. V teh razmišljanjih je prišla na dan velika mera resnosti, jezikovne sproščenosti in celo. smisla za umetniško" izražanje. Med tem leposlovnim delom, ki ga je z veliko požrtvovalnostjo in sposobnostjo priprvi-la prof. Matejka Maver, so se vrstile glasbene točke. Pod vodstvom Sonje Ro-jac in Karen Košuta s° nastopile pretežno dijakinje in ubano zapele veC pesmi. Po spodbudnem pozdravu gosta Draga Jan-
čarja je še zapel zbor, ki ga sestavljajo profesorice in profesorji na Liceju. Nastopili so z dvema pesmima: Orffovo Odi et amo in s pesmijo, ki jo je napisal lanski kolega Marij Cuk in uglasbil prof. Tomaž SimCiC, ki zbor tudi vodi. Da so to točko nestrpno pričakovali vsi navzoči in da je bila deležna največjega a-plavza, ni nujno posebej poudarjati. Potem ko je Tatjana Dolhar prebrala še odlomek iz dnevnika begunke iz Bosne in so razglasili dijake, ki so bili uspešni v različnih tekmovanjih, se je zaCel, kot je že v tradiciji, drugi razigrani, domisleni in duhovni del. Tokrat je po svežem glasbenem nastopu rock skupine in pevcev Igorja Veljaka in Martine Feri, zasedel prizorišče 5.a razred in zabaval prisotne s šaljivo parodijo na šolsko življenje, ki jo je napisala sošolka Alenka Spetič.
Prelepo dopoldne so dijaki končali s himno Gaudeamus igitur. S prireditve smo kot vedno odhajali zadovoljni in ponosni in bili kot vsako leto pepriCani, da je bila tokrat res najlepša.
Tistim, ki nas ni veC na šoli, je bilo to srečanje z dijaki in profesorji v posebno veselje.
DSI / »KORAKI APOSTOLSKIH SANDAL«
Predstavitev sinodalnega dnevnika Alojza Rebule
Rebulovo knjigo predstavil teolog prof. Bogdan Dolenc
Hf.lf.na Jovanovič
V najnovejši knjigi pisatelja Alojza Rebule z naslovom »Koraki apostolskih sandal«, dnevniškem zapisu o vtisih in doživetjih na škofovski sinodi, ki je bila v začetku decembra 1991 v Vatikanu, se zrcali podoba katoliške Cerkve od Estonije do Turčije, od Malte do Belorusije. Tako je na ponedeljkovem predstavitvenem večeru v Društvu slovenskih izobražencev dejal prof. Bogdan Dolenc, teolog in izvedenec cekrvene zgodovine, ki se je omenjenega srečanja evropskih škofov s papežem tudi sam udeležil.
Rebulovo knjigo je izdala in založila Mohorjeva družba iz Celovca, Ljubljane in Dunaja v zbirki »Podobe časa«, spremno besedo k delu pa je napisal dr. Franc Rode, tajnik Papeškega sveta za dialog z neverujočimi. Kot »auditor«, poslušalec, je tržaški pisatelj na škofovski sinodi zastopal Slovence. Z izurjenim peresom je Rebula opisal srečanja z visokimi cekrvenimi predstojniki - zelo velik vtis je nanj napravil kardinal Tadea, ki je dvajset let preživel v zaporih diktatorja Ceausescuja - kljub zahtevnosti obravnavanih tem pa je dnevnik prijeten in zanimiv tudi za na teološkem področju manj osveščenega bralca, saj je znal avtor vplesti v besedilo tudi vrsto duhovitih in lahkotnejših dogodkov. Na primer, štel je, koliko slovničnih napak je med
Prof. Bogdan Dolenc in prof. Alojez Rebula med predstavitvijo v DSI (F. KROMA)
svojim govorom v latinščini napravil ta ali oni škof.
Kot je poudril dr. Rode v spremni besedi, je delo »Koraki apostolskih sandal« prava novost in to ne samo v slovenskem merilu. Medtem ko je v drugem vatikanskem koncilu izšlo mnogo zapisov in komentarjev izpod peresa novinarjev in teologov, ni o sinodah, ki so se vršile v zadnjih dvajsetih letih, bilo dejansko nič zapisanega. Rebulov sinodalni dnevnik je torej edini zapis iz te zvrsti.
Na večeru DSI je spregovorila tudi prof. Zora Tavčar. Teolog dr. Dolenc pa je še povedal, da ima dnevnik »Koraki apostolskih sandal« veliko dokumentarno vrednost. O sinodi, na kateri je bil govor predvsem o Evropi in o ponovni
evangelizaciji Evrope v novih zgodovinskih razmerah, to je po padcu komunizma, pa poroča nepristransko. Tu nikakor ne gre, je poudril dr. Dolenc, za kakšen slavospev cerkveni hierariji, paC pa avtor omenja tudi kočljive teme, ki so prišle na tem srečanju v Vatikanu na dan. Tako na primer pove, da se je neki nemški škof lotil vprašanja, zakaj je Cerkev od nekdaj v rokah moških.
Ko je Matejka Maver končala z branjem odlomkov Rebulove knjige, je spregovoril tudi sam pisatelj, ki je odgovarjal na vprašanja udeležencev. Bolj kot o preteklem času in o sami sinodi leta 1991 so prisotni razpravljali o sodobnih problemih in o poslanstvu Cerkve v tem nelahkem času.
ŠOLA / »FRAN MILČINSKI
Prijetna Prešernova proslava osnovnošolcev na Katinari
Prejšnjo soboto so v osnovni šoli Fran Milčinski na Katinari priredili Prešernovo proslavo. Vzdušje je bilo zelo veselo. Za uspeh prireditve so poskrbeli tako osnovnošolci, kot tudi starši, ki so se udeležili proslave. Najprej so nastopili učenci petega razreda, ki so podali nekaj uvodnih misli o grozotah vojne v Bosni in vsi skupaj izrazili željo, da bi na tem območju Cimprej in končno zavladal mir. Te svoje misli so tudi povezali s Prešernovimi besedami o želji po miru med vsemi narodi.
Nastopil je tudi 32-članski pevski zbor, ki je zapel šest pesmi. Ni treba posebej poudarjati, da so bili malčki nagrajeni s toplimi in vzpodbudnimi aplavzi, saj so se na prireditev, ob sodelovanju vzgojiteljev, zelo dobro pripravili.
Glavna točka Prešernove proslave pa je bilo izvajanje igrice “Čarobni vžigalnik", v kateri so se vsi nastopajoči lepo odrezali; premagali so strah pred publiko in pokazali vzpodbudne igralske sposobnosti, za kar so bili tudi nagrajeni s toplimi aplavzi občinstva in vzgojiteljev. Prireditev je vsekakor dobro uspela, saj so bili z njo vsi zadovoljni. Na proslavo so se katinarski osnovnošolci pripravljali že dalj časa, obenem pa niso pozabili na študij, ki ga marljivo opravljajo v zadovoljstvo staršev in seveda učnega osebja, kateremu gre topla zahvala za lepo izpeljano prireditev.
Sedaj že razmišljajo, kdaj bodo spet lahko nastopili in pokazali kaj novega.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
23.	februarja 1994
POLIKARP
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 10.48 - Luna vzide ob 15.00 in zatone ob 4.53.
Jutri, ČETRTEK,
24.	februarja 1994
SERGEJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Moi, Maria Sferza, Alessio Esposito in Nicolo Coniglio.
UMRLI SO: 71-Ietni Marino Cok, 73-letni Bruno Mali-san, 80-letna Agnese Penna, 81-letni Arno Donaggio, 81-letna Nerina Turk, 77-letna Maria German, 89-letna Margherita Scaton, 84-letni Angelo Zuppin, 73-letni Bruno Pagani, 3-letna Giu-seppina Bonacci, 88-letni Giordano, Zupin, 45-letni Gianfranco Pellican, 89-let-na Giorgina Petronio, 88-letni Loris Buda, 72-letni Vin-cenzo Cianciolo, 80-letna Maria Petracco, 88-letna Eli-sa Camalich, 72-letni Mario Novel.
LEKARNE
Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. februarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje, Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998).
OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje , Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 365840).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE
deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H ČESTITKE
Na Kontovelu slavi okroglo obletnico naša draga MARIJA. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
PRISPEVKI
Ob 30. obletnici smrti Matilde Adam roj. Kosmina se je spominja hči in daruje 100.000 lir za UNICEF.
V	spomin na Ladislava Žerjala iz Nabrežine darujeta Bogo in Aleksi Rojc
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	Spomin na prijatelja La-dija Žerjala daruje Vera Caharija Verri 50.000 lir za nabrežinsko godbo.
Nosilci krste Dane Luksa vd. Rupel darujejo 200.000 lir za SD Srimorje.
Nosilci krste Petra Cheri-na darujejo 200.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel.
V	spomin na Angelo Cijak daruje Stanko Daneu 30.000 lir za SD Konto vel. V isti namen darujeta Milena in Mirko 20.000 lir.
V	spomin na Petra Cheri-na darujeta dr.ja Boris in Ivan Cibic 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Petra Cheri-na daruje žena Dragica
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek, 100.000 lir za Krožek SKP Kras, 100.000 lir za FC Primorje, 50.000 lir za Dramski oder J. Stoka,
100.000	lir za Kulturni dom
Prispevajte
Prosek-Kontovel, 100.000 lir za spomenik padlim na Proseku, 200.000 lir za nosilce krste, 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Petra Cheri-na daruje Slavica Husu-Co-nestabo 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Petra Cheri-na darujeta Magda in Marjan Bukavec 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Petra Cheri-na daruje Ivan Kapun in družina Štraus 150.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na prijatelja Milana Guliča darujeta Nada in Anton Kocjan 100.000 lir za Sklad » Mostarske žrtve».
t
Zapustila nas je naša ljubljena
Ivanka Vidali vd. Kobal
Njen zgled nas bo vodil na pravi poti.
Pogreb bo jutri, 24. februarja, ob 12. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo hči Anuška, vnuk Francesco, sestra Frida, svakinji Nada in Danila, nečaki in drugi sorodniki
Opčine,
24. februarja 1994
Hvala nona Ivanka
tvoj Francesco
m
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
PREMIERA
PONOVITVI
Samuel Beckett
NE JAZ m
POSLEDNJI TRAK
enodejanki - Režija: Mario Uršič
jutri, 24. februarja, ob 20.30 - RAZPRODANO v petek, 25. februarja, ob 20.30 v nedeljo, 27. februarja, ob 19.00
Zaradi omejenega števila sedežev REZERVACIJA OBVEZNA!
Rezervacije od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664
KINO
ARISTON -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Pio-vono pietre«, r. Ken Loa-ch.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mr. Jones«, i. Richard Gere, Lena Olin.
NAZIONALE 1-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Robin Hood, un uomo in calza-maglia«, r. Mel Brooks.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Malice (II sospetto)«, i. Alec Baldvvin, Nicole Kidman.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »L’uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Cool Runnings, quattro sotto zero«, i. John Candy, produkcija Walt Disney.
GR ATT ACIELO - 17.50, 20.00, 22.00 »L’ombra del lupo«, i. Donald Suther-land, Toshiro Mifune.
MIGNON - 16.15, 18.15,
20.15,	22.15 »Una vita al massimo«.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Sesso annale allo spec-chio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci.
ALCIONE - 19.00, 21.30 »La časa degli spiriti«, r. Billie August, i. Jeremy Irons, Meryl Streep, Glenn Glose.
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30,	22.15
»Benny e Joon« r. J. Che-chik, i. Johnny Deep, Mary Stuart Masterson, Aidnan Quinn.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Sinfonia per troie in ca-lore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
■s PRIREDITVE
SKD GRAD prireja ob dnevu slovenske kulture v petek, 25. februarja, ob 20.15 v Ovčarjevi hiši pri Banih predavanje dr. Jožeta Miheliča iz Radovljice o TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU. Toplo vabljeni.
PD SLOVENEC vabi v soboto, 26. februarja, ob
20.30	v Srenjsko hišo v BorSt na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: priložnostni govor Aleksija Pregarca, Zenska skupina Stu ledi in Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj.
ZDRUŽENJE STARSEV OSNOVNE SOLE PROSEK vabi na ogled spevoigre SNEGULJČICA v izvedbi Mladinske dramske skupine PD Primorec iz Trebč v soboto, 26. februarja, ob
17.30	v Kulturnem domu na Proseku.
SKD BARKOVLJE, Ul.
Cerreto 12, vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeljo, 27. t. m. Slavnostni govornik Marij Cuk, nastop MePZ Primorec - Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček. Začetek ob 17. uri.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG priredi v petek, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci 4. in 5. razreda COS Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj, združena MePZ Slavec-Slovenec in Tamburaski ansambel iz Boljunca. Slavnostni govor bo podal Filibert Be-nedetič. Vabljeni!
PD MACKOLJE priredi
ob dnevu slovenske kulture dne 27. februarja 1994 VEČER SLOVENSKE BESEDE IN PESMI. O pomenu slovenske kulture in o svoji besedni umetnosti bo spregovoril pesnik Aleksij Pregare. Nastopil bo društveni mešani pevski zbor. Pričetek ob 17. uri v Srenj-ski hiši v Mačkoljah.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri. Ob dnevu slovenske kulture BESEDA ŠTIRIH: ZORA TAVČAR, VINKO BE-LICIC, ALOJZ REBULA, MARKO SOSIČ. Sodelujejo Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, MePZ Vesela pomlad. Dramska skupina Tamara Petaros, dijaki srednje šole Srečko Kosovel, gojenci Glasbene matice, MPZ in ZPZ Tabor, Dramska skupina Tabor. Zamisel Olga Lupine.
GLASBENA MATICA TRST - Solidarnostna koncertna abonmajska sezona 93/94 - v torek, 1. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: GALLUS CONSORT Dina Slama -alt, čembalo; Janko Ban -tenor; Miloš Pahor, Erika Slama - flavta; Vasja Le-giša - violončelo; Marko Feri - kitara (Sammartini, Haendel, d’Arcano, Sta-mic, Haydn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia). Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na PREŠERNOV VEČER v petek, 25. februarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v Miljah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabi na predavanje z naslovom BAJKAL SLADKOVODNO MORJE, ki bo v petek, 4. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Predavala bo prof. Erika Košuta. Vljudno vabljeni!
NIŽJA SREDNJA SOLA FRAN LEVSTIK na Proseku vabi na praznovanje DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v soboto, 26. februarja, v šolskih prostorih s pričetkom ob
11.30.	Nastopili bodo gojenci proseške podružnice Glasbene matice šole Marij Kogoj (klavir, harmonika, pozavna). Vabljeni!
□ OBVESTILA
60-LETNIKI s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca sklicujejo SEJO v gostilni »Na lokandi« danes, 23. februarja, ob 20. uri. Vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na ogled kiparske razstave Roberta Soaveja v Vaški hiši v Re-pniču, ki bo trajala do 27. februarja. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
SPDT prireja jutri, 24. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom MONGOLIJA -TAJINSTVENA ZGODBA. Predaval bo znani časnikar in popotnik dr. Roberto Ive. Začetek ob
20.30.
PD MACKOLJE vabi v petek, 25. februarja, na otvoritev razstave Edija Žerjala SANJE O KRASU. Umetnika bo predstavil časnikar Marko Tavčar, nastopila bo tudi Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj. Pričetek ob 20. uri v spodnjih prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah.
UDELEŽENCI 27. KRAŠKEGA PUSTA POZOR! Člani fotokrožka Trst 80 so vas fotografirali v pustni povorki na Opčinah. Z najlepšimi posnetki
DOL / PRED SPOMENIKOM NA PALKISCU
Spomin na krvave dogodke 20.2.45
Slovesnost je pripravila sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju z občinsko upravo
Z nedeljske spominske slovesnosti na Palkišču (foto Studio Reportage)
so pripravili projekcijo diapozitivov, ki jo bodo prikazali v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, v petek, 25. t. m., s pričetkom ob
20.30.	NAROČILI BOSTE LAHKO KOPIJE ZAŽELENIH POSNETKOV, KI VAM JIH BODO ČLANI FOTOKROŽKA NUDILI LE S STROSKI ZA MATERIAL.
PRAZNIKI VČLANJEVANJA SKP - Krožek Kras se bodo vrstili po sledečem redu: danes, 23. t. m., v Društveni gostilni na Kontovelu, v petek, 25. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah; v ponedeljek, 28. t. m., v Ljudskem domu v Križu; v sredo, 2. marca, v Padričah pri gostilni Dolina. Vsi prazniki se bodo začeli ob 20. uri.
KLUB 2001 KRAS organizira uvodni predavanji o trascendentalni meditaciji jutri, 24. t. m., in v petek, 25. t. m. Tečaj TM tehnike pa bo potekal v naslednjih 4 dneh. Uvodni predavanji in tečaj bodo v Sežani na srednji šoli Sr. Kosovela vsak dan ob 19. uri ali drugače po dogovoru. Predavatelj in vodja tečaja TM bo učitelj Aleš Laurič. Za informacije tel. na št. 00386 67 65321.
KROŽEK BRIISUz Križa sporoča, da iz tehničnih razlogov ODPADE praznik včlanjevanja, ki je bil na-
ovedan za petek, 25. fe-
ruarja.
SKD CEROVLJE	-
MAVHINJE priredi v torek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo ob zvokih ansambla Vrtnica v restavraciji Al Carso v Mavhinjah. Za informacije in vpisovanje lahko pokličete na tel. št. 299798 (od 19. do 20. ure) ali 299335 (od 20. do 21. ure). Ženske pohitite, da prostora ne izgubite!
VPISOVANJE V KOLONIJI V DRAGI IN COME-GLIANSU za otroke od 5. do 16. leta se je že začelo. Vpisujejo zdravniške šolske oziroma občinske asistentke; vpisne pole dobite na šolah. Pazite, v tržaški občini se vpisovanje zaključi že 5. marca! Informacije: v Trstu za Drago tel. št. 226117, za Comeglians 43194 in 53874; v Gorici 530924.
S	IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja ob letošnjem 8. marcu izlet v Rogaško Slatino z ogledom steklarske šole. Izlet bo 9. marca z odhodom s Trga Oberdan ob 7. uri. Vpisovanje bo v sredo, 2. marca, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. 360324.
SKLAD »MITJA CUK« organizira VIII. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 6. marca, na Piancavallu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradih Sklada, Narodna ul. 126, vsak dan od 10.30 do
13.30.	Informacije po telefonu 212289.
3 SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučnemu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno Kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega
sodelavca - uradnika; 3. za j rehod na 3. funkcionalno 1 valifikacijo v vlogi sluge j - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 $ leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj za-ade 28. februarja. More-itne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Car-ducci 8, Trst, tel. 370301.
MALI OGLASI
GOSTILNA SARDOČ iz
Prečnika sprejema rezervacije za 8. marec - dan žena. Tel. št. 200871.
OSMICO je odprla v Lonjerju 291/1 Gombač Marija. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO je v Ricmanjih odprl Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Berto Tonkič na Tržaški ulici 25 v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek.
OSMICO je odprl Sergij Mahnič, Boršt št. 1.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44.
OSMICO je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran.
8. MARCA, dan Zena, sprejemamo rezervacije za večerjo - Bibc 220722.
PRODAJAMO prosto stanovanje, približno 100 kv. m, v središču Sv. Jakoba. Tel. na št. 311773 od 18. do 19. ure.
DAJEMO V NAJEM dvosobno stanovanje na Proseku za krajše obdobje. Tel. na št. 200115.
PRODAMO mladiče z rodovnikom pasme volčji spitz, srednje velikosti, dober čuvaj, zvest domu in družini. Psički so stari 7 tednov in že enkrat cepljeni. Za informacije tel. na št. 421412.
PRODAM krasen porsche 944 S, 16 ventilov, 2500 kubikov, 190 konjskih sil, srebrne barve, letnik 87, bogato opremljen in v zelo dobrem stanju, za 21.000.000 lir. Tel. na št. 415785 ob uri obedov.
PRODAM dva dobro ohranjena projektorja paxi-mat multimag 925 ASC, j dve torbi za projektorje, 1 aparat za preliv slik paxi-mat duo A 500, dva objek- .• tiva zoom 70-120, dva j objektiva 85 mm, štiri 1 krožne nastavnike za 100 dia. Tel. na št. 212359 v večernih urah ali 213779 ob 12.30.
PRODAM slovar slovenskega knjižnega jezika in kamniti sod. Ogled v Doberdobu, Ulica Boneti 2.
PODJETJE išče osebje z vozniškim dovoljenjem tipa A za lokalno distribucijo. Telefonirati na št. 383811 od ponedeljka do petka ob uradnih urah.
SLAŠČIČARNA Saint Honore - Opčine išče moško ali žensko osebje da ga vpelje v poklic. Interesenti naj telefonirajo na št. 213055.
DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz knjigovodstva, trgovinstva, prava, ekonomije, matematike, blagoznanstva in angleščine za vse stopnje. Tel. na št. 040 232101.
GOSPA Donatella Pado-van Kralj, Trebče 177, je izgubila listnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosimo, da le-te odpošlje na gornji naslov ali tel. na št. 214402. Hvala!
GOSPA Vida Devetak je na glavni cesti v Nabrežini izgubila očala za vid. Morebitnega najditelja prosimo, da telefonira na št. 040 200780. Hvala!
Dvajseti februar 1944 bo v zgodovini Dola in sosednjih vasi ostal zapisan kot eden najbolj črnih dni druge svetovne vojne. Dva vaščana sta padla pod streli nemške soldateske, dva sta bila odpeljana v Co-roneo in za njima se je izgubila vsakršna sled. Veliko krajanov je bilo odpeljanih v zapore in taborišča. Se huje se je okupator znesel nad prebivalci Nove vasi in Opatjega sela. V Novi vasi je v kleti požgane hiše pokončal enajst oseb, med temi pet otrok, starih 5, 7, 8, 11 in 14 let. Spomin na krvave dogodke pred petdesetimi leti - ob tem se velja zamisliti nad grozotami, ki se te dni in mesece dogajajo v Bosni in drugod po svetu - so krajani Dola obudili v nedeljo, 20. t.m., na po-
KINO
GORICA
VITTORIA 16.45-1 8.3 0-20.1 5-22.00 »18.000 giorni fa«. Rež. Gabriella Gabrielli. I. Silvia Cohen in Maurizio Donadoni. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Mrs. Doubtfire, mammo per sempre«. I. Robin VVilliams.
s_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško prireja tradicionalni izlet ob 8. marcu. Cilj je Villa Manin z ogledom cvetličarskega sejma v Pordenonu. Prijave pri poverjenikih in danes, 23. februarja, na društvu. Zadnji rok za prijave je sreda, 2. marca.
□ OBVESTILA
SPD GORICA obvešča, da bo 10. marca redni letni občni zbor v dvorani KD Oton Zupančič v Standrežu. Prvi sklic je ob 20. uri, drugi pa ob
20.30.
budo združenja VZPI-ANPI in pod pokroviteljstvom občinske uprave. Občutene spominske slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki KS Opatje selo in tamkajšnje zveze borcev. Udeležence je najprej nagovoril, v imenu VZPI-ANPI, Mirko Peric ki je prikazal dogajanje pred pol stoletja in opozoril na velike žrtve in trpljenje Doljanov za zmago nad nacifašistič-nimi silami. Spomnil se je Mirka Ferletiča, Andreja Bonete, Bruna Šuligoja in Maria Pahorja, ki so takrat izgubili življenje, oziroma bili odpeljani neznano kam, pa tudi vseh žrtev v okoliških krajih, ki so istega dne doživeli vpad nemške soldateske.
Zupan dr. Mario Lavrenčič je dejal, da ostajajo vrednote ki so v
g SOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V GORICI obvešča, da bo v kratkem priredil tečaj informatike windows in word za windows (60 ur). Vpisovanje (do zasedbe mest oz. nmajka-sneje do petka, 25. fe-breuarja) na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 10. do 13. ure.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi dijakom, ki obiskujejo nižjo in višjo srednjo šolo možnost individualnih lekcij iz naslednjih predmetov: slovenščina, italijanščina, latinščina, angleščina, nemščina, matematika, fizika. Informacije v uradu dijaškega doma vsak dan od 14. do 18. ure - telefon 533495.
GLEDALIŠČE
V KATOLIŠKEM DO-
MU v Gorici bo v soboto, 26. t.m., ob 20.30 uprizoritev gledališke igre F.S. Finžgarja Divji lovec v izvedbi Odra 90.
osnovi narodnoosvobodilnega boja tudi danes aktualne, čeprav prav zaradi časovne oddaljenosti na tedanje dogodke gledamo nekoliko drugače od tistih, ki so bili njih akterji ali žrtve.
Narodnoosvobodilna
borba ni bila zaman in tega nočemo pozabiti, je dejal doberdobski župan. Prav tako ni mo-.goCe pozabiti civilnih žrtev vojne.
Dogodke, ki so bridko zaznamovali Dol pred petdesetimi leti je udeležencem zatem opisal domačin Mirko Pahor -Branko. O pomenu skupnega proitifašističnega boja in prizadevanja za strpnost, solidarnost in prijateljstvo je spregovoril Adriano Fontanot. Priložnostni kulturni spored sta oblikovala godba Kras ter moški pevski zbor Jezero.
■J prireditve
KD ANDREJ PAGLAVEC v Podgori prireja v soboto, 26. t.m., ob 20. uri večer v počastitev dneva slovenske kulture. Nastopila bosta združena pevska zbora Andrej Paglavec in Soča, recitirali bodo člani gledališke skupine KD Briški grič, priložnostni nagovor bo imel časnikar Vlado Klemše.
n LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THE A, Raštel 52, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787
POGREBI
Danes v Gorici ob
10.30	Amalija Ogrič vdova Stecchina iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče, ob 12. uri Elena Rogelja iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
obvešča svoje cenjene odjemalce, da danes spet odpira svoje prostore na Trgu Goldoni z vedno dobro kvaliteto in postrežbo.
^VOLITVE / IZJAVA MARANA (DSL)
ŠOLSTVO / VČERAJ V PRIREDBI ZAVODA CANKAR
NOVICE
Med levico in Ljudsko stranko ni dogovorov
Marko Marinčič
Kandidature za senatorja in poslanca, ki ju bomo izvolili v goriških okrožjih, so bile komaj predložene in že se med glavnima konkurentoma vžiga polemika v zvezi z domnevnimi tajnimi dogovarjanji o podporah temu ali onemu kandidatu. Največ možnosti za izvolitev naj bi po napovedih imela kandidata naprednega zavezništva (progresistov) in desničarske naveze Forza Italia - Severna liga. Prav slednji so v izjavi za tisk namignili na tajni dogovor med levico in Ljudsko stranko, po kateri naj ni za senat podprli kandidata napredne koalicije za zbornico pa kandidata LS. Namigov na tak domnevni dogovor je bilo že nekaj, med drugim se je nanje sklicevala tudi predsednica Pokrajine Marcelini v intervjuju po znanem pismu proti osnutku zaščitnega zakona za Slovence.
Na te očitke je včeraj odgovoril pokrajinski tajnik DSL Alessandro Ma-ran, ki je odločno zanikal, da bi njegova stranka kakor tudi vsa združena levica sklepala kakršnekoli dogovore s predstavniki bivše KD oz. Ljudske stranke. Pri tem ugotavlja, da se je s takimi natolcevanji volina kampanja začela na najslabši način, v znamenju demagogije in miselne nepoštenosti.
Stara in nova desnica, nadaljuje Maran, skušata povsem izkrivljati stvarnost, tako da bi naprtili levici odgovornosti za globoko krizo, v katero so dosedanji oblastniki spra-
vili državo. Resnica pa je ravno obratna. Vodilni razredi, ki se danes skušajo lažno predstavljati kot novo v politiki, so vedno uporabljali KD kot jez proti komunizmu in bi ji že zaradi tega morali izkazovati večjo hvaležnost.
Progresisti pa so se danes združili, da bi - prvič - prevzeli vlado v državi. Tudi v naši pokrajini se bodo zato zoperstavili stari in novi desnici. Mesto DSL, poudarja Maran, je torej dosledno v okviru raznolikega naprednega zavezništva, ki združuje različne komponente levice (od krščansko-social-cev do socialistov in liberalcev, do žensk in naravovarstvenikov). Ljudska stranka pa, ki se je v novem političnem sistemu odločila za center, je prisiljena igrati sama, saj bodo volilci v resnici izbirali, ali naj v Italiji vlada desnica ali levica.
Italija, za katero se zavzema levica, zaključuje Maran, ni Italija mržnje in nestrpnosti Monice Mar-colini. Kandidaturi Darka Bratine za senat in za poslansko zbornico, ki ju napredno zavezništvo odločno in kompaktno podpira, nakazujeta drugačno Italijo, ki se osvobaja starega režima in se pripravlja na rekonstrukcijo, ki naj temelji na delu in podjetništvu ne pa na privilegijih. To je strpna, pravična in do šibkejših solidarna država, za katero se DSL dosledno zavzema brez vsakršnih skritih dogovarjanj z nikomer.
Posvet o prevozih in carinskih nomnah
Na zasedanju tudi italijanski in novogoriški dijaki ter gostje iz Nemčije in Španije
Posvetu so pozorno sledili številni dijaki (foto Studio Reportage)
V Gorici je bil včeraj dopoldne na sejmišču Espomego posvet na temo mednarodnega prometa in najnovejših zakonskih določil, ki urejajo carinske odnose med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso njene članice.
Posvet so organizirali profesorji slovenskega Državnega poklicnega zavoda za trgovinske dejavnosti Ivan Cankar iz Gorice, ki so pred dvema letoma vstopili v program PETRA II Evropske gospodarske skupnosti. Ta šolski program ima namen posodobiti učenje v srednjih šolah zunanje trgovine in približati dijakom skozi prakso delo, za katerega se učijo v šolah. O tem je nekaj besed povedala prof. Violeta Rosanda, sicer pa je posvet, ki se ga je udeležil tudi goriški šolski skrbnik, vodil ravnatelj
šole Cankar Vladimir Sturm.
V nabito polni dvorani sejmišča so dijakom slovenskih in italijanskih goriških trgovskih šol ter dijakom ekonomske srednje šole iz Nove Gorice spregovorili funkcionar goriške carinarnice Luigi Nottola, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Erik Hof-bauer in predsednik goriških špediterjev Giovan-ni Viola. Vse prisotne je najbolj zanimalo predavanje dr. Erika Hof-bauerja, ki je povedal, da se Slovenija zavzema za prosti tranzit, za hitrejšo gradnjo avtocest in za čimkrajšo carinsko proceduro na svojih mejah. Tako naj bi Slovenija dobila v petih letih nad 300 kilometrov novih avtocest in v tem času naj bi tudi sprejela vse ustrezne zakone, ki bi jo čim bolj
približali Evropski uniji.
Govoril je še direktor carinske cone v Vrtojbi Karlo Pavletič, ki je povedal, da je Vrtojba izredno važen mejni prehod, saj gre preko njega vsako leto več kot 300 tisoč tovornjakov in 3, 5 miljo-nov ton blaga. Seveda si je tudi on zaželel čimprejšnjo dograditev avtoceste od Vrtojbe do Razdrtega.
Vsem posegom na mednarodnem posvetu o prometu in novih carinskih zakonskih odredbah, ki so se ga udeležili tudi ugledni profesorji iz Valencie v Španiji in šef nemškega šolskega ministrstva za zunajetrgovin-ske srednje šole inž. Die-trich Krischok, je bila skupna predvsem velika želja po poenostavitvi carinjenja in želja po hitrejših prometnih povezavah.

V	petek v Štandrežu srečanje z italijansko manjšino v Istri
Dve skupnosti, ena stvarnost. To je naslov okrogle mize, ki jo ZSKD iz Gorice, KD Oton Zupančič iz Standreža in skupnost Italijanov “G. Tartini” iz Pirana organizirajo v petek, 25. februarja, ob 20. uri, v domu Andreja Budala v Štandrežu. Gre za nadaljevanje stikov in srečanj, ki sta jih ZSKD in piranska Unija uvedli lani, ko sta pripravili vrsto kulturnih in športnih srečanj. Decembra je bilo v Piranu srečanje, na katerem so predstavniki obeh manjšin izpostavili odprta vprašanja in možnosti skupnega dogovarjanja. Pri okrogli mizi v Štandrežu bodo sodelovali senator Darko Bratina, predsednik Izvršnega sveta Unije Italijanov Maurizio Tremul, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, podpredsednik Unije Italijanov Silvano Sau, predsednik italijanske skupnosti iz Pirana Stefano Luša in član deželnega vodstva ZSKD, Rudi Pavšič. Petkov večer bodo uvedli člani pevskega zbora Oton Zupančič iz Standreža.
Seja Svetovnega kongresa
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo imel svojo redno sejo danes na sedežu SDGZ v ul. Cicerone 8 v Trstu, ob 18.30. Sestanek bo v prvi vrsti posvečen pripravam na občni zbor, ki bo 11. marca v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20. uri. Poleg tega bodo v obravnavi aktualni dogodki, ki so v zadnjem času zaznamovali naš prostor, kakor seveda tudi bližajoče se politične volitve z ozirom na problematiko naše manjšine.
Koncert v baru Balu v Gorici
Klarinetist Mauro Negri (na sliki - foto Studio Reportage) bo drevi ob 21. uri nastopil v baru Balu na Trgu Cavour. Koncert bo v okviru že rednih glasbenih srečanj v tem lokalu, ki se je v zadnjem obdobju skupaj s še nekaterimi drugimi lokali na Goriškem uveljavil kot eno med mladimi najbolj priljubljenih prizorišč glasbenih in kulturnih večerov. Negrija bo pri klavirju spremljal Glau-co Venier.
Videmčan ranjen v Lečniku
V	Ločniku se je včeraj ob 14.15 pripetila prometna nesreča. 66-letni Videmčan Giannetto Menardi (Ul. Colloredo 11/7)-je s svojim avtomobilom zavozil s ceste in treščil v platano, da bi se izognil čelnemu trčenju, ker je neznani avtomobilist izsiljeval prednost. Menardija so sprejeli na kirurškem oddelku, kjer se bo zdravil najmanj deset dni.
Nenadna smrt Milenka Petejana
Sredi včerajšnjega popoldneva je na svojem domu, na robu Sovodenj, nenadoma preminil 68-letni Milenko Petejan. Rodil se je leta 1925 v Sovodnjah. Komaj 18-leten se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in odšel v partizane. Bil je predsednik sovo-denjske sekcije VZPI-ANPI, aktivno pa se je udejstvoval tudi pri upokojencih ter pri balinarskem klubu.
^POKRAJINA / ODBORNIK SCUOR POJASNIL NOVOSTI
Včeraj so predstavili proračun Pokrajine
Upravljali bodo 57 milijard, 326 milijonov lir
V pokrajinskem svetu so včeraj predstavili finančni načrt Pokrajine za 1994. Osnutek predvideva 57.326 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Po predstavitvi se j6 pričela razprava, ki se bo nadaljevala na današnji seji (ob 15. uri) in na zasedanjih, ki so že napovedana v petek in v ponedeljek, ko naj bi o proračunu tudi glasovali.
Včerajšnja seja se je Pričela s krajšim uvodnim poročilom predsednice Marcolinijeve. Glavno sporočilo, ki izhaja iz toga dokumenta je, da se morajo Goričani v bistvu opreti na lastne sile, kar zadeva splošni in gospodarski razvoj. Možnosti pa so v dograditvi prometnih infrastruktur, izpopolnjevanju Univerze,
v turizmu, kar je sicer tesno povezano z varstvom okolja.
Glavno poročilo o proračunu je imel odbornik Scuor. Uvodoma je opozoril na povsem nov pristop glede oblikovanja finančnega dokumenta. Z zbiranjem podatkov, njihovo analizo, preverjanjem in vnašanjem popravkov - pri čemer je bilo v prvi osebi angažirano vodilno osebje - je bil dosežen dvojni cilj: skrčenje, oziroma odprava nepotrebnih stroškov in bolj smotrna uporaba sredstev. K bolj gospodarnemu upravljanju z denarjem so prispevale tudi nekatere novosti na področju neposrednega upravljanja, oziroma uporabe sredstev (n.pr. kar zadeva razpis licitacij za
dobave materialov, storitve itd).
Pokrajinska uprava bo iz državnih dotacij letos prejela za kakih sedem odstotkov manj sredstev, kar pomeni približno 471 milijonov lir. Zanimivi so podatki glede izvora sredstev, ki sestavljajo letošnji budžet. Le pet odstotkov je davčnih dohodkov, 31 odstotkov so takoimenovane dotacije, 3 odstotke sestavljajo iz-vendavčni dohodki, 34 odstotkov bo predvidenih pri-hodkov od posojil, 15 odstotkov za odplačevanje kreditov, 12 odsotkov pa predstavljajo takoimenovane krožne postavke. Med stroški bo približno 38 odstotkov šlo za tekoče stroške (v glavnem so to stroški za osebje).
POKRAJINA / PRORAČUNI
Primanjkljaj APT naj bi letos bil za tretjino nižji
Pokrajinski svet je te dni zaposlen z razpravo o proračunu ter s tem fi-nančno-programskim dokumentom vezanimi vprašanji. Tako je na ponedeljkovi seji z večino glasov odobril proračun pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Za predlog proračuna je glasovalo 17 svetovalcev, trije so bili proti, miso-vec Cosma pa se je vzdržal. Ce se bodo predvidevanja uresničila, bo javno	avtobusno
podjetje, ki naj bi že pred koncem tega leta doživelo korenite spremembe, poslovanje zaključilo s primanjkljajem v znesku približno milijarde lir, oziroma za tretjino manj kakor je znašal primanjkljaj poslovanja v letu 1993.
Med stroški, oziroma razhodki je na prvem mestu strošek za osebje ki bo znašal 4, 54 milijarde lir, ali malenkost manj kakor v letu 1993. Povečali se bodo splošni stroški za nakup materialov, stroški za razna dela in stroški za zagoto-valjanje storitev. 60 milijonov lir je v finančnem načrtu vpisanih kot strošek za upravno komisijo. Znesek je enak lanskemu, čeprav so drastično skrčili število članov komisije. Med prihodki predstavljata najbolj zajetni postavki dohodek od prodaje vozovnic 2.884 milijonov (130 milijonov več v primerjavi z lanskem letom) ter dotacije 3.700 milijonov (800 milijonov več kakor lani).
PRETURA / FIORELLI OBSOJEN
Tudi Scarano pred sodnika
Žalitve so bile obojestranske
Neizprosna opozicija, ki jo je zeleni Fio-relli v goriskem občinskem svetu vodil proti takratnemu županu Scaranu, je v prejšnjih letih večrat privedla do ostrih besednih spopadov, ki še danes sod-mevajo v sodnih dvoranah. Na prehni so včeraj obravnavali prijavo zoper Fiorellija, ker da je na občinski seji 28. novembra 1990 večkrat grobo žalil župana.
Spor se je takrat vnel, ko je Fiorelli zahteval, da se razveljavi izvolitev svetovalca KD gen. Nicole Apa (tega ni dosegel v občinskem svetu temveč kasneje na sodišču). Scarano na seji ni hotel prisluhniti Fiorellijevim ugovo-
rom, zaradi česar je svetovalec zelenih ostro protestiral. Sledile so obojestranske grobe žalitve, pri čemer je iz magnetofonskega zapisa, ki so ga poslušali na zahtevo Fiorellijeve-ga branilca odv. Ma-niacca, izšlo, da je prvi posegel po žaljivih izrazih prav Scarano. Fiorellija je pretor vseeno obsodil na 2 milijona lir globe (tožilka in branilec sta sicer predlagala oprostitev zaradi upravičene reakcije na provokacijo), odredil pa je tudi predajo dokumentacije tožilstvu, ki naj uvede sodni postopek tudi proti bivšemu Zupanu Scaranu zaradi žalitve Fiorellija.
POSTOJNA / LOKALNA SAMOUPRAVA
Nekateri za Siri, drugi za eno občino
Sestanka se je udeležila le polovica KS
Predstavniki občinskih političnih strank, krajevnih skupnosti in člani predsedstva občinske skupščine so se v ponedeljek zbrali na prvem sestanku o lokalni smoupravi. Na njem je predsednik občinske skupščine Josip Bajc predstavil naloge, povezane z izvajanjem zakona o lokalni samoupravi in zakonom o referendumu za ustanovitev novih občin.
Poleg predstavnikov nekaterih strank so se sestanka od 18 krajevnih skupnosti udeležili le predsedniki desetih. Vzrok za skromno udeležbo je po mnenju Josipa Bajca neinformiranost, pa tudi nezainteresiranost nekaterih vodstev krajevnih skupnosti za bodočo lokalno samoupravo. Sodeč po željah prisotnih predstavni-
kov krajevnih skupnosti, naj bi poleg občin, katerih oblikovanje je predvidela že komisija državnega zbora - Pivka in Postojna - nastali še občini Košana in Hruševje. V razpravi je bilo poleg težnje, da bi iz sedanje občine nastale štiri, slišati tudi pobudo, da bi poleg teh oblikovali še katero, prisotna pa je bila tudi povsem nasprotna želja, da sedanje občine sploh ne bi delili.
Različne poglede na število novih občin imajo tudi predstavniki političnih strank. Medtem ko so eni zagovarjali ohranitev sedanje občine ali kvečjemu delitev na dve, so drugi predlagali členitev na štiri ali celo več občin.
Na sestanku so se dogovorili za sklic zborov občanov, na katerih bodo dolo-
čili referendumska območja. Zbori bodo potekali med 7. in 12. marcem, gradiva zanje pa bo pripravila občinska služba. Pričakovati je, da določanje referendumskih območij ne bo potekalo brez zapletov. Primer za to je krajevna skupnost Prestranek, katere predstavniki se že na sestanku niso strinjali, da bi njihova krajevna skupnost spadala v bodočo občino Pivka. Da bi bila morebitna odločitev za samostojno občino lažja, so Košanci izvršni svet zaprosili, naj pripravi finančno analizo prihodkov in odhodkov njihove bodoče občine. Zaradi skromne udeležbe bo postojnski župan kmalu ponovno sklical sestanek predstavnikov krajevnih skupnosti.
Mateja Godejša
AREH
Uspeh gojencev centra iz Vipave
4. zimskih iger Specialne olimpijade Slovenije na Arehu se je letos udeležilo 5 varovancev Centra za usposabljanje invalidne mladine iz Vipave. Zelo uspešna je bila lanskoletna svetovna zmagovalka iz Schladminga Danijela Filipčič, ki je osvojila zlato medaljo v teku na smučeh na 100 m. Predtem se je šole smučanja na Pohorju udeležilo 12 varovancev. Pri sponzoriranju smučarske šole so sodelovala podjetja, v katerih so zaposleni starši gojencev, pomagalo pa je tudi podjetje Okus iz Radelj ob Dravi, ki je opremilo ekipo. Junija bo Center gostitelj letnih iger specialne olimpijade za sosedne države v območju Alpe - Jadran. Gojenci so proslavil tudi Valentinovo.
(A. L.)
Danijela Filipčič, zmagovalka v teku na smučeh na 100 metrov (Foto: Boža Madič)
_______________IZOLA / DELAMARIS_______________
Ogrožena proizvodnja ribjih konserv
Izolski tovarni za predelavo rib Delamaris so vzeli izvozno stimulacijo
NOVA GORICA / POSLANSKI VEČER
S predsednikom Kučanom o vprašanjih brez odgovorov
NOVA GORICA
Obisk
diplomata
V ponedeljek je bil na obisku v novogoriški občini kitajski veleposlanik v Republiki Sloveniji Lu Peixin. Predsednik novogoriškega izvršnega sveta Črtomir Špacapan, ki je visokega gosta sprejel, mu je orisal značilnosti novogoriškega gospodarstva. Lu Peixin in njegova soproga Qi Jingyi sta zatem obiskala še šempe-trsko Iskro Avtoelektriko, kjer je kitajski gost povedal, da se njegova država zanima za sodelovanje, zlasti na področju avtomobilske industrije in avtoelektričnih izdelkov.
(V. C.)
Holding Delamaris je v lanskem letu občutno zmanjšal število zaposlenih - od 603 na 431, kar je bilo nujno predvsem zaradi zmanjšanja tržišča, in drugih problemov, ki jih je ribištvu prinesla osamosvojitev. Trenutno predstavlja hud problem zlasti De-lamarisov program ribjih konzerv, v katerem je zaposlenih 70 delavcev. Pred dvema letoma in pol so med ukrepi za reševanje problemov ribištva uvedli tudi izvozne stimulacije za ribje konzerve, ki pa so jih pred štirimi meseci ukinili. Medtem je bil sprejet ribolovni sporazum s Hrva-
ško, ki zadovoljivo rešuje problem ulova surovine -drobne plave ribe. Ostaja pa dejstvo, da mora Delamaris svoje konzerve prodajati predvsem na zahodno tržišče.
Domači trg je namreč premajhen, da bi lahko obdržali proizvodnjo, poleg tega pa je naše tržišče na široko odprto za uvoz konzerv iz azijskih držav brez ustreznega inšpekcijskega nadzora kvalitete in zdravstvene neoporečnosti. Tako se mora Delamaris doma soočati z nelojalno konkurenco, na zahodno tržišče pa prodajati pod ceno. Tam je ta proi-
zvodnja subvencionirana, tako da na primer italijanskega proizvajalca konze-rev stane kilogram sardel 33 tolarjev, medtem ko Delamaris zanj plača 50 tolarjev.
S temi problemi so predstavniki Delamarisa seznanili ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Jožeta Osterca, ki je bil prejšnji teden tukaj na obisku. V Delamarisu so razočarani, ker njihova proizvodnja, ki ima v vseh evropskih državah posebno podporo, saj je tudi strateškega pomena, ni obravnavana vsaj tako, kot proizvodnja mleka ali jogurta. Da bi omogočili
njeno preživetje, bi morala država zagotoviti regresiranje ulova sardin (kot ga imajo v Italiji, Franciji, Španiji in drugod), znižanje cene goriva za ribiške ladje (saj-te predstavljajo del reprodukcijske verige), pa tudi izvozne stimulacije in oprostitev dela prispevkov.
Osterc je že tretji minister, ki so mu morali razlagati celo zgodbo od začetka, in ponovno prositi za stvari, ki so bile že dogovorjene. Minister je obljubil, da bodo na ministrstvu zadevo preučili potem, ko bo sprejet proračun.
Boris Vuk
Danes ob 20. uri bo v novogoriškem Kulturnem domu (velika dvorana) potekal jubilejni - dvajseti po vrsti -poslanski večer Boruta Pahorja. Tokrat je povabil na pogovor z Novogoričani predsednika države Milana Kučana, večer z njim pa je naslovil »O vprašanjih, ki še čakajo na svoj odgovor«.
Poslanski večeri Boruta Pahorja so se začeli pred slabimi tremi leti. Porodili so se iz želje, da bi v tem najbolj zahodnem slovenskem mestu oživili javno angažirano politično debato in tako krepili demokratično politično kulturo. Pahorjevi poslanski večeri so bili ve-
dno dobro sprejeti in odmevni, bodisi zaradi tem, ki so se jih lotevali, bodisi zaradi osebnosti, ki jih je povabil nanje. Doslej se je pred skoraj vedno polno dvorano poslušalcev in razpravljalcev na 19 poslanskih večerih zvrstilo že 23 domačih in tujih politikov ter drugih strokovnjakov - ugledni državniki, predstavniki osmih slovenskih političnih strank, neodvisni politiki in drugi. Organizatorji so bili vselej iz vrst novogoriške Združene liste socialnih demokratov, pokrovitelji pa različni, največkrat (devetkrat) je bil to novogoriški Hit.
(V. C.)
KOPER / BREZPOSELNOST
Sodišče ne ukrepa v prid delavcem
Delavci koprskih podružnic nekaterih beograjskih podjetij so v težavah
Obalni sindikati so že večkrat opozarjali na problem vse manjše pravne varnosti delavcev. Na Obali so bili v letih 1991 in 1992 v mnogih primerih delavci tukajšnjih predstavništev podjetij iz drugih delov nekdanje Jugoslavije prikrajšani za več mesečnih plač in za druga izplačila, M jim zakonito pripadajo. Na včerajšnji tiskovni konferenci so prikazati konkreten primer 25 delavcev koprske Agencije za maloobmejni promet JIK banke iz Beograda in 12 delavcev prestavništva Jugoa-genta.
V prvem primeru terjatve delavcev na račun neizplačanih osebnih dohodkov in drugih prejemkov za nekaj mesecev ter odpravnin skupaj z obrestmi znašajo 25 mlijonov tolarjev. Zdaj mineva dve leti, odkar so pri-
zadeti delavci predlagati koprskemu sodišču združenega dela, da z odločbo naloži JIK banki izplačilo. Sodišče o zahtevkih delavcev vse do sedaj ni podalo odločbe, čeprav so dani vsi razlogi za to, da bi sodišče odredilo izplačilo terjatev in po potrebi tudi izvršbo s prodajo nepremičnin, ki jih ima JIK v Kopru in Izoli.
Podobno je v primeru Ju-goagenta, ki je svojo podružnico v Kopru ukinil konec oktobra 1991. Terjatve delavcev na račun neizplačanih osebnih dohodkov in odpravnin skupaj z obrestmi znašajo 12, 2 milijona tolarjev. Obe podjetji imata tukaj premoženje, zaradi počasnosti sodstva pa delavci ne pridejo do svojih pravic niti v primerih, ko so bili očitno oškodovani.
Boris Vuk
KOPER / PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Bo Koper dobil novo marino?
Občinska skupščina sklepala brez DPZ
Na včerajšnji seji občinske skupščine sta se le dva zbora zbrala v dovolj velikem številu, družbenopolitični zbor pa je bil nesklepčen. Zato je delegat Metod Jazbec zahteval, da se tistim političnim strankam, ki ne skrbijo za udeležbo svojih delegatov, odtegne denar, ki ga dobivajo iz občinskega proračuna. Sklepčna zbora sta sama obravnavala točke z dnevnega reda, na katerem so biti predvsem prostorski akti. Brez bistvenih pripomb sta bila sprejeta predlog prostorskih ureditvenih pogojev za območje Hrvatini in predlog zazidalnega načrta za območje nad Dolinsko cesto.
Obravnavam je bil tudi osnutek ureditvenega načrta za območje med tržnico, Semedelsko vpadnico in Bada-Sevico v Kopru, skupaj z ustreznimi spremembami
občinskih planskih aktov, ki so potrebni zaradi nove namembnosti predela, obravnavanega v ureditvenem načrtu. Poročali smo že, da naj bi tu urediti večji park, ob morju pa na treh lokacijah komunalne priveze za plovila. V razpravi je nekaj delegatov nasprotovalo tem načrtom, saj bi po njihovem mnenju na prikrit način omogočili izvedbo že pred časom zavrnjene zamisli o gradnji marine v koprskem zalivu. Osnutek je bil kljub pomislekom sprejet in bo šel v javno obravnavo, če bo s tem soglašal tudi družbenopolitični zbor. Okrnjena skupščina je sprejela Se osnutek zazidalnega načrta za območje ob Slavčku ter osnutek odloka o gospodarskih javnih službah ter letni program in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč.	Boris Vuk
POSTOJNA / ODGOVORI POSLANCEM
0 telefoniji in denarju za pospešitev zaposlovanja
Do konca meseca marca naj bi na Prestranku začela delati nova telefonska centrala
Na zadnji seji občinske skupščine je poslanca Ladislava Sepca zanimalo, kdaj bodo začeli graditi telefonsko omrežje v Matenji vasi in Rakitniku. Izvršni svet je od podjetja PTT Koper, ki je investitor dograditve sistema telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Prestranek (kamor spadata tudi naselji Matenja vas in Ra-kitnik) izvedel, da ta trenutno pridobiva potrebna dovoljenja za začetek del. Za ureditev telefonije v tej KS je predvidena zamenjava telefonske centrale na Prestranku, izgradnja kabelskega omrežja do vseh naselij (razen Selc in Orehka), vasi Žeje in Grobišče pa bosta zaradi specifične lokacije povezani na centralo po zračni liniji.
»Novo« centralo jim bo odstopila pivška pošta, in to takoj, ko bo za Pivko narejena nova. Predvidevajo, da bo to do konca marca.
V občinski vladi so pripravili tudi odgovor poslancu Sreču Vadnja-lu, ki je spraševal, katera podjetja in obrtniki so v letu 1992 dobila sredstva iz občinskega proračuna za pospeševanje novega zaposlovanja, ali so delavce tudi zaposlili in kaj je oziroma kaj namerava storiti IS s tistimi prosilci, ki so razpis kršili.
Podpredsednik občinske vlade Stane Valič je zapisal, da je prejšnji IS na podlagi razpisa odobril 28 prosilcem po 100 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev. Skupaj je šlo za 48 novih mest, za
katera so vsi prosilci pravočasno predložili pogodbe o zaposlitvi skupaj z ostalo zahtevano dokumentacijo.
V dogovoru z republiškim zavodom za zaposlovanje, ki je pri programu sodeloval z dodatnimi sredstvi, je dal IS denar samo tistim, ki so izpolnjevali tudi razpisne pogoje zavoda. Razpis določa, da prosilec v dveh letih ne sme zmanjšati števila delovnih mest, prvi roki pa potečejo septembra letos. IS bo število zaposlenih ugotavljal sproti in če bo treba, tudi ukrepal, zagotavlja Valič v odgovoru. To pomeni, da bodo morebitni »nepošteni« zasebniki morali denar vrniti z obrestmi vred.
Mateja Godejša
GLEDALIŠČE / SEZONA TRŽAŠKE SKUPINE LA CONTRADA
Breztežna in elegantna komedija osvaja publiko
Dobra postavitev in izvedba De Benedettijevega dela
Bojana Vatovec
V dvorani Cristallo je ta teden zopet na sporedu lahkotna komedija, zvrst, ki ji gledališče La Contrada posveča posebno pozornost in . mu je pridobila številno ln zvesto občinstvo, kakršnega si sicer tudi zasluži, saj izbira med najboljšimi predstavami v Italiji, tako da ]e visoka kakovost skoraj vedno zagotovljena. Ce bi morda kdo vihal nos nad nean-gažiranostjo tega gledališkega žanra, vendarle visoka in resna profesionalnost, ki je potrebna za uspešno postavitev takih komedij, zasluži spoštovanje in občudovanje. Poleg tega smešnost in lahkotnost večkrat skrivata Marsikatero ostro in kruto oodico, prikazovanje smešne plati resnobne stvarnosti Pa ima tudi silovito rušilno moc.
Komedija Alda De Bene-dettija L’onorevble, il poeta e l_a signora (Poslanec, pesnik in gospa), ni samo lahkotna, temveč skoraj breztežna, da brez vezi s prostorom in časom lebdi v nekem domišljenem mondeno elegantnem in skoraj absurdnem svetu, ki pa ima svoje logične zakonitosti in marsikatero sorodnost z resničnostjo. Leta 1970 umrli rimski komediograf je sicer slovel po takih zabavnih, elegantnih in mondenih komedijah.
Aldo De Benedetti se je rodil leta 1892. Spisal je veliko lahkotnih in uspešnih komedij, ki so bile zlasti priljubljene v tridesetih letih. Po letu 1938 je bil zaradi fašističnih zakonov o rasi prisiljen pustiti gledališče in je veliko pisal za film, seveda pod tujim imenom. Po vojni se je zopet lotil gledaliških
tekstov, med katerimi je tudi komedija iz šestdesetih let Paola e i leoni (Paola in levi), ki so ji ob tej priložnosti spremenili naslov v L’onore-vole, 11 poeta e la signora.
Andrea Giordana je uspešni, a obenem malce naivni poslanec, ki bi rad osvojil intelektualno »gospo« Ivano Monti. Ta ga izziva in mu vzbudi marsikatero upanje, vendar se mu vsem lepem zasmeje v obraz in ga kruto zapusti. Gianpiero Bianchi je neuspešni pesnik, avtor številnih gledaliških del, ki pa jih nihče noče uprizoriti. Na njegov predlog poslanec predstavi pesnikovo komedijo kot svojo. Uspeh je nepopisen, celo prevzetna gospa se mu skesana vrne v objem, kar poslancu godi, vendar je veliko tudi zapletov in zaskrbljujočih nesporazumov.
Režiser Antonio Calenda je do skrajnosti poudaril elegantnost in odmaknjenost okolja, v katerega je dogajanje postavljeno, kar dodatno podčrtujejo kostumi in scena Nicola Rubartellija ter glasba Germana Mazzocc-hettija. Trije protagonisti si sproščeno in brez odveCjega patosa izmenjavajo dohovi-te dialoge. Ivana Monti je šarmantna gospa, ki ima veliko zaupanja vase, vendar je občutljiva za Car uspešnega talenta. Andrea Giordana je uspešnež, ki pa se ne spozna na igrice zapeljevanja. Gianpiero Bianchi je komediograf, ki je zaverovan v svoje umetniško delo in v vse, kar spada zraven, vključno z ljubeznijo lepe dame. Občinstvo v dvorani se je nadvse zabavalo in ni štedi-lo s ploskanjem tudi med predstavo.
Andrea Giordana, Ivana Monti in Gianpiero Bianchi (Foto Tommaso Leppera)
SODOBNA GLASBA / SKUPINA RALE V TRSTU
Čar prepletanja glasbe in giba
Skupina uporablja motive ljudske in omikane glasbe
Koncert kot predstava, v kateri se glasba in gib zlivata v enovito celoto, v skrivnostno sliko drobcev spomina iz preteklosti in prihodnosti, ki v temini brezčasnoti nežno zažarijo in ugasnejo, da se spet prikažejo drugje, v drugačni luči, z drugačnim prigla-som - to je vtis, ki ga je zapustil koncert skupine Rale prejšnji petek v gledališču Miela. Ansambel združuje omikano in ljudsko glasbeno tradicijo Evrope in Daljnega vzhoda, kar v poslušalcih zbuja mešane občutke ob prepoznavanju ušesu domačih kombinacij zvokov in presenečenju nad nenavadnostjo.
Glasba izraža izvor štirih elanov skupine. Ceha Vladimir Vaclavek (kitara, glas) in Jožef Ostransky (kitata) ter Japonka Takumi Fukushima (violina, glas) in Francozinja vietnamskega rodu Cynthia Phung-Ngoc (-ples, glas) ustvarjajo glasbo, v kateri se ra-
zlične prvine tesno prepletajo. Značilno je zlasti skoraj obredno krožno ponavljanje motivov.
Skupina se pred občinstvom izraža le s predstavo, ki je izredno preprosta, skoraj skromna, brez razkošnih scenografskih posegov. Na Cmem ozadju izstopajo podobe treh glasbenikov, medtem ko plesalka ob strani spremlja glasbo s plesnimi gibi vzho-dno-azijske tradicije, v kateri se počasni umirjeni gibi preletajo s popolno negibno-stjo, ki jo nenadno prekinejo sunkoviti gibi. Besedila petih skladb so pisana v različnih jezikih. Čeprav poslušalec besed na razume, podzavestno dojame vzdušje pesmi.
Dokaj številno občinstvo v dvorani se je pustilo takoj prevzeti nenavadni glasbi in z navdušenim ploskanjem je na koncu skupino še trikrat priklicalo na oder.
(vat)
FOTOGRAFIJA / FULV1A FARASSINO
»Ukradeni«
Filmski
posnetki
Sloves Pordenona je, vsaj na kulturnem področju, zadnja leta tesno povezan s filmom. Pordenon je namreč postal »prestolnica nemega filma« in za naslov se mora zahvaliti organizatorjem vse bolj uveljavljenjega festivala nemega filma. Filmu pa je zapisana cela vrsta pobud, ki skozi celo leto označuje pordenonsko kulturno ponudbo. V okvir pobud »Cinemazero«, ki so namenjene zlasti sodobnemu filmu, pa sodi tudi razstava Filmskih portretov, ki je na ogled v galeriji Zeroimage v prostorih pordenonskega študijskega centra. Gre za izbor Cmobe-lih in barvnih fotografij Fulvie Farassino, ki je v večletnem razdobju fotografirale slavne filmske režiserje in igralce. Fulvia Pedroni Farassino se je rodile leta ’50 v Casalbuttanu (Cremona), vendar že dolgo živi v Milanu, kjer ima lastni fotografski atelier. Film sodi med njene prve ljubezni, saj je v mladih letih delovala v raznih ki-noklubih, ko pa se je poklicno posvetila fotografiranju, je najprej skoraj izključno fotografirala »filmske ljudi«. Kasneje pa se je posvetila tudi aktualnim temam. Porde-nonska razstava sodi seveda v »filmski ciklus« Fulvie Farassino, njena velika odlika pa je v tem, da so na ogled »ukradeni posnetki«, se pravi, da se osebe niso nastavile objektivo, temveč da jih je fotografinja presen-tila. Pestrost razstavi, ki bo odprta do 15. marca, pa daje še dejstvo, da so »nastopajoči« posneti v zelo različnih okoljih. Na posnetku »pomo zvezdnik« Tano Rocco
USPEŠNICE / PHILADELPHIA - CD Z MOTIVI IZ ISTOIMENSKEGA FILMA
S skladbami o »mestu ljubezni« svetovno znani glasbeniki nadaljujejo svoj boj proti aidsu
Film bo v kratkem v italijanskih kinodvoranah, plošča pa je že nekaj tednov na vrhu evropskih lestvic
Naslovnica laserske plošče Philadelphia, ki prinaša skladbe iz istoimenskega filma
Aleš Waltritsch
KonCno se je Hollywood lotil »kuge« konca tega tisočletja - aidsa. Prav v teh dneh so na berlinskem Filmfe-stu zelo uspešno predstavili film Philadelphia, v katerem režiser Jo-nathan Demme prikazuje diskriminacijo do okuženih tudi v tistih okoljih (v tem primeru gre za uspešnega odvetnika), kjer bi morale osveščenost, razum in zdrava pamet prednjačiti pred strahom in hinavščino. Film je zelo uspešno štartal med božičnimi počitnicami v ZDA, v Italiji bo v kinodvoranah od 4. marca naprej.
Philadelphia pa ni samo dober film, je tudi zelo dobro pripravljena plošCa, ki je že nekaj tednov na top lestvicah cele Evrope. Ameriški režiserji so se predvsem v zadnjih letih zavedli pomembnosti glasbe v filmu. Bruce Springsteen, Neil Young in Peter Gabriel so sproti sodelovali z režiserjem in napisali nove skladbe,
ki se zelo dobro ujemajo z vsebino filma. Ni sluCaj, da se film imenuje Philadelphia, saj je mesto ljubezni je prisotno v vseh skladbah. Ljubezni in razumevanja za bolnike pa od nikoder.
Bruce se je z balado Streets of Philadelphia vrnil deset let nazaj, v najboljšo ustvarjalno obdobje svoje kariere. Otožnost teksta in glasbe sta odličen uvod v vsebino filma. To skladbo najdemo tudi na njegovem novem »kratkem« cd-eju.
Peter Gabriel je svoj doprinos, skladbo Lovetovrn, že predstavil na lanskih jesenskih koncertih. Gre za zelo prefinjeno pesem, ki jo je bivši Genesis sestavil s trenutno najboljšim producentom Danielom Lanoi-som. Tudi Gabriel obljublja novosti v letošnji sezoni.
Drugo Čudovito balado, ki otožno zakljucje film, je napisal Neil Young. Kanadski rocker je s skladbo Phila-
delphia sestavil odlično mešanico dramatičnosti in upanja.
Na cd-eju »pojejo« še druga slavna imena: Sade zelo toplo izvaja skladbo Please send me someone to love, Spin Doctors ponujajo remake hita Creedencov Have you ever seen the rain?, Indigo Giris pa znano I don’t wanna talk about it. Dalje dobimo še Paulette VVashington (balada It's in your eyes), skupino Ram (Ibo lele - dreams come trne), instrumentalno skladbo Howarda Shoreja (Pre-cedent) in slavno Mario Callas, ki z arijo La mamina e morta (Andrea Chenier) podčrta enega med najbolj tragičnimi prizori filma.
O Philadelphii bo gotovo veliko govora v prihodnjih tednih, kar je po svoje zelo pozitivno, saj se o »kugi« dvajsetega stoletja še vedno govori premalo. Za ljubitelje glasbe pa bo ta plošCa prav gotovo eden izmed biserov leta 1994.
SVET
Sreda, 23. februarja 1994
JERUZALEM / ZAŽELENO MESTO
Nihče se mu ne bo odrekel
Izraelci pospešeno gradijo naselja v okolici prestolnice
BEIT J ALAH - Izrael je začel v bližini zasedenega Zahodnega brega graditi nova naselja - židovska država skuša med mirovnimi pogajanji s PLO zgraditi »veliki« Jeruzalem, v katerem bodo živeli Židje.
Premier Izak Rabin obljublja, da se bo umaknil z okupiranih območij, vendar poudarja, da ne bo odstopil niti pedenj Jeruzalema, ki je postalo najbolj zaželeno ozemlje na svetu. Zaradi varnosti vztraja pri tem, da Izraelci obdržijo nadzor nad ozemljem okrog Jeruzalema. Palestinci hočejo Zahodni breg, arabski del Jeruzalema in območje Gaze. Zunanji minister Simon Peres, glavni mirovni pogajalec, dvomi, da bi bilo pametno, da bi nekateri židovski priseljenci ostali na okupiranem ozemlju, potem ko bodo tam oblast prevzeli Palestinci. Prav zaradi varnostnih vprašanj dokončnega sporazuma še niso sklenili. Tudi nekateri drugi mini-
stri odkrito načenjajo vprašanja, ki jih pred nekaj meseci še nihče ni predvideval - izselitev naseljencev iz Gaze. Najbolj vnete nasprotnike Rabinovih mirovnih prizadevanj je treba iskati prav med 120 tisoč izraelskimi naseljenci.
Rita Doqmaq je povedala, da se mesto Beit Jalah, ki leži na griču na jugu Jeruzalema, dobesedno stresa, ker pod njim gradijo predor, ki naj bi Jeruzalem povezoval z židovskim naseljem Gush Etzion. Izrael prostorsko ureja kakih sto kvadratnih kilometrov veliko ozemlje na okupiranem območju. V vzhodnem Jeruzalemu živi približno 150 tisoč Zidov, skoraj sto tisoč Zidov pa že zdaj živi v tako imenovanem »velikem« Jeruzalemu. Rabinova vlada se zavzema za to, da bi se o dokončnem statusu okupiranih območij dogovorili v roku naslednjih dveh let.
»V vzhodnem in‘veli-kem‘Jeruzalemu gradimo
Vse je tako kot nekoč - židovski priseljenci Arabcem jemljejo zemljo kos za kosom
približno 15 tisoč bivalnih enot,« je izjavil predstavnik ministrstva za gradbeništvo Amit Dobkin. Palestinski voditelji menijo, da gradnja naselja ogroža sporazum, ker naj bi vzhodni Jeruzalem postal glavno mesto nove palestinske države. Dobkin je izjavil, da naj bi naselje Maale Adu-mim postalo največje židovsko naselje na vzhodnem delu Jeruzalema, Gi-vat Zeev, ki leži na severu, pa naj bi postalo del »velikega« Jeruzalema. Izjavil je, da ni bilo naselje Gush Etzion, ki je od mestnega središča oddaljeno kakih 12 kilometrov in je ločeno od arabskega Betlehema, nikdar omenjeno kot sestavni del »velikega« Jeruzalema.
Naselje je bilo zgrajeno leta 1943, leta 1948 pa so ga v vojni kot prvega zavzeli Izraelci. Po bližnjevzhodni vojni leta 1967 je bilo na novo zgrajeno in cesta pod Beit Jalahom naj bi naselje povezala z Jeruzalemom. Joseph Alpher, vodja izraelskega centra za strateške študije Jaffee, je izjavil, da naj bi s cesto priključili Gush Etzion, potem pa še Givat Zeev in Maale Adumim.
Zahodni breg se na izraelsko ozemlje zajeda na dveh koncih in sveto mesto je dostopno tudi z obale. Priključitev bi koridor še razširila. Z območij v okolici iz Givat Zeeva in Gush Etziona je dober pogled na zahodno obalo. Maale Adumim leži nad griči, s kate-
rih je lep pogled na vzhodni del Jordanije. Alpher je dodal, da bi priključitev le še bolj pripomogla k »priključitvi ozemelj k Izraelu. Čeprav je ozemlje majhno, pa tam živi veliko priseljencev.« Manj bi bilo tudi problemov s preseljevanjem.
Zunaj meja bi ostalo kakih 100 tisoč Palestincev, ki živijo v bližini židovskih enklav. Kljub temu pa se Solomon Nour, ravnatelj šole Beit Jalah, sprašuje, pod kakšnimi mirovnimi pogoji je bilo Izraelcem dovoljeno kopati pod njihovim mestom. »Splob ne sprašujejo, del so se preprosto lotili. Nič se ni spremenilo - vse je tako kot nekoč,« je ogorčeno dodal.
Colleen Siegel / Reuter
Večeri bogate ruske mladine
MOSKVA - »Si že prodal »terenca«? Kdaj odpotuješ v New York? Ne, ne mislim iti v nedeljo v Nikolino Goro, obljubil sem Leni, da jo bom peljal za Valentinovo na »lu-dačkino« v Manhattan Express.« Nikotina Gora je naselje razkošnih vil nedaleč od Moskve, Manhattan Express pa najmodernejša diskoteka v glavnem mestu Rusije, najmodernejša v Rusiji.
V soboto zvečer je na bregu Moskove, pred »Art Pictu-res«, parkiranih na desetine udobnih vozil, ki kar zasenčijo »sramežljive« moskviče in lade. Galerija se zvečer prelevi v bleščeč klub, katerega člani plačajo 1000 dolarjev letne članarine. Do zob oboroženemu cerberu pokažeš dogovorjeno znamenje in vstopiš skozi oklepna vrata ... v votlino Ali Babe, kjer lahko s prijatelji odigraš partijo kart, bilijar-da, dame, obenem pa pogledaš, kaj je novega na MTV. »Tusovka« - kar pomeni v žargonu večer - se skriva pod pretvezo razstave modernih ikon, vendar le malokoga umetnost zanima bolj kot bife, preobložen z lososom, kaviarjem, svežim grozdjem in potoki vodke, švedske seveda.
Ustanovitelji »galerije« so sinovi mogočnih očetov, katerih politični položaj jim omogoča vleči zakon za nos. Vsi se kličejo po priimkih, zbrana družba pa je kar preveč mladostna, lepa, prefijeno elegantna in ravnodušna, da bi se zavedala tega, da postaja novi svet nedosegljivih bogatašev. »Živim v Colognu,« pravi 35-letni bankir, ki iz notranjega žepa suknjiča potegne mini prenosni telefon. »Spremljevalke gospodov so same manekenke, a so večinoma nehale delati,« pravi mladenič, ki objema okrog ramen dolgonogo kreaturo s karseda kratkimi lasmi. »Kaj imam pod prtičem? Svoj revolver seveda,« zatrdi stru-mnež, ki priznava, da so njegovi dohodki včasih plačilo za »ne najbolj zakonite posle«.
»Tod okoli ne iščite kakih Čečenom podobnih divjakov. Mi smo elegantna, bogata mladina. Poznamo se od otroštva, naši očetje so bili elani vplivnih organizacij,« pojasnjuje Stepan Poljanski, eden od ustanoviteljev družbe za snemanje videospotov. Pri petindvajsetih letih je sinček »politbirojevca« postal ugledna osebnost, potem ko je začel voditi televizijsko oddajo »Lotto milijon«. »Gangsterji? To so kolegi, ki še ukvarjajo tudi z nezakonitimi stvarmi. Toda mi smo nova generacija. Včasih, ko je treba, pač nekoliko pozabimo na moralo, to je vse.« Koliko zapravi takšen otrok posovjetske Rusije? »Prisilim se, da ne zapravim več kot sto dolarjev na dan,« odgovori. •
Paola Messana / AFP
FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU (14)
Prva slovenska knjiga
Antofagasta je mesto na skrajnem robu Čila. V njegovi bližini so bogata nahajališča solitra in drugih rudnin. Ne preseneča torej, da so se prvi južnoslovanski trgovci naselili prav tam. Še danes je po mestu moč opaziti napise s priimki, ki nam zvenijo znano. Gre za potomce Dalmatincev in drugih, ki so si tukaj uredili življenje ter nabrali (ali tudi ne) bogastvo. Naselbina je okrog leta 1924 imela šolo za otroke, ki so se rodili v Novem svetu.
V Buenos Aires je v tistem času med prvimi ubežniki pred fašizmom, ki je večino slovenskih učiteljev premeščal v notranjost Italije, prispel goriški rojak, učitelj in vojni invalid Rudolf Leban. Po nekaj mesecih iskanja primerne službe se je odzval vabilu in odšel v Antofagasto, da bi •prevzel šolo za hrvaško govoreče otroke. Eno leto je tam deloval, v veselje staršev in otrok, ki so ga opisovali kot sina najčistejšega dela našega naroda, Slovenca iz Gorice, mladega in gorečega nacionalista, prostovoljca, vojnega invalida v desni roki. Po vrnitvi je Leban prevzel slovenski oddelek pri časopisu Gospodarstvo, kjer je hkrati objavljal »Kratko slovnico kasteljanskega jezika«.
Leta 1927 se je pojavila prva knjiga med Slovenci v Južni Ameriki -Učna knjiga španskega (kasteljanskega) jezika -ki je doživela več izdaj. Leban je opravil temelji-
to delo, saj je sam izbral in prevedel besednjak, dvogovore in čitanko ter pojasnil slovenskim bralcem špansko slovnico. Opremil je knjigo s številnimi opozorili o izgovorjavi in slovničnih izjemah. V čitanki je tekst razdelil na tri dele, ki tečejo vzporedno - na levi strani je španski original, na sredini fonetični izpisek ter na desni slovenski prevod. Iz tekstov, ki jih je izbral, lahko razberemo njegovo življenjsko filozofijo: »Učil se bom neprestano, da povečam svoje duševno obzorje, delal bom, da si zaslužim življenje na pošten način, in veselil se bom, da si naberem novih moči in da si ohranim vedrost duha in optimizem.«
V Buenos Airesu je Leban odprl »Slovensko pisarno«, kjer je nudil usluge kot tolmač, posrednik pri raznih poslih in kot učitelj španščine. Kmalu pa je dobil službo kot bančni uradnik pri »Banco Germanico de la America del Sur«, a je hkrati nadaljeval z delom v svoji pisarni. Banko je pridobil kot sponzor za natis učbenika, ki je doživel več izdaj. Reklama, ki predstavlja bančne usluge, pa pravi: »V zasedeno ozemlje nakažete svojcem NAJCENEJE in NAJHITREJE denar po pošti ali pa BRZOJAVNO, OBRESTO-NOSNO ga naložite najvarneje pri nas. Navodila v vseh zadevah prejmete v MATERINŠČINI«. Slovenska pisarna in Jekov-čev časopis Gospodarstvo sta v tem času rekla-
mirala ustanovitev slovenske kmečke naselbine v Mendozi. Z majhnim začetnim kapitalom (od tisoč do dveh pesov) so lahko kupili posestvo desetih hektarjev rodovitne zemlje s zagotovljeno namakalno mrežo. Parcele so se nahajale nekaj kilometrov stran od železniške postaje. Možno je bilo tudi najeti večje posestvo, od sto in več hektarjev za polovico pridelkov. Inženir Jekovec je podpiral načrt, saj je, kot je večkrat kasneje poudaril, slovenski kmet imel najboljše pogoje za dolgoročen razvoj prav v poljedelstvu. Namen je bil tudi ta, da bi se Slovenci naselili strnjeno, daleč od mest, in tako tvorili jedro, kjer bi lahko razvili vse ustanove, kot so šola, ambulanta, društvo ipd.
Projekt je privabil nekaj rojakov, toda, kot se je pozneje izkazalo, ni temeljil na jasno opredeljenem lastništvu zemlje. Tako je vse propadlo in nekateri so bili celo oškodovani. Banka, ki je stala za tem, je postala jedro škandala, Leban pa je moral zapustiti službo. Z državno preiskavo pa so ugotovili, da ni bilo pravih zlorab.
Rudolf Leban je prispel v Argentino med prvimi Primorci, ki so odšli zaradi italijanske zasedbe in poznejšega nastopa fašističnega režima. Skupaj s prijateljem Rajkom Rajerjem sta v La Paternalu, mestni četrti, kamor so se zaradi cenenih najemniških sob (-kraj namreč meji na veli-
ko mestno pokopališče Chacarita) prišleki najraje naseljevali, ustanovila pevsko skupino že leta 1924. Kmalu za tem je Leban odšel v Antofagasto in je zaradi tega zametek prvega slovenskega društva zaspal. Raj er pa je skupaj z drugimi pevci ustanovil skupino Jadran, ki je doživela nekaj odmevnih koncertov v nastajajoči skupnosti.
Ko pa se je Leban vrnil in tako intenzivno začel delovati med Slovenci, pa so ustanovili Slovensko pevsko društvo Primorje. Na občnem zboru leta 1927 so izrecno poudarili, da je »društvo strogo nepolitično. Zabranjeno je v društvu govoriti za ali proti kakšni politični stranki«. Vsi viri potrjujejo, da je bilo Primorje prva organizirana oblika, čeprav se je leta 1924 rodila kot pevski zbor in šele pozneje dobila širšo razsežnost.
Razumljivo je, da je bilo petje prva oblika skupnega življenja, od takrat so vsa društva gojila zborovsko petje kot temeljno dejavnost. Preseneča pa, da so tako poudarjali, da je društvo nepolitično. To nam kaže, da je bilo v skupnosti v tistih prvih letih že več političnih ali svetovnonazorskih skupin. Prav to je značilno za slovensko izseljenstvo med obema vojnama v Južni Ameriki - pluralnost.
Prvi priseljenci s Primorskega so bili izobraženci, poleg Lebana in Rajerja še drugi absolventi trgovskih šol, gimnazij oziroma realk. Le
malo pa jih je doseglo visokošolsko izobrazbo. Ti so se odločili za odhod čez ocean in ne kot večina drugih za kraljevino Jugoslavijo zaradi raznih
osebnih ali političnih vzrokov. Tudi med prvimi priseljenci so bili tisti, ki so se doma najbolj izpostavili politično. Najznačilnejšo skupino
Piše:
Dr. Irene Mislej
pa so sestavljali delavci, ki so bili izrazito levo usmerjeni in so v domovini delovali v mreži Ljudskih odrov.
Jutri: Ljudski oder

c'-
a ’

imiiEčii [iiiiiBiiiisiiijii
imii
. BESEDNJAK, DVOGOVORI, SLOVNICA
in
ČITANKA
Sestavljena s posebnim ozirom na potrebe slovenskih izseljencev v Argentini in Jušni Ameriki sploh.


A v,

“SLOVENSKA PISARNA
Buenos Aires
‘ I s • i

LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 23. februarja 1994
velika Britanija / spolno občevanje med mladoletnimi
PORTUGALSKA / OD 26. FEBRUARJA
Kompromis glede homoseksualcev
LONDON - Britanski spodnji dom parlamenta le z večino 265 glasov znižal zakonsko starostno ®ej°> ki dovoljuje spolno občevanje med homoseksualci, od 21 na 18 let. To )e sicer kompromisna od-°Citev med prvotnim Predlogom in tistimi, ki zahteva znižanje te meje na 16 let, kar bi homoseksualce pred zakonom ize-uacilo s heteroseksualci or njihovimi nasprotniki, L! so Proti vsaki spremem-L ker menijo, da homoseksualnost ni naravna ni-normalna in je zato treba ur ade može z zakonom zaščititi pred zlorabo.
Britanski poslanci so se za kompromisno spre-uiembo odločili v torek
pozno zveCer po vroči debati, ki jo je v parlamentu in pred njim spremljala množica okrog 5.000 demonstrantov.
Tisti, ki so demonstrirali pred parlamentom z napisi in prižganimi svečami, so poudarjali, da ne gre vec za problem manjšine, ampak za problem človekovih pravic in zato je skrajni čas, da se krivica, ki jo trpijo veC kot 25 let, konCno odpravi; ne zahtevajo pa nič drugega kot enakost z ostalimi ljudmi.
Toda, ko je množica pred parlamentom izvedela za kompromisni rezultat glasovanja, je prišlo do spopadov s policijo, ker je skupina jeznih homoseksualcev hotela vdreti v
parlamet. Kasnje so demonstranti odšli še pred Dovvning Street, njihovi voditelji pa so poudarjali, da je odločitev poslancev sramotna za demokracijo, ker potrjuje, da bodo v Britaniji homoseksualce še naprej upoštevali kot drugorazredne državljane. Obljubljali so tudi, da bodo svojo kampanjo nadaljevali in če jim parlamet ne bo priznal njihovih pravic, bodo pred evropskim sodiščem dosegli to, kar zahtevajo.
Debata o spremembi starostne meje za zakonsko dovoljeno spolno občevanje med homoseksualci je v spodnjem domu parlamenta začela konzervativna poslanka
Edwina Currie s predlogom, da se ta meja spremeni na 16 let. Poudarjala je, da se fantje pri 16 letih zavedajo svoje spolnosti in če jim zakon dovoljuje, da spijo s svojim dekletom in se lahko tudi poročijo z njim, potem je nesmiselno, da jih zakon drugače obravnava, če so spolno usmerjeni v drugo smer. Nasprotniki pa so poudarjali, da fantje doraščajo počasneje kot dekleta, pri 16 letih se vsi še ne zavedajo svoje spolnosti zlasti pa ne homoseksualnosti in zato jih je treba zakonsko zaščititi pred zlorabami starejših. Uradno stališče laburistične stranke pa je bilo, da ne gre za bistvene premike starostnih meja, ampak za temeljno načelo enakopravnosti. Mnenja so bila deljena tako med laburističnimi poslanci kot med konzervativnimi, vroča in glasna debata pa je razdeljevala običajne zaveznike. Predlog Edwine Currie je bil s 27 glasovi večine zavrnjen. Zato so poslanci še enkrat glasovali o kompromisnem predlogu za znižanje starostne meje na 18 let, kar je bilo z veliko večino sprejeto. To pa odraža prepričanje večine poslancev, da njihovi vo-lilci še niso pripravljeni na »radikalne« spremembe. Zadnja javno mnenjska raziskava tudi kaže, da so mnenja med tistimi Britanci, ki so za spremembe starostne meje in med tistimi, ki niso, skoraj enakomerno razdeljena. Toda velika večina tistih Britancev, ki se zavzema za spremembe, meni, da je starostna doba 18 let pravilna
Alja Košak
m	- Na tisoče britanskih ho-
°a?S u ^Ua^cev ie vso n°c na torek obleci °, tanski parlament in bučno prote-| „ a °’ ker so poslanci namesto njihove-S6k°SV°iim komPromisni predlog. Homo-me'SUalci 80 zahtevali, da se zakonska I SgJa za spolno občevanje med homo-16 i Uami brez sodnega pregona zniža na et’ kar velja za heterosesualne odno-
se. Policijo so odmetavali s steklenicami in kamenjem, tako da je ta le z okrepitvami preprečila, da bi homoseksualci vdrli v parlament. Poslanci so le s težavo zapustili VVestminstrsko palačo. Poslušati pa so morali psovke razjarjene množice, ki je kompromisno glasovanje ocenila kot nedemokratično in diskriminacijsko. (Telefoto AP)
Lizbona je letos prestolnica evropske kulture
LIZBONA - Lizbona, evropska prestolnica kulture za leto 1994, se ta konec tedna pripravlja na vrsto uradnih in kulturnih prireditev. Nekatere prireditve v okviru programa kulturne prestolnice leta so se že pričele, uradna otvoritev pa bo v soboto, 26. februarja, s svečanostjo v Kulturnem središču Belem.
Svečanosti se bodo udeležile portugalske oblasti in tuji gostje, sledile pa ji bodo razne kulturne prireditve, ki jih bodo spremljali uradni sprejemi in razna praznovanja. Zvečer bosta v več kot sto let starem gledališču Coliseu, ki so ga za to priložnost obnovili, nastopila Londonski simfonični orkester, ki ga vodi sir George Solti, ter portugalski pianist Pedro Burmester. Po koncertu bodo Lizbončani lahko občudovali ognjemete nad mestom.
Lizbona je kot prestolnica kulture priredila dve pomembni razstavi. Prva, »Podzemna Lizbona«, je posvečena arheološkim izkopaninam, ki so jih odkrili v mestnem podzemlju, druga pa angolskemu kiparstvu. V prvem delu lizbonskega kulturnega programa na temo »Lizbona stičišče različnih kultur« prevladujeta klasična in folklorna glasba. Se zlasti bodo v ospredju južnoafriški umetniki. Italija se bo tega evropskega leta kulture na Portugalskem udeležila s Tassovim dramskim
delom »Aminta« v režiji Luče Ronco-nija. Dramo bodo uprizorili maja v narodnem gledališču Donna Maria H. To bo prva uprizoritev tega dela v tujini po krstni uprizoritvi v Rimu.
Na nadrealistični razstavi z naslovom »Boscheva skušnjava ali večno vračanje« si bo mogoče ogledati Savi-niove in De Chiricove umetnine, medtem ko bodo v sklopu prireditve »Sto dni, sto filmov« predvajali kakih dvajset italijanskih filmov znanih avtorjev. Junija bodo s koncertom v Lizboni nastopili Claudio Scimone in skupina Solisti Veneti. Konec leta bodo predstavili tudi razstavo »Majolike neapeljskega kraljestva od leta 1400 do leta 1700« v muzeju »azuleja«, znamenite portugalske umetniške keramične ploščice.
Čeprav je Lizbona slikovito in očarljivo mesto, ni mogoče trditi, da je leto kulture dočakala v najboljšem stanju: promet je naravnost obupen, na pločnikih zevajo luknje, na najlepših in najbolj prometnih mestnih točkah pa delovišča ovirajo avtomobiliste in pešce. Tudi Belemski stolp bodo restavrirali ravno letos. Vrh vsega se ljudje sprašujejo, ali bo imelo podjetje »Lisboa 94«, ki skrbi za stroške kulturnih prireditev, dovolj denarja za lizbonski kulturni program.
"Bangladeš
/ NASRIN PODOBNO KOT RUSHDIE
BAHAMSKI OTOKI / MED PLOVBO PROTI FLORIDI
Pisateljico doletela
»fdtva« integralistov
Ker je obsodila nasilje nad hinduisti
Daiča
Bangladeško pis
j-i r iMdmsKin mtegransti , ,a na smrt. Enaintridesetlet obic^ S^UŠa kljub strahu ži
Za razliko od pisatelja Saln
se	1101,0111 Plyu Pfc
^ a ima ne skriva. Se naprc v sv°jem stanovanju v z ,e’ Ceprav je njen način islamske fundamentali stj68®11' Vhod stanovanjske
st ,u- vnod stanovanjske . ažita dva policista, ki si 5 f,];ena Vseh ljudi, ki vstopajr v °bajajo iz nje. To je t postni ukrep. Pisateljica )e Rushdie v večji nevar Je obsodila vlada neke 0 ala Pa dejstvo, da je njene , °ženo. Zdoma hodi same iu° . k°m ali prijateljem ski tudi taki, ki obsoj su tundamentalizem, ne n tna ,e’ ker je ločena od mož --___uua baje mnogo »pr
njene povesti pa so polne vulgarnih opisov spolnih odnosov. Resnici na ljubo povest, zaradi katere je bila obsojena na smrt, sploh ne obravnava spolnosti. Delo z naslovom »Sramota« (kot eden od Rushdiejevih romanov) pripoveduje o nasilju nad hindujsko manjšino v Bangladešu decembra leta 1992. Taslima trdi, da se je preganjanje proti njej pričelo že leta 1990 zaradi člankov, ki jih je objavila v nekaterih časopisih. Tudi članki, vsaj tisti, ki so prevedeni v angleščino, ne obravnavajo spolnosti, ampak ženske pravice. Pisateljica se zavzema za vzgojo žensk in zahteva spremembo bangladeške zakonodaje, po kateri vprašanja možitve ali dedovanja urejujejo posamezni verski (muslimanski, hindujski, budistični in krščanski) zakoni, in to povzroča najhujšo diskriminacijo.
»Sramoto« bodo kmalu prevedb v francoščino in angleščino, Taslima pa ne bo mogla v tujino, ker so ji oblasti odvzele potni list že na začetku leta 1993.
Po brodolomu so morski psi požrli 37 hailskih beguncev
V glavnem so bili otroci ki so poskušali priti k staršem v ZDA
VVASHINGTON - Le cev kupila čoln in upala, nekaj milj od obale da bo z njim preplula bahamskega otoka Great 300 kilometrov morja, ki Abaca se je prevrnil 8- loči Great Abaco od Flo-metrski čoln, ki je imel ride. Na krovu seveda ni na krovu 40 haitskih be- bilo drage varnostne guncev, v glavnem otrok, opreme, prav tako ne ki so skušali ilegalno pri- rešilnih jopičev, s seboj speti v ZDA. Do brodolo- so begunci vzeli le nekaj ma je prišlo v morju, kjer hrane, ki naj bi zadosto-dobesedno mrgoli mor- vala za nekajdnevno skih psov, tako da so se plovbo, rešile le tri osebe. To so Otroci in odrasli so že včeraj sporočili povelj- nekaj časa delali na plan-niki obalne straže tažah južnega sadja v Bahamskih otokov, ki je Great Abacu. Ko pa so iz-z izvidniškimi čolni in vedeli, da jim oblasti ne letali zaman iskala more- bodo obnovile dovoljenja bitne preživele.	za začasno bivanje, so se
Kot rečeno, so bili odločili za tvegani pod-med potniki v večini vig. Morda bi jim pusto-otroci, ki so skušali priti lovščina še uspela, če v do svojih staršev na Elo- čoln ne bi vkrcali toliko rido. Po pričevanju pa- otrok. Plovilo je bilo storja Robinsona Wea- preobremenjeno, tako da therforda je skupina se je prevrnilo ob že odraslih haitskih begun- nekoliko večjem valu.
ZDA
Atlantski
ocean
Kraj, kjer je potonila ladja z begunci
PUERTO
RIGO
KUBA
JAMAJKA ^
HAITI | DOMINIK. REPUBLIKA
Karibsko
niu,j* ,.,rv ,'< VENEZUELA
fr/P.arl Fnv
300 mil
A KOLUMBIJA 300 km
AVSTRIJA - EVROPSKA UNIJA
Zaključna
pogajanja
Samo pri tranzitu trdno stališče?
DUNAJ/BRUSELJ - V Bruslju se je včeraj začel odločilni krog pristopnih pogajanj med Avstrijo na eni ter Evropski uniji na drugi strani.
Močno avstrijsko delegacijo je vodil zunanji minister Alois Mock, člani delegacije pa so bili Se ministri VVolfgang Schiis-sel, Viktor Klima, Franz Fischler ter državna sekretarka za vprašanja Evropske unije Brigitte Ede-rer. Glavne točke pogajanj so bili tranzitna pogodba, kmetijstvo, (omejena) pravica državljanov EU do drugega stalnega bivališča v Avstriji, ter še druga vprašanja.
Glede s strani EU sporne tranzitne pogodbe sta zunanji minister Alois Mock in minister za promet Viktor Klima vztrajala pri stališču avstrijske vlade in odločno zavrnila vsako skrajšanje veljavnostne dobe. Člana avstrijske vlade sta pri tem opozorila tudi na izid nedeljskega referenduma v Švici, na katerem se je večina švicarskega
Minister Viktor Klima pri tranzitu ne misli popustiti.
prebivalstva izrekla za popolno ukinitev tovor-niškega tranzita skozi to alpsko države do leta 2004. Poudarila sta, da je prav švicarska odločitev argument več za ohranitev med Avstrijo in EU za dobo 12 let sklenjene pogodbe, saj grozi Avstriji po letu 2004 še večji naval tovomiškega tranzita, predvsem na progi preko Brennerja.
Do kompromisne rešitve je baje prišlo pri vprašanju pravice državljanov EU do drugega bivališča v Avstriji. Avstrija se je odrekla prvotni zahtevi, po kateri bi imela tozadevno pravico samo oseba, ki živi že najmanj pet let v državi. Glede pogajanj na področju kmetijstva pa je minister Fischler poudaril, da je stališče EU glede kvot pri proizvodni mleka in sladkorja preveč restriktivna, nadalje EU vztraja pri zahtevi po takojšnjem odprtju avstrijskega trga za sadje, zelenjavo in vino. Nadalje EU vztraja pri zahtevi, da mora Avstrija prilagoditi cene agrarnih izdelkov evropskemu trgu-
Opozicija v avstrijskem parlamentu, predvsem svobodnjaki in Zeleni, kompromis pri vprašanja drugega prebivališča ostro kritizirala. Haider je dejal, da je vlada »popolnoma klonila pritisku EU«, govornik Zelenih Voggenhuber pa je celo menil, da se je včeraj začel »teden avstrijske razprodaje v Bruslju«.
Pri pogajanjih med Avstrija in Evropska unijo je še vedno odprtih enajst od skupno 28 poglavij. Ivan Lukan
AVSTRIJA / MLEČNI ŠKANDAL
Odslej naprej ostre kontrole
Omejen rok uporabnosti
DUNAJ - Z ostrejšimi kontrolami roka uporabnosti in kvalitete mleka bodo zdaj pristojni organi reagirali na razkritje manipulacije pri prodaji in razpečavanju mleka v Avstriji. Rok uporabnosti bo omejen na šest dni, dodatne plakete pa naj bi potrošnika seznanile s kvaliteto in izvorom mleka. Na to so zdaj pristale mlekarne in trgovci. Do manipulacij pri deklaracij roka uporabnosti in kvalitet mleka je prišlo pred nekaj tedni.
Kot je bilo ugotovljeno, je to bila posledica od novega leta uveljavljenih sprememb v avstrijskem agrarnem gospodarstvu. Zaradi koncentracije mlekarn zapiranja manjših regionalnih mlekarskih obratov ter skorajšnje mo-
nopolizacije razpečeval-nega sistema, je prišlo do težav zlasti zaradi daljših transportnih poti in nerodnosti pri hlajenju mleka.
V teku razprav o mleku je zdaj javnost bila tudi soočena z dejstvom, da zakonodaja pri prodaji mlečnih proizvodov predvideva, da mora le 50-odstotni delež izdelanega proizvoda biti avstrijskega porekla. V okviru Evropske unije (EU) celo zadostuje samo predelava proizvoda v eni izmed držav-clanic EU, da ga lahko prodajajo kot domač proizvod.
Združenja za zaščito potrošnikov poleg tega kritizirajo, da je mleko v (ekološko smiselnih) steklenicah dražje od mleka v tetrapakih. (I.S.)
POGOVOR - A . K H O L
»Hrvaška se je polastila sredstev, kakršnih so se vseskozi posluževali Srbi«

Hannes Hofbauer / prevod: Igor Schellander
DUNAJ - Ultimativni sklep Nato o tilniku srbskega težkega orožja iz okolice Sarajeva z grožnjo bombardiranja njihovih položajev je bilo izhodišče za pogovor z državnim poslancem in dolgoletnim zunanjepolitičnim govornikom Avstrijske ljudske stranke (OVP) Andreasom Kholom (slika desno), ki ga danes ekskluzivno objavljamo v našem listu.
Andreas Khol, med drugim tudi generalni sekretar Evropske demokratične unije (EDU) se bolj jasno kot kdajkoli poprej izreka za vojno intervencijo v BiH. Kritično pa ocenjuje zlasti današnjo vlogo Hrvaške ter perspektive nekdanjih (z izjemo Slovenije) jugoslovanskih republik.
Balkansko politiko Avstrije, Evropske unije in tudi ZDA je mogoče razumeti kot raz-odetveno prisego, ki pa nikdar ni bila javno izrečena. Bi se strinjali s tako ugotovitvijo?
Khol: Ne. Razodetve-nega prisega sicer pomeni, da razodenemo, kaj moremo in česa ne moremo. V tem smislu je morda razodetvena prisega, da skupnost držav lahko samo tam poskrbi za mir, kjer to od nje tudi želijo. Vaš vtis o razodetveni prisegi pa vsebuje tudi stranski ton o neuspehu, in tu nisem Vašega mnenja.
Če so se trije narodi odločili eden drugemu razbiti glavo, potem je zelo težko nezaželjeno od zunaj ustvarjati mir. To bi navsezadnje pomenilo nastop četrte vojne stranke. Takšno tveganje je pred nami. Vse tiste, ki zdaj kričijo po vojni intervenciji, ki so se vedno pritoževali, zakaj OZN, EU in ZDA ne ukrepajo, si bom dobro poslušal, če bi prišlo do osvoboditvene vojne za vzpostavitev mednarodnega reda.
Kakšno je Vaše tozadevno stališče?
Khol: Državna skupnost je stala pred dvema alternativama, ki so ju Francozi jasnovidno formulirali: podati se v tveganje ali pa ostati zunaj.
Humanitarne čete so se razvile v talca in so konflikte prej podaljšale kot pa skrajšale. Alternativa je bila, te čete poklicati nazaj in dopustiti, da ogenj pogori, kot je to izzvenelo v ozadju angleških pozicij (ki jih nikakor nisem podpiral), ali pa s polno paro opraviti nalogo. Trenutno smo pri drugi opciji, pri čemer tisti, ki so to sklenili, smo deloma vedo, kaj to pravzaprav pomeni. Kajti Srbi
so odločni nasprotniki, ki bodo najmanjše obotavljanje v NATO razlagali s tem, da grožnje spet enkrat niso bile resno mišljene.
Mnenja sem, da je treba s polno paro opraviti posel in hkrati - tako kot pri kuvejtski krizi -vedeti, da to pomeni voditi vojno.
A ta bi potekala nekoliko drugače..
Khol: Vsaka vojna je drugačna.
Ali to tudi pomeni, do se naj bi »naši fantje«, avstrijski vojaki, udeležili take vojne?
Khol: Ne, naši ne, ker nismo ustrezno oboroženi in tudi ne vežba-ni za takšen poseg. Amaterji se ne morejo bojevati proti profesionalcem.
Podajmo se nekoliko nazaj k začetku jugoslovanske krize. Poleti 1991.leta ste v najinem takratnem pogovoru za Republiko zahtevali hitro priznanje slovenske in hrvaške neodvisnosti, da bi preprečili eskalacijo konflikta. Ta koncepcija se očitno ni uveljavila - kljub priznanju je eskalirala vojna.
Khol: To vprašanje je manipulativno, kajti priznanje nismo zahtevali za preprečevanje, temveč za deeskalacijo konflikta.
Sele v januarju 1992 je prišlo do de facto-pri-znanja, v času, ko je konflikt v Sloveniji bil že končan in konflikt na Hrvaškem je bil v polnem teku. Vsi tisti - in dobro jih poznam - ki zdaj pravijo, da priznanje konflikta ni u-stavilo, pozabljajo namreč tisto, kar nasprotuje njihovemu mnenju. Preprečevanje konflikta bi bilo mogoče le pri dosti zgodnejšem priznanju.
Tudi izvajanje pritiska na Američane bi takrat bilo neobhodno
potrebno, kajti v resnici je ameriška držav bistveno prispevala k vojni v Sloveniji in na Hrvaškem. Grožnja intervencije Nata bi bili
morali skleniti že v letu 1991.
Kaj ni pripomba, češ sklep o priznanju novih držav bi bil moral pasti prej, nekoliko poenostavljajoča? Drugače povedano: al nimajo tudi gospodje kot Gen-scher in Mock dovolj razloga za samokritičnost, ali niso njune - in torej tudi Vaše - pozicije soodgovorne za eskalacijo?
Khol: Sploh ne, nasprotno. Sklep Nato za vojaško intervencijo, ki ga zdaj vsi pozdravljajo, je to, kar smo mi že pred tremi leti zahtevali.
Francozi so bili dovolj močni, spričo oslabelega ameriškega vodstva ostati dosledni. Dovolj zgodaj so spoznali, da je Srbe mogoče ustaviti le s silo orožja, ker Srbi svojo narodno identiteto tako cenijo, da bi se do zadnjega moža borili zanjo.
Ne vidim torej povoda, da bi preklical kakršnokoli svoje nekdanje stališče.
Nasprotno: kar se zdaj dogaja, je potrditev naše politike. Pod-tikovanja, češ da je pri-znavalna politika povzročala eskalacijo in ne deeskalacijo, se sama uničujejo, saj ljudje, ki jih ustvarjajo, venomer spregledajo, da je priznanje prišlo za konfliktom.
Kar zadeva gospodarsko plat, ste pred dvemi leti in pol zahtevali ekonomsko razpletanje nekdanjih jugoslovanskih republik. Potom vojne je naposled in na krut način prišlo do tega. Kako naprej?
Khol: Do razpletanja
je prišlo na bikeč in ciničen način. Slovenci bodo v nekaj letih z evropsko pogodbo v EU našli dobre možnosti za prodajo. 2e zdaj so proklamirali svoj izstop iz Balkana ter izjavili, da so sredozemska država.
Hrvaška si je v preteklih mesecih faktično polastila sredstev za politiko, kakršne so se v preteklosti posluževali le Srbi. Pri boju s krokodilom je tako rekoč postala sama krokodil.
Hrvaška bo dolgoročno ostajala vojno prizorišče in kot taka nestabilna, ne bo se mogla gospodarsko razvijati, ne bo sprejeta v Svet Evrope in tako tudi ne bo dobila evropske pogodbe z EU. Ostajala bo naslednjih pet do deset let krizno področje.
Srbija je izkrvavela in uničena. Tudi ukinitev embarga ni na iz-gled.
Za Bosno in Hercegovino lahko intervencija OZN odpre novo poglavje, a tudi tam ne vidim karkšnihkoli gospodarskih perspektiv.
Ima Bosna kot država sploh možnost za preživetje ali je to zgolj fikcija?
Khol: Razvoj Bosne in Hercegovine v preteklem poletju je pokazal močan znak volje do preživetja.
V preteklem času so se oborožili in zdaj se kar dobro borijo, vzpostavili so lastno produkcijo orožja in si odprli poti za dobavo orožja. V preteklih mesecih so na bojišču zelo uspešni. Račun plačujejo Hrvati.
Oborožitev Bosancev med drugim vpliv Turčije poriva daleč v evropsko celino. Je to sprejemljiva perspektiva za krščanskega politika?
Khol: Religije tu niso kategorija. V ostalem mi turški interesi v Evropi sploh ne povzročajo strahu.
Turki so visokocivili-ziran narod, z njimi nimam nikakršnih problemov. Ne gre mi za rase ali religije, gre mi za ljudi in ideologije.
Kaj so po Vašem mnenju torej odločilne kategorije v tem konfliktu, če izključujete gospodarstvo in religijo?
Khol: Nacionalizem je zame nevarna kategorija. Bosanci so po mojem pogledu multikulturni, bili so med vsemi najmiroljubnejši in so bili prisiljeni k vojskovanju.
Med pozitivne kategorije pa štejem demokracijo, toleranco in multukulturnost, ne pa religijo ali gospodarstvo.
Hvala za pogovor.
AVSTRIJA
Za Nato je odprt zračni prostor
DUNAJ - Čeprav so Srbi umaknili svoje težko orožje iz prepovedanega območja okrog Sarajeva in se ravnajo po zahtevah zveze Nato, grožnja o možnem posegu ostaja. To sta potrdila tudi avstrijski zunanji minister Mock ter obrambni mi' nister Fasslabend.
S tem v zvezi sta tudi avstrijska politika napovedala, da ne vidita nobenih težav glede dovoljenja za polete oz. pre'
lete - tudi oboroženih -
letal NATO preko avstrijskega zračnega pro' stora.Mock je avstrijsko držo utemeljil s podporo in sodelovanjem v okviru , mednarodne akcije za ustvarjanje kolektivne varnosti, ki jo krijejo sklepi Organizacije združe- j nih narodov.
V zvezi z dosedanjo prakso takšnih preletov (uradno samo za neoborožena letala, humanitarne transporte, opazovalce tipa Avvacs - °P' ; med.) pa je predlagal razplet birokratičnih določil-Kajti do zdaj so razna avstrijska ministrstva in Urad zveznega kanclerja morali dati privoljenje za vsak posamezni pole*' kar je v mnogih slučaju1 trajalo 24 m.
Madžarska pa je - ko smo poročali - v razlik* do Avstrije sporočila, d® njen zračni prostor v Pr* meru vojne intervencij6 Bosni in Hercegovini oz-v Sarajevu ne bo na volj za prelete letala zvez Nato. Vzrok za tako dr naj bi bila vayn°Sv, madžarske manjšin6 Vojvodini, je bilo sli®9 iz sicer neuradnih krog0 v Budimpešti.
AVSTRIJA^
579.000 I živina meji uboštva
id®
m, - —i u :ii,
tatistika AvstrDI

a j c icic -	.	,
'9.000 Avstrijsc® adnim eksiste^ inimumom šilingov) oz-
jsrva	, n,
I pod mejo uh
;ivelo: 200.00
D brezposeln
od 111.000 P, j j >v pomoči v si od 581.000 upj
3v,	70.000
0 invalid^ od 64.000 UP , kmetov, 42. . 000 invalid*, 17.000 od 69.0 ■nih obrtnikov
’ 18.700 mv,t
UNIVERZA / NOV STATUT
Capuder redni profesor
Kljub funkciji veleposlanika bo obdržal profesuro
LJUBLJANA - Dr. An-‘Lreju Capudru, slovenskemu veleposlaniku v Franciji, so včeraj na Univerzitetnemu svetu podelili naslov rednega profesorja. Za ta naslov je namreč do-Ltor Capuder zaprosil iz Francije. Habilitacijska komisija je njegovo prošnjo zavrnila, kajti bili so mnenja, da profesor Capuder ne more opravljati svojih dolžnosti na univerzi, če je hkrati veleposlanik v tujini. Doktor Capuder se je pritožil in poleg drugih razlogov navedel tudi nekatere osebne razloge. Zaradi le-teh namreč pritožba, Po mnenju članov komisije, ni za javnost. Problem so, kot že rečeno, včeraj brez pripomb rešili člani Univerzitetnega sveta in nabitacijska komisija pri tem nima nobene besede
več. Komisija je odločitev Sveta sprejela brez komentarja. Na naše vprašanje, kakšen je njihov odnos do tega, da profesorji kljub drugi funkciji obdržijo svojo profesuro, so odgovorili, da podobnih primerov še ni bilo. Dosedanji primeri, ki pa jih ni malo, so se, po besedah člana komisije, reševali na posameznih fakultetah.
Na seji sveta so sprejeli tudi statutarni sklep, ki naj bi veljal do sprejetja novega statuta Univerze. Ta sklep naj bi reševal vprašanja pritožbenih organov, saj z novim letom sveti fakultet in umetniških akademij nimajo več funkcije upravljanja. Vse te funkcije pripadejo Univerzitetnemu svetu. Sklep določa tudi, da za sklep-
A. Capuder je profesuro dobil Sele po pritožbi (Foto: B+D)
čnost ni več potrebna večina vseh v delegacijah, pač pa le večina vseh prisotnih elanov. Ravno ta točka pa je razpravo najbolj razburkala. Na to so najprej reagirali študentje, češ da imajo velike težave z organizacijo in prisotnostjo v svojih vrstah in bi jih to novo določilo nekako diskriminirano. Po nekaj minutnem odmoru so študentje le pristali na kompromis, ki določa, da
je potrebna večina študentov obvezna, ko se bo razpravljalo o njihovih pravicah in dolžnostih. Iz statutarnega sklepa so začasno črtali še člen, ki govori o popisu premoženja fakultet, kajti bili so mnenja, da je rok za popis prekratek. Imenovali so tudi člane komisij za področje delovnih razmerij na fakultetah in za področje študentskih zadev.
Tamara Valenčič
Z-ESS / O KANDIDATU ZA MINISTRA ZA OKOLJE
Podpora Gantarju in njegovim idejam
Priprave na združitveni kongres brez zapletov
LJUBLJANA, 22. februarja - Zeleni-Ekološka socialna stranka podpirajo Pavleta Gantarja kot kandidata za ministra za okolje in prostor, zadovoljni pa so tudi s potekom priprav za združevanje na sredini, sta na današnji tiskovni konferenci stranke povedala generalni sekretar Božidar Flajšman in Peter Jamnik.
Predstavniki stranke so se danes sestali s kandidatom za novega ministra ter sklenili, da ga bodo podprli, predvsem še na podlagi njegovih idej za reševanje problemov komunalnih deponij in reciklaže ter za potek gradnje avtocest v Sloveniji. »V pogovoru smo se dotaknili številnih področij, pri sklepanju pa smo se osredotočili predvsem na ti dve,« je dejal Flajšman in povedal, da je kandidat tudi obljubil, da bo
podprl zahtevo Z-ESS, naj ministrstvo za okolje in prostor dobi 20 odstotkov več sredstev.
Priprave za združevanje na sredini potekajo normalno, tako v sami stranki kot tudi med štirimi združujočimi strankami. To so poleg Z-ESS še Liberalno-demokrat-ska stranka, Demokratska stranka in Socialistična stranka Slovenije. »Novi do-kumetni skupne stranke so v pripravi in Z-ESS sodeluje v vseh enajstih skupinah, ki vodijo priprave na posameznih področjih. Programske tekste usklajujemo. Ime in znak nove stranke še nista določena, prav tako tudi ne sestava izvršilnega odbora. Volitve bodo potekale na podlagi zaprtih kandidatnih list. Statut je v sklepni fazi,« je razložil Flajšman.
Peter Jamnik je poudaril,
da stranka priprave pozitivno ocenjuje tudi zato, ker se ne boji izgube prepoznavne zelene identitete, saj je nastajajoči program zadovoljivo zeleno obarvan. »Odprto je še vprašanje jedrske elektrarne Krško, ki ga sproti usklajujemo. Med drugim smo se že dogovorili za zavezo o razpisu referenduma o predčasnem zaprtju, za odpravo pomanjkljivosti ter o nesklepa-nju pogodb za nove uparjalnike pred referendumom,«je dejal Jamnik.
Generalni tajnik stranke Flajšman pa je še ocenil, da vse kaže, da bodo kongresi štirih strank in ustanovni kongres nove skupine stranke 12. marca na Bledu potekali brez zapletov. Stranke se prav zdaj odločajo, po kakšnem ključu bodo pripravile udeležbo delegatov na kongresu.	(STA)
^SVETOVNI slovenski kongres
Zasedanje kongresa bo predvidoma junija na Dunaju
LJUBLJANA - Prejšnji teden se je v Ljubljani sestalo predsedstvo Svetovnega slovenskega kongresa.
Na sestanku so razpravljali o pripravah na II. zasedanje. Statut namreč določa, da mora glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa najkasneje mesec dni po izteku mandata (ta bo potekel 28. junija letos) sklicati zasedanje. Predsedstvo meni, na je treba ta rok spoštovati, zato bo glavnemu odboru predlagalo, da skliče II. zasedanje Svetovnega slovenskega
kongresa 23. in 24. junija letos na Dunaju, organizirala pa ga bo avstrijska konferenca. Kot je sporočilo predsedstvo kongresa, je komisija za pripravo predloga spremembe programa in statuta končala z delom in že predložila ustrezno gradivo. Hkrati je predsedstvo Svetovnega slovenskega kongresa sklenilo, da skliče sejo glavnega odbora 9. aprila letos na Občinah, kjer mu bo tudi formalno predlagalo sklic rednega zasedanja kongresa.
(C.R.)
KOMISIJA ZA NARODNOSTI / RADIO KOPER-CAPODISTRIA
Konec italijanskega programa?
T. Partljič: Odnos do slovenske kulture v predlogu zakona ni jasen
LJUBLJANA - Danes naj bi bilo ukinjeno oddajanje italijanskega programa radia Koper-Capodistria, in sicer v večjem delu sevemo-vzho-dne Italije, ki ga je ta program pokrival. Razlog naj bi bil finančne narave oziroma to, da RTV Slovenija ni plačala računov za pretvornike, zaradi česar predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji tega programa ne bodo več prenešali prek svojih pretvornikov. Ker bo s tem povzročena škoda italijanskemu programu in italijanski narodni skupnosti sploh, je komisija za narodnosti na včerajšnji seji izrazila zaskrbljenost zaradi na-
stalega položaja. Poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battelli bo glede tega slovenski vladi, uradu za informiranje in zunanjemu ministrstvu zastavil poslansko vprašanje. Zanima ga, kakšno je njihovo stališče do nastalega problema in kaj nameravajo storiti. Enako vprašanje bi lahko zastavil vodstvu in svetu RTV, posebej če se spomnimo nedavnih zelo podobnih zapletov v zvezi z italijanskim programom na TV Koper-Capodistria.
Komisija je včeraj sicer obravnavala predlog zakona o organiziranju in financira-
nju na področju kulture, ki je pripravljen za prvo obravnavo. V načelu ga je podprla, četudi je v njem veliko pomanjkljivosti. Ali kot je dejal poslanec LDS Tone Partljič: v njem ni nič jasno opredeljenega, niti to ne, kakšen je odnos do slovenske kulture. Zato v njem tudi ni mogoče najti odgovora na vprašanje, kakšen je odnos države do kulture narodnosti. Do druge obravnave naj bi kulturno ministrstvo razmislilo tudi o možnosti, da bi iz proračunske vsote narodnostne skupnosti dobile stalen delež za financiranje svojih dejavnosti.
Majda Vukelič
SLOVENSKE RADIJSKE POSTAJE
Radio Slovenija si bo prenose infoimativnih oddaj zaračunaval
CELJE - Kot smo že poročali, je direktor Radia Slovenija France Vurnik decembra lani direktorjem regionalnih in lokalnih radijskih postaj v Sloveniji poslal pismo, v katerem jih je opozoril, da bo RTV enostransko prenehala spoštovati sporazum z njimi. Ta je lokalnim radijem dovoljeval prenašanje informativnih oddaj osrednjega radija. Seveda bodo radijske postaje, ki bodo to želele, smele informativne oddaje Radia Slovenija prenašati tudi v prihodnje, če bodo plačevale primemo odškodnino. Vurnik je takrat obljubil, da bo Radio Slovenija višine odškodnin določeval glede na slišnost
posameznega radija. Čeprav naj bi nova pravila začela veljati že z letošnjim 1. marcem, zaenkrat še ni uradno znano, kolikšne odškodnine namerava RS zaračunavati. Po neuradnih podatkih naj bi regionalni radio, kakršen je na primer Radio Celje, za pravice prenosa informativnih oddaj osrednjega nacionalnega radia plačeval mesečno okoli tri tisoč nemških mark. Na širšem celjskem območju to lahko povzroči, da se bo vsaj nekaj radijskih postaj, med njimi omenjajo Radio Šmarje in Radio Brežice, raje odpovedalo tem prenosom in se poskušalo dogovoriti z radijsko postajo RGL.	Brane Piano
______MANJŠINE / ITALIJA____
želja po tesnejšem sodelovanju z domovino
Slovenija se ne prilagaja evropskim normam
ZAKON O SOUPRAVLJANJU DELAVCEV V PODJETJIH
Delavsko soupravljanje v praksi še ni zaživelo
Obalni sindikati pripravljajo seminarje na to temo
LJUBLJANA - Šestčlanska delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta je včeraj Pod vodstvom predsednika dr. Borisa Siege obiskala delovno skupino državnega zbora za problematiko Manjšin, ki ji predseduje Poslanka Jadranka Sturm -Kocjan. Deželno gospodarsko združenje, ki vključuje preko tisoč podjetnikov in podjetij ter predstavlja pomemben zamejski gospodarski potencial, je bistven dejavnik pri gospodarskem povezovanju Slovenije s sosednjo deželo Furlanijo -Julijsko krajino in celotnim italijanskim gospodarskim prostorom.
Slovenski zamejski predstavniki so kritično opozorili na slabo izkoriščene možnosti gospodarskega sodelovanja in na številne
ovire. Na predlog poslanca Zmaga Jelinčiča so se dogovorili, da bo slovenski parlament spodbudil ministrstva, da pripravijo konkretne projekte in osnutke ukrepov, ki bodo pospešili sodelovanje na obeh straneh meje, tako da bo prišla do izraza pozitivna vloga zamejskega slovenskega gospodarstva.
Podoben je bil razgovor s podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Josipom Skobemetom, kateremu so zamejski Slovenci izrazili obžalovanje, ker se Slovenija ne prilagaja evropskim normam in se ne pripravlja na že večkrat proglašeno tranzitno vlogo. Tudi zato so prizadeti slovenski zamejski izvozniki, špediterji in prevozniki. Pogovarjali so se o gospodarskem predstavništvu Slove-
nije v Trstu, kompleksnem problemu skupnih vlaganj, o slabšanju strukture obmejne in splošne italijan-sko-slovenske trgovinske izmenjave, o avtonomnih računih in možnostih urejenega zaposlovanja slovenske delovne sile na obmejnem področju.
Dogovorili so se, da se bodo tem problemom posvetili na uradnem sestanku, ki bo marca v Trstu. Razpravljali so o možnostih skupnega servisa, ki bi ga nudilo slovensko združenje in o kontaktnih dnevih. Končno so še razpravljali o transformaciji mešanih ita-lijansko-jugoslovanskih zbornic, ki so v spremenjenih razmerah izgubile svoj smisel, njihova dejavnost pa je bila v preteklosti zanimiva.
Bogo Samsa
TURIZEM
Milijarda
dolarjev
zaslužka?
ŽALEC - Včeraj je na tiskovni konferenci Turistične zveze Slovenije predsednik Marjan Rožič predstavil tudi nekatere ambicije turističnega gospodarstva v letošnjem letu. Lani so s turizmom zaslužili 800 milijonov dolarjev, letos pa naj bi se zaslužek povzpel na okroglo milijardo dolarjev. Toda ta cilj bo težko doseči, če država ne bo vodila aktivne politike na področju turizma. Veliko bi na primer lahko storila že s tem, če bi namesto 0, 4 odstotka turističnega zaslužka naplenila promociji turističnih lepot Slovenije vsaj odstotek tega denarja, kolikor ga za reklamo dajejo tudi druge turistične države.
(B. P.)
KOPER - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je začel veljati avgusta lani, vendar se o tem v javnosti kaj dosti ni govorilo. Očitno je beseda »soupravljanje« preveč podobna »samoupravljanju« in tako vsi najraje kar pozabijo na obveznosti, ki jih nalaga ta zakon. Vendar pa je zakon, kakršnega poznajo tudi v demokratičnih zahodnih državah, veljaven in čas za njegovo uveljavitev se že počasi izteka. Po zakonu o gospodarskih družbah je treba do konca letošnjega maja v podjetjih poleg uskladitve nekaterih postopkov vzpostaviti tudi soupravljanje delavcev. V temeljne akte podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo, je treba vnesti tudi določbe o soupravljanju. V obalnih sindikatih so ugotovili, da
(razen v nekaterih pode-tjih) ni bilo na tem področju še nič storjenega. Zato so se odločili, da bodo dali pobudo za začetek ustreznih postopkov v podjetjih, v katerih delujejo njihovi elani.
Tu gre za tehnično pomoč sindikalnim zaupnikom, katerim so poslali obrazec za sklic zbora delavcev. Po določbah zakona lahko reprezentativni sindikat da pobudo za izvolitev sveta delavcev, tako pobudo pa lahko dajo tudi trije zaposleni delavci.
Obalni sindikati predlagajo svojim zaupnikom, da v dogovoru z direktorji podjetij skličejo zbore delavcev najkasneje do konca marca. Tako bodo lahko še pravočasno imenovali svete delavcev, predstavnike teh svetov v nadzorne sve-
te podjetij ali tudi morebitne delavske direktorje, kar omogoča tudi zakonodaja. Na zborih je treba zagotoviti prisotnost več kot polovice vseh delavcev, da lahko imenujejo volilno komisijo in določijo datum za izvedbo volitev.
Obalna sindikalna organizacija pripravlja tudi in-formativno-izobraževalne seminarje, posebej za sindikalne zastopnike in posebej za predstavnike podjetij, na katerih bodo udeležence seznanili s postopki pri uvajanju in izvajanju delavskega soupravljanja in novostmi na področju lastninjenja podjetij. Poleg tega je pri Obalni sindikalni organizaciji že danes začela delovati Informativna služba delavskega soupravljanja.
Boris Vuk
KULTURA
Sreda, 23. februarja 1994
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 14. do 20.2. 94)
V zadnjem tednu sta bili v Ljubljani premieri dveh filmov, ki sta oba posneta po stripovski predlogi, pri Čemer sta obe doživeli že televizijsko ekranizacijo, eden od obeh filmov pa predstavlja celo kinematografski »sequel« - govorimo seveda o komedijah Denis Pokora in Pri Ad-damsovih 2. Gledalcev je bilo tokrat skupaj 22.822 (2.142 manj kot v prejšnjem tednu). Legenda: Prva Številka pomeni Število predstav, druga St. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Denis Pokora / Lj. kinem.
23 (23)	5.288 (5.288)	2.379.600 (2.379.600)
2.	Na ognjeni Črti / Continental-Fun
21 (93)	3.298 (16.171)	1.456.850 (7.146.750)
3.	Uničevalec / Lj. kinem.
37 (72)	3.221 (7.778)	1.403.900 (3.454.550)
4.	Neskončen dan/ Continental-Fun
28 (51)	3.216 (5.477)	1.250.750 (2.155.150)
5.	Pri Addamsovih 2 / Carnium-Feel Film
23 (23)	2.347 (2.347)	1.040.050 (1.040.050)
6.	Trije mušketirji / Cenex
23 (134) 1.602 (20.696)	614.750 (8.112.350)
7.	Srce osamljenih / Continental-Fun
27 (95)	783 (3.184)	328.200 (1.389.600)
8.	Tina: Kaj ima ljubezen s tem / Cenex
15 (150)	670 (11.671)	265.600 (4.618.800)
9.	Aladin / Cenex
14 (173)	544 (23.757)
10.	Dave /Lj. kinem.
9 (144)	339 (17.298)
163.200 (8.846.950) 144.100 (7.612.250)
V Zagrebu so prav tako imeli dve premieri. Tudi tam so zaceli prikazovati Pri Addamsovih 2 (ki je na njihovi lestvici zasedel prvo mesto), drugi premierni film - akcijska komedija Cool Runnings - pa je pristal na tretjem mestu. Večina filmov z lestvice je last ameriškega »majorja« Buena Viste, katerega zastopnik so zagrebški Kinematografi (ki - preko Cenexa - te filme posredujejo tudi Sloveniji, vendar pa k nam pridejo le vidnejši naslovi z nijihove liste). Navajamo število gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno St. gledalcev.
1.	Pri Addamsovih 2	7.199 (7.199)
2.	Robin Hood: Možje v pajkicah 6.930 (28.330)
3.	Cool Runnings	6.295 (6.295)
4.	Hocus Pocus	4.911 (9.693)
5.	The Joy Lučk Club	3.798 (7.607)
6.	Zlati časi	2.531 (3.761)
7.	Trije mušketirji	1.954 (36.563)
Igor Kemel
FILM / 44. MEDNARODNI FESTIVAL V BERLINU
Medveda je dobil Jim Sheridan
Ob vrsti posebnih programov se je bilo težko odločiti za »pravi« film
Nagrade prvega v letu in morda najpomembnejšega evropskega filmskega festivala so podeljene. Večini nagrajencev je Berlin odskočna deska za nadaljnje projekte, kritikom je prva kazalka, kako bo šlo 21. marca, ko bodo podeljeni oskarji, večini navadnih smrtnikov, predvsem seveda Berlinčanom in pa vrsti »poklicnih« gledalcev, pa primeren pogled, kam in kako bo Sel fim v letu 1994. Dobitnica zlatega medveda za življenjsko delo Sofia Loren je tiste, ki od strahu pred invazijo holywoodskih izdelovalcev na vse pretege (tudi na račun ne-podpisa GATTa) varujejo evropski film, sicer šokirala z izjavo, naj se raje kot filmske politike oprimejo snemanja filmov, ki jih bodo imeli ljudje radi, a je tudi evro-klav-strofobija v Berlinu že pokazala pot do pozitivnega presežka. Po načelu zlate dobe evropskega filma 60. in 70. let, ko je bilo število mednarodnih koprodukcij tolikšno, da so bile filmske Špice prekrite z imeni držav - producentov, sta letos med 22 filmi v uradni konkurenci tekmovala dva
»multievropska«: Smoking / No Smoking staroste francoskih režiserjev Alaina Resnaisa in Blanc (Bela - po Modri drugi del »barvne« trilogije) Poljaka Krzystofa Kies-lovvskega sta prva uspeha programa Eurimages, v katerega se bo, upajmo, v doglednem Času vključila tudi Slovenija.
Nagrade so pobrali favoriti, četudi vsaj slovenski kritiki, ki so bili v Berlinu, trdijo, da si je film Kena Loacha Lady-bird, Ladybird zaslužil vsaj srebrnega, Ce ne zlatega medveda. Uspeh Sheridanovega irsko-bri-tanskega političnega thrillerja V očetovem imenu (Start v slovenskih dvoranah je predviden že za 3. marca) nakazuje renesanso irskega filma oziroma vsaj irske tematike, saj je Niel Jordan lani dobil oskarja za režijo Igre solz, ki na svoj način tudi odslikuje temeljno katoliško-prote-stantsko travmo Zelenega otoka. Podatek, da sta bila oče in sin (Daniel Day-Lewis igra Garyja Conlona) v isti celici kar pet od petnajstih let, kolikor je »belfaška četvorka« pomotoma prebila za zapahi, sicer ne drži,
Daniel Day-Lewis
kljub vsemu pa je film menda verna slika ene najhujših - tako po dloži-ni kakor po očitni slepoti britanskih oblasti za resnične podatke - sodnih zmot v sodobni evropski zgodovini.
In kaj je Berlin pripravil sladokuscem? Poleg izjemno zanimivega programa festivala homoseksualnega filma (posrečeni naslov Gay Teddybear 94 seveda cilja na medveda kot berlinski mestni simbol) so gledalci predvsem v netekmoval-nem programu 24. mednarodnega foruma videli filma obeh bratov Kau-rismaki: Mika je pripeljal Trigrero - film, ki ni bil nikoli posnet, homage propadlemu projektu Sama Fullerja izpred 40 let, tri leta mlajši Aki pa je posnel film Leningrajski kavboji srečajo Mojzesa, nadaljevanje filma z isto zasedbo, v katerega so ga prisilili igralci, ki so na vsak način hoteli v Mehiko. »MaSCeval sem se jim tako, da smo vse mehiške kadre posneli na Finskem,« je o filmu, ki so ga kritiki proglasili za grozno stvar s še groznej-šimi igralci, povedal scenarist in režiser.
»Kosmate« nagrade Beriinala ’94
Zlati medved: V očetovem imenu (režija Jim Sheridan) Srebrni medvedi:
-	film: Jagoda in Čokolada (Tomas Gutierrez Alea in Juan Carlos Tabio) in Leto psov (Semjon Aranovic)
-	režija: Krzysztof Kieslovvski za film Tri barve: Bela
-	igra: Cisey Rock (Ladybird, Ladybird) in Tom Hanks
(Philadelphia)
-	originalnost: Alain Resnais (Kajenje / Kajenje prepovedano)
-	»posebna omemba«: filma Lisica zvitorepka (Wu Zi-niu)
in Dragi prekleti prijatelji (M. Monicelli) ter igralka Rosie Pere (Neustrašni)	(T. V)
■ f urnim m vice
GRENOBLE - Žirija desetega mednarodnega filmskega festivala, ki poteka v Grenoblu pod naslovom Narava in okolje, je v soboto prisodila glavno nagrado filmu »Morski psi«, Avstralca Davida Parena. Nagrado »za zaščito narave« so prisodili Gvatemalcema Flavii in Haroldu Castru za film posvečen gvajanskemu gozdu »Med dvema prihodnostima«. Francoz Antoine de Maximy pa je prejel frankofonsko nagrado za film »Hamadryas«, ki govori o znakih življenja na puščavskem gorovju arabskega polotoka. Ren-sko-alpska zveza za zaščito narave (FRAPNA), ki organizira ta festival (začel se je 8. februarja), je tudi sporočila, da si ga je letos ogledalo približno 10 tisoC gledalcev, kar je rekordno število, odkar ta festival obstaja. (AFP)
Nagrada kot »posladek«
CAMBRIDGE - Igralka Meg Ryan se je po nagrado »Posladek« (Pudding Pot), ki jo vsako leto podeljuje igralska skupina na harvardski univerzi, pripeljala v odprtem avtomobilu, Čeprav je Cambridge prekrila debela snežna odeja.
»Zelo sem počaščena,« je vsa vzhičena izjavila. Upam, da bom zvedela za pravi vzrok, zakaj sem si zaslužila to nagrado.« Znano sicer je, da si jo je igralka »zaslužila« za vlogo v filmu »Ko Harry sreča Sally« - v nekem prizoru v filmu se v nabito polni restavraciji pretvarja, da doživlja orgazem. »Res je namreč, da sem pozabila, kako mi je to uspelo,« je povedala Ryan, ki je morala pred občinstvom ponoviti prizor. Z osrednjega harvardskega trga se je z mustangom iz 60. let v spremstvu stražarjev popeljala po mestnih ulicah. Nagrado za žensko leta podeljuje igralska skupina Hasty Pudding Theatricals, ki je najstarejša tovrstna ameriška skupina; »Posladek« dodeljuje hollywoodskim zvezdnicam že od leta 1951. Na Harvardu bodo prihodnji torek podelili tudi nagrado »moški leta«- letos jo bo dobil igralec Tom Cruise.
Med igralkami, ki so dobile nagrado Posladek, velja omeniti VVoopi Goldberg, Jodie Poster, Diane Keaton in Katherine Hepburn.
»Zelo sem počaščena in ne bi imela nič proti, Ce bi bilo tako vsako leto,« je srečno dodala.
Reuter
Selb vendarle bo
SELB - Kljub napeti finančni situaciji so 17. Mednarodni obmejni filmski dnevi v juzno-nem-škem mestu Selb potrjeni. Filmski festival bo od 7. do 10. aprila ponovno postal izložbeno okno za vzhodnoevropske filme, potekale pa bodo tudi živahne diskusije na to temo. Ker je nekaj privatnih sponzorjev odreklo pomoč, je izvedba festivala dolgo stala v zraku.
Selbski festival je imel od leta 1978 vlogo spremljati dogajanja v nekdanjih socialističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope in dokumentirati dramatične spremembe zadnjih let. Tudi 17. festival usmerja pogled k vzhodnim sosedam, hkrati pa je del programa namenjen filmom mlajših zahodnoevropskih ustvarjalcev. Tretje težišče pa bo na delu nekega posebej an-Vaažiranega evropskega režiserja. _(dpa)^
NOVO V KINU
Ljubezen gre lahko tudi čez trupla
PRAVA STVAR (True Romance), žanrski mešanec, scenarij Quentin Ta-rantino, režija Tony Scott, igrajo Christian Slater, Patricia Arquette, Dennis Hopper, Gary Oldman, Christopher VValken in drugi, Morgan Creek/-VVarner Bros., distribucija Carnium, »ogrevanje« od jutri v kinu Kompas Združiti kriminalko, triler, ljubezensko zgodbo in celo nekaj pravljičnih elementov (junaku Clarenceu se kot dobri duh pojavlja nihCe drug kot Elvis Presley) je nedvomno velik podvig. Mnogi filmarji so taksne koktejle sicer mešali, uspelo pa je redkim -in Tony Scott (režiser Top Guna, Policaja z Beverly Hillsa II. in Zadnjega skavta, Ce se omejimo na najvidnejše, sicer pa mlajši brat Ridleya Scotta) je eden takšnih. Clarence in Alabama namreč v Pravi stvari ne počneta drugega kot pleteta ljubezensko gnezdece, vmes pa je mrtvih in krvi za pošteno kriminalko. Nekoliko obširno zasedbo vlog smo navedli zato, ker gre resnično za film z ogromno velikimi holly-woodskimi liki, ki pa utegne na »klasične« gledalce delovati dokaj šokantno, saj si komično, grozovito, medeno zaljubljeno in morilsko podajajo roke s hitrostjo videospotov devetdesetih let. Takšno je po režiserjevem in mnenju igralcev pač življenje devetdesetih. Zal film ni pobral nominacij za oskarja, je pa ena boljših (pravih) stvari, ki jih bomo letos videli na platnu.	(T. V.)
POPOLN SVET (The Perfect VVorld) scenarij J. L. Hancock, režija Clint Eastvvood, igrajo Kevin Cos-tner, T. J. Lovvther, Laura Dern in Clint Eastvvood, Malpaso/VVarner, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri
John Huston je 1950. leta posnel Asfaltno džuglo, film, ki je gledalca menda prvikrat v filmski zgodovini postavil na napačno stran zakona, na stran zločinca, ki beži pred policijo in ranjen umre na veliki planjavi s konji. Odtlej so nas identificirali z najrazličnejšimi junaki in nas postavljali v zanimive situacije. Tudi Popoln svet je eden takšnih filmov, saj nam do klasičnega »pravega« moralega stališča ne bo lahko priti: ko namreč okoreli pobegli kriminalec Butch Haynes (Kevin Costner) pobegne s prestajanja 40-letne kazni, spotoma ugrabi sedemletega fantka Phillipa, med ugrabiteljem in ugrabljencem pa se razvije tako prisrčen odnos, da postane bolj od lopova problematičen lovec, šerif Red Garnett (Clint Eastvvood). Tudi ta nosi svoj del krivde, saj je bil kot mlad policist odgovoren za prvo Haynesovo zaporno kazen, ki je bila iz »vzgojnih« vzrokov mnogo daljša od normalne, in je tako krušni oče življenjske filozofije, ki jo Butch v Čudoviti izjavi razloži Phillipu med vožnjo: »Spredaj je prihodnost, zadaj je preteklost. Tule, v avtu, pa je sedanjost, in to je treba uživati.« V stranski vlogi se Kevin Costner tokrat igra prevejanega upornika znova pojavlja J. F. Kennedy. (T. V.)
VČERAJ V LILLEHAMMERJU
Italijani premagali »nepremagljive«Norvežane
Tekači priborili Italiji 4. zlato kolajno, Fauner v finišu hitrejši od mitičnega Daeh-lieja- V skokih so bili najboljši nemški tekmovalci pred Japonci in Avstrijci
KOLAJNE				
				
Do torka, 22. februarja				
Država	Z S		B	Sk
Rusija	9	7	3	19
Norveška	8	7	2	17
Nemčija	5	2	6	13
Italija	4	3	8	15
ZDA	4	3	0	7
Kanada	2	2	4	6
Južna Koreja	2	1	0	3
Avstrija	1	2	3	6
Švica	1	2	0	3
Švedska	1	0	0	1
Japonska	0	2	1	3
Kazahstan	0	2	0	2
Nizozemska	0	1	3	4
Francija	0	1	2	3
Belorusija	0	1	0	1
Kitajska	0	1	0	1
Finska	0	0	3	3
Slovenija	0	0	1	1
Vel. Britanija	0	0	1	1
Današnji
spored
fiafjell
9.30/13.00 Smučanje, veleslalom
moški
Olimpijski park
10.00	Biatlon, ženske, 7,5 km
11.30	Nordijska kombinacija, skoki ekipno
13.00	Biatlon, moški, 10 km
Olimpijska dvorana Hamar
16.00	Hitrostno drsanje, ženske, 1.000 m
Olimpijski amfiteater Hamar
19.00	Umetnostno drsanje, ženske, obvezni liki Olimpijska votlina Gjovik
15.00	Hokej (četrtfinale), Kanada-Ceška
19.30	Hokej (četrtfinale), Nemčija-Svedska
Hakon Hall
16.30	Hokej (četrtfinale), Finska-ZDA
21.00	Hokej (četrtfinale), Slovaška-Rusija
Včerajšnji olimpijski program je potekal v znamenju dramatičnih dogodkov zlasti v dveh panogah: v štafetnem teku za moške na razdalji 4 x 10 km in pa v smučarskih ekipnih skokih na 120-me-trski skakalnici.
Vec kot stotisocglava množica ljubiteljev smučarskega teka je ob progi, kjer se je odločalo o zlatih kolajnah v moškem štafetnem teku, prišla povsem na svoj račun, Čeprav je bil končni izid tak, da domačini z njim niso bili
preveč zadovoljni. Norvežani so namreč ne le naskakovali zlato odličje, ampak so tudi branili svojo nepremagljivost na tej razdalji iz zadnjih let. Že pred startom pa je bilo jasno, da bo njihova naloga zaradi poškodbe njihovega odličnega tekača Ul-vanga zelo težka. Italijani so zato izredno skrbno izdelali načrt za napad na norveško tekaško trdnjavo, velik vprašaj pa je predstavljala zlasti prva predaja, v kateri je tekel že 43-letni De Zolt. Toda
možakar je kljub teži svojih let tekel izredno, ob predaji je bil njegov zaostanek tako majhen, da je bilo kasneje mogoče njegovim tovarišem zavrniti vse poskuse Norvežanov, da bi se jih otresli. O prvem mestu so tako odločali zadnji metri in po dramatičnem finišu med Faunerjem in Daehliem je italijanski predstavnik za nekaj borih desetink sekunde prehitel svojega tekmeca in priboril Italiji veliko zmago. Ostale države niso resneje posegale v ta "dialog”, bron pa je pripadel Fincem.
Podobno kot v štafeti so tudi v ekipnih skokih na 120-metrski skakalnici odločali zadnji skoki. Med favoriti za zlato so bili spočetka tudi Avstrijci, toda ti so si kmalu zapravili vsako možnost za visoko uvrstitev. Skoraj do konca se je nato odvijal dvoboj za zlato med Japonci in Nemci. Ko je že vse kazalo, da bo zlato odšlo na Daljni vzhod je svoj skok povsem skazil Harada in ker je obenem VVeissflog opravil res izreden zadnji skok je bilo tu vse odločeno. Norvežanom vCeraj tudi skoki niso ravno uspevali in so ostali brez bronaste kolajne, ki je pripadla Avstrijcem. Pričakovanj niso izpolnili ne Italijani (8.), ne Slovenci (9.), čeprav je bilo pri obojih pričakovati nekoliko boljšo uvrstitev.
__________JUNAK DNEVA_____________
Skrivnost je v uigranosti
V italijanski štafeti sodelujejo mladi in starejši tekači
Ne glede na rezultate bodočih tekmovanj, bo štafetni tek moških gotovo šel v zgodovino kot najveCje presenečenje in najlepsa tekma lilleham-merskih iger. Protagonist tega podviga pa je bila italijanska Četverica De Zolt, Albarello, Vanzet-ta, Fauner. Maurilio De Zolt, še bolje znan pod nazivom “Grillo” -CriCek, je prava legenda tekaškega smučanja. V rojstnem kraju, San Pie-tru di Cadore, se je kot mlad ukvarjal z alpskim smučanjem in se teku posvetil le po vstopu v gasilske vrste. Za sabo ima že veC uspehov, med katerimi je doslej najvecji bil svetovni naslov v Oberstdorfu leta ’87 na 50 kilometrov, poleg tega pa je osvojil še tri srebrne in dve bronasti kolajni na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. V svetovni eliti se je uveljavil zlasti v prostem stilu, čeprav
tudi na klasičnega (včeraj šnaj štafeta docet) ni pozabil.
Marco Albarello je eden izmed redkih v italijanski "zimski” odpravi, ki ne prihaja iz področja Triveneta. 3 3-letni »orjak iz Cour-mayerja« (187 cm in 84 kg), je eden izmed najboljših specialistov v klasičnem stilu. Njegova zvezda je začela vzhajati že leta ’85 na svetovnem prvenstvu v Seefeldu, kjer je bil srebrn v štafeti, dve leti kasneje je bil zlat na 15 kilometrov, v kombinaciji pa je v Albertvillu in Lilleham-merju osvojil drugo ozi-
roma tretje mesto.
Giorgio Vanzetta ima izmed vseh štirih najdaljši stalež v reprezentanci, katere dres je prvič oblekel že leta '77. Vedno je bil odličen v štafeti, medtem ko ga je psihološki pritisk večkrat izdal na individualnih tekmah. Po neuspehih na “domačem” SP-ju v Val di Fiemmeju leta ’91 je zbral moči za Albertville, kjer je bil dvakrat bronast (na 50 kilometrov ter v kombinaciji), s štafeto v isti zasedbi kot vCeraj pa srebrn.
Najmlajši elan Četverice je Silvio Fauner, ki bo letos dopolnil šele šestindvajset let. 2e nekaj Časa ga vodstvo ima za idealnega naslednika starejše generacije. S štafeto je bil srebrn tako v Albertvillu kot v Falunu, lansko tretje mesto v zasledovalnem teku pa je ponovil tudi v Lilleham-merju.
-NASTOPILI BODO TUDI BIATLONCI
Danes se bodo pomerili veleslalomisti
Košir bo starta! kot 18,, Tomba po ima startno številko 10
biti boljša.
Alpski smučarji bodo po daljšem Času nastopili v veleslalomu. V Oppdalu so dobro trenirali in gotovo so tudi njihove želje nekoliko zrasle. Mitja Kunc je v svetovnem pokalu letos enkrat že stal na zmagovalnih stopničkah in ima tudi v Hafjellu možnost za visoko uvrstitev. Korošec, ki ga bodo prišli vzpodbujat tudi navijači iz domačega kraja, pa bo startal kot štirinajsti. Jure Košir, ki je seveda prvi adut slovenske reprezentance v slalomu, bo šel na progo kot osemnajsti, Gregor Grilc bo imel številko 28. Četrti mož, Jernej Koblar pa številko 32.
Italijan Alberto Tomba, ki sodi med obvezne favorite, se bo podal na progo s številko 10.
Na račun veleslaloma je v slovenskem taboru padla tudi ena stava. Jernej Koblar je stavil, da se bo uvrstil v petnajsterico. Ce mu bo to tudi uspelo, mu bo direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec kupil letalsko vozovnico, tako da se bo Jeseničan lahko vrnil domov že jutri in mu ne bo treba čakati do konca olimpijskih iger. (M.J.)
LILLEHAMMER -Od slovenskih športnikov bodo danes nastopili biatlonci in veleslalomisti. V sprintu na 10 kilometrov bodo med 70 biatlonci na startu tudi trije Slovenci. S startno številko 12 bo startal Jože Poklukar, z 31 Uroš Velepec in z 48 Janez Ožbolt. Vodstvo reprezentance se je odločilo, da bo pred štafetno preizkušnjo dobil priložnost tudi debitant na olimpijskih igrah Jože Poklukar, Čeprav se je še dan prej govorilo, da bo tudi v sprintu tekel Jure Velepec. Na dvakrat daljši progi slovenski biatlonci niso izpolnili načrtov, zato tudi za današnjo tekmo ostaja cilj uvrstitev enega tekmovalca med najboljšo petnajsterico. Favoritov je veliko, naslov iz Albertvillu pa bo branil Nemec Mark Kirchner, ki je doslej na vseh velikih tekmovanjih posegal po odličjih. Čeprav v tej zimi na tekmah za svetovni pokal ni blestel, je pa na 20 kilometrov dokazal, da prihaja v formo. Biatlonke bodo tekle na 7.5 kilometra, med 69 tekmovalkami pa se bo kot 47. na progo podala Andreja Grašič. Sprint ji bolj ustreza, zato bi tudi uvrstitev morala
HOKEJ / ZAKLJUČEK PRVEGA DELA
Četrtfinale bi za Ruse utegnil biti prevelik zalogaj
LILLEHAMMER -Končan je prvi del olimpijskega turnirja. Po pričakovanju je nastop v Četrtfinalu za Italijo, Francijo, Avstrijo in Norveško prevelik zalogaj. Presenečenje prvega dela turnirja so Rusi, ki so tokrat le bleda senca reprezentance iz Albertvillu. Čeprav so Rusi na začetku velikih tekmovanj v zadnjem Času vedno izgubili srečanje ali dve, pa letos - še posebej zaradi razpada discipline, saj tudi Viktor Tihonov nad svojimi varovanci zmajuje z glavo -nikakor ne bi smeli prilesti dlje od polfinala. Povsem mogoče je, da bodo odlični Slovaki že danes zapečatili usodo Rusije, ki bo tako ostala brez olimpijske medalje.
V tekmi med Finci in Američani so - sodec po prikazani igri obeh moštev - Finci popolni favoriti, Američani pa bodo tako kot vselej navduše-
vali s fanatično bojevitostjo. Srečanje Kanade in Češke bo verjetno najbolj izenačen Četrtfinalni boj. Cehi imajo prednost glede izkušenj, saj je v njihovi ekipi kar nekaj »starih mačkov«, Kanadčani pa lahko tehtnico prevesijo na svojo stran le, Ce bodo Cehom, ki so zaenkrat prikazali počasnejši hokej, vsilili svoj stil igre, v katerem prevladujeta hitrost in moC. Švedi so na teh olimpijskih igrah igrali dokaj zanesljivo, spotaknili so se le ob Slovakih in Kanadi, zadnji poraz pa bi bil lahko tudi del taktiziranja, saj je med Nemčijo in Češko - lažji nasprotnik Nemčija. Nemci so tako kot v preteklih letih prikazali hokej, ki vsekakakor sodi v najvišji razred, do enakovrednosti z najboljšimi pa Nemcem manjka ravno toliko, da so Švedi v tem srečanju nesporni favoriti. (M.J.)
LILLEHAMMER
Sreda, 23. februarja 1994
_________ŠTAFETA 4X10 KM / V KRASNEM F1NIŠU FAUNER PREMAGAL DAEHLIEJA_
Še eno zlato za Italijo
K četrti zlati kolajni»azzurrov« je največ prispeval triinštiridesetletni Maurilio De Zoit, ki je v prvi predaji uspešno kljuboval Norvežanu Sivertsenu
Silvio Faunerje na cilju bil slab poldrugi meter pred Daehliejem (Telefoto AR)
LILLEHAMMER - »Vedeli smo, da, Ce bom zadnjih 10 kilometrov začel skupaj z Daehliejem in Isometsaejem, bomo zmagali. Norvežani so se nas bali. Vedeli so, da smo močni in da se bom zlahka držal njihovega ključnega moža. Istočasno pa sem imel veliko psihološko prednost, kajti že dvakrat sem ga premagal v zadnjih metrih,« je po veliki zmagi italijanske štafete 4 x 10 kilometrov dejal najmlajši v ekipi in zadnji tekač Silvio Fauner. Italijan je v ciljnem sprintu za vsega 0.4 sekunde ugnal velikega šampiona Bjoerna Daehlieja.
Ključni mož uspeha Italijanov na stadionu Birkebeiner, na katerem se je zbralo rekordno število 105 tisoč gledalcev, je bil veteran svetovnega teka na smučeh Maurilio De Zolt, ki je tekel v prvi predaji. Triinštiridesetletni Italijan je za vodilnim Norvežanom Sturejem Sivertsenom zaostal za slabih deset sekund, čeprav mu klasični slog teka ne leži. »Z Giorgiom Vanzetto sva dolgo premlevala, kdo bo tekel v klasičnem in kdo v drsalnem slogu, na koncu pa se je izkazalo, da smo se prav odločili,« je menil drobceni De Zolt, ki je tako končno prišel tudi do zlate olimpijske kolajne.
Drugih 10 kilometrov je tekel Marco Albarello, ki je ujel vodilna Vegar-da Ulvanga in Barija Kir-vesniemija ter tretjemu tekaču Giorgiu Vanzetti predal kot prvi. Na tretjem 10-kilometrskem odseku je bil najhitrejši
Jasna Milinkovic
Finec Jari Raesaenen, vendar sta se ga tesno držala tako Italijan kot Norvežan Thomas Al-sgaard, olimpijski zmagovalec na 30 kilometrov v prosti tehniki. Ker se nobenemu izmed vodilne trojice ni uspelo odlepiti, je bilo jasno, da bo o zmagovalcu odločilo zadnjih 10 kilometrov. Silvio Fauner, Bjoern Daehlie in Jari Isometsae so tekli skupaj, dokler Fincu po kakih treh kilometrih niso začele pohajati moči. »Tekmeca pred mano sta bila tako hitra, da sem se odločil, da bom tekel na zanesljivo tretje mesto, ker bi sicer omagal pred ciljem,« je svojo slabost razložil
Isometsae. Fauner in Daehlie sta se začela ozirati drug na drugega in se menjavati v vodstvu, na koncu pa je več moči zbral leto dni mlajši Italijan. »Nisem hotel teči kot prvi, vendar mi ni preostalo nič drugega. Na koncu se je pokazalo, da je bil prvi položaj boljši, ker sem imel ves čas dva metra prednosti pred Daehliejem, razlika v cilju pa je bila nato že manjša,« je na novinarski konferenci pripovedoval Silvio Fauner, ki je največ zaslug za prvo mesto pripisal De Zoltu. Tako se je končala nepremagljivost Norvežanov na zadnjih treh velikih tekmovanjih, saj
jim na svetovnih prvenstvih leta 1991 in 1993 ter olimpijskih igrah 1992 nihče še zdaleč ni bil kos.
Rezultati: 1. Italija (De Zolt, Albarello, Vanzetta, Fauner) 1; 41:15.0, 2. Norveška (Sivertsen, Ul-vang, Alsgaard, Daehlie) 1; 41:15.4, 3. Finska (Myllylae, Kirvesniemi, Raesaenen, Isometsae) 1; 42:15.6, 4. Nemčija (Rein, Behle, Schlickenrieder, Muchlegg) 1; 44:26.7, 5. Rusija (Kirilov, Prokuro-rov, Lazutin, Botvinov) 1; 44:29.2, 6. Švedska (Ot-tosson, Majbaeck, Berg-stroem, Forsberg) 1; 45:22.7, 7. Švica 1; 47:12.2, 8. Češka 1; 47:12.6, 9. Kazahstan 1; 47:41.3, 10. Francija V, 48:25.1.
Bosanski štirised trenira
Bosanski štirisedni bob, ki ga pelje Zoran Sokolovič trenira za današnji nastop v Lil-lehammerju. Bosanci sicer nimajo izgledov za boljšo uvrstitev (Telefoto AP)
SMUČARSKI SKOKI / VVEISSFLOG JE ZANESLJIVO VODIL SVOJO VRSTO
Nemci najboljši v skokih
Razočarani Japonci - Italijani so bili osmil Slovenija pa je razočarala in zasedla 9. mesto
LILLEHAMMER -Masahiko Harada se je v izteku velike skakalnice Lysgaardsbakkene kar razjokal, ko je dojel, da je njegov skok, dolg vsega 97, 5 metra, odpihnil Japoncem zlato kolajno v moštveni tekmi smučarskih skakalcev. »Skoda, toda ničesar ne morem popraviti, zato
sem zadovoljen tudi s srebrnim odličjem,« se je moral sprijazniti z usodo svetovni prvak na srednji skakalnici. Tako je zlato odšlo v Nemčijo, Japonci so osvojili drugo mesto, bronasto kolajno pa so si priskakali Avstrijci. Slovenski skakalci so po tihem pričakovali šesto
mesto, zasedli pa so šele deveto, kar je pravi polom za slovensko četverico, saj so za njimi zaostale samo ZDA, Švedska in Rusija.
»Za nas se je končalo nad pričakovanji! Japonci so bili namreč izraziti favoriti. Jens VVeissflog je zares velik borec in dobro ve, da mora voditi celo ekipo. Toda tudi drugi fantje so cel teden skakali zelo dobro,« je po zmagi svoje ekipe pripovedoval presrečni trener Nemcev Reinhard Hess. VVeissflog je bil tako kot na tekmi posameznikov prepričljivo najboljši, Skočil pa je 131 in 135.5 metra. Die-ter Thoma, ki je dobro formo prvič nakazal na novoletni turneji Inter-sport, se je zbral v naj-
pomembnejšem trenutku, o čemer pričata dva izvrstna skoka 126 in 128.5, Hansjoerg Jaeckle je s 117 in 124 metrov dolgima skokoma prispeval levji delež, pa tudi predstave Chri-stopha Duffnerja, ki je dosegel 119.5 in 108 metrov, bi bili v drugih ekipah Se kako veseli. Jinya Ni sikata, Takano-bu Okabe, Noriaki Kasai in Masahiko Harada so izvedli sedem izvrstnih sokokov, osmi poskus, ko je drugič skočil Harada, pa jim je odščipnil najžlahtnejše odličje, bronaste kolajne pa so se veselili . Avstrijci Heinz Kuttin, Christian Moser, Stefan Hornga-cher in Andreas Gold-berger. Svetovni prvaki Norvežani so se morali
zadovoljiti s četrtim mestom, čeprav so imeli vse možnosti tudi za bron. Italijani so bili le za las boljši od Slovencev.
Slovenski skakalci so popolnoma razočarali, edini, ki sta se mu posrečila dva solidna skoka pa je bil Robert Meglič, ki je pristal pri
110.5	in 121 metrih. Matjaž Kladnik je v prvi seriji skočil 110.5 metra, v drugi pa je hotel preveč. Naredil je napako pri odskoku in temu primerna je bila tudi daljava, vsega 95.5 metra. Najizkušenejši v slovenski ekipi Matjaž Zupan je bil prav tako brez moči. 109 in 105 metrov je bilo odločno premalo za boljši rezultat. Matjaž je navajen boljših, saj je
z ekipo pred Šestimi leti osvojil srebrno kolajno, pred dvema letoma pa sedmo mesto. Podobni daljavi je dosegel tudi Samo Gostiša (108 in 106 metrov), ki je pred dnevi prebolel angino in ni mogel storiti veliko več. Ce bi želeli doseči šesto mesto, bi vsi trije morali skočiti vsaj tako kot Robert Meglič. »S svojim nastopom, še zlasti pa s tem drugim skokom sem zelo zadovoljen. Ne vem, kaj je narobe s fanti,« si Robert Meglič ni znal razložiti slabo formo reprezentančnih kolegov. Popravni izpit za vse bo v petek na srednji skakalnici.
Rezultati: 1. Nemčija 979.1 (Jaeckle 231.8 (117,	124), Duffner
206.5	(119.5, 108), Thoma 254.1 (126, 128.5), VVeissflog 277, 7 (131.
135.5)	); 2. Japonska
956.9	(Nisikata 254.4 (118, 135), Okabe 262 (124.5, 133), Kasai 248.9 (128, 120), Harada 191.6 (122, 97.5)); 3. Avstrija
918.9	(Kuttin 218.5 (115, 117), Moser 209.5 (122.5, 105), Horngacher
236.6	(124, 120.5), Gold-berger 254.3 (123.5,
127.5)	); 4. Norveška 898.8, 5. Finska 889.5, 6. Francija 822.1, 7. Češka 800.7, 8. Italija 782.3, 9. Slovenija 739.4 (Kladnik 163.8 (110.5, 95.5), Zupan 180.2 (109, 105), Gostiša 180.2 (106, 108), Meglič 215.2 (110.5,
121));	10. Švedska
653.3, 11. ZDA 505.0, 12. Rusija 416.3.
Jasna Milinkovic
miral - odžeja do zmage
naravna mineralna voda

POGOVOR S ŠPORTNIKOM — FABIO RUZZIER
Hitri hodci sočustvujejo s smučarskimi tekači
Oba športa sta si na moč sorodna, vsaj kar zadeva garanje
Ko človek opazuje smučarje tekače se mu kar sama porodi misel o primerjavi med to panogo na eni in hitro hojo na drugi strani. Laiku se pač zdi, da je med obema zvrstema precej podobnosti. Da bi ugotovili. če je res tako smo poklicali našega znanega hitrega hodca Fabija Ruzzierja, ki je uspešno nastopil na mnogih velikih tekmovanjih, ne le doma, ampak tudi v inozemstvu. Tako je -med drugim - nastopil tudi na slovitem newyorškem maratonu, pa še marsikje drugod, pri tem pa je Se vedno, kljub ne ravno rosnim letom, v veliki formi.
Fabio, ali imata smučarski tek in hitra hoja kake stične točke?
»Da, seveda imata! Prav ti panogi sta si verjetno najbolj sorodni. To velja zlasti za gibanje nog. Dovolj je opazovati v enem in drugem športu tekmovalca: pri obeh je ob vsakem koraku koleno skoraj povsem iztegnjeno, česar drugod ni. Sorodnost med obema športoma pa poudarja tudi enako velika potre-
ba po vzdržljivosti in seveda, tudi dolžina prog.«
Kaj ju pa ločuje?
»Poleg dejstva, da poteka smučanje na snegu, je to posebno oprema, ki sili smučarja k večjemu naporu, sicer pa je tu Se gibanje rok, ki ima pri hoji le funkcijo vzdrževanja ravnotežja,
pri smučarju tekaču pa tudi funkcijo odrivanja.«
Bi lahko rekli, da ni velikih ovir za to, da bi bil lahko vrhunski hitri hodec tudi vrhunski smučarski tekač?
»No, to na terenu ni bilo Še nikoli dokazano. Poznam sicer primere, ko so hitri hodci tekli
tudi na smučeh, vendar na nižji ravni, ne na mednarodni. Mislim, da je pri obeh športih le toliko specifike, da bi to bilo prenaporno za isto osebo. Eno in drugo pri istem tekmovalcu, tako menim, bi morda lahko prišlo v poštev kot dopolnilni šport ob glavni panogi.«
Po splošnem prepričanju je vrhunski šport domena mladih; v smučarskih tekih pa smo videli tudi štiride-setletnike, ki dosegajo rezultate svetovne vrednosti?
»Športna medicina doslej še vedno ni mogla ugotoviti, kje so starostne meje za vrhunske športnike, vsaj ne pri tekih na dolge razdalje. Nekoč je bila ta meja začrtana nekako pri 25 letih, danes pa velja, da so v nekaterih panogah tudi 35-letniki mladi, pri 40 letih in čez pa še celo zmagujejo. Starejši imajo celo nekaj prednosti: bolj so vzdržljivi, predvsem pa bolj izkušeni.«
Bi lahko hodca ali tekača na dolge proge primerjali s kakim poklicem?
'»Menim, da takemu športniku rudar ne bi ravno zavidal.«
Po tako velikem naporu si je gotovo težko povrniti energije?
»Mnogo je odvisno od posameznika: nekateri si jo povrnejo prej, drugi kasneje, morda tudi šele po nekaj dneh. Osebno potrebujem izredno malo časa za povrnitev izgubljene energije, zato lahko tudi naporno treniram vsak dan. Seveda, pa so vmes tudi drugi faktorji, recimo prehrana.«
Ah je vam, kot hitremu hodcu, pred ekranom smučarski tek bližji kot druge športne panoge?
»Seveda, saj čutim nekako sorostvo med obema.«
Ste vi sami že kdaj tekh tudi na smučeh?
»Ne, nisem. Za to ni bilo časa, pa smučarske tekaške proge so tudi predaleč za vsakodnevno vadbo. Vendar pa bi se zelo rad posvetil temu športu.«
V takem primeru bi bili, morda, zdaj v Lil-lehammerju?
»Ha, ha, nikoli se ne ve!«
ŽIVLJENJE TEČE NAPREJ
V slovenskem taboru se veselje še ni poleglo
Proslavili tudi Japonce in Avstrijce, ki tekmujejo z elankami

LILLEHAMMER - V slovenskem taboru so dobili tako zeleno kolajno, toda življenje teče naprej. V pisarni Olimpijskega komiteja Slovenije v olimpijski vasi se je pokvaril telefaks, kajti Alenka Dovžan je dobila več kot 30 čestitk. Mojstrančanka jih je bila zelo vesela, toda kljub temu je morala že od 9. ure zjutraj z nekoliko bolečim grlom na trening veleslaloma v Hafjell. Včerajšnje jutro je bilo za vse resda malo bolj naporno zaradi proslavljanja in so se le s težavo odpravili po opravkih, toda Cas teče. Vodstvo slovenske odprave se že pripravlja na vrnitev domov. Treba je urediti še veliko formalnosti, ob vsakodnevnem naročanju prevozov, pa je treba misliti tudi na to, kako bo številna slovenska odprava dan po koncu olimpijskih iger prišla do letališča Cardermoen v Oslu. Slovenske kolajne včeraj ni bilo, od skakalcev, ki so edini nastopili, pa je tako ali tako ni bilo pričakovati. Zato pa so se spet veselili v Elanovi hiši. S smučmi begunjske to-
varne namreč tekmujeta Japonec Mashiko Hara-da, svetovni prvak na srednji skakalnici iz Fa-luna 1993, ki je s svojim moštvom včeraj osvojil srebrno kolajno, in Andreas Goldberger, v nedeljo tretji med posamezniki na veliki skakalnici, ki je z avstrijsko ekipo osvojil bronasto odličje. (J.M.)


ODMEVI NA USPEH ALENKE DOVŽAN
V zamejstvu ponosni na prvo slovensko olimpijsko kolajno
Up)ehi športnikov iz matice se odražajo tudi na nas
Ob velikem uspehu slovenskega Športa na Norveškem, kjer se je ime "Slovenija” prvič v zgodovini te mlade države pojavilo na seznamu dobitnikov olimpijskih kolajn, smo povprašali za kratko priložnostno izjavo nekatere javne delavce naše skupnosti. Uspeh mlade Alenke Dovžan, ki je v kombinaciji osvojila bronasto kolajno, so komentirali z naslednjimi mislimi.
FRANKO DRASIC, športni delavec
To je nedvomno izreden uspeh, zlasti če upoštevamo, da ga je dosegla pripadnica tako majhnega naroda, kot je slovenski. Vsekakor pa je ta uspeh posledica dolgega in temeljitega strokovnega dela, saj je le tako mogoče dosegati tako odlične rezultate.
ŽIVA GRUDEN, ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špehu
Ta uspeh moram ocenjevati tudi glede na okolje, v katerem živim. Taki uspehi ne prispevajo le k poznavanju med ljudmi in narodi, ampak tudi k večjemu medsebojnemu spoštovanju. Opozorila bi na nekaj,. česar morda na prvi pogled ne opazimo: tuji reporterji zdaj izgovarjajo imena slovenskih tekmovalcev mnogo pravilneje, kot so jihpred časom. Tudi to je posledica njihovih velikih uspehov.
IVO JEVNIKAR, deželni tajnik SSk
Ta pomembni dogodek vsekakor veča naš ponos, saj ga kot Slovenci doživljamo enako živo, kot na drugi
strani meje v Sloveniji. Poudariti pa je treba, da so Slovenci dosegali odlične rezultate že prej, ko so živeli v sklopu prejšnje države, zdaj pa prihaja kakovost njihovih športnih dosežkov do izraza kot samostojen rezultat zaradi kakovosti slovenskih tekmovalcev, čeprav so državljani manj številne države kot prej.
JURE KUFERSIN, predsednik ZSSDI
Ta dosežek je zelo pomemben. Nanj smo' zelo ponosni tudi v zamejstvu, posebno športniki. Kot pripadniki majhnega naroda se ga veselimo še posebno.
ALDO RUPEL, družbeni delavec
Svoj odnos di tega dogodka bi strnil v tri točke:
1.	Osvojitev kolajne predstavlja nedvomno največje zadovoljstvo Dovžanovi sami.
2.	Okoli slovenske reprezentance je (bilo) pred in med igrami preveč hrupa, pripisovali so ji preveč državne valence, ki je vsekakor nima.
3.	V bodoče bo treba strniti okrog reprezentance več strokovnosti in manj promocionalne vsebine.
Ob tem uspehu, ne smemo spregledati nekatereih drugih stvari. Recimo: zakaj so italijanski skakalci na smučeh prehiteli Slovence kljub temu, da imamo v Sloveniji Planico? Pa še drobno zapazanje: poleg slovenske kolajne sem v Lillehammerju videl tudi izredno občinstvo, ki je valoriziralo tudi teke, pa izredno otvoritev, kjer so prapore nosile tudi babice, ne le lepa dekleta. To so drugačne vrednote, drugi ritmi.
KLAVDIJ PALČIČ, predsednik SKGZ
Čeprav se neposredno ne zanimam preveč za šport me je novica o uspehu Dovžanove razveselila, zlasti ker ga je dosegla ob priložnosti, ko prihajajo izrazi prijateljstva in sodelovanja med ljudmi še posebno do izraza. Seveda, tega uspeha se še posebno veselim, ker je bil prvič dosežen pod slovensko zastavo in mislim, da ima zato širši značaj od zgolj športnega. Obenem pa predstavlja za vse nas tudi spodbudo, da smo aktivnejši v naših prizadevanjih, da uspemo v svojih prizadevanjih.
ADRIJAN SEMEN, predsednik upravnega odbora Glasbene Matice
To vest sem sprejel z velikim zadovoljstvom, čeprav sem jo nekako pričakoval. Verjel sem v to, da bodo Slovenci na zimskih igrah v Lillehammerju uspeli. Se to: kot zamejci se čutimo del slovenskega naroda in se zato, morda, tega uspeha veselimo še bolj kot v matični domovini. Upam, da bo do konca tedna postala slovenska še kaka medalja.
MILAN TAUCER, predsednik SZ Bor
To je bila zame velika emocija. Prvič so Slovenci, kot samostojen narod, osvojili olimpijsko kolajno. Ponosni smo na to, da imamo tako dobre športnike. Njihov uspeh bo vsekakor vplival tudi na ugled zamejskih športnikov v Italiji. Impre-sioniralo me je tudi dejstvo, da dosegajo zdaj slovenski športniki, kot predstavniki samostojne države, boljše rezultate kot prej.
*OQO
Dogodek
- MB
RAI2
RAI 3
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2
KOPER
TMC
Smučanje, veleslalom moški Smučanje, biatlon, ženske, tek na 7,5 km Smučanje, skoki za kombinacijo (90m) Umet. drsanje, tehnični program, ženske Hitrostno drsanje, 1000 m ženske
Smučanje, moški biatlon, tek na 10 km Smučanje, moški veleslalom Vse barve belega
Lillehammer: ZOI94 ZOI94
Smučanje, moški veleslalom Smučanje, ženski biatlon, tek na 7,5 km Smučanje, skoki za kombinacijo (90 m) Smučanje, moški veleslalom Smučanje, ženski biatlon, tek na 7,5 km Hokej, Finska-ZDA Hokej, Slovaška-Rusija
Smučanje, moški veleslalom Smučanje, ženski biatlon, tek na 7,5 km Smučanje, moški veleslalom Smučanje, moški biatlon, tek na 10 km Dnevni pregled
Umetnostno drsanje, plesni pari ZOI 94
Smučanje, moški veleslalom Smučanje, ženski biatlon, tek na 7,5 km Smučanje, moški veleslalom Smučanje, moški biatlon, tek na 10 km Hokej, Kanada-Ceška ZOI 94
Olimpijski dnevnik Hokej, Nemčija-Svedska
LILLEHAMMER
Z
20
Sreda, 23. februarja 1994
			
	ZGODOVINA OLIMPIJSKIH IGER	—1	LILLEHAMMER / PLESNI PARI
Schranz plačal davek zaradi profesionalizma
Predsednik MOK Brundoge je Schranza izključil z iger, Avstrijca pa so doma sprejeli z veličastno slovesnostjo
Mladost pred Britancema
Par Torvill/Dean pod pričakovanji
Na Daljnem vzhodu je gopodarski ”boom” prinesel Japoncem tudi olimpijske apetite in zaželeli so si tudi zimskih olimpijskih iger. Ker so bili dobro podprti s kurantnimi jeni so prireditev tudi dobili in tako so 11. zimske olimpijske igre dobile domicil na severnem otoku japonskega arhipelaga, Hokkaidu.
Ker živi sto milijonov Japoncev nekoliko na tesnem in je za njih vsaka ped zemlje dragocena, so morali organizatorji ZOI najprej podpisati izjavo, da bodo po igrah vse nove posege v naravo povrnili v prejšnje stanje, kar se je kasneje tudi zgodilo.
Kljub veliki oddaljenosti Japonske od vseh ostalih pomembnih zim-
skošportnih centrov v sv etu se je v Sapporu zbralo praktično enako število tekmovalcev, kot na prejšnjih, kar je potrdilo, da postaja svet vse manjši. Da pa postaja zanimanje za igre povsod vse večje je potrdilo rekordno število Časnikarjev, saj jih je bilo v Sapporu kar 3.700. Na splošno so igre uspele zelo dobro, pa ne le zaradi prijaznih nasmeškov in priklonov gostiteljev, paC pa tudi zaradi zelo dobre organizacije (tujci pa so se Čudili predvsem točnosti japonskih vlakov, ki so prihajali na cilj z naravnost kronometrsko točnostjo). Nekaj težav je tekmovalcem povzročal le sneg, pa ne zato, ker bi bil rumen, ampak ker je bil zaradi bližine morje
drugačne kakovosti, kot v Evropi in Ameriki, pa se nejaponski smučarji na njem niso znašli ravno najbolje.
Osrednja osebnost teh iger je bil smučar, ki na njih sploh ni nastopil. Avstrijski nacionalni juj-nak Karl Schranz (na sliki) se je tako mimogrede in na skrivaj (pa ne preveč) ukvarjal s profesionalizmom, kar je bil za tedanji olimpizem hud greh. Puritanski predsednik MOK Brun-dage ga je zato nagnal domov, ostali avstrijski tekmovalci so se odločili solidarno, da bodo tudi oni odšli z iger, a so si premislili, ker so imeli v rokavu nekaj močnih adutov. Schranza pa so ob njegovi predčasni vrnitvi na Dunaj sprejeli
Avstrijci kot kakega cesarja Franca Jožefa, ki bi bil okinCan z vsemi zlatimi olimpijskimi kolajnami iz Sappora.
Nesporazumi zaradi profesionahzma so prišb na dan tudi v hokeju. Ker kanadskim poklicnim hokejistom (zaradi olimpijskega določila o amaterstvu) v Sapporu niso dovolili nastopiti, istočasno pa so se po vseh svetovnih hokejskih ledenih ploščah šopirili sovjetski "amaterji”, za katere so vsi vedeli, da v svojem življenju ne počno prav nič drugega, kot da trenirajo hokej je bilo Kanadčanom vsega dovolj in so rekli: »Hvala za tako amaterstvo« in v Sapporo sploh niso prišli.
Med 24 Slovenci, ki so nastopili v deželi vzhajajočega sonca, sta se najbolje odrezala skakalca na smučeh Pudgar in Stefančič, ki sta osvojila osmo in deseto mesto. Vsekakor bolje kot letos.
Tradicionalni dvoboj med Sovjeti in Norvežani v zbiranju kolajn so odločili v svojo korist Sovjeti s 16:12, toda s 14 osvojenimi kolajnami se je prvič predstavila nova svetovna športna velesila, Vzhodna Nemčija. Ta je odtlej krepko grenila življenje vsem tistim, ki so se potegovali za svetovni kakovostni športni vrh, vse do zrušenja berlinskega zidu.
r LILLEHAMMER / MONAŠKI PRINC "BOLJ AMATER" OD JEGOROVE n
“Zlati” štejejo dolarje
Zlata kolajna velja za ruske tekačice 15.000, srebrna 10.000, bronasta pa 5.000 dolarjev. Ljubov Jegorova bo torej za svoje tri zmage in eno drugo mesto zaslužila kar mastne denarce, bančni račun pa bo lahko še obogatila po teku na 30 kilometrov. Hvaležne so ji lahko tudi Larisa La-zutina, Jelena Vjalbe in Nina Ga-vriljuk, ki so se v štafeti otresle Norvežank le ko se je kot Četrta
na progo podala morda najmočnejša tekaCica vseh Časov. Kljub temu Jegorova ni bila povsem zadovoljna: »Ne hudujem se zaradi nagrad, paC pa zaradi mesečne plače, ki znaša le 200 dolarjev.” No, vsekakor se ji vendar bolje godi kot recimo njeni predhodnici na prestolu najboljše Raisi Smetaninovi, ki “zelence” ni videla niti na razglednici.
Drugače se stvari zasukajo, Ce
pogledamo “olimpijske nagrade” pri Italijanih ali Norvežanih. V Albertvillu je recimo zmaga “az-zurrov” veljala kar 80.000 dolarjev, vsaj v obrisih pa je znano, kako radodarno je norveški olimpijski odbor podpiral svoje tekmovalce, da bi na domačih olimpijskih igrah serijsko zmagovali. Razlaga tiči gotovo tudi v manjših razsežnostih ruske blagajne.
Sanje angleške plesne dvojice Jayne Torvill-Cristopher Dean, da bi po desetih letih spet osvojila zlato medaljo, so umrle pred mladima ruskima paroma. PrvouvršCena, Oksana GrišCuk in Evgenij Fiatov (na sliki), sta s prostim programom ob zvokih “rock around the clock” navdušila občinstvo, tako da je bil zmagovalec dejansko znan še preden se je o mladem paru izrazila tudi žirija. Tudi Maja Usova in Aleksander Zulin sta pristala pred Britancema, ki sta nic več kot očarala gledalce, vendar nista uspela sodnikom “skriti” tehničnih pomanjkljivosti.
Te napake so sicer sad velikega šte-
vila nastopov, a malo treninga. “T and D” sta namreč pokazala slabšo telesno pripravljenost, ki jim je seveda preprečila, da bi optimalno izvedla zahtevnejše točke programa. Tako sta za umetniško plat izvedbe prejela zelo visoke ocene (najvišjo, 6,0, jim je celo dal Rus!) in dosegla povprečje 5,9. Strogo je žirija ocenila izvedbo s tehničnega vidika: tu tiči vzrok poraza olimpijskih prvakov iz Sarajeva. Vsekakor je tudi pravilno trditi, da bi ponovna zmaga Torvillove in Deana naCela olimpijski duh, kajti par, se je k “amaterstvu” zatekel nalašC za to priložnost.
LILLEHAMMER / PRED DANAŠNJO VELESLALOMSKO TEKMO
NOVICE
Alberto Tomba stopil v svoj tekmovalni “trans”
Razkačili so ga novinarji, po mnenju katerih naj bi Tomba zapeljal - med drugimi - Katarino Witt
V pričakovanju današnje prve tekme, v kateri bo nastopil, je Alberto Tomba že zaCel s tradicionalnimi protesti, grožnjami, mini-polemikami, ki pa so vselej znak dobre forme. Po običajni pojedini v z emilijanskimi specialitetami založeni “Časa Mode-na”, se je Tomba pogovoril s tistimi novinarji, ki so nanj potrpežljivo Čakali dve uri. BolonjCan se je znesel nad sredstvi javnega obveščanja, ki so mu naprtila izjave zaradi katerih mu je obupano telefonirala zaročenka Martina. Po pisanju nekaterih časopisov naj bi Tomba v Lillehammerju zapeljal marsikatero umetnostno drsalko, med temi tudi Katarino VVitt. Tomba je odgovoril tudi na politična
vprašanja: »Nihče mi ni ponudil kandidature, bolje tako, saj ne bom sploh volil. Na dan volitev je namreč na sporedu italijansko prvenstvo. Sicer pa sledim tudi tem temam: jasno je, da plačuje Italija napake politikov.«
Druga pekoča tema je zadevala tunik začetka tekmovanj. »Nesmiselno je startati ob 9.30, ko je dvajset stopinj pod ničlo. Nismo v Alpah, kjer se popoldne temperatura preveč dvigne in proga ne more zdržati. Tu bi lahko prvi tek mirne duše izvedli šele ob enajstih.« Tomba je nato tudi zavrnil polemike, ki so nastale potem, ko je zapustil olimpijsko naselje.
Na sliki (AP) Tomba pred treningom.
Norvežani o italijanski štafeti
Med tisoči gledalcev, ki so včeraj sledili štafeti, je bil tudi Bengt Hermann Nilsson, pribočnik kralja Karla Gustava XVI. Čeprav je Norvežan je Nilsson s simpatijo gledal italijansko Četverico, ki si je priborila prav v ogorčenem bopju z Norvežani, zlato odličje. Nic Čudnega v tem, saj je bil Nilsson kar 15 let trener italiajnske reprezentance, ko je Franco Nones v Grenoblu odnesel zlato kolajno v teku na 30 km in tako prekinil monopol Skandinavcev in Sovjetov. Po njegovem mnenju gre iskati vzrok za italijanski uspeh v izrednem Čutu za sodelovanje vseh ši-tirh, od De Zolta do Vanzette, ki je uspešno kljuboval Alsgaardu, do Albarella, ki je premagal zavezništvo med Ulvangom in Kirvesnie-mijem ter končno do Faunerja, včerajšnjega junaka, ki je v Sprintu premagal nic manj kot norveško živo legendo Daehlieja. Fauner ima perfekten slog kot ga ima na primer Di Centa med smučarkami.
ŠOŠTANJ - Dvojnost, ki jo omenja podnaslov in ki so jo imeli na ustih tudi govorci na včerajšnjem simpoziju o Kajuhu in literarnozgodovinski misli v Soštanjskem kulturnem domu, se je kar nekako preveč brez sramu pokazala že kakšno uro pred Pričetkom omenjenega razpravljanja. Javnosti so namreč pokazali obnovljeno Kajuhovo rojstno hišo, v kateri je bil do nedavnega Hotel Kajuhov dom, zdaj pa so stavbo vrnili prvotnim lastnikom in ti so jo prepleskali v roza, oddali prostore v najem podjetnikom in v pritličju uredili samopostrežnico. Pa se je mnogi niso niti zavedli ah pa tega niso želeli pokazati. Nadstropje više so odprli razstavo Kajuh na platnu.
Simpozija o Kajuhu se je udeležila vrsta slovenskih literarnih zgodovinarjev. Franček Bohanc je predstavil referat Pesniška uveljavitev življenjske volje, Matjaž Kmecl je spregovoril o Politiki in literaturi med Balantičem in Kajuhom, Marko Stabej je na glas razmišljal o Kajuhovi poeziji v razvoju slovenskega pesniškega jezika, Marija Stanonik pa o žanrskih sistemih slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva. Kajuh, ki vsekakor velja za tipičnega predstavnika t.im. partizanskega pesništva, je do svoje prezgodnje smrti v partizanih napisal le pešCico pesmi. Kajuh je bil predvsem pesnik sociale, šele zatem in nato pesnik narodne osvoboditve in revolucije. Pa
LITERATURA / 50. OBLETNICA KAJUHOVE SMRT!
Pesnik
svojega časa
tudi z vsem, kar se je v imenu te revolucije počelo med in predvsem po vojni, ga ne bi smeli enačiti. General Ivan Dolničar je na simpoziju le pozdravil nenavadno veliko število prisotnih in poudaril, da je bil NOB tudi kulturni boj, v katerem je šlo za ohranitev slovenske kulture in jezika.
Ciril Zlobec je o Kajuhu spregovoril predvsem kot pesnik o pesniku. Prav njemu se je dozdevala 50. obletnica Kajuhove smrti primerna priložnost, da na poseben naCin spregovorimo o sebi. Med vojno sta Kajuha kot partizanskega pesnika doživljali obe strani, med kateri so hib Slovenci razdeljeni. Današnji Časi so po svoje drugačni, po svoje pa tudi podobni. Po sredi našega Časa gre
namreč razdor in vse preveč je problematizacij tako Kajuha kot pesnika kot NOB nasploh. Morda bi bilo dovolj reci, da je NOB paC zgodovinsko dejstvo. Kajuh pa književno. Toda Ce to trdimo, moramo vedeti, zakaj smo se tako odločili. Ne gre prezreti, da je bil Kajuh pripadnik tiste manjšine med slovenskimi poeti, ki si je upala biti kronist svojega Časa, kronist s Čustvi. In Kajuh kot tak postavlja pod vprašaj misli literarnih kritikov, ki pesem opredeljujejo kot zgolj estetski pojav, hkrati pa stare pesnike na novo bero in interpretirajo. Kajuhovo mesto v slovenski literarni zgodovini morda še ni dokončno, eno pa je gotovo - Kajuh je in ostaja partizanski pesnik par exellence.
Emil Cesar pa je včeraj orisal pesnikovo življenje in se dotaknil njegove ustvarjalne poti. Predvsem je bilo zanimivo izvedeti, da je Karel Destovnik imel težave s cenzorji še pred vojno, saj je postajal vse ostrejše pero v boju proti socialnim krivicam. Cesar je zavrnil tudi kakršnekoli možnosti, da bi Kajuh na pragu Žlebnikove domačije v belih vodah padel kako drugače kot od krogle iz nemške brzostrelke. Vsa raziskovanja namreč potrjujejo takšno smrt, vsa ostala namigovanja pa se po njegovem zgolj brezve-sne manipulacije.
Ce povzamemo, Časi so takšni, da Kajuha ne bo še kmalu med Slovence. »Ce vrnem se, vrnem se ko svet bo nov,« je zapisal.
Brane Piano
Zagon projektu Image Slovenie
KRANJ - Oživljanje kulturne podobe staromestnih jeder in cerkva na Slovenskem ima kot nacionalni projekt podporo predsednika, nadškofa, metropolita ter predsednika SAZU, sta na Brdu pri Kranju prisotnim novinarjem zagotovila Primož Lorenz in dr. Bogomir KovaC. Zagotovo bi bilo pristnejše, Ce bi nas Urad za informiranje ne povabil samo na novinarsko konferenco o projektu lmago Slovenie, paC pa nekaj ur prej, ko so projekt predstaviti omenjeni trojici in je bilo prisotnih tudi 13 županov, predstavniki različnih ministrstev, od novinarskih hiš pa samo TV Slovenija.
Zakaj toliko besed o »tiskovnem zapletu?« Projekt Image Slovenie bo namreč v veliki meri temeljil prav na vlogi kriterijev javnega obveščanja. Nacionalni program oživljanja kulturne podobe starih mestnih jeder, cerkva in gradov praktično izhaja iz 6-letnih izkušenj poletnih prireditev v stari Ljubljani, v tem Času pa je do podobnih akcij prišlo tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. Kot je poudaril Primož Lorenz, ki bo najverjetneje tudi prvi predsednik upravnega odbora projekta, je prišlo do želje po povezavi: »Odločili smo se, da akcijo povežemo v celoto in to predstavimo svetovni javnosti.« Del projekta bo tudi neprofitna organizacija, za katero predvidevajo tudi vključitev v program Phare. Maja naj bi izšel poseben programski katalog, ki naj bi v 150.000 izvodih v treh jezikih predstavil vse prireditve, ki bodo potekale znotraj Imaga Slovenie. Del denarja bo ob drugih prispevalo na primer tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kar je po besedah dr. KovaCa pomembno, saj gre za neposredno povezavo kulture z gospodarstvom oziroma turizmom. Za financiranje Imaga Slovenie se že zanimajo zasebni podjetniki, pomoč pa so obljubiti tudi prisotni župani. Denar se bo v projektu trošil povsem nadzorovano, nad vsem skupaj pa bo bdel častni svet (Kučan, Šuštar, Bernik).
Vine Bešter
IZŠLO JE / KNJIGE
Tamara Doneva: Dnevnik Gospe Angele (dnevnik), Jurčičeva zbirka, 3. letnik, Založba Mondena, Grosuplje 1994
Prva dama takoime-novanih »grosupeljskih ludistov«, literarnega kroga, ki se je napajal iz tiste vrste slovenskega modernizma, ki je s ko-miko v sedemdesetih in osemdesetih že silil v modernejše vode, je v svoji drugi knjigi (po zbirki novel Lenorina jahalna šola) napisala pravcati dnevniški roman, pripoved rahlo Čudaškega pripovedovalca, ki se iz svojega vrtnarskega vsakdana in žene, ki nese jajca, odpravi na potovanje, na katerem se odpirajo grobovi, odrezane noge divjajo same od sebe... V svet torej, kjer živi in se razvija domišljija na kvadrat.
Recenzent Matej Bogataj je pisavo Doneve označil za »pričevanje o radovednosti človeške narave na robu med dobrohotnostjo in grozljivostjo«, saj je avtorica prizore, ki bi utegnili vzbuditi sila naježeno kožo, uspela zaviti v prijetno ironijo in fantasti-Cnost, ki temeljita na tako inventivni uporabi (in izumiteljskem tvorjenju) slovenskega jezika, da so grozljive sanje skorajda neprepoznavne. Roman je ilustriral slikar Erik Lovko. (T. V.)
Andrej Lutman: Lov, roman, Jurčičeva zbirka, 3. letnik, Založba Mondena, Grosuplje, 1993
»Lovski roman«, kakor je knjigo napredstavitvi poimenoval Andrej Lutman, je nastal pred leti ob realnem lovu na novorevi-jaše. Avtor, ki svoje pisa-
nje (doslej je izdal prozne in pesniške knjige Opisovanja, Na prepihu in Golo-Casje) temelji na namenoma prevrnjenem izročilu literature 20. stoletja, na primer na Kafkovem Gradu, je v pripoved vpletel vrsto citatov iz najrazličnejših (zgledno označenih!) virov, kolikor pa iz citatov in pravega morja asociativnih trilčkov izluščimo »nosilno zgodbo«, gre za pripoved o marginalizaciji posameznika v sodobnem norem svetu, naj citiramo Lutmanov citat z začetka romana:
»Pri hiši smo zmeraj imeti orožje. Orožje je ponos hiše. Raje umrem, kot da bi bil brez puške. Si misliš, da bi kar tako, s pahco v roki, hodil v goro.«
Iz Lutmanove domišljije, po njegovih besedah prevetrene s katoliško vzgojo, komunističnim okoljem in veliko količino poživil ter blažil je tako prispel na papir nadvse zanimiv izdelek, ki bo prijetno nazabaval manj in bolj zahtevnega bralca. Takšnega, ki zna lovstvo jemati tudi kot metaforo .	(T. V.)
Edvvard E. Evans-Pritc-hard: Ljudstvo Nuer. Opis načinov preživljanja in političnih institucij enega izmed nilotskih ljudstev, Studia Humanitatis (7. letnik), SKUC in Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1993, 2500 tolarjev
Z rahlo zamudo (državne subvencije za lanski letnik so na SH prispele šele decembra) izhaja zadnja knjiga 7. letnika najmočnejše družboslovne zbirke na Slovenskem, delo ene najveCjih eminenc anglosaške socialne in kulturne antropologije. Evans-Pritchard je antropološko raziskoval Nuere, ljudstvo obnilskega prostora (odtod termin »nilotski«), ki je izjemno zanimivo zato, ker še ne pozna tehnik
Studia humanitatiS
Edvvard E. EVANS-PRITCHARD
Ljudstvo Nuer
Opis naCinov preživljanja in političnih institucij enega izmed nilotskih ljudstev
fdcttohko iabJMa
obdelave železa in kamna in je takorekoč »brez civilizacijskega ovinka« razvilo naCin življenja, ki bi ga Evropejci poimenovali bio- in ekološki. Pomembno dejstvo je, da knjiga prihaja na dan v letu, ko na ljubljanski univerzi prvikrat poteka študij socialne antropologije, tako da je prevajalec Bogdan Lešnik šele »izumljal« terminologijo, ki jo bo omenjena veja sociologije na Slovenskem uporabljala v prihodnosti - najtrše pojmovne orehe pa so Lešniku pomagati streti še živeči avtorjevi sodelavci z oxfordske univerze. Tako Studia Humanitatis še enkrat presaja v domače loge še-kako-potreben vsebinski in pojmovni znanstveni instrumentarij. (T. V.)
Frangoise Zonabend: Dolgi spomin. Gasi in zgodovine v vasi, Studia Humanitatis (8. letnik), SKUC - Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1994, 2500 tolarjev
Študija, ki je od prve izdaje leta 1980 v Franciji doživela že lepo število ponatisov, je pionirsko delo mikrozgodovine oziroma etnosociologije. Metoda, ki jo študija uporablja in je v svetu prava »znanstvena moda«, je silno preprosta, a dolgotrajna: tako so v burgundsko vas Mi-not konec šestdesetih let prišle štiri mlade etnologinje, ki pet let niso počele nic koristnega - samo posedale so po vaških domovih in do onemoglosti poslušale stare zgodbe. Tako je nastalo klasično delo mikrozgodovine Dolgi spomin, natančna študija razvoja in družbenih ter družinskih vzorcev vasi Minot, ki menda tudi na Slovenskem že dobiva prve znanstvene nasledke razvoja določenih okolij. V spremni besedi je Bojan
Studia humanitatiS
Frangoise
ZONABEND
Dolgi spomin
Časi in zgodovine v vasi
Baskar omenjeno metodo pripisal kontinuiranemu razvoju francoske antropologije, ki je nasprotno angleški namesto kolonij in oddaljenih dežel »obdelovala« domaCe okolje. »Kadar gre spomin po drva, si nabere tako suhljad, kakršna mu je všeč,« je kot moto knjige zapisala Frangoi-se Zonabend, ena štirih pariških gospa. (T. V.)
Primož Repar: Onkraj sveta je krhka pajčevina, založba Emonica, 1994, mehka vezava, 103 strani
Druga pesniška zbirka izpod peresa mladega slovenskega pesnika Primoža Reparja po mnenju pisca spremne besede Ivana Crniča deluje kot delo popolnoma izdelanega pesnika, ki si upa povedati vse, ki je odprt in sposoben prenesti kritiko.
Pesniški prostor, v katerem se Repar suvereno giblje, je prostor med ekstazo obstoja in njenim zatajevanjem. Njegova poezija je popolnoma osebnoizpovedna; v delu ne zahaja v mističnost in nerazumljivost, temveč pove stvari tako, da jih lahko razume vsak bralec. Na zavihek knjige je Ivan Cmic zapisal, da je »pesem v sebi kot tihem brezčasnem labirintu, ki v svoji samoti poskuša ostati lep«, nato pa nadaljuje, da je »pajčevina« zapredla Primoža v svojo Čarovnijo, Primož pa je »nas« zapredel v svojo pesem.
Pesniška zbirka je tematsko razdeljena na tri enakomerno in umetelno strukturirane dele -Kamen v vzdihu, Trepet v dotiku in Vez v ognju, pesmi pa so različnih oblik, od kratkih dvovrstičnih do tri strani obsegajočih elegij. (V. S.)
Iskre so letele po tivolskem ledu
LJUBLJANA - Na ponedeljkovem koncertu v polno zasedeni veliki dvorani Hale Tivoli se je zbralo vec kot 7000 ljubiteljev beograjskega pevca Momcila BajagiCa - Bajage in njegovih Inštruktorjev. Pevec je pred leti zaslovel predvsem s skladbico Zažmuri (Zamiži), nato pa je uspešnici dodal se precej hitov, med njimi tudi Plavi safir (Modri safir), Jer ti se ljubiš (Ker ti se ljubiš) in Dobro jutro, džezeri (Dobro jutro, jazzerji). V Sloveniji si je v zadnjem času pridobil mnogo poslušalcev s skladbami z zadnjega albuma Muzika za struju (Glasba za elektriko), prepričal pa jih je, ko je izšel kompilacijski CD, na katerem so zbrane vse njegove najveCje uspešnice.
Koncert Bajage je bil napovedan že za konec preteklega leta, vendar slovensko ministrstvo pevcu ni izdalo vstopnega vizuma, o čemer smo v našem časopisu že pisali. Za obisk odpadlega decemberskega koncerta je bilo prodanih le 3000 vstopnic, po vseh zapletih in njim sledečih dogodkih (menda so nekateri celo fizično preprečevali prodajo kart v Maksimarketu) pa je zanimanje za beograjskega pevca in njegove Inštruktorje močno naraslo.
Mnogi izmed obiskovalcev, ki smo jih povprašali zakaj so se odločili priti na koncert, so povedali, da jih politične igrice ne zanimajo in da so prišli predvsem poslušat dobro glasbo. Prav te pa so se ob nastopu Beograjčanov lahko naužili. Koncert se je začel nekoliko simbolično s pesmijo Sa druge Strane jastuka (Z druge strani blazine), nato pa so fantje resno vzeli instrumente v roke ter v dobrih dveh urah igranja pripravili občinstvo do buCnih ovacij in navdušenega skandiranja. Občinstvo je s prepevanjem pokazalo dobro poznavanje Bajagove glasbe, tudi tiste, ki jo je pevec ustvaril po razpadu bivše Jugoslavije.
Vse skupaj je gostujočo glasbeno skupino očitno precej (prijetno) presenetilo, saj so obvezne fraze v stilu »Vi ste najboljša publika na svetu«, »Mi vas imamo radi«, »Hvala, Ljubljana« in podobno ponavljali precej bolj pogosto in navdušeno, kot bi bilo nujno za dober občutek občinstva. Odigrane pesmi je nastopajoča skupina odigravala v ravno pravem zaporedju, da občinstvo ob nekaterih rahlo z žalostjo in temo obarvanih skladbah ni postalo preveč sentimentalno in nostalgično in je po nekaj počasnih skladbah preskočila na pravi rock’n’roll.
Kot že mnogokrat, se je tokrat zopet pokazalo, da Slovenci niso nujno dolgočasna in mrzlokrvna publika, Ce jim nekdo ponudi dobro glasbo, kar pa se ob večini nastopov domačih glasbenikov žal ne dogaja pogosto. Vzrok za navdušenje na ponedeljkovem koncertu ni le močna jugo-nostalgija, ki je v zadnjem Času preplavila Slovenijo, ampak predvsem poslušljiva in emocij polna glasba, ki se je razlegala v ne ravno akustični dvorani, kjer so bili mnogi poslušalci precej prepoteni, kljub temu da so stali na pokriti ledeni plošči.
Vanda Straka
2 2 Sreda, 23. februarja 1994
SVET
MEHIKA / RAZPLET KRIZE V ZVEZNI DR2AVI CH1APAS
Vlada in zapatisti so se začeli pogajati
Krajevni veljaki vladajoče stranke zahtevajo izgon usmiljenk
SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS - Uporniški Zapatisti so se v ponedeljek zvečer z odposlancem mehiške vlade sporazumeli o rokovniku pogajanj, katerega podrobnosti niso sporočili. Zakrinkani poveljnik »Marcos«, oborožen z revolverjem, je poudaril, da pripadniki Zapa-tistične vojske narodne osvoboditve (EZLN), organizacije, ki je 1. januarja začela oboroženi upor v državi Chiapas, na mirovna pogajanja niso prišli zato, »da bi prosili odpuščanja«.
Mirovna pogajanja med uporniki in mehiško vlado so se uradno začela »na štiri oči« ob 11. uri po krajevnem času v stolnici mesta, kjer je tudi uradni sedež pogajanj med vladnim mirovnim poslancem Ma-
nuelom Camachom Soli-som, mirovnim posrednikom Samuelom Ruizom, sancristobalskim škofom ter predstavniki Zapatisti-čne vojske narodne osvoboditve (EZLN), kot je sporočil Francisco Hemandez, tiskovni predstavnik mirovnega posrednika Samuela Ruiza. Ni pa pojasnil, zakaj pogajanja niso javna, kot so sprva napovedali tako vlada kot uporniki.
Slednji so začeli oboroženi upor 1. januarja v provinci Chiapas. Tiskovni predstavnik je napovedal »morebitno« srečanje z novinarji, ki se ga bo lahko udeležilo 180 mehiških in mednarodnih novinarjev. Vstopali bodo lahko le »posamično, po skupinah in glede na to, za katere medije poročajo.«
Okrog stolnice so poo-
strili varnostne ukrepe. Obdajajo jo trije obroči v razmiku metra in pol, sestavljeni iz vojakov, neoborožene vojaške policije, članov Mednarodnega rdečega križa ter številnih drugih nevladnih organizacij. Na vprašanje, zakaj je prišlo do zamika začetka pogajanj in čemu ta pogajanja potekajo tajno, je eden predstavnikov zvezne vlade omenil možnost, da si pogajalci obeh strani »niso želeli, da bi ritem njihovih neformalnih pogovorov motila javnost.«
Predstavniki EZLN so prišli v San Cristobal že v nedeljo popoldne. Nastanili so jih v poslopjih duhovščine, ki se držijo stolnice, v kateri potekajo tudi pogajanja. Uporniki so večkrat poudarili, da se želijo pogajati predvsem o drža-
Poveljnik upornikov Marcos in vladni pogajalec Camacho ob mehiški zastavi (Telefoto: AP)
vnih vprašanjih, medtem ko je vladni predstavnik jasno poudaril, da se morajo pogajanja gibati na regionalni ravni, predvsem v zvezi s posebno problematiko, ki zadeva Chiapas.
Med pogajanji je v vasi Altamirano, približno 100 kilometrov od San Cristo-bala, prišlo do incidenta; 200 demonstrantov, ki so se zbrali pred bolnišnico, je zahtevalo »izgon« dvanajstih nun, ki delajo v tej bolnišnici. Usmiljenke reda Sv. Vincenta, ki so ustanovile to bolnico leta 1976, so bile že več mesecev tarče napadov pripadnikov vladajoče Revolucionarne institucionalne stranke (PRI) in nekaterih duhovniških krogov. Obtožujejo jih, da so naklonjene EZLN.
Kot je po telefonu sporočila sestra Bertha Lata-pi, so demonstranti »grozili, da bodo zažgali bolnišnico ter zahtevali, da jo sestre zapustijo.« Na prizorišču demonstracij sta bila prisotna tudi župan Arnulfo Cruz, član PRI, ter krajevni predsednik te stranke Jorge Constantino. Kot je sporočilo županstvo, se je župan napotil na ta kraj »kot posrednik«, čeprav so redovnice sporočile, da sta tako on kot krajevni predsednik PRI »dejavno sodelovala pri demonstracijah.«
Enajstega februarja so bili štirje italijanski predstavniki priče podobni demonstraciji, med katero so redovnice obmetavali z vzdevki »čarovnice« in »morilske nune«. Omenjeni predstavniki so povedali, da bodo o »preganjanju«, katerega žrtve so redovnice, obvestili tudi papeža.	(AFP)
Uporniki na mirovnih pogajanjih f
Indijanski uporniki, ki zahtevajo korenite
'v
bi sodelovali na mirovnih pogajanjih z vlado.
■v
Sv,
ZDW^
K f'
Uporniki zahtevajo:
•	1. Politično avtonomijo za Indijance v Chiapasu
•	2. Odstop predsednika Carlosa Salinasa de Gortarija
•	3. Ustanovitev prehodne vlade do avgustovskih predsedniških volitev.
X MEHIKA f Mehiški zaliv
\	\ M
500 milj
500 km
Tihi
ocean
Ciudad de \

/
t
Chiapas

Potek upora:
Več tisoč upornikov, ki so si nadeli ime Zapatistična vojska narodne osvoboditve, je 1. januarja zasedlo San Cristobal in druga mesta v mehiški državi Chiapas ter zahtevalo politično predstavništvo tega obubožanega in zavrženega območja, na katerem živijo potomci Majev. Uporniki so se nekaj dni po napadu vladne vojske umaknili v pragozd. Do enostranske vladne razglasitve miru 12. januarja je padlo več kot 100 upornikov.

	
	
Pnzonšče	\
mirovnih	X
pogajanj 7 /	
MEHIKA Chiapas
Tuxtla Gutierrez
___=6’
'190
Transameriška avtocesta
Prebivalstvo in kraji:
Večina prebivalstva province Chiapas je indijanskega porekla. Območje Chiapas, ki je bogato z naravnimi viri, kljub temu sodi med najrevnejše v mehiški državi. Večinoma je nerazvito, prebivalstvo pa se preživlja z živinorejo, s pridelovanjem kave, kakava in kavčuka.
50 km P/Wm. J. Casteilo
JEDRSKE IGRICE SEVERNE KOREJE
Z bombo do priznanja in trgovinskih ugodnosti
Pjongjang se poigrava z VVashingtonom
WASHINGTON - Komaj je ameriška vlada vsaj začasno rešila vojaško uganko v Bosni, že se mora spopasti z drugo mednarodno krizo, ki tako kot nekdanja Jugoslavija povzroča VVashingtonu ponavlja-
NOVICE
Atentat na ruandskega ministra
KIGAll - V noči na torek so neznaci v glavnem mestu Ruande ubili ministra za javna dela in energijo in izvršnega sekretarja opozicijske socialdemokratske stranke Feliciena Gatabazija, je sporočil ruandski radio. Do atentata na ministra Gatabazija, pripadnika večinskega plemena Hutu, je prišlo v času, ko naj bi v državi razrešili politično krizo, ki je povzročila triletno državljansko vojno, in ko naj bi začele z delom prehodne politične ustanove, v katerih bi sodelovali tudi nekdanji uporniki, pripadniki Ruandske domoljubne fronte. Policija in vojska sta v ponedeljek zgodaj zjutraj, takoj po atentatu, na glavnih cestah, ki vodijo v Kigali, postavili barikade. (Reuter)
Turški Kurdi razstrelili tri tankerje
ANKARA - Uporniški turški Kurdi so v ponedeljek zvečer na reki Batman na vzhodu države napadli tri tankerje, last državne naftne družbe in povzročili ekološko katastrofo. Predstavniki naftne družbe Bo-tas so sporočili, da raketni izstrelki Kurdov na srečo niso povzročili požara, tudi žrtev ni bilo, zato pa je nastala velika gmotna Skoda, saj se je v reko izlilo okoli 700 sodčkov nafte. (Reuter)
Sadako Ogata na jugu Afrike
UARARE - Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je v torek v Zimbabveju začela 12-dnevno južnoafriško turnejo, med katero bo obiskala Južnoafriško republiko, Svazi in Mozambik. V Harrareju se je visoka komisarka ZN Ogata vsem omenjenim državam zahvalila, ker so sprejele begunce iz Mozambika. Glavni namen obiska Ogatove je vrnitev več kot 60 tisoč beguncev v njihovo domovino. V Mozambik se je od oktobra lani, ko se je končala 16-letna državljanska vojna, vrnilo že okoli 11 tisoč beguncev, (dpa, STA)
Fans na izpitu v Bruslju ali obratno?
Včeraj se je začel zadnji krog pogajanj Evropske unije in četverice držav, ki se ji želijo priključiti. Švedska, Norveška in Finska ter Avstrija imajo zadnjo priložnost, da uveljavijo svoje zahteve, jih opustijo ah pa Se nekaj let ostanejo na trdi klopi pred bruseljskimi vrati. Ce pogajanja do 1. marca ne bodo obrodila sadov, ni možnosti, da bi se Fans, kot skrajšano imenujejo Finsko, Avstrijo, Norveško in Švedsko, EU priključile prihodnje leto.
Četverica, ali natančneje skandinavska trojica, je sprožila pravo zakulisno bitko moči in prevlade. Skandinavke zahtevajo, da so izjema pri mnogih določilih EU, predvsem na področju kmetijstva in ribolova. Avstrija noče pristati na tranzit tovornjakov prek njene slikovite pokrajine, kjer so kot sladkorne tortice posejani penzioni in hoteli. Tudi ti morajo ostati v lasti Avstrijcev, vztrajajo na Dunaju, Bmslju pa to ni všeč, saj ni v skladu z evropsko zakonodajo. Skandinavske države igrajo na karto klimatskih razmer. Vztrajajo, da bodo ohranile državne subvencije, pa če se Bruselj postavi na glavo.
Skandinavske države med seboj niso usklajene: Švedska je že pocenila hrano na evropsko raven, kar je vlado v Oslu razjezilo, saj so se varčni Norvežani v kolonah vozili po špecerijo prek meje, saj je doma dražja za 100 odstotkov, na Finskem za 40 in v Avstriji za 25 odstotkov. Pet finskih regij in štiri norveške zahtevajo pomoč za nerazvite in Bruselj je ustanovil posebni program za podporo nordijskih regij. Najtrši oreh je ribolov, saj Norveška ne namerava
odstopiti od lova na kite in tjulnje.
Kljub temu je Bruselj zadovoljen z dosedanjimi pogajanji, saj sta se, na primer Španija in Portugalska kar sedem dolgih let prerekali o pogojih svojega članstva v EU. Ti dve državi povzročata težave tudi danes, saj se bojita, da bo razširitev pomenila tudi preusmeritev denarja na sever in večjo uporabo angleščine v ustanovah EU.
Skandinavske države imajo težave tudi doma, saj zaradi poglabljajoče se gospodarske krize, ki pesti tudi EU in je ne prikazuje kot evropski Eldorado, mnogi Skandinavci zavračajo članstvo v tej brezosebni družini. Ciste, urejene in ekološko zavedne Skandinavke se boje, da bodo prisiljene zdrsniti na raven umazanih, revnejših in ekološko oporečnih Mediterank. Voditelji skandinavskih držav pri svojih volilcih igrajo na vedno isto noto: Skandinavija je vedno bila in vedno bo del Evrope, zato je povsem naravno, da stopi skozi bruseljska vrata.
V EU in okoli nje se bije boj na klasični osi sever-jug. Bruselj, ki je nekje na sredini, samo nemočno šviga s pogledi dol in gor in upajoče čaka, da bo nekdo odnehal. Ce sprejmejo v svoje naročje Fans, bo to odprlo probleme razširjenega članstva in novih razmerij. Mediteranske sestre so mu lahko v veliko oporo, prav tako kot Skandinavke, saj zagovarjajo različne poglede. 12 + 4 je na preizkušnji različnosti in strpnosti, ki sta vsaj v teoriji odlika demokratičnih družb, zato Bruselj, ki še ni zacelil vseh ran balkanskega neuspeha, šepeta: Skandinavke in Mediteranke, združite se!
Ana Kovač
joče se diplomatske glavobole. Severna Koreja je namreč spet zavrnila pregled svojih jedrskih naprav, dokler ne bodo Američani pristali na tretji krog meddržavnih pogajanj.
V skladu s sedanjim dogovorom bi morale oblasti v Pjongjangu omogočiti preiskovalcem mednarodne jedrske agencije pregled petih jedrskih naprav v Jongbjonu, kjer so že pred meseci potekli filmi, s katerimi dunajska agencija nadzoruje proizvodnjo jedrskih materialov po vsem svetu.
Severna Koreja bi s tem pokazala samo dobro voljo in željo po sodelovanju s svetom, saj so ameriške obveščevalne službe prepričane, da mednarodni preiskovalci tam ne bi našli ničesar. Severnokorejsko jedrsko skrivnost naj bi skrivali v dveh jedrskih tovarnah, kjer Pjongjang ne dovoli preiskav vsaj do pogovorov z ameriško vlado, na katerih bi rad severnokorejski komunistični režim zahteval diplomatsko priznanje in obnovitev trgovine med državama. Zdaj pa so v Pjongjangu zavrnili tudi že dogovorjeni pregled, ki ga je Clintonova administracija zahtevala pred obnovitvijo meddržavnih pogovorov.
VVashington se je tako spet znašel v precepu. Pristanek na pogajanja
pred prihodom mednarodnih inšpektorjev v Severno Korejo bi lahko v Pjongjangu in po vsem svetu spet razumeli kot popuščanje prestrašene supersile. Poleg tega zadostuje zdrava pamet za ugotovitev, da se bo država, ki očitno že ima jedrsko orožje, samo poigravala z njimi - če bi Pjongjang dovolil prave preglede, bi moral pristati tudi na uničenje svojega jedrskega orožja.
Američanom pravzaprav ni jasno, kaj sploh hoče država, ki so jo v petdesetih letih že enkrat napadli. Morda pa se bojijo soočiti z resnico, ki bi jim lahko prinesla novo korejsko vojno. Severna Koreja namreč ni zgradila samo jedrske bombe, kot poročajo ameriške obveščevalne službe, ampak tudi rakete, s katerimi jo lahko izstreli. Se bolj nevarno pa je kopičenje konvencionalne vojne tik ob 38. vzporedniku, ki komunistično diktaturo loči od ameriške zaveznice Južne Koreje.
Američani, ki imajo v Južni Koreji svoje vojake, so skušali doslej skupaj s Seulom in Tokiom pomiriti nevarni Pjongjang. V VVashingtonu se zdaj bojijo, da jih bo v soočenje potegnila Mednarodna jedrska agencija, če bo zahtevala spoštovanje svojega jedrskega pravilnika.
Barbara Kramžar
BOSNA IN HERCEGOVINA / NOVO NEVARNO 2ARI5ČE
Srbi z zasedbo mostu čez Savo preizkušajo odločenost Zahoda
Doslej še ni potrjena novica, da je Unprofor prosil Nato za letalsko podporo
ZAGREB - Dva bataljona jordanskih modrih čelad in del argentinskih vojakov so v pripravljenosti zaradi blokade mostu, ki povezuje Hrvaško z Bosno. Most že od petka držijo v rokah srbski vojaki in policisti, kot je sporočil Unprofor v Zagrebu.
General John Maclnnis, namestnik poveljnika Unproforja, se je v torek napotil na prizorišče, od koder naj bi poročal Jasušiju Akašiju. Enote jordanskih pripadnikov OZN so se napotile v severni del srednje Hrvaške, v Novsko in Grubišnje polje, proti Daruvarju pa prodirajo argentinske modre Čelade.
Približno 100 srbskih vojakov je v petek prevzelo nadzor nad mostom, ki povezuje Staro z Bosansko Gradiško, od koder so pregnali nepalske modre Čelade, zadolžene za nadzor mostu.
Poveljnik Unproforja Jean Got je Srbom že v soboto zagrozil z orožjem. Ce se Srbi ne bodo hoteli umakniti, so modre Čelade »pripravljene z orožjem vzpostaviti prejšnje stanje«, je v soboto izjavil višji Častnik Unproforja.
Tiskovna agencija srbskih upornikov v Hrvaški Iskra je v petek sporočila, da je »posebna policija Republike Srbske Krajine prevzela nadzor nad mostom«.
Po novici, da so Srbi poslali 24 tankov, ki naj bi pomagali stotim specialcem ohraniti nadzor nad mostom, je Unprofor zaprosil za letalsko podporo Nata. Letala naj bi, po izjavi enega od visokih Častnikov, »opravila vrsto nizkih poletov nad Gradiško že v torek ter tako sporočila Srbom, naj se nemudoma umaknejo«.
(AFP, Reuter)
Bratsko srečanje srbskega generala Galiča in ruskega polkovnika Borovljeva (Telefoto: AP)
Beograd ne da Tuzle
BEOGRAD - Beograd ne bo mimo opazoval, Ce bodo hoteli s silo usposobiti tuzlansko letališče , »saj se nahaja preblizu Jugoslaviji«, je v torek za agencijo bosanskih Srbov Srna izjavil polkovnik Ljubodrag Stoja-dinovič, tiskovni predstavnik jugoslovanske vojske.
Predvidevajo, da bodo 7. marca znova usposobili tuzlansko letališče v okviru vojaške operacije, ki utegne zahtevati tudi letalsko podporo Nata, kot je izjavil vodja oddelka za operacije vzdrževanja miru pri OZN Koli Annan. Tuzla in letališče sta sicer pod nadzorom bosanskih sil, letališče pa je Se vedno v dosegu srbskih topov.
»Ce bodo letališče v Tuzli ponovno usposobili z vojaško silo, bo to pomenilo, da je Nato znova prekoračil svoja pooblastila, cesar vsekakor ne bomo mimo opazovali,« je izjavil Stojadinovič, Zaskrbljenost jugoslovanske vojske v zvezi z morebnitno ponovno usposobitvijo letališča v Tuzli je v hudem neskladju s skrbno pretehtanimi izjavami jugoslovanskih vojaških predstavnikov po ultimatu Nata, ki je zahteval umik težkega orožja iz okolice Sarajeva oziroma nadzor nad njim.
»Ce bo Nato še naprej vztrajal v prepričanju, da je najnovejši razplet dogodkov okrog Sarajeva posledica ultimata in ne političnega kompromisa, bomo priče celi vrsti ultimatov, med katerimi se bo prvi nanašal prav na Tuzlo,« je Se dodal polkovnik Stojadinovič. (AFP)
HRVAŠKA / NOVA POBUDA VVASHINGTONA
Hrvaškobosanska konfederacija?
ZDA ponudile Zagrebu sooblikovanje muslimansko-hrvaške države v BiH
ZAGREB - V torek je hrvaški tisk objavil novico, da Republiki Hrvaški ponujajo pristop h konfederaciji z Bosno in Hercegovino, pri Čemer so se poročevalci sklicevali na podatek nemškega Časnika Die Welt.
Ta je namreč zapisal, da je v preteklih dneh ameriški podpredsednik Al Gore (v imenu svojega predpostavljenega - Billa Clintona) po telefonu obljubil Franju Tudmanu pomoC, Ce Zagreb sprejme predloge promuslimansko usmerjenih v VVashingtonu.
Hrvaška bi se torej, v primeru razpada Bosne
in Hercegovine, morala odpovedati naCrtu o priključitvi zahodne Hercegovine. Namesto tega naj bi pristala na oblikovanje muslimansko-hrvaške države BiH, ki bi »konfede-rirala« z Zagrebom.
Posebni Clintonov odposlanec Charles Re-dman je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v hrvaški prestolnici poudaril, da ima Hrvaška pomembno vlogo pri reševanju bosanske krize, ter posredno potrdil ameriško ponudbo, o kateri je pisal Die Welt.
Ugotovil je, da gre trenutno za proces, ki »od-
Zakaj bo konferenca o Bosni v Bonnu
BONN - Nemčija, ki je namenoma prepustila pozabi svoja nekdanja vztrajna prizadevanja za mednarodno priznanje Hrvaške in Slovenije konec leta 1991, se znova pripravlja, da bo odigrala prvo vlogo v nekdanji Jugoslaviji, saj je v torek v Bonnu sklicala mednarodno konferenco o Bosni.
Vlada kanclerja Helmuta Kotila ne prikriva zadovoljstva, da ji je uspelo zbrati ameriške, ruske in evropske izvedence ob vprašanju Bosne, ob katerem bo skušala pospešiti dinamiko mirovnih procesov ter izrabiti tisti teren, ki ga je ustvaril ultimat Nata v Sarajevu.
»Nemčija je ta hip poglavitna stična točka odnosov med zahodnjaki in Rusijo,« se je v torek pohvahl nek visoki predstavnik nemške vlade. Poglaviten razlog je po njegovem prav v tem, da je Bonn ves Cas vzdrževal tesne odnose tako z VVashingtonom kot z Moskvo ter da je Nemčija tista zahodna država, ki ji Rusija najbolj zaupa (saj ji je prav Nemčija zagotovila najbolj radodarno finančno pomoC v zadnjih letih).
Poleg tega pa je Nemčija po svoji združitvi postala priviligiran družabnik Združenih držav v Evropi. Tako je Helmut Kohl v zadnjih dneh pospešil svoje pogovore z ruskim in ameriškim predsednikom, z Borisom Jelcinom in Billom Clintonom, s katerimi je močno pomagal, da se je Rusija lahko znova spektakularno vrnila na prizorišče svetovne diplomacije.
Osem mesecev pred splošnimi volitvami ti posredniški napori Kohlu zagotavljajo, da si bo povrnil vsaj nekaj ugleda, ki ga je omajala množična brezposelnost in ki so ga načele težave ob združitvi. Pred volilci bo lahko znova blešCeCe odigral vlogo nepogrešljivega državnika na svetovnem odru.
Nemčija, ki zaradi zgodovinskih in ustavnih razlogov ne sme vojaško sodelovati pri prizadevanjih za uveljavitev miru v Bosni, se tako lahko povzpne nad druge prav z uspehi na diplomatskem področju. Doslej je že uspešno odigrala vlogo posrednika med vlado Alije IzetbegoviCa in Hrvati, saj sta obe strani pristali na mirovna pogajanja v Nemčiji, tako v začetku januarja kot to soboto, ko se bodo nadaljevala.
Nemška prizadevanja seveda niso povsem razbremenjena previdnosti pred napačnimi koraki. Zato za začetek Bonnu povsem zadošča, da mu je uspelo združiti pet držav, ki bodo skušale razvozljati zapleteno bosansko vprašanje: ZDA, Rusijo, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo. Nemčija se je tako mimogrede povezala tudi s štirimi od petih velesil, katerih beseda šteje v Varnostnem svetu ZN in si, mimogrede, zagotovila tudi veC kredibilnosti za svoja prizadevanja, da bi tudi sama postala Članica te ugledne ustanove, kar si moCno Zeli. Zato je tudi tvegala, da bo konec tega tedna tarča kritik tistih držav, ki v ta ugledni krog
niso bile povabljene, kot odkrito namigujejo v diplomatskih krogih. Grčija seveda ni pozabila omeniti, da prav ona ta hip predseduje Evropski uniji, Italija je močno poudarila, da so vojaška oporišča Nata za Bosno na njenem ozemlju, in Kanada je glasno opozorila, da so prav njeni pripadniki modrih Čelad že veC tednov talci v Srebrenici.
Tako so navsezadnje prišli do soglasja, da bo v Bonn povabljena vsa dvanajsterica EU, vključno s Kanado. Kohlovi vladi je navsezadnje uspelo potisniti v pozabo precejšnjo jezo, ki so jo izzvali njeni napori, da bi zagotovila mednarodno priznanje prvima dvema republikama, ki sta zapustili Jugoslavijo: Sloveniji in Hrvaški. Nemčija, ki je odločno nastopila zoper Srhe, je požela njuno hvaležnost, saj je njeno delovanje pomenilo velikanski obliž za dogajanja na Balkanu.
Le zato, da bi se izognile še globje-mu nesoglasju, so se poglavitne države Evrope pridružile Nemčiji, ko pa se je žerjavica razplamtela tudi v Bosni, so se hitro oglasile z obtožbami, da je prav nemška vlada zapravila možnost miroljubne rešitve sporov v nekdanji Jugoslaviji. Kohl sicer javno nikoli ni obžaloval svojega početja, pac pa je v zadnjih mesecih skrbno pazil, da ne bi zavzemal ločenih stališč ob zagotavljanju podpore splošnim načelom, zlasti tistim, ki jih je zagovarjala Francija.
Jean-Luc Testault / AFP
pira Hrvaški nekatere izjemno pomembne perspektive.« Po pogovoru z zagrebškim političnim vrhom je še povedal: »To je zgodovinska priložnost za Hrvate, da se pričnejo, skupaj z Bosno, zbliževati z Zahodom, Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.«
Hrvaški zunanji minister Mate Granič je Re-dmana seznanil z vsebino svojega srečanja s Hari-som SilajdziCem. Sestanek med zagrebškim in sarajevskim predstavnikom, ki je potekal prejšnji teden v Frankfurtu, po-' meni po mnogih ocenah preobrat v odnosih med državama.
Granič je ameriškemu odposlancu pojasnil, da sta uspela s Silajdžičem »zbližati stališča in sprožiti proces pospešenega reševanja odprtih vprašanj, kamor sodita predvsem prekinitev sovražnosti in trajna ureditev odnosov med Hrvati in Muslimani v Bosni in Hercegovini.«
Hrvaška uradna politika je tako dobila priložnost, da s pomočjo Organizacije združenih narodov prispeva k rešitvi krize v Bosni.
Amerika ponuja »vso pomoč«, piše Die Welt, kar bi moralo Zagrebu odgovarjati, saj ga Zahod finančno blokira.
Prav zaradi te blokade je Mate Granič predlagal Harisu SilajdžiCu razdelitev Bosne na kantone in s tem nakazal, da se je Hrvaška pripravljena odreci ustanavljanju etnične države Herceg-Bosne.
Kaj je res in kaj ne, bodo v kratkem pokazala nadaljnja pogajanja. Ze v sredo nameravata poveljnika hrvaške in muslimanske vojske v Bosni in Hercegovini, generala Roso in Delič, podpisati listino o premirju.
Darko PavičiC
O čem pišejo tuji časniki
»Evropska unija je z nedeljsko odločitvijo Švicarjev proti svobodni izbiri tovornega prevoznega sredstva po Švici postavljena pred novo situacijo. Zaskrbljenost in negotovost, kako daleč bo Švica še šla in kako zanesljivo je njeno partnerstvo z Evropo, je razumljiva. Dvostranski pogovori trpijo zaradi nejasne pogajalske strategije Berna in se vse bolj bližajo propadu. Toda tudi ’da’ za alpsko iniciativo ne bi smeli izpustiti iz rok, zdaj bi bilo namreč treba hitro premleti vsebino iniciative in še hitreje izraziti strališCe...«
(Neue Zuricher Zeitung, Ziirich)
»Usmilite se naših cest, napolnite druge. Švicarski volilci so 'Florianijevo načelo’ spremenili v načelo 'pravice naroda’. Njihova zahteva, da se mora v desetih letih ves cestni tovorni promet prestaviti z njihovih cest na tire, je dodobra postavila na glavo tudi avstrijsko tranzitno problemtiko. Se bolj vprašljiva je tranzitna politika vseh švicarskih sosed, saj se bo ves masivni cestni tansport preselil na njihove ceste. Ob tej popolni blokadi švicarskih cest ne bi bilo nic presenetljivega, Ce bodo evropske države s svojih cest odstranile švicarske tovornjake in tako Švici odrekle prometne pravice.«
(Die Presse, Dunaj)
»Diplomacija je to vojno dobila, toda zdaj obstaja nevarnost, da izgubi mir. Toda prav v trenutku, ko je končno prevladala politika miru in ko se je vrnilo olajšanje in zaupanje, sta se v odnose med Rusijo in ZDA vrinila aroganca in medsebojno sumničenje. V Moskvi se je Jelcinov tiskovni predstavnik z zmagoslavnim tonom jezil in pojasnjeval, kako se je treba zahvaliti Kremlju, ker je planet rešil pred tretjo svetovno vojno. VVashington je odgovoril na enaki valovni dolžini. S stisnjenimi zobmi je sicer priznal Jelcinovo pripravljenost za sodelovanje, v isti sapi pa je izrazil dvom glede ruskih namenov. Kaže, da se je v tem preizkusu moči (okoli Sarajeva) nekaj zalomilo, kar pa se ne tiCe samo odnosa do Srbov in Muslimanov.«
(Corriere della Sera, Milano)
Grčija ne bo popustila
ATENE- V torek je Grčija zavrnila vse pozive svojih partnerjev iz Evropske unije, naj odstopi od gospodarske zapore Makedonije,
»Grčija ne bo nikdar žrtvovala temeljnih načel svoje zunanje politike v dobrobit 'odnosov z javnostjo’,« je zatrdil Evangelos Venizelos, predstavnik vlade v Atenah. Zunanji ministri držav članic EU so namreč na bruseljskem srečanju v ponedeljek napadli grške ukrepe proti Makedoniji. Posvarili so Atene, ki trenutno sicer predsedujejo Uniji, da morajo s pravnega vidika upravičiti svojo odločitev. »Ce grška razlaga ne bo sprejemljiva, bomo sprožili postopek pred Evropskim sodiščem,« je dejal luksemburški zunanji minister Jacques Poos.
Dan zatem mu je Venizelos odgovoril z besedami: »Grčija je pripravljena zagovarjati svoja stališča na vseh nivojih. Vendar pa sploh ne gre za pravno vprašanje, temveč za politično.« Atene zahtevajo od severne sosede, da odstrani makedonsko Zvezdo z nove zastave ter spremeni- svojo ustavo, ki menda izraža ozemeljske zahteve do grške pokrajine z enakim imenom.
»V Skopju naj izpolnijo naše zahteve, pa bomo takoj odpravili embargo,« je izjavil pomočnik zunanjega ministra George Papandreou. Vladni predstavnik Venizelos je še posebej ogorčen, ker EU obe sprti strani obravnava povsem enakopravno. »Nedopustno je, da ima Evropa do nas in do nekdanje jugoslovanske republike enak odnos. Grčija je vendar polnopravna članica in celo predsedujoča EU,« je dejal. Obenem so Atene opozorile, da je Bruselj tisti, ki krši načela skupne zunanje politike.
»Evropsko enotnost so načeli tisti, ki podpirajo nepopustljivost predsednika Kira Gligorova, ne pa Grčija,« je prepričan zunanji minister Papou-lias. Komisar EU Van den Broek potuje v sredo v Skopje, dan kasneje pa še v Atene, kjer bo poskušal doseči kompromisno rešitev zapleta.
Costas Pariš / Reuter
DAms m svčtu
BRUSELJ - Izredno zasedanje Evropskega parlamenta (do 24. februarja)
LIZBONA - Obisk izraelskega premiera Jica-ka Rabina (do 24. februarja)
TOKIO - Obisk kitajskega podpredsednika vlade Zhu Rogjija (do 3. marca)
RIGA - Obisk poljskega predsednika Lecha VValense (do 24. februarja)
HAMBURG - Kongres vladajoče krscansko-demokratske stranke CDU (do 24. februarja)
PARIZ - Obisk predsednika madžarske vlade Borosa pri premiera Balladurju in predsedniku Mitterrandu
SLOVENSKI PROGRAM
IT SLOVENIJA 1
Muro in dva bahača
Clarence - Skilasti lev, ameriški film
Z vrha, 2, epizoda angl. humoristične nanizanke
Tisoč imena Amerika, 8/26 del španske risane serije
Žametna šapa, pon. 7., zadnji del angleške pzn serije
Težko je biti najboljši
Glive James: Slava v 20. stoletju, 7/8 del angleške dokumentarne serije Poslovna borza Poročila Video strani
Univerzitetni razgledi, ponovitev TV dnevnik 1
Kam pa kam, lutkovna igrica skupine Zoom Tatjana Žepič: Žabica Regica, glasbena pravljica Regionalni program Ljubljana RPL Pari, tv-igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme Lillehammer - ZOI '94 Žarišče Film tedna:
Popotnik, grško-francosko-nemški film, 1991 Po romanu Maxa Frischa Homo Faber TV dnevnik 3, VPS 2240 Sova
Burleske Charlieja Chaplina, 13. epizoda am. čb nanizanke Sled zločina:
Zločin v Perpignanu, 7/11 del španske nanizanke Video strani
SLOVENIJA 2
Video strani Lillehammer - ZOI '94:
Veleslalom (M), 1. tek, prenos Biatlon 7,5 km (Z), prenos Skoki K-90m, ekipno, prenos Veleslalom (M), 2. tek, prenos Biatlon 7,5 km (Z), posnetek Hokej: Al - B4, prenos v odmoru Nagradna igra
Analitična mehanika, 46/52 del nemške izobraževalne serije Dnevnik 2
Alternativni viri energije, 2/6 del angleške pzn serije Lillehammer - ZOI '94:
Hokej: BI - A4, prenos Svet poroča Video strani
® RAI 1	
	Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik
	Nan.: Cuori senza eta
	Dnevnik
	Film: Un avventuriero a Tahiti (pus-. ’66), vmes (11.00) dnevnik
	Risanke: Calimero
	Nan.: Blue jeans
	Vreme in dnevnik
	Nan.: La signora in giallo
	Dnevnik
	ZOI: biatlon, 10 km M
	Aktualno: primissima
	Nan.: Saranno famosi
	Mladinski variete: Uno p er tutti, vmes risanke, in aktualnosti
	Nan.: Zorro!
	Odprti prostor
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik
	Variete: Fortunatamente insieme
	Nan.: In viaggio nel tempo (i. S. Bakula)
	Variete: Miraggi
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Miraggi
	44. festival italijanske popevke (vodi P. Baudo)
	Dnevnik
	Aktualno: Dopofestival
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Patente da campioni
RETE 4
8 Koper
KANAL A
Borza dela Video strani
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini BMX TV, Evropski BMX race pokal - Slagharen Rodeo, ponovitev
Luč svetlobe, ponovitev 107. dela ameriške nadaljevanke
A-Shop
Spot tedna
Video strani
Borza dela
Video strani
A-Shop
BMX TV, Evropski BMX race pokal-SIagharen
Nedolžna žrtev, ponovitev ameriškega filma
Luč svetlobe, 108. del ameriške nadaljevanke
Male živali, ponovitev
Risanka
Poročila
A-Shop
Gali Selection, glasbena oddaja
Učna leta, 2. del ameriške nadaljevanke
Dance Session, 20. oddaja o plesu
Elizije, oddaja o duhovnosti
Pestrost in dolgčas, dokumentarec DW
Poročila
A-Shop
Spot tedna
CMT
Borza dela Video strani
t	| RAI 2
	V kraljestvu narave
	Otroška odd., risanke
	Jutranji dnevnik 2
	Nan.: Lassie
	ZOI: moški veleslalom, 1. tek, 9.55 biatlon 7,5 km Z
	Kronike v živo (vodi Mita Medici)
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik , gospodarstvo in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	Kronike v živo: Detto tra noi
	Dnevnik in iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	In viaggio con Sereno va-riabile, 18.50 vreme
	Nogomet: Parma-Samp-doria (pokal Italije)
	Dnevnik
	Nan.: L’ispettore Derrick
	Aktualno: Mixer
	Dnevnik in vreme
	Variete: Indietro tutta! (vodi Renzo Arbore)
	Filmske novosti
	ZOI: skoki K 90, umetn. drsanje, hitrostno dr s.
RAI 3
KOPER
Slovenski program
tMP KOROŠKA
I Zvezna dežela danes
Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.45 Tortuga DOC Igrajmo se z znanostjo DSE - Parlato semplice Dnevnik
ZOI: biatlon, 10 km M, 13.25 moški veleslalom, 2. tek
Deželne vesti Popoldanski dnevnik Figaro qua Figaro la... Dok.: Faraonovo oko Šport: rugby, kolesarstvo, košarka Italija-Sved-ska, Derby
Zimske olimpijske igre Dok.: Geo
Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon, 20.05 Blob, Una cartoli-na di A. Barbato Mi manda Lubrano Dnevnik in vreme Milano, Italija Aktualno: Pubblimania
Nanizanka, 7.15 La ve-rita, 8.00 nad. Piccola Ce-nerentola
Variete: Buona giornata Sanremo
Nad.: Anima persa, 10.00 Soledad, 11.00 Febbre d’ amore, 11.45 Maddalena, vmes (11.30) TG 4 Dnevnik, 14.00 nad. Sen-tieri, 15.00 Primo amore, , 15.30 Principessa Kviz: La veritž, vmes (17.30) dnevnik Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Cowboy (vestern, ZDA ’58, r. Delmer Da-ves, i. Jack Lemmon, Glenn Ford)
Aktualno: Totofestival (vodi Toto Cotugno), vmes (0.30) dnevnik Radio Londra Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Lasciate un messaggio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: L’angelo con la pištola (dram., 2. del) Aktualno: Spazio 5 (vodi E. Mentana)
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
Lillehammer - ZOI '94: Veleslalom (M), 1. tek prenos
Biatlon 7,5 km (Z), prenos
Veleslalom (M), 2. tek, prenos
Biatlon 10 km (M), posnetek TV novice
Koncert resne glasbe Dokumentarni film Slovenski program Mineštra, mladinska oddaja
Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
Stanje stvari - kultura, vodi Nataša Melon Slovenski magazin Glasba Antonia Tarsie TV dnevnik Lillehammer - ZOI '94: Dnevni pregled Umetnostno drsanje -plesni pari, povzetek
(□IMF Avstrija 1
Čas v sliki Pri Huxtablovih Portret fizika in matematika Ludvviga Boltzmanna
Komu zvoni, pon. am. filma
Univerzum Čas v sliki Družinske vezi Irma na zlatem zahodu, ameriška komedija Otroški program
			Zgodbe o starem medve-
# ITALIA 1			du Rečni kralji, serija
			Potovanje po svetu iz-
8H			najdb
80	Otroški variete		Pierre in Isa, serija
m	Nanizanke		VVurlitzer
H	Odprti studio		Čas v sliki
m	Aktualno: Tu, Italija		Gozdarski inšpektor
BS	Otroški variete		Buchholz, serija
	Odprti studio		Znanost
	Varieteja: N on e la RAI,		Čas v sliki
	16.00 Smile		V imenu ljubezni, 1/3 del
	Nan.: I ragazzi della pra-		ital. nadaljevanke
	teria, 17.05 Agli ordini		Evropski policisti, serija
	papa		Annie Hall, ameriška ko-
	Šport studio		medija, 1976
	Nan.: SuperVicky, 18.30		Igrajo: Woody Allen, Dia-
	Bayside School, 19.00 11		ne Keaton in drugi; režija
	principe di Bel Air		Woody Allen.
	Odprti studio		
	Radio Londra		
	Variete: Karaoke (vodi Fiorello)		
		^ i Avstrija 2	
	Film: Sheena, regina della giungla (pust., ZDA		
			Lillehammer - ZOI '94:
	‘84, i. Tanya Roberts)		
	Aktualno: O di qui o di		Veleslalom (M), 1. tek,
	la, 0.20 Sgarbi quotidiani		prenos
	Šport studio		Biatlon 7,5 km (Z), pre-
$ TELE 4
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Film: La leggenda di Cu-ster

MONTECARLO
22.30 Dnevnik, 13.00 Šport, 19.00 TG olipmico 13.25, 20.25,1.45 Zimske olimpijske igre Šport: Mondocalcio Stefanel - Recoaro Aktualno: CNN News
nos
Skoki K-90 m, ekipno, prenos
Veleslalom (M), 2. tek, prenos
Hokej: B2 - A3, prenos Hitrostno drsanje lOOOm (Z), prenos Pri Huxtablovih Le pogumno Zvezna dežela danes Čas v sliki Kultura
Lillehammer - ZOI '94: Olimpijski studio Umetnostno drsanje (Z), prosti program Hokej: A2 - B3 Večerni studio Lillehammer - ZOI '94: Olimpijski studio Hello Austria, hello Vi-enna
Hrvaška 1	
	Poročila
	Šolski spored Dober dan, učenci
	Hrvaški jezikoslovci
	Glasbena vzgoja
	Umetnostno vzgoja
	Deklica iz. prihodnosti, 6/24 del nadaljevanke
	Poročila
	TV-koledar
	Divja vrtnica, 33/199 del mehiške nadaljevanke
	Državnik novega kova, 13/14 del angl. humoristične nanizanke Igrajo: Rik Mayall, Mar-sha Fitzalan, Michael Troughton in drugi; režija Geoffrey Sax.
	Ciklus filmov Spencerja Tracyja: Zakon linča, amer. film
	Monofon
	Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost modeme
	Poročila
	Ljubezenske zgodbe, 4. del otroške serije
	Besede, besede, besede
	Hrvaška danes
	Poročila
	Kolo sreče
	Santa Barbara, 644. del ameriške nadaljevanke
	Loto 7/39,1. žrebanje
	Dnevnik 1
	Loto 7/39, 2. žrebanje
	Usode, dokumentarna oddaja
	Iskanja, polit, magazin
	Poročila
	Ekran brez okvira
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Sanje brez meja
Hrvaška 2
TV-koledar
Zastrupitve v Blackheatu, pon. 2/3 dela angl. nadaljevanke
Lillehammer - ZOI '94 Dnevni pregled Veleslalom (M), posnetek
1.	teka
Veleslalom (M), posnetek
2.	teka
Biatlon 7,5 km (Z), posn. Hokej: Al - B4, prenos Hokej, 2. tretjina Hokej, 3. tretjina Biatlon 10 km (M), posn. Skoki K-90m, ekipno, posnetek Dnevnik 1
Polna hiša, 13/22 del am. humoristične nanizanke Zastrupitve v Blackheatu, 3., zadnji del angl. serije Alisee, kanad.-franc. film ZOI '94: Pregled
@ Madžarska
Sončni vzhod
Cez dan
Riviera, serija
Grenka resnica, franc.
serija
Igra
Opoldanski zvon Sotrpini
Naravno zdravilstvo Telešport - ZOI '94 Dnevnik
Nacionalna zakladnica, Donava, 1. del Vaze pripovedujejo Zunanje zadeve, serije Telefonska igra Minispoti Kipar Barna Buza Vklopi, otroški program Maček v zaklju, kviz Vprašanja kristjanov Pravljica Dnevnik
Malo mesto, 18. del Družinski krog Prelomnica tisočletja Kavboj iz kraja Ipafa, madžarski film
KANAL A	20.45
DANCE SESSION, oddaja o plesu	
^ nocojšnji oddaji o plesu vam bomo predstavili premiero predstave UFT skupine sodobnega plesa ALDEA, ki je bila v Mariboru.
Reportažo in pogovor s koreografinjo Ingrid Ko-recje pripravila Sonja Javornik.
H
TV SLOVENIJA 1
20.45
POPOTNIK,
grško-francosko-nemški film
Scenarij: V. Schtoendorf, Rudi Wuriitzer po romanu Homo faberMaxa Frischa;
Režija: Volker Schloendorl
Igrajo: Sam Sheppard, Julie Delpy, Barbara Sukowa, Di-eter Kirchiechwer, TracyUnd, Deborah-Lee Fumess, Au-gustZimmer
Švicarski pisatiej Max Frisch je roman Homo Faber izdal 1956. leta in ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Film v PM osebi pripoveduje o Walterju Fabru, inženirju, ki se ukvarja z gradnjo hidroelektrarn. Na poli iz Caracasa v New York letalo zasilno pristane v mehiški puščavi. To doživetje Fabru spremeni življenje, saj kot prej praktičen, razumski tip, ki ne bere beletristike, kaj šele poezije, začne razmišljati o preteklosti, o svoji zvezi s Hanno - pred vojno v Nemčiji. Na letalu je namreč potnik, na moč podoben njegovemu predvojnemu nemškemu prijatelju JoachF mu. Res se izkaže, da je to njegov brat in skupaj obiščeta Joachima. Žal sta prepozna, Joachim se je malo prej obesil. Joachim je bil namreč mladenič, prav tako kot Faber, zaljubljen v Hanno. V retrospektivnih prizorih izvemo, daje Hanna zapustila Fabra, ker ta ni bil pripravljen biti srečni očka otroku, ki ga je pričakovala. Po vrnitvi v New York Faber z ladjo odpluje preko Atlantika. Srečanje z mlado, dvajsetletno Sabeth preraste v razmerje, in namesto da bi šla k materi v Grčijo, gre Sabeth z njim v Italijo in nato gresta skupaj v Grčijo.
Film je bil deležen zelo različnih ocen, od dobrih do unF čujočih. Volker Schloendorf - skupaj s Fassbinderjem, KIu-gejem, Herzogom in soprogo Margareto von Trotta ter Mirnom Wendersom - eden stebrov novejše nemške kF nematografije je vedno rad segal po literarnih predlogah. Se najbolj znan je film Pločevinasti boben po romanu Gunterja Grassa, v novejšem času pa je opozoril na se s TV filmom Smrt trgovskega potnika z Dustinom Hoffmanom v glavni vlogi. Vsekakor gre za ustvarjalca, ki zna prenesti na filmski trak zahtevne literarne tekste in pri tem poskuša ohraniti in posredovati filmskim gledalcem bistvo literarne predloge. To velja tudi za Popotnika, ki se ob zanimivi ekranizaciji predloge spogleduje z modemF zacijo zvrsti klasične grške tragedije.
RETE 4	20.30
COWBOY ameriški film, 1958	
Režija: Delmer Daves;
Igrajo: Glenn Ford, Jack Lemmon, Anna Kashifi, Brian Donlevy in drugi.
Frank Harris vodi hotel v Chicagu, a ljubi Mehičanko. Nekega dne odloči, da se bo tudi sam preselil v Mehiko. Tako se pridruži skupini kavbojev, ki vodijo čredo krav na ameriški jugozahod. Njihov vodja Tom Reece sklene, da bo novinca spremenil v izkušenega kavboja...
Film je Daves posnel po izmišljeni avtobiografiji Franka Harrisa. Film je prijeten vestem, v katerem pridejo do izraza nasprotja med grobim kavbojem in neizkušenim meščanom.
SAT 1
23.05
GLOBINA,
ameriški akcijski film, 1976
Režija: Peter Yates;
Igrajo: Nick Nolte, Jacqueline Bisset,Robert Shaw in drugi.
Športna potapljača Gail in David na Bermudih preživljata medene tedne. Na morskem dnu odkrijeta razbitine ladje. Poleg starega medaljona najdeta še ampule morfija. Najdba jima prinese poznanstvo najbolj zloglasnega moža otoškega podzemlja, Clocha, ki hoče za vsako ceno dobiti ampule. Pod morsko gladino pride do neusmiljenega spopada med iskalci izgubljenega zaklada in prekupčevalci mamil.
The Deep je klasični akcijski film, v katerem se spopad med Dobrim in Zim dogaja predvsem v morskih globinah, kar je bistveno pripomoglo k uspehu filma.
Peter Yates je posnel svoje prve filme v Angliji, nato se je preselil v Hollywood, kjer je prav s tem filmom dosegel rekord inkasov.
ORF 1_________________
ANNIE HALL,
ameriška komedija, 1976
22.45
Režija: WoodyAllen; Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton in drugi.
Newyorškega komika Alvyja Singerja zapusti prijateljica Annie Hall. Poraz, ki ga doživi kot ljubimec, služi Alvyju kot povod, da se otožno in s humorjem spominja svoje mladosti, domačega doma, Šolskih let. Predvsem pa svoje velike ljubezni Annie.
TV SLOVENIJA / TV USTVARJALCI
HOMO TURISTICUS
Slovenija 1
R. Glas Ljubljane
Pogovor z Dragom Bulcem
Ce smo res turistična dežela, potem mora biti vsak državljan hkrati Se turistični delavec. Posebej to velja za Slovenijo, ki je na nekakšnem "prepihu". Zdaj je naša dežela nekoliko manj tranzitna zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni, vendar pa je to le začasno.
Ali na slovenski nacionalni televiziji posvečamo dovolj pozornosti turistični dejavnosti?
Odnos do turističnih oddaj na državni televiziji je odsev odnosa politike do turizma. Ta pa, kot sami dobro veste, ni na pretirano, visokem nivoju. Zato sem se moral zelo pogosto sam prizadevati za obravnavanje turistične dejavnosti v posameznih televizijskih oddajah. Pri nas smo paC dolgo Časa gledali na turizem preveč zapečkarsko. Predvsem v tistem pogledu, da je turizem zgolj dobra hrana in pijaCa, del obale in morda bazen... Jaz sem vedno gledal na to nekoliko drugače. Kot na resno gospodarsko dejavnost, vse bolj pa je v meni dozorevalo spoznanje, da je turizem svetovni fenomen. Turizma ne smemo gledati samo z gospodarskega stališča, temveč tudi s psihološkega, sociološkega, kulturnega in Se kakšnega drugega aspekta. Skratka, turizem je dejavnost sodobnega človeka, saj ima človek v razvitem svetu Čedalje vec prostega Časa, Id ga želi preživeti cim bolj aktivno.
Poudarili ste, da sta prevladala dva koncepta nove turistične oddaje. Za katerega ste se vi opredelili?
Sam sem menil, da je sicer marketinški pristop popolnoma utemeljen, vendar bi morala biti, po mojem mnenju, oddaja kombinacija obeh. Pri tem bi bilo treba marketinški del, se pravi plačane reportaže in oglase, strogo ločiti od informativnega dela.
Ali je "Homo turisticus" oddaja po vasem okusu?
Uredniki so načrtovali polurno turistično oddajo. Po mojem mnenju v pol ure ni mogoče povedati dovolj. Odločil sem se, da pripravim koncept nove oddaje, ki bi poglobljeno obravnavala to področje. Tako sem prišel tudi do univerzalnega naslova v novolatinSCini Homo turi-sticus.
Kaj pa uredniški kolegij?
Ko smo dobili novo programsko shemo za leto 1993, je bila vanj vključena tudi turistična oddaja in sicer celo dvakrat mesečno. Dve oddaji s tako zamišljeno vsebino pa mesečno
ne moremo pripraviti. Sprejeli so predlog, da je oddaja enkrat na mesec. Lotil sem se dveh manjših problematik, oziroma dilem. Slo je za ekologijo v turizmu in smuCanje."Zeleni fundamentalisti" so namreč trdili, da je vsakršno smučanje škodljivo za okolje, zlasti pa Se snežni topovi. V Avstriji in Se nekaterih drugih smučarskih deželah so opraviti na tem področju številne raziskave in dokazali, da dodatni sneg ni škodljiv, Ce ga pripravljaš pod določenimi pogoji. Tako je ta oddaja tudi v Sloveniji razčistila to dilemo.
'Homo turisticus" je prijeten tudi za oko...
S takimi temami sem želel nadaljevati, hkrati pa sem želel pripravljati oddaje, ki bi bile prijetne tudi za oko. Ko je bil "Homo turisticus" dvakrat na mesec, je bilo težko zadostiti postavljenim kriterijim kvalitete. Posebno Se poleti, ko smo avgusta lani imeli celo pet turističnih oddaj.
Pravi ubijalski tempo...
Res je. Zato sem znova pristal na eni oddaji mesečno. Zdaj oddaja spet traja eno uro, kot sem že na začetku predlagal. Ce ne bo znova prišlo do sprememb, bo vse leto obdržala enako dolžino in bo na sporedu enkrat mesečno. Radi bi jo Cim bolj približati gledalcem. K temu bo prav gotovo prispeval tudi ugoden torkov termin ob 21 uri.
Zdi se mi, da bi bilo v poletni sezoni morda bolje, ce bi imeli dve polurni oddaji mesečno zaradi aktualnosti. Zelo težko je biti aktualen z mesečno oddajo. Napovedi za mesec dni vnaprej se namreč ne obnesejo, pa tudi napovedi so na sploh sporne, saj lahko pride iz različnih vzrokov, recimo vremena, do nepredvidljivih sprememb.
KakSne so bile ocene strokovne javnosti in celotne javnosti na začetku in kakšne so zdaj?
V strokovni javnosti je Homo turisticus naletel na zelo ugoden odmev. Prej je bilo nerodno, ker je bila oddaja konec tedna, ko so se gledalci že odločili, kje bodo preživeti konec tedna. Mnogi, tisti najaktivnejši, so namreč običajno oddajo spregledali. Mislim, da bo oddaja le dosegla svoj namen, pridobila na gledanosti.
Kako sodelujete s turističnimi agencijami?
Z vsemi večjimi turističnimi agencijami in kraji v Sloveniji dobro sodelujemo. Zal so sedaj podjetja v primežu lastninjenja,
kar negativno vpliva na njihovo delo. Samo Kompas se je razbil na 54 podjetij, kar pomeni, da ne bo vec nastopal kot veliko podjetje, temveč bo njihovo delo razdrobljeno in morda celo manj učinkovito. Tudi na državnem nivoju ni vse tako, kot bi lahko bilo.
Kako ta oddaja vpliva na turistično kulturo Slovencev?
Ce bo oddaja dovolj dolgo Časa na sporedu in Ce bo celo dvakrat na mesec, bi lahko tudi z njo vplivali na turizem in obnašanje Slovencev na počitnicah, pa naj gre za turistične delavce ali za turiste kot take.
Pri nas se dolgo Časa ni govorilo o igralnicah in tovrstnem turizmu. Kako vi gledate na to?
Prihodnost v igralniškem turizmu vsekakor je, Ce ga ne bomo pri nas sami uspešno zatrti. Predvsem pa se je treba zavedati, da igralnice niso samo hiše hazarda, temveč tudi hiše najra-znovrstnejsih zabav. Igralniški turizem je vsekakor koristen za naSe gospodarstvo. Po podatkih, s katerimi razpolagam, so z igralniškim denarjem med drugim zgradili tudi portoroško marino in Se marsikateri turistični objekt. Zame je koristnost igralnic vec kot očitna. Po mojem bi se moral denar deliti na tri dele: tretjino kraju, tretjino igralnici in tretjino državi.
Kako bo s turizmom pri nas v prihodnje?
Največ smo zaslužili s turizmom leta 1990. Skoraj 900 mio dolarjev. Zelo lep zaslužek, Ce upoštevamo, da imamo pravih postelj komaj 35 tisoč. Lahko smo zadovoljni z lanskim izkupičkom, ki ga cenijo na 750 mio dolarjev. Povprečno na prebivalca zaslužimo kot v Italiji, pa veliko manj kot v Avstriji, kjer so svetovni prvaki. Ce bi šli s takim tempom naprej, potem si v desetih letih ne moremo obetati bistvenega napredka. Ko bo vlada spoznala, da je turizem tisti konj, na katerega je treba staviti, potem bo bistveno drugače. Denar je s turizmom mnogo lažje zasluziti kot s prodajo industrijskih proizvodov.
VaSe skrite želje?
V povezavi s turizmom? Zelo bom vesel, Ce se mi ne bi bilo treba v komentarjih ponavljati, kot mojemu učitelju Milenku Šobru. Vedno znova je moral opozarjati na iste napake v turizmu. Rad bi, da bi nekatere teme izginile iz našega komentatorskega repertoarja. Vesel bi bil, Ce bi dosegli ati pa celo presegli Avstrijce...
MUSIČ TELEVISION
06.00	Awake on the Wild Side; 09.00 Video;
12.00	Soul Of MIV: 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu;
17.30	Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most Wanted; 22,30 Beavis & Butthead; 23,00 Ponovitve
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Top of the Hill, 3. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Full House; 21.00 X-Files; 22.00 Code 3; 22,30 Senfield
PRC7
11.40 Roseanne; 12.10 Pri Huxtablovih; 12.40 Mertin in meč, am. tv film; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16.25 Risanke; 17,55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtabio-vih; 20.00 Poročila; 20.15 Ninja želve, am. akc. komedija; 22.05 Kung Fu-V znamenju zmaja, am. serija; 23.05 Poročila
PREMIERE
07.00	Romeo; 09.50 Jezen spanec, am. film; 13.15 Kino '94; 17.00 Bele peščine, am. triler;
19.00	Kino 94; 20.15 Orlando, angl.-rusko-franc. film; 21.50 Samantha, am, komedija; 23.30 Ladi-es Night
SATI
09.05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18,00 Pojdi na vse, igra; 19,00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Hunter-Legija strahu, am. tv kriminalka; 22.05 Pravica iz teme, am. serija; 23.05 Globina, ameriški akcijski film; 01.15
. Ponovitve
EUROSPORT
07.30	Olimpijsko jutro; 08.00 Skoki K-120m; 08.00 Hitrostno drsanje lOOOm (M); Hitrostno drsanje 3000m (Z), štafeta; 10.00 Biatlon 75 km (2). prenos; 11.30 Skoki K-90m, prenos; 13.00 Veleslalom (M), L tek, posn.; 13,30 Veleslalom (M), 2, tek, prenos; 14.15 Biatlon 10 km (M), prenos; 15.00 Hokej, četrtfinale: B2 - A3, prenos; 17.30 Hokej, četrtfinale: Al - B4, prenos; 19.00 Umetnostno drsanje (Ž); Hokej: A2 - B3, prenos; Hokej: BI -A4, prenos; 23.30 Olimpijska poročila
RTL
09.00	Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Brez sledu; 21.15 Seaguest DSV, serija; 22.15 TV Štern; 23.15 Gottschalk
RTL 2
05.45-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Mož za 6 milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20,15 Oženil sem družino, nadaljevanka; 21.20 Rokoborba; 22.30 Poročila; 22.35 Preden se past zapre, kanadska kriminalka; 00.40 Monstres-Ko kri zaledeni
SKY MOVIES
17.00	The VVackiest Ship In The Army; 19.00 Fali From Grace; 21.00 Year Of The Gun; 23.00 Far And Away
MOVIE CHANNEL
17.00	The Bad News Bears In Breaking; 19.00 So-lomoris Choice; 21.00 Jersey Girl; 23.00 Dirty Work
F1LMNET +
16.00	K-TV; 18.00 Jetsons: The Movie; 19.20 El News; 20.00 Ernest Scared Stupid; 22.00 Father OfTheBride
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etno glasba sveta; 23,05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj Žuli;
11.00	Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice;
14.50	Borzne informacije;
15.30	Dogodki In odmevi;
17.50	Šport; 19.30 Melodije po pošti; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 S festivalov; 20.00 Radioteka;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasbena tradicija; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Na rešetu; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije;
9.15	Uehammer '94; 9.45 Odgovori na «Rešeto»;
11.30	Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 14.30 Lilleham-mer; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi ob glasbi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi...; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop, slovarček; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Alternativna medicina, 11.00 Srečanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14,45 Back to the future: 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45
\ Nativita; 20.00 Prenos RMI
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 18.15 RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu;
22.00	Radosti življenja z A. Sivko; 01.00 Star sat radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5,40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Coun-try Club: A. Šifrer; 18.50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
13.15	Telefon express; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Po domače; 19.30 Športna sreda; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva..
Radio študent
11.00	Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Rešeto;
19.00	Tolpa bumov: The Gories; 20.00 Come To-gether; 21.00 Night Time;
22.00	Blues: Fred Mc-Dovvell; 23.00 Pantonalni kabaret; 24.00 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00.	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (pon.); 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Oštrigeca (Marjan Tomšič, 20. del); 10,30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Valentin Vodnik; 13.20 Na goriškem valu, (1. del); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima, mednarodna srečanja s sodobno glasbo; 18.00 ŠAljivo-re-sno; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. Samo Pahor); 21.00 Novi svetovalci se predstavijo; 22.00 Ostali Trst (Vodi Paolo Parovel).
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Pozdrav s Primorja.
Sreda, 23. februarja 1994
ZNANJE
NOVICE
T )oljšava mrežnih sistemov
r. NOPOTTI - Na tekmovanju poslovnih inovacij v fin-s' m mestu Innopottiju je prvo nagrado prejela družina »integriranih vezij za posebne namene« (ASIC), zasnovana na tehnologiji »sinhrone digitalne hierarhije« (SDH). Cipi ASIC, ki so jih razvili v laboratorijih korporacije Nokia Telecommunications, so osnova za izdelovanje vrhunskih sistemov priprave rezervnih različic v mrežah podatkov. Nova tehnologija omogoča modularnost in fleksibilnost sistemov. SDH sistem lahko dodajamo obstoječim mrežam ter tako povečamo možnosti nadzora nad njihovim delovanjem. Nokia je več teh sistemov že dostavila potrošnikom po evropskih državah, da bi jih testirali, v bližnji prihodnosti pa pričakuje tudi komercialni uspeh. Celoten projekt ASIC, ki je bil spočet že leta 1989, danes zaobsega veC kot šestnajst inovacij.
/ hiviranje zakladov sveta
SANTA CLARA - Vrsta velikih požarov v južni Kalifor-li je v preteklih dveh letih povzročila za pet milijonov (: larjev škode na umetninah - uničili so mnoge nenado-n stljive glasbene stvaritve, literarne in likovne umetni-i : . vključno s specialno zbirko v Javni knjižnici Los Angelesa. Zato so na Kalifornijski politehnični državni univerzi v San Luis Obispu zaceli uresničevati projekt Phoenbc, ki naj bi že v bližnji prihodnosti zmanjšal tovrstno škodo. Uprava omenjene univerze je namreč razvila program za arhiviranje različnih vrst dokumentov na CD-ROM-ih, ki ga izvajajo tamkajšnji študenti. Z vnašanjem dokumente na diske si nabirajo dragocene izkušnje, ki jim bodo kasneje zelo koristile pri zaščiti pomembnih zgodovinskih arhivov. Najnovejšo tehnologijo in drugo strojno opremo za preslikavanje dokumentov je univerzi podarila družba Plustek USA iz Santa Clare. V okviru projekta Phonebc so, denimo, pred nedavnim posneli na CD-ROM precejšnje število dokumentov in astronomskih kart iz knjižnice Huntington, blizu Pasadene, ki jih je izdelal Galileo Galilej.
Prva pomoč pri taksistih
TAJPEH - V večjih mestih prometni zamaški pogosto ovirajo vozila reševalnih služb, tako da redko pravočasno pripeljejo do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Zato so v tajvanskem Tajpehu začeli uvajati poseben program, ki naj bi nekoliko olajšal razreševanje tega problema. Za prvo medicinsko pomoC usposabljajo taksiste. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih treh letih usposobili vsaj polovico voznikov mestnih taksijev. Podobno »dopolnilno službo« bodo verjetno uvedli tudi po drugih mestih, kjer je zelo gost promet.
Zid s tisoč obrazi
SEATTLE - Ko bo najbogatejši American Bill Gates, predsednik korporacije Microsoft, vstopil v svojo palačo v predmestju Seattla, bo lahko s pritiskom na gumb spreminjal slike na steni. »Slike« so pravzaprav ravni, dokaj zmogljivi prikazovalniki na tekoče kristale. Ena izmed Gatesovih družb - Contmuum Productions - že pripravlja bazo podatkov za »digitalno slikarstvo« in kupuje pravice na digitaliziranje znanih umetniških stvaritev. Elektronska galerija v Gatesovi sanjski hiši bo pravzaprav »poskusni poligon« za izdelke omenjene družbe. Vodstvo korporacije namreč predvideva, da bo lahko digitalizirane umetnine ponudilo potrošnikom preko kabelske televizije ali CD-ROM-ov. Tako bo uporabnik verjetno lahko izbiral, katero sliko želi imeti na steni, nato pa bo plačal začasno ali trajno najemnino.
Skrivnostni vzrok »mrzlotresa«
ALBANV - Niti prebivalci severnih predelov, kjer sicer ni potresov, niso popolnoma varni pred to »nadlogo«. VValter Mitronovas, seizmolog Državnega muzeja v Albanyju, je pred nedavnim zbral različne dokaze o zvoku in gibanjih, ki jih povzročajo t.i. mrzlotresi. Gre za razmeroma plitve potresne sunke, ki so dovolj moCni, da zamajejo hiše in ustvarjajo zvoke, kakršni spominjajo na »eksplozijo peci«. Mitronovas navaja primer krioseizma (gr. kryos - mraz, seismos - potres), ki se je zgodil leta 1989 blizu Miltona v zvezni državi New York Do tega fenomena je prišlo v obdobju hudega mraza, v nočnem Času, ko je temperatura močno padla, zemlja pa je zmrznila. Mrzlo-tres je povzročil plitve razpoke na tleh, ki niso bile daljše kot sto metrov, kajti zemlja je zmrznila samo na površju. Niti ena razpoka se ni približala hišam, ker so bili njihovi temelji precej toplejši od okolice. Ni še natančno raziskano, kako se sproži mrzlotres. »Z vodo prepojena tla zamrznejo, nato pa se raztezajo - vendar to raztezanje ne more biti vzrok za pokanje,« pravi Mitronovas. »Bržkone razpoke na zemeljski povrhnici povzroča napenjanje. Ko se led enkrat izoblikuje, da lahko stiskamo kot vsako drugo snov. Naravno stiskanje ledu napenja zemljo, zaradi Cesar se na koncu pritiski izravnajo z nenadnimi razpokami in bobnenjem, ki spominja na prave potrese.
Najdaljši most v Evropi
KOEBENHAVN - Ko bo most dokončan - predvidoma leta 1997 - bo največji viseči most na svetu in najdaljši v Evropi. Ta velikanska konstrukcija bo premostila morski preliv Veliki belt med otokoma Fyn in Sjaeland, ki je širok 6.790 metrov. Pravzaprav načrtujejo dva ogromna mosta in predor za promet z motornimi vozili. Zaenkrat gradijo prvi most med otokoma, ki bo visel na dveh 260 m visokih nosilnih stebrih, stoječih na velikih zabojnikih (dolžina 78 m, širina 35 in višina 30 m), težkih po 32.000 ton. Oba podvodna zabojnika bodo kasneje zalili z betonom, ker bosta služila kot podnožje celotnega mostu. Za vleko enega zabojnika z obale do mesta, kjer bo potopljen kot sestavina mostu, so potrebovali pet viso-komorskih vlačilcev. Izvajalec projekta Veliki belt je korporacija Vzhodni most Danske.	(E. J.)
ZNANOST / BRITANSKA IZKUŠNJA S PRIVATIZACIJO
Privotizotorji
na potepu
Bodočnosti približno šestdesetih britanskih znanstvenih ustanov je v rokah odbora izvedencev za »učinkovitost«. Člani komisije prav sedaj potujejo po Otoku in iščejo inštitute, ki bi jih bilo mogoče in smiselno privatizirati. Skupina, ki deluje v okviru vladnega Oddelka za uspešnost, bo v naslednjih dveh mesecih obiskala vladne raziskovalne ustanove in - predvidoma aprila - o svojih ugotovitvah poročala ministru za znanost VVilliamu VValde-gravu. Laboratoriji, za katere se bo izkazalo, da bi jih bilo treba privatizirati, bi utegnili preiti v zasebno last že do naslednjega Božica.
Britanska vlada je maja lani v Beli knjigi o znanosti in tehnologiji zapisala, da bi se dobršen del dejavnosti, ki potekajo v vladnih raziskovalnih inštitutih, lahko odvijal tudi v privatnem sektorju. Tedaj je vlada tudi predstavila namero, da oceni, katere ustanove bi lahko preživele kot zasebne družbe.
Delo odbora se bo vrtelo predvsem okoli kakih 30 inštitutov, Iti jih upravljajo
Raziskovalni sveti, poleg teh pa bodo pod lupo še laboratoriji, ki sodijo pod razna ministrstva. Sem štejejo tudi »polprivatizirane« agencije kot, denimo, Vladni kemijski laboratorij, ki spada pod Ministrstvo za trgovino in industrijo.
Mnogi znanstveniki niso preveC navdušeni nad privatizacijo, saj se bojijo, da dolgotrajnejše raziskave in projekti, ki niso komercialno donosni, ne bodo nikogar veC zanimali. Aaron Klung, vodja cam-briškega Laboratorija za molekularno biologijo - ta deluje v sklopu Raziskovalnega sveta za medicino -, nasprotuje privatizaciji inštitutov, podobnih njegovemu, ker se najčešCe ukvarjajo z baznimi raziskavami, ki jih industrija ne bo podpirala. »Raziskovalni sveti imajo že kar nekaj izkušenj s financiranjem tovrstnih projektov, ki so se dolgoročno izplačali. Tega ne bi kazalo spreminjati,« je dejal Klung.
Znanstvenik iz Laboratorija Rutherford Apple-ton, s katerim upravlja
Raziskovalni svet za znanost in tehniko, dvo-
mi, da bi »trg« za njegove raziskave osnovnih delcev sploh kdaj lahko obstajal, saj gre za edinstvene programe. Na teh področjih preprosto ni konkurence.
Končna odločitev o teh stvareh bo v rokah pristojnih ministrov. Ti bodo upoštevali mnenje Oddelka za uspešnost, ki so ga ustanovili pred petnajstimi leti, da bi preverili donosnost vladnih vlaganj. V Oddelku se poleg tega ukvarjajo še z iskanjem možnosti za izboljšanje donosnosti vladnih investicij in z vnašanjem konkurenčnosti v državne projekte.
»Drobnogled« Oddelka za uspešnost bo trajal 90 dni, v tem Času pa bo štiri-najstčlanska skupina ocenila delovanje raziskovalnih inštitutov v primerjavi s podobnimi programi v privatnem sektorju. V Odboru je tudi predstavnik industrije. Strokovnjaki Oddelka si bodo upoštevali še mnenje komisije izvedencev za upravljanje raziskovalnih ustanov, katere člani so tako iz javnega kot iz privatnega sektorja.
Med podatke, ki bodo Odbor za učinkovitost na obiskih v inštitutih najbolj zanimali, sodi »zadovoljstvo naročnikov«, skupni stroški ter razmerje med številčnostjo upravnih delavcev in aktivnih znanstvenikov. Odborniki bodo podrobno izprašali vodilne - še posebej tiste, ki skrbijo za proračun. Najdlje pa se bodo ukvarjali z iskanjem odgovorov na vprašanji, zakaj vlada podpira določene projekte in zakaj jih izvaja ravno tako, kot pač jih.
Andy Coghlan -PrZ-
»Sladka opojnost« privatiziranih laboratorijev (NS)
Podvodni računalnik
MELBOURNE - »Zakaj potapljači nimajo računalnikov, če jih imajo že vsi drugi?« se je nekoč vprašal Bruce Macdold, pomorski tehnolog z Avstralskega instituta za znanost o morju (AIMS) v Townsvillu. Lotil se je pojla in napravil WetPC (»wet« v angleščini pomeni moker], tridelno mikroprocesorsko napmvo, ki jo bodo uporabljali podmorski raziskovalci podobno kot njihovi kolegi »na suhem« rabijo prenosne računalnike. Prikazovalec je skupaj z nosilcem nameščen na rame potapljača, tako da je v vidnem polju desnega očesa. Vodotesno ohišje je z računalnikom pritrjeno na pas kisikove bombe. Potapljač nosi tipkovnico na desni strani prsi. Vsi segmenti so med seboj povezani z vodotesnimi kabli. Tipkovnica ima sedem gumbov, ki jih je mogoče kombinirano upombljati za vključevanje naprave in operiranje s posameznimi sklopi podatkov, beleženje novih informacij, preverjanje podatkov, map in za druge operacije. Besedila, skice ali karte so na prika-
zovalcu videti, kot da lebdijo v vodi na desni strani pred potapljačem. Taksni »mokri osebni mčunalniki« pa niso namenjeni le raziskovalcem, ampak vsem potapljačem, ki pod vodo zbirajo podatke, preučujejo različne vrste morske flore in favne, raziskujejo morsko dno ali iščejo okvare na na-pmvah za potapljanje. V inštitutu so prepričani, da bo WetPC uporaben tudi za policijske preiskave, različne druge po(d) morske operacije in za vzdrževanje plavajočih črpališč nafte iz morskega dna. Ce WetPC povežemo z akustičnim oddajnikom, si lahko pomaga-
mo pri gibanju skozi motno vodo. Preko modema ga je mogoče povezati z drugimi podvodnimi računalniki. AIMS je že razvil nekatere dopolnilne naprave: Inter-node za gibanje v »popolnem mraku« in FINMAP za natančno določanje položaja, za podvodno navigacijo. Tehnolog Macdonald pa že razvija napravo, ki bo na ekranu (WetRAT] prikazovala rešetke za Štetje rib in druge meritve, ter nadzorni sistem za operiranje z mču-nalnikom s pomočjo jezika ali prstov na nogah. Proizvajalci zagotavljajo, da WetPC ne bo dražji od prenosnih mčunalnikov. (E. J.)
Potapljač s podvodnim računalnikom WetPC
ZANIMIVA ZNANOST (15
Uporabno tretje oko
Boris Sergejev
Prvo, kar so znanstveniki odkrili med preučevanjem funkcije tretjega očesa, je njegova vloga termometra. Hladnokrvne živali ne morejo ohranjati stalne telesne temperature; lahko jo kvečjemu nekoliko uravnavajo, namreč s skrivanjem pred sončno pripeko podnevi in pred mrazom v hladnih nočeh. Vendar pa bi bil tovrsten umik v primeru, ko bi bilo njihovo telo že pregreto ali podhlajeno, že prepozen: tedaj bi živali utrpele toplotni šok ali pa bi zmrznile. Zahvaljujoč tretjemu očesu, ki izmeri zunanjo temperaturo in jih vnaprej opozori, da postaja pretoplo oziroma prehladno, pa hladnokrvne živali še pravočasno zvedo, kdaj je napodi trenutek umika. Kožna pokrivala, ki prekrivajo tretje oko, toplotnih žarkov ne ovirajo.
Nalog tretjega oCesa pa s tem seveda še ni konec. Pri dvoživkah tretje oko regulira barvo kože. Če paglavce postavimo za pol ure v temen prostor, se jim bo koža vidno osvetlila; paglavec z odstranjenim tretjim očesom pa povsem izgubi sposobnost spreminjanja barve. Izkazalo se je, da tretje oko izloča poseben hormon, imenovan melatonin, ki povzroča bledikavost kože. Na svetlobi se izločanje tega hormona ustavi.
Tretje oko sesalcev je zelo dobro obveščeno o stanju okolice, Čeprav je skrito globoko v lobanji. V vsakem trenutku namreč povsem dobro ve, ali je zunaj svetloba ali tema. Sporočila o tem očitno dobiva naravnost iz »prve roke«. V sesalčevo tretje oko prodirajo zgolj vejice simpatičnega živca (drugih živcev v njem ni), ki prihajajo iz zgornjega vratnega simpatičnega ganglija, ki med drugim inervira tudi mišice zenic. Kot vemo, pa se zenica v temi širi. Zelo verjetno je torej, da se menjavanje dneva in noči ter druge spremembe svetlobnih razmer vpletajo v delovanje epifi-ze. Ce se miši predolgo zadržujejo v prostoru z nespremenjeno svetlobo, se teža njihove epifize občutno zmanjša. Daljše bivanje v temi pa na temenskem očesu ne povzroča nobenih sprememb.
Z vplivanjem na spreminjanje barve kože in z reguliranjem telesne temperature pa nalog tretjega očesa še zmeraj ni konec. Natančne raziskave so pokazale, da se je človeško tretje oko spremenilo v sicer nenavadno, a vendarle polnovredno žlezo. V nobeni drugi žlezi, razen epifize, namreč ne moremo najti takoimenovanih astrodtov, najpreprostejših nervnih celic, ki se sicer bohotijo po hemisferah velikih možganov. V cem bi bil pomen tako tesne sorodnosti žleznih in nervnih celic, zaenkrat še ni povsem jasno.
V novejših Časih je tretje oko predmet številnih lao-bratorijskih raziskovanj po vsem svetu. Paglavci so znanstvenike napeljali na pomisel, da tretje oko pri višjih živalih proizvaja določene hormone. Ta predpostavka se je že kmalu potrdila. Pokazalo se je, da hormoni, ki jih izloča tretje oko, delujejo zlasti na drugo možgansko tvorbo: hipotalamo-hipofizni kompleks, ki najtesneje sodeluje pri regulaciji ravnotežja soli in vode v organizmu, pa tudi pri regulaciji sestave krvi, prebave, spolnega dozorevanja in spolne potence, in - kar je morda najpomembnejše: organizira tudi naše emocionalno stanje in posledično določa tudi značilnosti naše psihične aktivnosti. Raziskave, opravljene na podganah, so pokazale, da podganji mladici brez tretjega očesa rastejo hitreje in zrastejo močnejši in večji od njihovih normalnih vrstnikov. Prej tudi dosežejo spolno zrelost in pogosteje rojevajo potomce. Podobno se obnašajo operirani piščančki: veliko prej dozorijo v peteline in kokoške in veliko pogosteje nosijo jajca.
Otroci, katerim aktivnost epifize zaradi bolezni oslabi ali povsem preneha, zgodaj dosežejo spolno zrelost, njihovi spolni organi pa rastejo neproporcionalno hitro in postanejo pretirano veliki. In narobe: sistematično uživanje preparatov, sestavljenih na bazi epifize, upočasnjuje spolno dozorevanje organizma, pri odraslih živalih pa povzroča atrofijo spolnih žlez. Take živali imajo manj potomcev in manj prizadevno težijo k ustvarjanju družine.
Nadaljnje raziskave so odkrile še veC zanimivosti. Pokazalo se je, da epifiza, učinkujoč na hipofizo ali neposredno na trebušno slinavko, sodeluje pri uravnavanju količine sladkorja v krvi. Uvajanje ekstraktov epifize v organizem pripelje do naglih sprememb pri uravnavanju vode. Nekateri znanstveniki so opazili, da tretje oko vpliva tudi na delovanje nadledvičnih žlez in žleze ščitnice.
Na osnovi raziskav, opravljenih na ljudeh in živalih, je moč sklepati, da epifiza deluje od rojstva do globoke starosti in medtem niti malo ne zmanjšuje svoje aktivnosti - čeprav ni izključeno, da se nekatere značilnosti njenega delovanja s staranjem vendarle spreminjajo. O tem priča pojav zrnc v tkivu tretjega očesa. Ta zrnca so sestavljena iz kalcija, magnezija, fosforja in železa. Novorojenčki tega Čudnega možganskega »peska« nimajo, do 15. leta starosti ga najdemo zelo poredko, medtem ko se njegova količina iz leta v leto vse bolj povečuje. Dobro pa vemo, da majceno zrnce peska lahko popolnoma zmoti delovanje našega normalnega oCesa; težko bi torej verjeli, da ne bi motilo tudi delovanja našega notranjega, tretjega očesa.
Od trenutka prvih raziskav smo izvedeli veliko nepričakovanih novosti o našem tretjem oCesu. Toda ali so s tem njegove funkcije že docela izčrpane? Zagotovo ne. Raziskave se nadaljujejo. Najbrž nam bo ta skrivnostni in še zmeraj nezadostno raziskan organ podaril še mnoga presenečenja.	(B.K.)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 23. februarja 1994
gledališča
[SLOVENIJA
tHJBLJANA
f^NKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
četrtek, 24., in v petek, 25. februarja, ob 20. Cankar - POHUJŠANJE V DOLINI
šentflorjanski (kd).
OSOREj°g2^' februaria’ ob 18’ ™: C® LETU
DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
aj^s, 23. februarja, ob 19.30: W. Shakespeare NRALJ HENRIK IV., za abonma sreda in zven. Predstava bo Se v Četrtek, 24. februarja, v 1Sb ma’za abonma Četrtek in izven. n aoboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Frisch -UUN JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE, za izven in konto.
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
33' februarja, ob 20. uri: B. Starr - MO-P0D POSTELJO. Razprodano! n četrtek, 24. februarja, ob 20. uri: I. Torkar -BALADA O TAŠČO, za izven in konto. n.PeJfk, 25. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -UAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 t 23- februarja, ob 19. uri: Verdi - RIGO-v l ' za Izven in konto, v soboto, 26. februarja, ob 19. uri: Bizet - CAR-MEN, za izven in konto, v torek, l. marca, ob 19. uri: Verdi - TRAVIA-1 A, za izven in konto.
MGL, tel.: 061/210-852
V r-ntr4^1, o ^ P 1
~txl iKUUVSKEGA POTNIKA, za abon tudentski C. Predstava bo Se v petek, 25. oruarja, ob 19.30, za izven in konto.
Mali oder mgl:
/Jpboto, 26. februarja, ob 22. uri: G. Barill MEDENI MESEC, za izven in konto.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
Y Petek, 25. februarja, ob 17. uri: D. Totherc Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJE! PRINCESKA, za izven.
nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri: A. Lindg ; V. Arhar - Stih - PIKA NOGAVIČKA, izven.
kd spanski borci, tel.: oei/1404-183
v petek, 25. februarja, ob 20. uri: Ray Coone
POKVARJENO. Gostuje gledališče Tone Čufar iz Jesenic.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	petek, 25. februarja, ob 21. uri: gledališče Ane Monro - VARIETE.
V	soboto, 26. februarja, ob 17. uri: MEH ZA SMEH v izvedbi gledališke skupine Unikat.
V	nedeljo, 27. februarja, ob 20. uri: Zijah A. So-kolovic - GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ.
VODNIKOVA DOMAČIJA, tel.: 061/1593-395
Danes, 23. februarja, ob 19.30: E. Flisar - TRI-STAN IN IZOLDA.
LGL, tel.: 061/314-789 Danes, 23. februarja, ob 18. uri: Jan Malik - ŽOGICA MAROGICA.
CEDE
SLGC, tel.: 063/25-332
V	Četrtek, 24. februarja, ob 11. uri: L. Pirandello - KOT ME TI HOCES, za abonma Srednja frizerska tekstilna strojna šola H Celje.
DNEVI KOMEDIJE ’94
V	petek, 25. februarja, ob 16. uri: simpozij na temo Kako smo ustvarjali komedijo v foyerju SLG Celje; ob 19.30:1. Torkar - REVIZOR ’93. Gostovanje PGK.
V	soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Gavran -MOŽ MOJE ŽENE. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	Četrtek, 24. februarja, ob 19.30: Matija Logar -DOSJE, za abonma modri in izven.
V	soboto, 26. februarja, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEŽI OD ŽENE. Razprodano! Predstava bo še v soboto, 5. marca, ob isti uri.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	petek, 25., in v soboto, 26. februarja, ob 19.30: Dante-ProkiC-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Purgatorio.
V	nedeljo, 27., in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30: Dante-ProkiC-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Paradiso.
[furIanija-julijska krajina
IRST	Odrezek St. 7G (rumen).
Kulturni dom
Jutri, 24. t.m., ob 16. uri (red I) ponovitev rame Miroslava Krleže »V agoniji« v izvedbi SSG. Režija Boris Kobal. Nastopajo J. Souček, M. Blagovic, V. Jurc in M. Caharija. Ponovitev v nedeljo, 27. t. m., ob 16. uri (izven abonmaja).
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: danes, 23. t.m., ob 20. uri (red C) bo na sporedu zadnja predstava dela H. Berlioz »Faustovo pogubljenje«. Dirigent M. Tabachnik, režija I. Stefanutti, sodeluje zbor »I piccoli cantori della citta di Trieste«. Gledališče Rossetti
V f®Yu ie predprodaja vstopnic za Marivauxovo delo »II gioco delVamore e del caso«, ki bo na sporedu od 1. do 6. marca.
SiLOVfC
Mestno gledališče: jutri, 24. t.m. ,ob 19.30 G. Verdi - opera »Ein Maskenball«.
anes, 23. t. m., ob 19.30 Coline Serreau »liase Hase« (Zajec, zajec).
SOžik
V Kulturni dvorani na Muti, Moschitz, Rožek,
Gledališče Cristallo-La Contrada
Danes, 23. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Fascino E.T. iz Rima z delom A. De Benedettija »L’onorevole, il poeta e la signora«. Režija A. Calenda. Igrajo I. Monti, A. Giordana in G. Bianchi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 23. t. m. in jutri, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatra di Leo z delom L. Pirandella »I giganti della monta-gna«.
GORICA
Kulturni dom
V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 (red A) gostovanje SSG iz Trsta z dramo M. Krleže »V agoniji«.
ob ponedeljkih, od 20. ure dalje plesni tečaj »Od valčka do sambe«.
TINJE
V Domu prosvete bo jutri, 24. t. m., ob 19.30 predstavitev knjige »Koroški Slovenci« Mirka Bogataja.
koroška
RAZNE PRIREDITVE
[SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, jel.: 061/ 222-815
Danes, 23., in v Četrtek, 24. februarja, od 18. uo 22. ure: delavnica MARKA POGAČNIKA 1994 (SD).
Y	četrtek, 24. februarja, ob 19. uri: ALEŠ DEBELJAK - Sveta vojna in Islam (sejna
GALERIJA SKUC, ktari trg 21
V	torek, l. marca, bo ob 19. uri literarni večer. Sodelujejo: V. Moderendorfer, J. Hudo-un, M. Novak in A. Štern.
KULTURNI dom spanski borci, tel.: 061/1404-183
v soboto, 26. februarja, ob 16. uri: Čarobno Magično popoldne z MIRANOM CANA-KOM.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
JJanes, 23. februarja, ob 20. uri: predavanje lz cikla Vesela znanost o okolju RUDI RI-
ZMAN - Nacionalizem - pro et contra.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
V	torek, 1. marca, bo ob 11. uri: predstavitev nove zgodovinske revije ZGODOVINA ZA VSE.
VODNIKOVA DOMAČIJA,
Vodnikova 65
Danes, 23. februarja, ob 17. uri: v otroški knjižnici v Vodnikovi domačiji predstavitev ilustracij in pogovor s slikarjem MARJANOM MANČKOM.
TRŽIČ
KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA, Balos 4
V	petek, 25. februarja, ob 17.30 predstavitev likovne monografije JURIJ IN DIVJE ŽIVALI.
VELENJE
KNJIŽNICA VELENJE
V	Četrtek, 24. februarja, ob 19. uri: 3. družinski večer - JELKA in DARJA REICHMAN.
furlanija-julijska krajina
■Usi	brielle Ziani in Roberta Curcija »Bianco, rosa e
Gledališče Miela	verde« - tržaške pisateljice med leti '800 in ’900.
V Petek, 25. t.m., v dvorani Vffle Primc (Šalita di Prireditev je pripravilo združenje »II caffe delle Gretta 38) bo ob 18. uri govoril Marcello Pezzeti donne«.
12 Milana na temo »Shoan in mass media«.
Cafie Tergesteo
Jutri, 24. t. m., ob 17. uri predstavitev knjige Ga-
Lucio Dalla v Trstu
V soboto zvečer bo v gledališču Rossetti slavni italijanski kantavtor Lucio Dalla začel svojo letošnjo gledališko turnejo.
Dallo ni treba posebej predstavljati, saj že dvajset let sodi v sam vrh avtorske popevke. Kljub številnim dobrim skladbam je velik uspeh dosegel šele leta 1979 z albumom Dalla in s poletno veletumejo istega leta s Francescom De Gregorijem. Od takrat so vse njegove plošče dosegle izjemen uspeh. Dober glasbenik, Dalla je tudi avtor izvrstnih tekstov in uspešen odrski maček. Znan je po zbadljivih besedilih, ki pogosto izražajo probleme italijanske družbe.
Te svoje vrline je potrdil tudi z zadnjim albumom Hennah, ki ga bo predstavil na tej turneji. Skladbe na tej plošči odražajo ljubezen kot poslednje upanje v vojni (Hennah), telefonsko ljubezen (Erosip), iskanje popolne svobode (Liberti), zavračanje neumnih televizijskih oddaj (Merdman) in druge prizore sodobnega vsakdana.
Dalla bo v Trstu nastopil v soboto in v nedeljo zvečer s pričetkom ob 21. uri. AWS
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon 1994, na kateri se s slikami, instalacijami in objekti predstavljajo umetniki VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR, je na ogled do 26. februarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Spremljevalni program ob razstavi: danes, 23. februarja, ob 17. uri: filmi OHO (1964-1970) -ponovitev projekcije; v Četrtek, 24. februarja, ob 17. uri: filmi Nuše in Sreča Dragan s komentarjem SreCa Dragana.
Razstava JOSEPHA BEUYSA je na ogled do 20. marca. Razstava PEDRA CABRITA REISA - EC-HO DER WELT IH je na ogled do 27. februarja (Mala galerija).
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava DUŠANA TRS ARJA - Objekti in risbe 1973-1983 je na ogled do 27. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik KAREN SOKLIČ je na ogled do 4. marca.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
V	Četrtek, 24. februarja, bo ob 13. uri otvoritev razstave akvarelov JANEZA LOGARJA. Razstava bo na ogled do 30. marca.
GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57 Razstava olj slikarke BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 11. marca.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava slik SVETLANE JAKIMOVSKE-RODIC
je na ogled do 4. marca.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava JOŽETA CIUHE je na ogled do 6. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	Četrtek, 24. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik VELJKA TOMANA. Razstava bo na ogled do 15. marca.
KNJIŽNICA J. MAŽOVCA, Zaloška cesta 220
Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, Muzejska 1
Razstava Tekstil v kmečki hiši iz Etnološkega
muzeja Budimpešta.
NUK, Turjaška 1
Razstava ALKIMIJA, SVETA VEDA NASA - Alkimisti in Paracelsus (1493 - 1541 - 1993) je na ogled do 4. marca.
DOBRNA
HOTEL DOBRNA
Razstava del kiparke ALENKE VICELJO je na ogled do 1. marca.
KOČEVJE
LIKOVNI SALON KOČEVJE
Razstava IVANA VARLA je na ogled do 4. marca.
KOPER
GALERIJA LOŽA
V	petek, 25. februarja, bo ob 19. uri otvoritev skupinske medregionalne likovne razstave. Razstava bo na ogled do 1. aprila.
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
V	petek, 25. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave risb, akvarelov in gvasev STANETA KREGARJA. Razstava bo na ogled do 31. marca. NOVA MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
V	petek, 25. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom PIRANSKO PRISTANIŠČE.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARIKE DANC ROTH je na ogled do 25. marca. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del umetnikov - udeležencev likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost - Snežnik je na ogled do 31. marca.
ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA Razstave slik ALIČE JAVSNIK je na ogled do 11. marca.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI,
Glavni trg 24
Razstava del slikarja TADEJA POGAČARJA je na ogled do 6. marca.
VELENJE
GALERIJA IVAN NAPOTNIK
Razstava DUŠE KAJFEZ je na ogled do 2. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Bassanese: do 9. marca bo na ogled razstava »Nicoletta Costa za Janka in Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi.
Art Gallery
Do 26. t.m. so na ogled dela desetih tržaških slikarjev.
Galerija »Al Bastione«
V soboto, 26. t. m., ob 18. uri bodo odprli razstavo Roberta Jlavatyja.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
PORDENONE
Velika Dvorana - Zeroimage
Do 15. marca je na ogleografska rszatava Fulvie Farassino.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mohorjevi knjigarni je na ogled razstava »Planine v sliki«.
Galerija Slama: do 26. t.m. je na ogled razstava del Davida Smytha.
Koroška dež. galerija: do 27. t.m., je na ogled razstava del Felixa Esterla.
BV-Galerija: do 2. marca je na ogled razstava del Urbana Krkoska.
Hiša umetnikov: do 28. t.m. je na ogled razstave »Center Pariz«.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled razstava del 50 koroških umetnikov.
BELJAK
Mestna galerija: do 19. marca razstavlja Peter Kravvagna.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava K. Golije in K. Tutte.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	petek, 25. februarja, ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Slovenija, za zeleni abonma.
V	torek, 1. marca, ob 19.30: koncert: CAMERATA ACADE-MICA (GD).
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
V	nedeljo, 27. februarja, ob 11. uri: koncert komornega orkestra SLOVENICUM.
GALA DVORANA NA METELKOVI
V	Četrtek, 24. februarja, ob
20.30:	koncert skupine
OVERFLOVV.
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20
V	četrtek, 24. februarja, ob 20. uri: koncert LONDON FESTIVAL ORCHESTRA. Program: Purcell, Tippett, Britten, Vaughan VVilhams, Holst.
K4, Kersnikova 4
Danes, 23. februarja, ob 22. uri:
PURELAINE.
CELJE
GLASBENA SOLA CELJE Danes, 23. februarja, ob 19.30: veCer kabaretnih pesmi JANE MANNING - sopran.
MARIBOR
MALI ODER
Danes, 23., in v Četrtek, 24. februarja, ob 21. uri: koncert VLADA KRESLINA - Najlepša leta našega življenja, za izven.
ŽALEC
DOM n. SLOVENSKEGA TABORA
V	soboto, 26. februarja, ob 18. uri: koncert Mladinskega pihalnega orkestra Žalec.
FJK
TRST
Kulturni dom
V	torek, 1. marca, ob 20.30 bo na sporedu 4. abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bo komorna skupina Gallus consort (Dina Slama -alt, Janko Ban - Čembalo, Miloš Pahor - tenor, Erika Slama - flavta, Vasja Legiša - violončelo, Marko Feri - kitara. Na sporedu Sammartini, Mandel, cTArcano, Slamic, Haxdn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia.
Gledališče Rossetti
26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil trio Debussy. Gledališče Miela
Jutri, 24. t. m., ob 20.30 koncert Glasbene mladine Italije. Nastopila bosta Veronica Va-scotto (sopran) in Ennio Silvestri (klavir). Na programu Smareglia, Viozzi, Sadero in Tosti.
BBC CLUB
V	petek, 25. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina reggae glasbe Melones.
MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Dio-rio Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 2. marca, ob 20.30, veCer indijske glasbe.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 25. t. m., ob 20.30 bo nastopil violinist Marco For-naciari ob klavirski spremljavi Massima Lambertini.
ŠPORT
Sreda, 23. februarja 1994
KOŠARKA / KORAČEV POKAL
Stefanel v Milanu z izdatno prednostjo
Tržačani tudi danes za zmago - Finale s Paokom ?
V zadnjih štirinajstih letih ni Stefanelu še nikoli uspelo zmagati v Milanu, toda v drevišnji povratni polfinalni tekmi Koračevega pokala bi se Tanjevičevi igralci lahko zadovoljili tudi s porazom za manj kot sedemnajst točk. Tolikšna je namreč prednost, ki so si jo pred enim tednom nabrali v tržaški športni palači.
Je izdatna zmaga v prvi tekmi (96:79) res zadostna dota za uvrstitev finale (verjetno proti solunskemu Paoku), je vprašanje, ki je v teh dneh najbolj ogreva razprave med Stefanelovi-mi navijači. V zgodovini mednarodnih evropskih pokalov velikih preobratov res ne manjka. Milančani, ko je za njih igral nekdanji zvezdnik Lakersov Bob Mc Adoo, so enkrat celo nadoknadili zaostanek 34 točk! Kdor se na te zadeve spozna, svetuje tržaških košarkarjem, naj se preveč ne zanašajo na rezultat iz prve tekme. Cilj v Milanu ne sme biti omejen poraz, ampak ponovna zmaga.
Prva tekma v Trstu je vsekakor pokazala, da Milančani ne predstavljajo nepremostljive ovire. Njihovo edino pravo orožje je Aleksander Djordjevič, ki je praktično neustavljiv, zato pa prevladuje mnenje, da Tanjevič proti njemu ne bo uvedel posebnih protiukrepov, temveč bo svojim možem ukazal, naj se raje posvetijo Djordje-vičevim soigralcem, ki so dosti bolj obvladljivi. Pričakovati je, da bo tre-
V Trstu so si Tržačani nabrali lepo prednost (Foto Franco Debernardi)
ner Milančanov D'Antoni spet zaigral na karto conske obrambe, vendar je treba pri tem poudariti, da Tržačani v zadnjih tednih lažje prebijajo tudi takšne ovire. Veliko bo odvisno tudi od sojenja, ki pa bi vendarle moralo biti dovolj nevtralno. V pokalnih tke-movanjih sodniki dopuščajo trdejšo igro kot v italijanskem prvenstvu, kar vsekakor bolj ustreza Tržačanom kot Milančanom.
Skratka, Gentile in ostali tako ugodne priložnosti res ne bi smeli zamuditi.
Rokometaši Principa danes proti Cifo Pancadi
Rokometaši Principa se bodo v okviru italijanske rokometne Al lige danes v tržaški športni palači (začetek ob 18. 30) pomerili s ekipo Cifo Pancadi iz Bologne. Gostje so trenutno na tretjem mestu in bo gotovo igrala tudi v končnici za naslov prvaka. Zato pri tržaškem prvoligašu pričakujejo tudi podporo občinstva.
Da bi bilo gledalcev čim več, so se pri vodstvu tržaškega prvoligaša odločili, da prvim sto gledalcem, ki bodo kupili vstopnico za današnjo tekmo podarijo tudi majico državnih prvakov.
NOGOMETNI PREGLED
Še en dokaj uspešen teden zamejskih ekip
Edvin Bevk
Tudi v nedeljo je bil izkupiček slovenskih enajsteric zadovoljiv. V enajstih srečanjih so naše enajsterice štirikrat slavile zmago, petkrat so izsilile neodločen izid, samo dve ekipi pa sta poraženi zapustili igrišče. V promocijski ligi sta se obe slovenski predstavnici pomerili z visoko uvrščenima nasprotnikoma. Juventina (ocena 7) je pred številnim občinstvom igrala neodločeno 1:1 s Cormonesejem. Srečanje med Primorjem (ocena 7) in Maranesejem pa se je zaključilo brez zadetkov, toda s tremi izključitvami. V 1. amaterski ligi so Križani (ocena 9) kar sedemkrat zatresli mrežo Pasianeseja. Srednji napadalec Sigur je dosegel kar štiri zadetke, skupno v letošnjem prvenstvu pa že 13. Ba-zovci (ocena 7/8) pa ostajajo po tretji zaporedni zmagi še vedno sami na vrhu lestvice. Krašovci (ocena -7) so v 2. amaterski ligi (skupina D) izgubili točko, ko se je regularni Cas že iztekel. Pozitivno pa je dejstvo, da je napadalec La Calamita že tri nedelje zapored uspešen. Trebenci (ocena 5) pa imajo stalno težave s postavo (v nedeljo ni bilo na primer nikogar na klopi, tako da so v zadnjih tednih rezultati skromni).
V skupini F sta obe slovenski enajsterici remizirali. Gajevci (ocena 7) so končno
zaigrali zagrizeno in, Čeprav so igrali le z desetimi igralci, so nadoknadili zaostanek. Sovodenjci (ocena 6) pa niso uspeli streti odpora povprečnega Morara, v nedeljo pa jih Čaka izredno važno srečanje proti Caprivi.
V 3. amaterski ligi zgleda, da prihajajo Brežani (ocena 7/8) pobovno v dobro formo, kot na začetku prvenstva, medtem ko so DolinCani (ocena 4) v nedeljo odigrali eno izmed najslabših letošnjih tekem, tako da je bil poraz neizbežen. Tudi Doberdobci (ocena 7/8) so trenutno v dobri formi. V zadnjih štirih tekmah so namreč dosegli kar 7 točk.
Danes bo na sporedu vec zaostalih srečanj, med katerimi tudi Zarja - Pasianese in Gaja Sovodnje. V nedeljo pa bosta, poleg izredno važne tekme med Caprivo in So-vodnjami, zanimivi tudi tekmi Zarja - Donatello in Gaja - Domio.
Nedeljskega zmagovitega srečanja proti Pasianeseju se žal ni udeležil Peter Sedmak, ki se je hudo poškodoval pred nekaj tedni na tekmi proti Pozzuolu. Vseeno pa Peter (na sliki) vedno sledi svoji ekipi.
Kako bi komentiral nedeljsko srečanje?
»2e po lestvici je bila razvidna razlika med ekipama. Srečanje je seveda potekalo enosmerno, tako da nismo imeli prav nobenih težav.«
Prvenstvo ste začeli
obetavno, nato se je nekaj zataknilo in v sedmih srečanjih ste osvojili le dve točki.
»Res je, po zelo dobrem začetku smo zašli v krizo. Trener Fonda je zaradi poškodb in izključitev imel vedno težave s postavo. Sedaj kaže, da je težav konec, moramo še odigrati zaostalo tekmo (proti Portualeju v sredo, 3. marca), tako da lahko še popravimo lestvico.«
Kateri so zato sedaj vaši cilji?
»Do konca prvenstva

se bomo borili za cim-boljšo uvrstitev in mislim, da se lahko brez težav uvrstimo med prvih pet ekip.«
Kakšno pa je sedaj tvoje zdravstveno stanje?
»Se vedno imam nogo v mavcu, poškodoval sem si namreč kolenske vezi, vendar upam, da mi bo uspelo igrati vsaj zadnja srečanja.
NOGOMET / ZAOSTALE TEKMEV AMATERSKIH LIGAH
SMUČANJE / SEZONA V POLNEM TEKU
Derbi Gaja - Sovodnje Zarja proti zadnjemu
Vesna bo zaostalo tekmo odigralo prihodnji teden
Danes (ob 15. uri) bosta na sporedu tudi dve zaostali srečanji naših nogometnih ekip, ki v nedeljo 13. marca zaradi mraza in burje nista igrali.
Tako bo v 1. amaterski ligi na delu Zarja, ki jo Čaka na papirju zelo lahko delo. Bazovci so kljub tekmi manj sami na prvem mestu, njihov nasprotnik pa bo zadnjeuvršCeni Pasianese, ki je doslej osvojil eno samo točko, v 19 tekmah pa je dal le dva gola, dobil pa jih je kar 80 (osemdeset). Zato bi bilo vse razen visoke zmage Bazovcev velikansko presenečenje. Zarja pa ima še en razlog, da ne dovoli nikakršnega presenečenja. Z zmago bi namreč njena prednost pred drugouvrščenima Bearzijem in Pozzuo-lom narasla že na tri točke.
Veliko zanimanje pa vlada tudi za tržaško-goriški derbi v 2. amaterski ligi med Gaj o in Sovodnjami.
Padriško-gropajska enajsterica si deli zadnje mesto z Romano, zmaga pa bi ji prinesla priključek k drugim trem ekipam, ki so Gajini neposredni tekmeci za obstanek. Gaja je v nedeljo osvojila važno točko na gostovanju v Podgori, zato bodo na domačem igrišču gotovo zaigrali na obe točki.
V tabom Sovodenj je razpoloženje povsem drugačno. Sovodenjci so v polnem teku za napredovanje, zato bodo z vsemi silami skušali na Padricah osvojiti vsaj točko in tako vsaj deloma nadoknaditi nedeljski spodrsljaj s skromnim Mora-rom, s katerim so igrali le 0:0. Sovodnje za vodilno Caprivo zaostajajo dve točki, morebitna zmaga na Padricah pa bi zanje predstavljala pomembno moralno injekcijo pred nedeljskim derbijem v gosteh pri Caprivi, ko bo lahko že v veliki meri odločal o napre-
dovanju v 1. amatersko ligo-
Danes bi morala igrati tudi Vesna, ki 13. februarja tudi ni igrala proti Portualeju. Toda ekipi sta se dogovorili, da zaostalo srečanje odigrata prihodnji teden.
Trije naši nogometaši vgoriški reprezentanci
Na zbirnem treningu go-riške reprezentance 2. in 3. amaterske lige, ki bo igrala proti tržaški reprezetnanci (o njeni sestavi smo že poročali), so tudi trije slovenski igralci.
Trener goriške selekcije Vidoz je namreč za četrtek na zbirni trening med drugim poklical tudi Aleša Ferfoljo (Mladost), Davideja Visintina (Sovodnje) in Marka Peteanija, ki sicer nastopa za Azzurro, pred tem pa je igral za Juventino.
Nekaj dobrih nastopov naših smučarjev na deželni ravni
Tudi konec tedna so naši zamejski smučarji dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Mladinci so imeti tekmo v petek v superveleslalomu na Piancavallu.
Med dekleti se je Valentina Suber uvrstila na osmo mesto, medtem ko je bil Kristjan Volpi med mladinci enajsti.
Naslednji dan so tekmovati v veleslalomu. Valentina je bila tokrat četrta, medtem ko je Kristjan padel in se rahlo poškodoval koleno. Spomnimo se, da je v mladinski kategoriji že od začetka sezone poškodovan drugi član Brdine sel. Indules Peter Ferluga, ki si je poškodoval na prvi tekmi Fisi ramo.
Upajmo, da bomo oba videti cim prej na smučiščih.
Tudi v nedeljo se je Suberjeva (Br-dina sel. Indules) dobro uvrstila v slalomu, saj je med maldinkami osvojila šesto mesto.
V nedeljo je bil na Zoncolanu tudi superveleslalom za pionirje. Proga je bila precej hitra in zato precej neugodna za naše smučarje. Med narašCajni- Tudi na tej tekmi smo imeti dva V soboto čaka mladince veleslalom cami je Fjona Mezgec (Brdina sel. til- predstavnika, ki sta oba dobro nastopi-	v Sappadi, naslednji dan pa imajo ve-
dules) zasedla šesto mesto, čeprav s la v veleslalomu. Med tekmovalkami	leslalom na Zoncolanu. V kategorijah
precejšnjim zaostankom za zmago-	letnika 1985 je bila Roberta Puric (Br-	baby in cicibani imajo deželni	finale
valko Francesco Redolfi (Sci Club 70).	dina sel. Indules) dvanajsta v deželni	tudi v veleslalomu na Trbižu, v	istem
V istem kraju je bila na programu tudi	konkurenci, medtem ko je bil drugi	kraju pa bodo v nedeljo zimske	šport-
simpatična tekma za najmlajše za	predstavik brdine Denis Petrovčič	ne igre v izvedbi SPDT.
»Trofejo Biberon«.	med fanti rojenimi leta 1986 osmi.	E.M.

GIMNASTIKA / NA DEŽELNEM PRVENSTVU
MLADINSKA KOŠARKA / V TRŽAŠKI SKUPINI MLADINCEV
Karin Mezgec tretja z žogo
Dobro izhodišče zo drugi del prvenstva
Borovci in cicibonaši so se dobro upirali
Bor je doma izgubil s Servolano, Cicibona pri Santosu
Borova gimnastičarka Karin Mezgec (na sliki) ®e )e na nedeljskem deželnem prvenstvu v sportno-ritmični gimna-
stiki (za kategorijo ma-sters) zopet zelo dobro izkazala. To velja zlasti za njen nastop v vaji z ^°8°> kjer je v ostri konkurenci 17 najboljših telovadk iz vse dežele osvojila zelo dobro 3. mesto. Pri tem moramo pudariti, da nastopajo v tej kategoriji tekmovalke do dopolnjenega 16. leta starosti, medtem ko Karin še ni dopolnila niti 14 let, kar kaže, da lahko društvo nanjo v Prihodnjih sezonah resno računa.
Njen nastop v Čampu Formidu je sodil v prvi del deželnega prvenstva, medtem, ko bo drugi del na sporedu 6. marca v Trstu. Vsekakor je mlada borovka nastopila tokrat tudi z ostalima dvema orodjema, tako, da je zdaj po treh orodjih na zelo dobrem 4. mestu, ki je lepo izhodišče za še višjo uvrstitev na marčnem tekmovanju v Trstu.
Skoda je, da morajo Borove telovadke vaditi v neprimernih pogojih, saj ne razpolagajo za kakovostno vadbo niti s primernimi termini, niti z odgovarjajočo telovadnico. V primerjavi s po-8°jii ki jih imajo rit-mičarke pri drugih sorodnih društvih so Borovi res povsem nezadostni, kar vse le še podčrtuje potrebo, da dobe slovenski športniki v Trstu objekt, ki jim bo omogočal zastavljanje takih ciljev, kakršne so ob boljših pogojih sposobni doseči.
Bor Radenska - Servo-lana Latte Carso 70:86 (41:48)
BOR: Oberdan 6 (4:5), Jogan 12 (5:8), Sancin 11 (3:5), Uršič 8 (2:4), Galeo-ne, Lapel 17 (3:7), Del Monaco, Samec 16 (4:8); trener Krečič.
PM: 21:37. SON: 25. PON: Samec (31). 3 T: Jogan 1.
Borovi mladinci so proti drugouvrščenemu Latte Carsu odigrali verjetno letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo in bili enakovredni gostom skozi vse srečanje. Tekma se je začela zelo dobro za borovce, ki so z odličnimi protinapadi vodili do 9. minute prvega dela tekme (16:11) nato pa so nekoliko popustili in spretni Skedenjci so nadoknadili zaostanek
ter zaključili prvi polčas v rahlem vodstvu. Krečičevi varovanci so drugi del začeli s consko obrambo 2-1-2 in tako nekoliko zmedli Servolano in tudi ob odhodu visokega Samca z igrišča zaradi petih osebnih napak se naši niso predali in so nadaljevali z uspešno igro vse do 37. minute, ko so zaostajali le za tri točke (67:70). Nato pa so gostje z agresivno consko obrambo in z odličnim Burnijem (28 točk) na čelu, ukradli nekaj žog neizkušenim borovcem in tako osvojili novi točki na lestvici. Kljub temu pa mladi igralci Bora zaslužijo vso pohvalo, saj v tem prvenstvu igrajo stalno proti starejšim in fizično močnejšim nasprotnikom. (Mat)
MLADINSKA KOŠARKA / GORIŠKA SKUPINA
Jodranovci nadigrali tudi Largo Isonzo
Že po prvem delu je razlika znašala kar 18 točk - P. Križman 21, M. Hmeljak 14 točk
Jadran Tkb - Largo Isonzo 77:58 (46:24)
JADRAN: Daneu 4, Koren 2 (0:1), M.Emili 4, Gobbo 2 (0:1), Čeme 9 (1:4), Colja nv, Hmeljak 14 (4:6), Pro 7 (1:4), Grbec 10 (0:1), Klabjan 4 (2:2), Križman 21 (2:3); trener Vatovec.
PM: 11:22. SON: 20. 3T: Grbec 2, Križman 1.
V 15. kolu košarkarskega mladinskega prvenstva goriške skupine so Jadranovi mladinci ponovno zmagali in tako s 30 točkami ohranili prvo mesto na skupni lestvici. Proti solidni peterki Largo Isonzo naši niso pričeli s pravim ritmom in po petih minutah sta si bili ekipi še enakovredni (11:10), zatem pa so jadra-novci le zaigrali boljše v obrambi in s koši Hmeljaka, Grbca in Križmana
iz minute v minuto večali prednost. V 10. minuti je razlika znašala 11 točk (28:17), pet minut kasneje 14, ob polčasu pa že skoraj 20. V drugem delu so se gostje spet opogumili in zaostanek 20 točk iz 25. minute (54:34) pet minut kasneje skoraj razpolovili (54:42). Razpoloženi Pavel Križman pa je v naslednjih minutah spet dosegel nekaj važnih košev, tako da se je razlika spet povečala in vse do konca ni bilo več dvoma o končnem zmagovalcu.
Do konca prvenstva so na sporedu še tri tekme, dve od katerih bodo jadranovci odigrali v gosteh. O vsem pa bo najbrž odločala le tekma z drugouvrščenim Italmonfelconejem, ki je na sporedu čez dve koli, jadranovci pa bi si z zmago zagotovili prestop v drugo fazo tega prvenstva.
Rodney Koren v prodoru (f. KROMA)
________________MINIBASKET / TURNIR EWIVA MB_______________
Borovci osvojili končno tretje mesto Na Goriškem Dom tokrat pod pričakovanji
Poletovi minikošarkarji v boju s starejšimi in fizično močnejšimi nasprotniki brez moči
Turnir Ewiva il minibasket
Bor A - SGT 66:63 (24:27)
BOR A: Miralem 9 (1:2), Tolen-tino, Valassi, Verri 1 (1:2), Kafol 3 (P2), Gaburro 8 (4:6), Pison, Pitac-co 3 (1:2), Lovriha (0:6), Stokelj 38 (8:8), Bettiolo, Corbatti 4.
Trener: Corbatti.
PM: 16:28. SON: 26.
Minikošarkarji Bora A so opra-vili lep podvig, ki jim je prinesel betje mesto na lestvici za Don Bose0111 in Stefanelom A. Naši so proti kvalitetnim nasprotnikom ^aCefi slabo, saj bi lahko prvo četrtino brez težav osvojili, a so jo iz-gubili.
V drugi četrtini so proti močni peterki izenačili. Med prvim in drugim polčasom pa je prišlo do sPora med zelo nešportnimi starši Tržačanov in sodniško mizo zaradi rezultata, ki naj bi bil zgrešen. Na igrišču se je ta živčnost nadaljevala, tako da je postala tekma grda in napeta. Tržačani so doseli11 nekaj važnih košev, ki so jih Popeljati v vodstvo za 7 točk v 24. minuti.
V	zadnji četrtini so se Lovriha, Tolentino, Stokelj, Veni in Corbatti podati na igrišče povsem mirni, tako da so lahko nadvladali preveč živčne nasprotnike, ki so se samo razburjali in niso napraviti ničesar. Našim se je posrečilo izenačiti dve minuti pred koncem z dvema prostima metoma, ki ju je natančno izvedel Stokelj. Nato so igralci Ginnastice izgubiti še nekaj žog, naši pa so s preudarjeno igro v vsakem napadu dosegli koš in obdržati tesno prednost do končnega sodniškega žvižga.
V	slačilnici je bilo precej napeto, saj so živčni Tržačani in njihovi starši za poraz kriviti sodnika, medtem ko so si v resnici sami zapravili tekmo in tako omogočili borovcem, da bodo na nagrajevanju turnirja dvigniti pokal za 3. mesto.
(Niko)
Polet - Ricreatori 57:70 (27:32)
POLET: Guštin 22, Grilanc 4 (2:2), Ferluga 4, Mi. Suhadolc 2, Ma. Suhadolc, Piccini 4, Peric 4, Pavat 2, Hrovatin 11 (1:2), Jelinčič,
Ferfolja 4, vaditelj Vremec.
Po dokaj izenačeni in dopadljivi tekmi je zmaga pripadla Ricrea-toriju, ki je bil predvsem boljši v prvi in tretji četrtini, ki ju je dobil s 24:7 in 30:5.
Za veliko požrtvovalnost pa je treba pohvaliti vse naše predstavnike.
MLAJŠI
Polet-Dardi 19:40 (7:26)
POLET: L. Milič 6, Malalan, Daneu 1, Schillani 2, Paulin, Gibi 2, Rebecchi, D. Milič, Cunja 2, Ferfolja 4, Starec 2, vaditelj Vremec.
Poletovci, ki so nastopili z letom mlašimi minikošarkarji, so po pričakovanju izgubiti z ekipo Dar-dija, ki je, razen tretje (2:10 za Opence), dobila vse ostale četrtine.
TURNIR OBERSNEL
Bor - Libertas 74:10 (40:6)
BOR: Floridan 22, Kemperle 16, Madonia 8 (2:4), Jogan 0, Kneip 6, Cosmo 6, Sovič 2, Creva-tin 0, Peric 6 (0:2), Krčatič 4 (0:2).
Vaditelja Okretič, Jogan
Borovi minikošarkarji so po visoki zmagi proti Barcolani povsem nadigrali tudi šibke vrstnike Libertasa. Naši so bili skozi vso tekmo v napadu in rezultat sam dovolj zgovorno kaže premoči naših. Poleg Floridana in Kemper-leta bi tokrat pohvalili še odličnega Brajana Soviča. (Matija Jogan)
NA GORIŠKEM
Dom - Alba Krmin 42:50 (15:24)
DOM: Semolič, S. Bensa 2, A. Tacco 2, Cozzuccoli 10, Gravner 18, Colja, Špacapan, Golob 2, M. Bensa, Parashof 8, vaditelj Ambro-si.
Domovci so tokrat igrali pod pričakovanjem, posebno so odpovedali v obrambi, kjer niso bili agresivni kot običajno in so dopustiti gostom, da so z lahkoto uhajali na koš.
Tudi v napadu niso zadovoljili, saj so preveč sebično igrati. Naši minikošarkarji bodo spet zapolse-nižev četrtek, ko se bodo v gosteh ob 16. uri spoprijeti z Ardito.
Santos - Cicibona 87:76 (40:40)
CICIBONA: Giacomini 15 (9:14), Gallopin 20 (4:6), Verri 2 (0:2), Križmančič 14 (4:8), Tomšič 24 (0:3), Korošic 1 (1:2); trener Jogan.
PM: 18/35. SON: 20. PON: Korošic (35), Križmančič (39). 3T: Tomšič 3.
V močno okrnjeni postavi (brez Cupina in Ravbarja) so mladinci Cicibo-ne spet poraženi zapustiti igrišče, saj so proti Santosu uspešno igrali le do 27. minute (45:47). Zatem pa so domači košarkarji z delnim izidom 10:0 povedli za 12 točk in vse do zadnje sekunde našim ni več uspelo znižati zaostanka. V prvem polčasu so cicibonaši dobro igrati v napadu, predvsem po zaslugi Gal-lopina, ki je v tem delu dal
13 točk in Križmančiča, ki je dobro skakal na odbite žoge, žal pa je conska obramba slabo zapirala prostor pod košema in igralci Santosa so lahko iz neposredne bližine dosegli večje število točk. Kot omenjeno, sta si biti ekipi enakovredni vse do 27. minute, z dvema trojkama in z nekaterimi protinapadi pa so nasprotniki povedli za 10 točk.
Ob tem je našim zmanjkalo moči in kljub prizadevanju vse do zadnje sekunde in trojkam Tomšiča ter prostim metom Giacominija, se potek tekme ni več spremenil. Za nameček so belozeleni zadnji dve minuti igrati le s štirimi igralci, saj sta Korošic in Križmančič morala na klop zaradi petih osebnih napak. (VJ)
NOVICE
Mladinski nogomet Začetniki - Na Goriškem
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM 5. KOLA: Gradese - Sta-ranzano 2:0, Mladost - Aris 3:0, Monfalcone - S. Mar-co (neod.), Pieris - S. Canzian B (neod.), Real Isonzo -S. Canzian A 0:5, Ronchi - S, Michele 1:2.
Najmlajši
IZIDI 2. KOLA POVRATNEGA DELA: Monfalcone -Sanrocchese 8:0, Isonzo - Natisone 3:3, Isontina - Lu-cinico 0:2, Gradese - Pieris 1:4, Como - Pro Romans 2:1, Aris - Staranzano (prek.), Audax - Sovodnje 1:3. VRSTNI RED: Sovodnje 26, Pieris 24, Monfalcone 21, Isontina 18, Natisone 17, Staranzano 16, Audax 15, Pro Romans 15, Lucinico 15, Gradese 14, Como 13, Isonzo 7, Sanrocchese 3, Aris 0. (VDP)
Prvenstvo CSI
Breg - Domio 2:2 (1:1)
STRELCA ZA BREG: Strajn in Balde.
BREG: Gregori, Sancin, Iozza, Scroccaro, Balde, Klun, Franko, Strajn, Razem, R. in N. Damin, Ota, Pettirosso.
V prvem srečanju povratnega dela prvenstva CSI so mladi Brežani proti tehnično boljšemu nasprotniku izenačiti prav v zadnji minuti. Po desetih minutah so varovanci trenerja Lovrečiča prvi povedli z lepim strelom Strajna. Pred koncem polčasa pa so gostje izenačili. Srečanje je bilo izenačeno, vendar sedem minut pred koncem so gostje dosegli drugi gol. Brežani se niso dali in dosegli remi prav minuto pred končnim žvižgom, ko je Balde preusmeril v mrežo gostov žogo, ki se je odbila od vratnice po strelu Strajna. E.B.
Strelci naših tržaških nogometnih združenih ekip
ZAČETNIKI -12 golov: Giraldi, 9 golov: Švara, 8 golov: Jan Pahor in Tomizza, 5 golov: Gabrovec, 3 gole; Zomada in Merlak, 2 gola: Martini, Furlan, Strain in Ivo Križmančič, 1 gol: Vitomir Križmančič, Babudri, Grgič, Jerman, Pilat, Škabar, Pauletič (Zarja Adriaim-pex).
NAJMLAJSI - 30 golov: Mitič, 29 golov: Manzin, 13 golov: Kariš, 9 golov: Zornada in Skrij, 8 golov: Ostrouska, 6 golov: Damjan Gregori, 2 gola: Umari in Križmančič, 1 gol: Longo in Primosi (Bor Farco). NARAŠČAJNIKI -12 golov: Gurman, 7 golov: Kuk, 4 gole: Šušteršič, 3 gole: Lorenzi in Furlani, 2 gola; Turk in Ota, 1 gol: Bralni, Lovrečič in Miliani (Primorje).
Obvestila
ZSSDI, KK ADRIA in DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV - Sekcija Trst
vabijo na predstavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za 18. TROFEJO ZSSDI, ki bo jutri, 24. februarja, ob 18.30 v prostorih Kolesarskega kluba Adria v Lonjerju, Lonjerska cesta 269.
SK BRDINA
organizira 27. februarja, ob priliki Zimskih Športnih iger, avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba še danes, 23. 2., od 18. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 226271.

NOVICE
Caniggia se aprila vrača v Argentino
BUENOS AIRES - Argentinski napadalec Rome Claudio Paul Caniggia je prepričan, da se bo že aprila lahko preselil v Argentino in začel priprave z reprezentančno vrsto za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu. Caniggia, ki bo 8. maja prestal diskvalifikacijo zaradi jemanja poživil, meni, da ni razloga, da bi ga Roma skušala zadržati v Italiji.
Na dirki po Siciliji zdaj vodi Calcaterra
AGRIGENTO - Na »Mednarodni tedenski dirki po Siciliji« je v Četrti etapi zmagal Italijan Fabio Ro-scioli, v skupni uvrstitvi pa je vodstvo prevzel njegov rojak Giuseppe Calcaterra. Roscioli in Calcaterra sta pet kilometrov pred ciljem zaCela sodelovati in sta na cilj prispela z minuto prednosti, na cilju pa je bilo očitno, da je Calcaterra prepustil etapno zmago Roscioliju, ki mu je pomagal, da je v v skupni uvrstitvi prehitel Massija.
Današnja predzadnja etapa od Agrigenta do Rava-nuse meri 149 km.
Vrstni red 3. etape: 1. Roscioli, 2. Calcatera, 3. Tafi +57 sek. (vsi Ita).
Skupni vrstni red: 1. Calcaterra, 2. Massi +31 sek.,
3. Coppolillo (vsi Ita) +38, 4. Berzin (Rus) +40, 5. Casagrande (Ita) +44.
Iva Majoli premagala Mačkovo
INDIAN VVELLS - Največje presenečenje prvega kola na 400 tisoč dolarjev vrednem ženskem teniškem turnirju v Kaliforniji je pripravila Hrvatica Iva Majoli, ki je premagala sedmo nosilko Nemko Sabine Hack. Rezultati 1. kola: Zvereva (Bls) - Na-gelsen (ZDA) 6:0, 6:1; Likhovtseva (Kaz) - Sukova (Ceš) 6:1, 7:5; Majoli (Hrv) - Hack (Nem) 3:6, 6:4,
7:6 (7:4); Raymond (ZDA) - Oremans (Niz) 6:7 (4:7), 6:1, 6:4; Austin (ZDA) - Zrubakova (Sik) 6:2,
5:7, 6:3; Harvey-Wild - Werdel (obe ZDA) 6:4, 6:4; Helgeson (ZDA) - Rottier (Niz) 6:4, 6:0.
Tudi v Arizoni izpadajo nosilci
SCOTTSDALE - Na moškem teniškem turnirju v Arizoni z nagradnim skladom 289 tisoč dolarjev sta že izpadla četrti in šesti nosilec Avstralec Marc VVoodforde in Spanec Javier Sanchez. Prvega je presenetil 99. igralec sveta Byron Black iz Zimbabveja, drugega pa Brazilec Luiz Mattar, 78. z računalniških lestvic. Rezultati 1. kola: VVashington (ZDA) - Rafter (Avstralija) 4:6, 6:2, 7:6 (7:4); Black (Zim) - VVoodforde (Avstralija) 6:4, 6:3; Mattar (Bra) - Sanchez (Spa) 6:3, 7:5; Krickstein - Spadea (oba ZDA) 6:3, 6:4; Santoro (Fra) - 0‘Brien (ZDA)
6:3, 5:7, 6:3; Braasch (Nem) - Stolle (Avstralija) 7:6 (7:4), 6:3; Stafford (JAR) - VVilander (Sve) 6:2, 6:2.
Van Basten 3. marca na pregledu
MILAN - Nizozemski nogometni as Marco Van Basten bo 3. marca izvedel, ah bo lahko še igral. Takrat ga bo dr. Martens v Antverpnu podvrgel novemu, verjetno odločilnemu pregledu poskodo- + vanega gležnja. Van Basten miruje že od konca prejšnje sezone.
________KOŠARKA / POLFINALE EVROPSKEGA POKALA__
Smelt Olimpija izenačila stanje v zmagah z Arisom
Dušan Hauptman najboljši - Odločilna tekma jutri v Ljubljani
Jure Zorcic
Smelt Olimpija - Sato Aris 84:78 ( 36:43)
LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 4000 gledalcev, sodnika Davidov (Rusija) in Sancha (Španija).
SMELT OLIMPIJA: Horvat 18 (3:4), Daneu 4 (4:4), Razič 5 (3:5), Hauptman 28 (4:5), Gorenc 6 (1:2), Nosov 3 (1:2), Dju-rišič 10 (3:5).
SATO ARIS: Liadelis 2 (0:2), Maslarionos 6 (0:2), Pecarski 10 (2:2), Angeli-dis 12 (4:4), Voutrzoumis 4 (2:2), Vincent 21 (13:15), Higgins 23 (6:6).
Kapetan Smelta Olimpije Dušan Hauptman je na drugi (prvi povratni) tekmi polfinala evropskega pokala proti solunskemu Satu Arisu, pred veC kot 4 tisoč razgretimi gledalci, dosegel kar osem »neverjetnih« trojk. Dve v prvem polčasu in kar šest v drugem, zadel je še štiri proste mete in bil ob Romanu Horvatu (tri trojke) najzaslužnejši za pomembno zmago ljubljanskih košarkarjev. Zelo dobro je igral tudi mladi Marko Tušek, predvsem v drugem polčasu, Djurišič pa je bil spet najboljši igralec Smelta Olimpije v obrambi. Na prvi tekmi v Atenah so zmagali grški igralci (83:79), polfinalni rezultat je tako sedaj 1:1, odločilna tretja tekma, katere zmagovalec bo 15. marca igral v finalu evropskega pokala v Laussani, pa bo jutri ob 20. uri v dvorani Tivoli.
Kaj se je pomembnega dogajalo na drugi tekmi v Ljubljani? Tekma je bila silovito stresna, nekaj tisoč gledalcev, ki so priredili
veličastno košarkarsko vzdušje, pa je prispevalo pomemben delež k zmagi ljubljanskih košarkarjev. Smelt Olimpija je dobro začela, povedla z nekaj točkami razlike, vendar, Grki so jih v 12. minuti po značilni igri ujeli (21:22) in zatem do konca prvega dela igrali zanesljivo ter Ljubljančane preprosto »umirili«. Zelo dobro sta igrala oba ameriška košarkarja, branilec Vincent in krilo Higgins, ki sta tudi v nadaljevanju gostiteljem povzročala največ težav. Hauptman in Djurišič sta povrhu dobila še tehnični napaki in »potop« Ljubljančanov je bil že zelo blizu.
Sato Aris je v drugem delu začel zelo dobro in v 26. minuti vodil že s »kriznimi« 10 točkami razlike (43:53). Nekaj minut kasneje je odlični Higgins, ki ga je dobro pokrival Horvat, dobil četrto osebno napako, Smelt Olimpija pa je v 11. minutah dosegla neverjeten delni izid -31:11!
Hauptman in Horvat sta »rešilno« dosegala mete za tri točke, Ljubljančani so v 36. minuti vodili že z osmimi točkami razlike (72:64), vendar v zaključku tekme igrali slabše ter gostom dovolili, da so se nevarno približali (79:76). Kljub vsemu je Smelt Olimpija zasluženo premagala solunsko ekipo in si pred tretjo tekmo priigrala predvsem psihološko prednost.
Drugi polfinalni par, druga tekma (včeraj): Pitch Cholet (Francija) - Taugres (Španija).
Hrovat, kije igral zelo dobro, pri metu na koš (Foto J. S. B &D)
AVTOMOBILIZEM / OD 16. APRILA
Doslej najdaljši Camel Trophy
BUENOS AIRES - Na startu letošnjega Camel Trophyja »Preko Andov«, ki bo 16. aprila startal pri slapovih Iguazu v Argentini bodo posadke iz sedemnajstih držav. Na največji avtomobilski tekmovalni avanturi, ki se bo po 2500 kilometrih končala v Čilu, bodo tako sodelovali predstavniki Belgije, Kanarskih otokov, Italije, Francije, Nemčije, Grčije, Nizozemske, Madžarske, Japonske, Poljske, Rusije, Švedske, Španije, Švice, Turčije, Velike Britanije in ZDA.
Letošnji Camel Trophy bo najdaljši doslej, poleg tega pa bo potekal v enem najlepših naravnih okolij na svetu. Slapove Iguazu sestavlja 270 manjših slapov, ki so skupaj široki 2640 metrov, nato pa bo tekmovalce pot vodila skozi goste tropske pragozdove. Po prvih posebnih preizkušnjah bodo s splavili prečkali reko Parano in se podali v Paragvaj. Tam se bodo Land Rover Discovery spopadli s pastmi savane, več kot kilometer bodo bredli po reki Paragvaj in se nato spet
vrnili v Argentino na področje, kjer jih bodo pričakale temperature do 45 stopinj nad ničlo in 100-odstotna vlaga, ki jo krajevno prebivalstvo imenuje »El Impenetrable«. Toda najbolj spektakularen in zahteven del bo tekmovalce Čakal na odseku, ki vodi od Salte v vznožju Kordiljer in Andov na nadmorsko višino 4.895 v Abri de Acay s temperaturami od 15 do 20 stopinj pod ničlo. Toda še pred tem bodo konkurenti v osrčju narodnega parka »Los Cordones« postavili raziskovalno postajo, ki jo bo potem uporabljala univerza iz Salte za raziskovanje Življenja v Andih. S skoraj 5000 m nadmorske višine se bo karavana nato spustila v Čile, prečkala puščavo Ata-cama, kjer ne obstaja nobena oblika živalskega in rastlinskega življenja in kjer samo na zelo redkih področjih zraste kakšen kaktus. Avantura se bo za vse - oziroma za tiste, ki bodo zdržali do konca - končala s serijo posebnih preizkušenj na pacifiški obali v kraju Playa de Homitos.
_____AFERA / PO PISANJU ČASNIKOV_
Preiskava UEFA zaradi »Torinovih prostitutk«
V Turinu naj bi skušali podkupiti sodnika Goeihalsa
ŽENEVA - Nogometni klub Torino pesti že nekaj časa huda finančna kriza, njegov imidž pa je dokončno dotolkla afera okrog domnevnega poskua podkupovanja sodnikov na mednarodnih pokalnih tekmah, o katerem v teh dneh pišejo novo poglavje pri Evropski nogometni zvezi. Vse se je začelo s časnikarskimi govoricami o tem, da naj bi tu-rinski klub v sezoni 1991/1992 na predvečer pokalne tekme UEFA med Torinom in atenskim Aekom belgijskemu sodniku Guyu Goethalsu ponudil družbo neke prostitutke. UEFA je že januarja prosila italijanske nogometne oblasti za pojasnila v zvezi s pisanjem časopi-
sov, ko pa je izvedela, da je nekdanji generalni direktor Torina Luciano Moggi osumljen navajanja k prostituciji, je dala vedeti, da je zadeva postala preveč sumljiva, da bi o njej še naprej lahko molčali.
V dobroobveščenih krogih se je izvedelo, da je UEFA začela preiskavo, ki bi se lahko že v prihodnjih dneh končala s sankcijami zoper torinski klub. »Ce bomo zbrali dovolj dokazov, bomo takoj ukrepali kajti naš pravilnik dopušča možnost uvajanja sankcij, ne da bi bili pri tem prisiljeniu Čakati na odločitve sodstva, kot se je pokazala že v primeru Marseillea«, poluradno razmišljajo v Ženevi. Tekma z Aekom ne bo
edina, ki jo bodo možje v vrhu evropske nogometne zveze pregledali pod drobnogledom. Na muhi sta tudi srečanji Torina z madridskim Realom in amsterdamskih Ajaxom.
O aferi Torino bi lahko pri UEFA razpravljali že na prihodnji redni seji izvršnega odbora, ni pa izkjučeno, da bodo v prihodnjih tednih s tem v zvezi sklicali poseben sestanek, na njem pa bi lahko zaslišali Moggija in tudi nekdanjega predsednika Borsana, ki je med najbolj odgovornimi za finančni polom kluba. Marčevska prva četrtfinalna tekma pokala UEFA med Torinom in Ar-senalom bo vsekakor redno na sporedu.
Drevi
Parma
in
Samp za pokal
PARMA - V Parmi bo drevi ob 19. uri povratna polfinalna tekma italijanskega nogometnega pokala med Parmo in Sampdo-rio. Prvo srečanje v Genovi je dobila Sampdoria z 2:1. Tekma je za obe ekipi izredno važna, saj imata tako Sampdoria in Parma še bolj samo še teoretične možnosti, da se spustita v boj za državni naslov. Zato danes vsi pričakujejo izredno borbeno srečanje, v katerem bosta obe ekipi storili vse, da se uvrstita v finale in tako ostaneta v boju vsaj za en naslov._______
RIM / PRVI PODATKI ZA FEBRUAR
Inflacija ne narašča
Statistični uradi devetih velikih mest ugotovili, da je letna inflacija 4,2 odstotka, enaka kot v januarju in nižja kot februarja lanskega leta
RIM - Po prvih podatkih iz rnesk ki jih je osrednji zavod za statistiko ISTAT izbral za vzo-je inflacija v februarju stabilna. Letna inflacija je namreč dosegla 4, 2 odstotka, enako kot v januarju in nekoliko manj kot Pred letom dni, ko so zabeležili 4, 5 odstotka. V zadnjem mesecu dni so se cene povišale za 0, 4 odstotka, prav toliko kot v februarju lanskega leta.
Sicer pa so poleg osmih mest, ki jih vsaki mesec vključijo v vzorec za izračun stopnje infla-C1je, tokrat upoštevali tudi Firence. V šestih mestih se je inflacija v februarju povečala za 0. 4 odstotka: to so Milan, Turin, Firence, Benetke, Neapelj m Palermo; v preostalih treh
mestih - Bologni, Genovi in Trstu - pa je bila inflacija še nižja, samo 0, 3 odstotka.
Ce sedaj pogledamo podatke o letni inflaciji ugotovimo, da je padla v Firencah s 3, 8 na 3, 6 odstotka, v genovi s 5, 2 na 5 odstotkov in še najbolj markantno v Trstu s 4, 2 na 3, 8 odstotka. Nespremenjena je ostala v Milanu (3, 9 odst.}, v Bologni (4 odst) in v Neaplju (4, 4 odst.), zvišala pa se je v Palermu (s 3, 9 na 4, 2 odst.), v Turinu (s 4, 1 na 4, 3 odst.) in v Benetkah (s 4, 6 na 4, 7 odstotka). Podražitev prehrambenih izdelkov ni bila pretirana in je znašala 0, 4 odstotka v Bologni, v Milanu in v Trstu, v neaplju pa so se prehrambeni izdelki celo pocenili za
pol odstotka. Stroški za oblačila so v glavnem nespremenjeni, energija pa se je celo rahlo pocenila. Zaradi povišanja plač zidarskih delavcev so se podražila stanovanja, z revizijo cene delovne ure za popravila gospodinjskih strojev pa se je cena popravil podražila za stopnjo, ki niha med 0, 2 odstotka v Firencah in 0, 8 odstotka v Milanu. Cene v zdravstvenem sektorju so ostale nespremenjene razve v Benetkah, kjer so se podražili specialistični pregledi, povsod pa so se podražili prevozi. Na področju prostega časa ni bilo bistvenih sprememb, za ostale storitve pa so podatki preceh različni, od pocenitve za 0, 2 odstotka v Genovi do po-
dražitve za 1, 5 odstotka v Neaplju.
Kar zadeva specifično Trst velja poudariti, da je Trst sedaj eno manj dragih mest v Italiji. Statistična služba tržaške občine je ugotovila, da so največje podražitve zabeležili v stanovanjskem sektorju, kjer so dosegle 1 odstotek. Sledijo prevozi in komunikacije z 0, 5 odstotka, nadalje gospodinjstva (0, 4 odst.), rekreacija (0, 3 odst.), storitve (0, 2 odst.), oblačila (0, 1 odst.) in energetika (-0, 9 odstotka). Kar zadeva celoletni pregled je najpomembnejša postavka prav stanovanjski sektor, v katerem so podražitve dosegle 8 odstotkov.
Zadnja prosta mesta za bližnji gostinski tečaj
Od 7. do 28, marca ga prirejajo SDZPL SDGZ in SGZ
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v sodelovanju z gostinskima sekcijama SDGZ in SGZ Gorica, v okviru skupnih prizadevanj za strokovno rast našega gostinstva izpopolnjevalni tečaj za gostince, ki bo od 7. do 28. marca. Obsegal bo 10 lekcij, potekal pa v gostilni na Krasu ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. Kraj tečaja bomo določili na podlagi vpisov.
Izpopolnjevalni tečaj bo obsegal naslednje argumente:
1)	povezava med vinom in hrano
2)	higiena in zdravstveni predpisi
3)	bar
4)	gostinski marketing.
Program, ki smo ga pripravili skupaj s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje, predvideva teoretični in praktični prikaz učne vsebine, ki jo bodo podali tako predavatelji kot ugledni operaterji iz gostinsko-turisticnega sektorja: somelierji, enogastronomi, barmani, gostinci in drugi izvedenci.
Glede na to, da je zanimanje za tečaj precejšnje, mesta pa omejena, vabijo prireditelji zlasti mlade interesente, naj se čimprej prijavijo. To lahko storijo na SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8 (tel. 040/362949) ali na SDZPI v Trstu, Ul. Revoltella 37 (tel. 040/394515).
_^JUS / KLJUB POSEGOM KMEČKE ZVEZE PRI SLOVENSKI VLADI
Jusarski upravičenci iz Italije ostali brez pravic v Sloveniji?
Pri sprejemu zakona se je zataknilo in sedaj iščejo rešitev
TRST - Slovenska narodna skupnost v Italiji, posebno pa še jusarski upravičenci, si že vsa povojna leta prizadevajo, da bi ohranili ju-sarske pravice, ki so jih uživali pred razmejitvijo med Italijo in takratno Jugoslavijo (zdaj Slovenijo) in kj so jim pripadale v bivši Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Te pravice jim namreč priznava tudi videmski sporazum, ki v 7. členu med drugim pravi:
»1. Državljani obeh pogodbenih strani imajo pravico do prepustnice s kmetijskim vložkom v smislu 10. mena, ki dovoljuje dejavnosti na kmetijskih zemljiščih, pod nasled-nimi pogoji:
aj da imajo bivališče v eni od občin, navedenih v prilogah A in B tega sporazuma (občine v 10-kilo-metrskem obmejnem pasu, op. ur.);
k>) da so lastniki kmetijskih nepremičnin katere koli vrste ali kulture oziroma kmetijskih gospodarstev v 10-kilometrskem pasu na drugi strani državne meje.
2- Enake pravice imajo: zakupniki, užitkarji, imetniki drugih stvarnih pravic, udeleženci agrarnih skupnosti in uživalci pravic na občinskih zemljiščih.«
Kljub tem določilom videmskega sporazuma je SFRJ leta 1974 z zakonom določila, da vse agrarne skupnosti pridejo v družbeno last m se torej podržavijo. Lastniki in upravičenci teh agrarnih skupnosti so zato prek svoje stanovske organi-zacije Kmečke zveze in jusarskih odborov proti temu protestirali in nastopili pri raznih pristojnih oblasteh v Ljubljani in Sežani in skupaj 2 njimi iskali možnosti, kako kljub temu našim upravičencem zagotoviti uživanje jusarskih pravic na slovenski strani meje. Zahteve so nile nato v določeni meri tudi upoštevane, tako da so upravičencem izdajali dvolastniške izkaznice s pravico izkoriščanja jusarskih pravic na slovenski strani.
Z osamosvojitvijo Slovenije pa so se sprožile pobude, da bi razveljavili podržavljen]e nekdaj sku-pnega (jusarskega) kmečkega premoženja s sprejemom zakona o vz-
postavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Ustanovljen je bil odbor, ki ga je vodil predstavnik agrarnih upravičencev Rudi Simac. Prek Demokratske stranke je vložil v Državnem zboru Republike Slovenije zakonski osnutek v ta namen, v katerem pa žal niso bila v celotj upoštevana pričakovanja jusarskih upravičencev na naši strani meje, čeprav je Kmečka zveza opozorila na to vprašanje še pred začetkom razprave o zakonskem osnutku v Državnem zboru s pismom, naslovljenim na predsednika vlade Republike Slovenije, na ministra za kmetijstvo in gozdarstvo in na zunanjega ministra, z navedbo skupnosti vasi, ki so bile oziroma so lastnice oziroma uživalke jusarskih pravic v Sloveniji. V naslednjem pismu, z dne 20. januarja letos, naslovljenem na delovno skupino za slovensko manjšino pri odboru za mednarodne zadeve Republike Slovenije, pa je Kmečka zveza predlagala dodatni člen k zakonskemu osnutku o agrarnih skupnostih, ki se glasi:
»Pravico do članstva in ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti imajo tudi tuji državljani in njihovi dediči, ki so bili lastniki kmetijskih zemljišč oziroma gozdov v katastrskih občinah, katerim je agrarna skupnost pripadala pod državno razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni in imajo stalno bivališče v teh katastrskih občinah.«
V utemeljitvi tega dopolnilnega člena je Kmečka zveza zapisala: »Državna razmejitev po drugi svetovni vojni ni Sla točno po katastrskih občinah, pač pa je v vseh primerih presekala ozemlja katarstr-skih občin, tako da so zasebna zemljišča ostala tako v eni kot v drugi državi. Mislimo, da bi bilo krivično, če bi priznali pravico do jusa samo tistim upravičencem, katerih zemljišča so prišla pod suverenost Republike Slovenije (kot je zapisano v 4. členu zakonskega osnutka o agrarnih skupnosti, op.ur.), ker so pravico do jusa imeli vsi pre-
bivalci določene skupnosti.«
Končni zakon, izglasovan 25. januarja letos, pa je bil kljub temu sprejet v bistvu tako, kot je že bilo predvideno v 4. členu osnutka, kjer je rečeno, da imajo pravico do članstva in ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti tudi tuji državljani, če so bili elani nekdanje skupnosti, ali njihovi dediči oziroma pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica prenešna, vendar samo pod pogojem, da so lastniki kmetijskih zemljišč oziroma gozdov v Republiki Sloveniji (dvolastniki) in je podano vzajemno priznavanje takih premoženjskih pravic med Republiko Slovenijo in tujo državo, katere državljani so.
Praktično to pomeni, da naj bi pravice članstva v agrarnih skupnostih v Sloveniji ne imeli tisti upravičenci na italijanski strani meje, katerih zemljišča so ostala po razmejitvi na italijanski strani, a so bili polnopravni člani in uživalci jusa o okviru katastrskih občin pred razmejitvijo. Zdaj sprejeti zakon o agrarnih skupnostih v Republiki Sloveniji jim tako dejansko odreka pravice, ki jih zdaj lahko uživajo samo tisti upravičenci - italijanski državljani, katerih zemljišča so ostala v mejah Slovenije.
Resnici na ljubo se je po sprejetju zakona izvedelo, da so se vse stranke, ki so zakon izglasovale, obvezale, da bodo v najkrajšem času zadevo ponovno obravnavale z namenom, da bi jusarskim upravičencem iz Italije vendarle omogočili uživanje jusarskih pravic v Sloveniji, brez razlikovanja glede na sedanjo lokacijo njihovih jusarskih zemljišč na eni ali drugi strani meje. Izhod naj bi bil v ugotovitvi, da je popravek oziroma dopolnilo k zakonskemu osnutku prišel prepozno.
Predstavniki Kmečke zveze in jusarskih skupnosti so se že zavzeli, da bi se ta obljuba uresničila čimprej in da bi bil problem, ki se vleče že vsa povojna leta, končno rešen tudi v korist zainteresiranih jusarskih lastnikov in upravičencev na tej strani meje. (j.k.)
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1994 in zapadlostjo 1. januarja 2001.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 4,50% bruto, bo izplačan 1. julija 1994. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 8,03% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dltalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 24. februarja.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (1. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
DELODAJALCI USTANOVILI ZDRUŽENJE / POGAJALCI ZA PLAČE
RUSIJA / POGAJANJA ZA VKLJUČITEV V GATT
Zasebni in družbeni kapital z roko v roki
Včlanilo se je 1600 podjetij: mešanih, zasebnih in družbenih
Ustanovna skupščina: priložnost za srečanje med kapitalom in politiko
Združenje bo vodil Miran Goslar
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Miran Goslar je za Republiko povedal, da je njegova funkcija v mladi slovenski demokraciji nekaj povsem novega in da se zaveda zahtevnosti tega izziva. »Zavedam se, da bo imelo Združenje delodajalcev Slovenije veliko odgovornost v socialnem tripartitnem dogovarjanju, vendar upam, da bodo pogajanja v prihodnje pripeljala do ustreznih rezultatov socialne politike,« pojasnjuje Goslar in dodaja, da bo moral kot predsednik najprej usklajevati stališča in interese znotraj upravnega odbora, ki šteje kar 77 članov. Na njem se bodo v prihodnje prepletali različni regionalni in panožni interesi, kakor tudi interesi malih in velikih podjetij. »Prav zato po treba prisluhniti vsem tem mnenjem, potem pa bodo sledila pogajanja z ostalimi partnerji, kjer bo kompromis nujen,« še razmišlja Goslar, ki pravi, da bo odprt tako do vlade kot do sindikatov. Računa na to, da bo vlada bolj na strani delodajalcev, saj hoče omejevati tiste agregate v delitvi družbenega proizvoda, ki so pomembni, na primer plače. Vendar, kot sam pravi, bo slovenska posebnost v tem, da bodo z lastninjenjem delavci nastopili v dvojni vlogi, saj bodo med njimi številni delničarji. »Po eni strani bodo predstavljali zaposlene, torej delojemalce, po drugi strani pa solastnike kapitala, zato je razumljivo, da bodo pričakovali koristi in izboljšanje svojega materialnega položaja z obeh plati. Torej bo njihova skrb za dobiček pomembna,« zaključuje Miran Goslar.
LJUBLJANA - »Vaša nova organizacija šteje skoraj 1.600 članov, to je podjetij oziroma družb, različnih velikosti in lastninskih oblik, med njimi jih je približno polovica v zasebni, mešani oziroma zadružni lasti, ostala pa so še družbena, toda v postopku lastninjenja,« je na včerajšnji ustanovni skupščini Združenja delodajalcev Slovenije dejal predstavnikom kapitala predsednik GZS Dagmar Šuster.
Vlada in sindikati so z včerajšnjo ustanovitvijo ZDS dobili partnerja, čigar glasu v socialnem dialogu preprosto ne bodo mogli več preslišati. To pomeni, da odslej v Sloveniji ne bo več mogoče odločati o socialnem sporazumu, o kolektivnih pogodbah ali o drugih podobnih vprašanjih brez organiziranega kapitala, ki ga zdaj predstavlja ZDS. Šuster je med drugim omenil, da nastaja z lastninjenjem pri nas nova lastniška struktura, ki bo jasno artikulirala želje kapitala po čim bolj učinkovitem opravljanju delodajalske funkcije in prav to obdobje zahteva posluh in voljo za socilani dialog. Gospodarska zbornica Slovenije bo sicer še naprej sodelovala pri pogajanjih o socialnem sporazumu in
nudila podporo novi organizaciji, umaknila pa se bo iz pogajanj o kolektivnih pogodbah, v katera se bo zdaj vključilo novo združenje.
Ustanovitev Združenja delodajalcev Slovenije so pozdravili tudi podpredsednik vlade Davorin Kračun, ministrica za delo Jožica Puhar, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in predstavnik mednarodne organizacije za delo (ILO) Bjorn Grune-wald. Prav slednji je menil, da je do ustanovitve združenja delodajalcev prišlo pravočasno, saj bo spodbudilo napore podjetij pri privatizaciji. Vendar je Grunevvald k temu dodal, da bo treba za dosego dejanske tri-partitnosti v pogajanjih med delodajalci, vlado in sindikati vložiti še veliko naporov.
Sicer pa so udeleženci včerajšnje ustanovne skupščine z večino glasov sprejeli tudi statut Združenja delodajalcev Slovenije, finančni načrt za letošnje leto, program dela in izvolili člane upravnega odbora ter predsednika. Novi predsednik je postal Miran Goslar, sicer predsednik upravnega odbora Poslovnega sistema Mercator, ki je dejal, da osebno ni
najbolj zadovoljen z izvolitvijo, saj nima dovolj izkušenj na tem področju. Povedal je, da bo svojo dolžnost opravljal neprofesionalno, saj nima ambicij za osebno po-
trjevanje, in da se ne bo podrejal nobeni politični stranki ter da bo kljub štiriletnemu mandatu zaprosil za razrešitev že prej.
Alenka L. Jakomin
Rekordno slabo leto za evropsko industrijo
BRUSELJ - Industrijska proizvodnja v Evropski uniji se je lani rekordno zmanjšala, in sicer najbolj v zadnjih 18 letih, je včeraj sporočil statistični urad Evropske unije Eurostat. Ta ocenjuje, da je industrijska proizvodnja lani - v primerjavi s predlanskim letom -padla za 3, 5 odstotka. To pa je hkrati najslabši rezultat po letu 1975, ko se je proizvodnja skrčila za 6, 8 odstotka. Hkrati pa so sporočili, da desezonizirani podatki za lanski september in november kažejo 0, 5-odsto-tno povečanje v primerjavi s prejšnjimi tremi meseci, ob 0, 2-odstotnem povečanju neposrednih investicij. V letu 1993 sta zabeležili pozitivno industrijsko rast le Irska (5,5-odstotno) in Velika Britanija (2,3-odstotno). V Zahodni Nemčiji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem, v Franciji, Luxemburgu, Italiji, Danski, Grčiji in na Nizozemskem pa se je proizvodnja zmanjšala. (Reuter)
Proizvodnja jekla se je lani povečala
BRUSELJ - Države tržnega gospodarstva so v letu 1993 proizvedle 504, 6 milijona metričnih ton surovega jekla, kar je več od rekordnih 497, 7 milijona ton iz leta 1989, je sporočil Mednarodni institut za železo in jeklo (IISI). Prav tako so sporočili, da je bila svetovna proizvodnja, ki je dosegla 726 milijonov ton, nižja kot leta 1989, ko je znašala 786 milijonov ton. Kot razlog pa navajajo predvsem dramatično zmanjšanje proizvodnje jekla v nekdanjih komunističnih državah. II-SI je tudi sporočil, da je svetovna proizvodnja surovega jekla v industrializiranih državah zabeležila 1, 2-odstotni padec januarja, v primerjavi z letom prej, čeprav se je proizvodnja povečala tako v Evropski uniji kot v ZDA. Proizvodnja v državah dvanajsterice se je povečala za 5, 5 odstotka kljub naporom EU, da bi zmanjšala svoje proizvodnje zmogljivosti	(Reuter)
Pripravljeni so se zelo potruditi
Vlada obljublja gospodarske reforme
ŽENEVA - Moskva je v čeraj obvestila prvega moža mednarodne trgovinske ustanove Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt), da je pripravljena pospešiti svoje gospodarske reforme, kar bo olajšalo tudi vključitev Rusije v svetovni trgovinski sistem. Kot so uradno sporočili pri Gattu, je zagotovila o tem ponudil Oleg Davidov, minister za zunanje gospodarske odnose, na srečanju z generalnim direktorjem Gat-ta Petrom Sutherlandom. Formalno je Rusija zaprosila za članstvo v tej svetovni organizaciji junija lani. Gatt se bo leta 1995 spremenil v Svetovno trgovinsko organizacijo (-WTO) v skadu s sklepi urugvajskega kroga pogajanj, ki so se končala lani decembra. V Gattu je trenutno vključenih 116 držav, torej skoraj vse drža-
ve, ki so pomembne za svetovno trgovino. Rusija se je - skupaj s Kitajsko in Tajvanom, ki je prav tako zaprosil za članstvo - pripravljena pridružiti članstvu že v letošnjem letu, saj bi se tako izognila tudi bolj zapletenemu procesu sprejema v članstvo WTO. Nekdanja Sovjetska zveza ni bila nikoli članica Gatta. Opazovalka v Gattu je SZ postala v času, ko je Mihail Gorbačov reformiral Kremelj. Po razpadu Sovjetske zveze je leta 1992 Rusija ta status podedovala. Predstavniki Gatta so sporočili, da bo dokumentacija, ki jo je predložil Davidov, mesec dni pred dogovorjenim rokom poslana na vpogled članicam delovne skupine, ki so jo ustanovili lansko poletje prav za proučitev ruske prošnje. Delovna skupina bo potem na Moskvo naslovila
pisna vprašanja, ta pa bo morala nanje odgovorili še pred splošno razpravo o tem, ali bo Rusija postala polnopravna članica Gatta, Svetovne trgovinske organizacije, ki si pri' zadeva za pospešitev svetovne trgovine z odpravljanjem ovir.
Reuter
SKB RAIMA I*
ALBANIJA / OCENE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu raste
Dobri rezultati pri zniževanju inflacije - Gospodarstvo dfosega hitro rast proizvodnje - Storitve se izboljšujejo
TIRANA - Albanski bruto domači proizvod (-BDP) se je prvič po letu
1990	lani zvečal za realnih enajst odstotkov, kot kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki so jih včeraj objavili v Tirani. Ta presenetljivi skok je Albanijo uvrstil na prvo mesto, pred Poljsko, kar zadeva rast v Evropi leta 1993, čeprav je posledica velikanskega 27, 7 odstotnega padca v letu
1991	in 9, 7 odstotnega padca leta 1992. MDS napoveduje, da bo v letošnjem letu albanski BDP večji za osem odstotkov, za nadaljnjih pet odstotkov leta 1995, kakor tudi 1996. Inflacija vpada in naj bi po napovedih letos v povprečju znašala 24, 5 odstotka, po lanskoletnih 85, 2 odstotka in po rekordnih 226 odstotkih leta 1992. Realno, upoštevaje inflacijo, je bila proizvodnja leta 1993 za četrtino manjša kot leta 1990. Po tekočih cenah je vrednost BDP 99, 6 milijarde lekov, le nekaj manj kot milijardo dolarjev, kar glede na 3, 3 milijonsko prebivalstvo pomeni nekaj več kot 300 dolarjev BDP na prebivalca. Najbolj dramatično se je povečala proizvodnja pri gradbeništvu, saj je bila lani kar za 31, 5 odstotka višja. Po napovedih MDS se bo v letošnjem letu povečala za nadaljnjih 14 odstotkov. Boljši so bili rezultati tudi na področju kmetijstva, za 14, 4 odstotka, transporta za 13 odstotkov, povečal pa se je tudi obseg storitev, in sicer za 11, 5 odstotka. Kmetijska proizvodnja naj bi v leto-
šnjem letu narasla za 8, 2 odstotka, transport za 14,4 odstotke, obseg storitev pa naj bi se povečal za 9, 5 odstotka. Industrija je edina v letu 1993 zabeležila še nadaljnje padanje, obseg je bil manjši za deset odstotkov, kar je manj od velikanskega, 60- odstotnega padca v letu 1992. Industrijska izdelava naj bi
se v letošnjem letu stabilizirala. Kmetijstvo je lani zavzemalo 56 odstotkov BDP, kar je za 36 odstotkov več kot leta 1990. Pač pa se je skrčil delež industrije, lani za 14 odstotkov, kar je manj kot leta 1990, ko je delež industrije v BDP upadel kar za 42 odstotkov.
(Reuter)
Albansko kmetijstvo ustvari več kot polovico BDP
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sreda, 23. februarja 1994
MENJALNIŠKI TEČAJI
22. februar 1994
JH§njalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A banka Ljubljana	77,87	78,29	11,03	11,13	7,95	8,05
AMTK PLUS Ljubljana				-	-	
Avtohiša Ljubljana*	78,00	78,25	11,05	11,12	8,00	8,08
AZur Grosuplje	78,00	78,10	11,02	11,13	7,84	8,10
						
Banka Vipa Nova Gorica	77,90	78,25	10,96	11,10	7,97	8,04
BTC Sežana	77,65	78,20	11,00	11,15	7,90	8,02
Bund Ljubljana	77,85	78,30	10,80	11,12	7,80	8,05
						
Come 2 us* Creditanstalt Nova banka LJ	77,89 77,88	78,20 78,33	11.03 11.04	11,12 11,20	7,89 7,98	8,09 8,15
Dom caffe Domžale*	77,70	78,00	11,04	11,10	7,90	8,05
						
Ennona Globtour LJ	-	-	-	-	-	-
Eros Ljubljana*	78,00	78,10	11,05	11,10	7,90	8,05
Eros Kranj*	78,00	78,10	11,05	11,10	7,90	8,05
Eurotours Ljubljana		-	-	-	-	-
Eiradas Idrija	77,90	78,50	10,96	11,12	7,97	8,05
	■■■					
Hida Hipotekarna banka Brežice*	78,05 77,80	78,10 78,38	11,06 11,00	11,09 11,16	8,02 7,90	8,06 8,10
Hram Rožice, Mengeš*	77,90	78,10	11,07	11,14	7,92	8,10
						
Idila Sečovlje*	77,77	78,00	10,92	11,07	7,84	7,99
Hirika Ljubljana (WTC)	78,05	78,07	11,10	11,11	8,03	8,04
Ulrika Slovenj Gradec	77,80	78,20	11,03	11,08	7,96	8,05
Ijinka Postojna	77,65	78,10	10,85	11,07	7,86	8,02
'rika Sežana	78,00	78,07	11,00	11,08	8,02	8,03
Hinka Jesenice	77,91	78,24	11,03	11,09	7,96	8,04
invest Škofja Loka	77,90	78,30	11,04	11,15	7,90	8,10
Italdesign Nova Gorica	77,90	78,20	11,02	11,15	7,98	8,05
						
Klub Slovenijales LJ	77,90	78,15	11,00	11,09	7,99	8,05
Kompas Hertz Celje*	77,95	78,30	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Hertz Velenje*	78,00	78,30	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Hertz Idrija*	78,00	78,30	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Hertz Tolmin*	78,00	78,30	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Hertz Bled*	77,90	78,25	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Hertz Nova Gorica*	78,00	78,30	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Hertz Maribor*	78,00	78,30	11,02	11,09	7,93	8,02
Kompas Holidays	77,96	78,24	11,00	11,15	8,00	8,12
						
Komercialna banka Triglav	77,90	78,90	11,01	11,17	7,91	8,07
Kreditna banka MB d.d.*	77,35	78,25	11,00	11,12	7,82	8,10
						
LB d.d. Ljubljana	77,88	78,38	11,02	11,14	7,90	8,07
LB splošna banka Celje	77,35	78,45	11,01	11,10	7,85	8,03
LB splošna banka Koper*	76,81	78,34	10,87	11,09	7,76	7,99
LB komercialna banka NG	77,81	78,15	10,95	11,12	7,97	8,03
LB Dolenjska banka NM	-	-	-	-	-	-
LB banka Zasavje, Trbovlje	77,70	78,40	11,05	11,15	7,85	8,08
						
Ljudska banka d.d. U	77,88	78,20	11,03	11,13	7,85	8,05
Libertas Koper*	77,85	78,15	10,98	11,09	7,93	8,04
						
Ma Vir	77,90	78,20	11,00	11,14	8,02	8,10
Madai NG, Šempeter*	77,90	78,20	11,00	11,10	7,99	8,04
M banka Ljubljana	-	-	-	-		-
Medla*	78,00	78,10	11,06	11,10	8,00	8,05
Niprom Ljubljana	-	-	-	-	-	-
						
Petrol Ljubljana	78,00	78,10	11,06	11,10	8,00	8,05
Poštna banka Slovenije*	76,70	78,20	10,73	11,10	7,70	7,98
Probanka Maribor	77,80	78,35	11,01	11,14	7,90	8,10
Pisal Solkan*	77,85	78,20	10,93	11,06	7,98	8,04
Pigal Ilirska Bistrica*	77,55	77,95	10,93	11,06	7,93	8,03
Pigal Kobarid*	77,85	78,20	10,93	11,06	7,93	8,03
						
Publikum Ljubljana	77,95	78,00	11,06	11,08	8,00	8,02
Publikum Celje	77,70	78,18	11,04	11,08	7,90	8,04
Publikum Krško	77,80	78,30	10,95	11,13	7,88	8,09
Publikum Maribor	77,85	78,15	11,05	11,09	7,90	8,08
Publikum Mozirje	77,72	78,27	11,02	11,13	7,95	8,05
Publikum Novo mesto	77,70	78,30	10,98	11,10	7,90	8,08
Publikum Tolmin	77,85	78,18	10,98	11,09	7,97	8,01
Publikum Sevnica	77,85	78,29	11,00	11,10	7,85	8,02
Publikum Šentilj	76,80	78,25	10,70	11,13	7,90	8,08
Publikum Šentjur pri Celju	77,85	78,35	11,03	11,08	7,95	8,04
Publikum Trebnje	77,85	78,29	11,04	11,14	7,96	8,06
Publikum Žalec	77,70	78,30	11,04	11,09	7,92	8,04
Roja Ljubljana	77,85	78,30	11,04	11,14	7,98	8,12
						
Shalaby Koper	77,80	78,04	10,95	11,05	7,88	8,02
SKB d.d. **	77,55	77,75	11,02	11,05	7,98	8,00
Slov. hran. in posojil. Kranj	77,95	78,20	11,05	11,10	7,96	8,06
Slov. invest. banka LJ*	77,80	78,30	10,90	11,15	7,90	8,08
Slovenijaturist Ljubljana*	78,00	78,20	10,95	11,08	7,80	7,97
Slovenijaturist Maribor*	77,85	78,20	11,03	11,08	7,65	7,90
Slovenijaturist Jesenice	77,95	78,28	11,00	11,10	7,94	8,06
Sonce Ljubljana	77,80	78,10	11,04	11,13	7,90	8,06
SZKB d.d. Ljubljana*	77,85	78,23	11,00	11,10	7,95	8,09
Špacapan Komen	-	-	-	-	-	-
						
Tartarus Postojna	77,57	78,13	10,94	11,08	7,84	8,00
Tentours Domžale	78,00	78,30	11,04	11,13	7,95	8,10
Tori Ljubljana	77,90	78,35	11,01	11,11	7,80	8,12
						
UBK Ljubljana	77,80	78,35	11,05	11,15	7,97	8,07
Upimo Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * '
MENJALNICA HIDA osi/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 037 z dne 22. 2.1994 - Tečaji veljajo od 23. 2. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	96,6562	96,9470	97,2378
Avstrija	040	šiling	100	1102,1178	1105,4341	1108,7504
Belgija	056	frank	100	376,3631	377,4956	378,6281
Kanada	124	dolar	1	99,9424	100,2431	100,5438
Danska	208	krona	100	1985,7496	1991,7248	1997,7000
Finska	246	marka	100	2423,5741	2430,8667	2438,1593
Francija	250	frank	100	2281,5079	2288,3730	2295,2381
Nemčija	280	marka	100	7750,4768	7773,7982	7797,1196
Grčija	300	grd	100	—	53,7667	53,9280
Irska	372	funt	1	—	190,8467	191,4192
Italija	380	lira	100	7,9799	8,0039	8,0279
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,2000	—
Japonska	392	jen	100	126,9140	127,2959	127,6778
Nizozemska	528	gulden	100	6906,7599	6927,5425	6948,3251
Norveška	578	krona	100	1792,8403	1798,2350	1803,6297
Portugalska	620	escudo	100	76,4198	76,6497	76,8796
Švedska	752	krona	100	1689,2164	1694,2993	1699,3822
Švica	756	frank	100	9223,8424	9251,5972	9279,3520
Velika Britanija	826	funt šterling	1	198,2185	198,8149	199,4113
ZDA	840	dolar	1	134,2537	134,6577	135,0617
Evropska unija	955	ECU	1	150,2159	150,6679	151,1199
Španija	995	peseta	100	95,6288	95,5555	95,8422
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22. februarja 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPU\CLJIVI 10. MAJA 1994:
1,500,000
773,109
769,141
1,542,251
103,0812% 102,5522%	102,8167%
150,000
77,311
76,914
154,225
			
22. FEBRUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,70
Italija	Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
		
22. FEBRUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1648,00	1698,00
nemška marka	960,00	980,00
francoski frank	280,00	290,00
holandski gulden	850,00	877,00
belgijski frank	46,35	47,80
funt šterling	2433,00	2511,00
irski šterling	2336,00	2416,00
danska krona	244,75	252,00
grška drahma	6,50	6,80
kanadski dolar	1226,00	1265,00
japonski jen	15,60	16,10
švicarski frank	1135,00	1170,00
avstrijski šiling	135,60	140,00
norveška krona	221,00	228,00
švedska krona	208,00	214,00
portugalski escudo	9,40	9,70
španska pezeta	11,70	12,10
avstralski dolar	1187,00	1225,50
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,30	12,70
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
22. FEBRUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1650,00	1700,00
nemška marka	960,00	980,00
francoski frank	280,00	290,00
holandski gulden	850,00	870,00
belgijski frank	46,30	47,80
funt šterling	2435,00	2500,00
irski šterling	2330,00	2390,00
danska krona	244,00	251,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1225,00	1260,00
švicarski frank	1140,00	1165,00
avstrijski šiling	135,50	140,50
slovenski tolar	12,30	12,70
			
22. FEBRUAR 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.732	-
francoski frank		29437	-
nizozemski gulden	-	89.114	-
belgijski frank	-	4.856	-
španska peseta	-	1.229	-
danska krona	-	25.621	-
kanadski dolar	-	1.289	-
japonski jen	-	1.637	-
švicarski frank	-	119.010	-
avstrijski šiling	-	14.220	-
italijanska lira	-	1.029	-
švedska krona	-	21.795	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 23. februarja 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečale na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih poseben	1114,9902 2308,1552 7841,0000 8,0731 200,5336 135,8218 roslih je možno ods doaovor.	1117,1232 2312,5707 7856,0000 8,0885 200,9172 136,0816 opanje glede no
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	78,35 78,35 panje.	78,55 78,55
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 23. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, AtS, UT In CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	78,30 78,28 78,28 78,35 dlagl srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril ati in prodajati ogoje nakupa	78,50 78,48 78,48 78,55 sčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih njo valuto po li prodaje.
			
22, FEBRUAR 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1682,370	—
ECU	—	1882,570	—
nemška marka	—	971,180	—
francoski frank	—	285,800	—
funt šterling	—	2483,510	—
holandski gulden	—	856,330	—
belgijski frank	—	47,181	—
španska pezeta	—	11,938	—
danska krona	—	248,800	—
irski funt	—	2383,410	—
grška drahma	—	6,719	—
portugalski escudo	—	9,577	—
kanadski dolar	—	1252,230	
japonski jen	—	15,924	—
švicarski frank	—	1156,670	—
avstrijski šiling	—	138,100	—
norveška krona	—	224,620	—
švedska krona	—	211,510	—
finska marka	—	303,680	—
avstralski dolar	—	1211,310	—
		
22. FEBRUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,9500	12,4500
kanadski dolar	8,9000	9,3000
funt šterling	17,6000	18,4000
švicarski frank	817,0000	847,0000
belgijski frank	33,4500	34,75000
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	689,3000	715,3000
italijanska lira	0,7050	0,7450
danska krona	175,5000	182,5000
norveška krona	158,5000	165,5000
švedska krona	148,5000	155,5000
finska marka	213,0000	223,0000
portugalski escudo	6,8500	7,2500
španska peseta	8,4500	8,9500
japonski jen	11,1500	11,5500
slovenski tolar	-	-
hrvaški dinar	-	-
1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
POTOPIS / TUNIZIJA
KOZMETIKA
Do sončnih obal Afrike ni daleč
Kraj, kjer tkejo preproge čudovitih vzorcev
Sonce in sneg nam nista najboljša prijatelja
Moč UVžarkov se vsakih 1000metrov poveča za petino
Sidi Bou Said obiskovalcem sicer ne nudi posebnih atrakcij, toda že lično zgrajene bise in sproščeno vzdušje ozkih ulic privablja cele avtobuse turistov. Pred invazijo enega izmed njih' sem se prek strmega pobočja umaknil na vabljivo peščeno plažo in se posvetil namakanju v mlačnem morju. Tunizijska javna kopališča so v poletnih mesecih polna vreščečih otrok, pogu-mnejših mladenk v bikin-kah in bolj zadržanih žena, ki v morje običajno zakoračijo zapete do vratu in z obvezno ruto na glavi. Družinski izlet na obalo običajno seveda ni popoln brez košare z izdatnim prigrizkom, neredko pa si v zavetju velikega senčnika za povrh pogrejejo še skodelico čaja. Oče - glava družine se pogosto ne zmeni kaj prida za vrvež okoli sebe. Le potrpežljivo čaka v senci in sem ter tja s povzdignjenim glasom opomni preveč razposajene otroke. Gneča lokalnih obal me je sprva motila, toda toliko zanimivih obrazov in za plažo neobičajnih prizorov sem našel le še redkokje.
Muslimansko sveto mesto
Velik del sicer poljedelske in vinogradniške dežele obsega puščava, ki z neskončnimi sipinami in zelenimi oazami kot magnet privlači turiste. Le nekaj ur vožnje je potrebnih in že se znajdeš v negostoljubni, a nenavadno privlačni pokrajini. Na poti do peščenih brezpotij sem se ustavil v Kairouanu. Sveto mesto igra v muslimanskem svetu pomembno vlogo, saj je četrto najpo-
membnejše, takoj za Meko, Jeruzalemom in Medino.
Obiskovalcem zagotovo ostane v spominu impresivno staro mestno obzidje, ki na prvi pogled spominja na utrjeno srednjeveško mesto. Toda za visokim, trdnim obzidjem se odvija vsakdanje življenje, tako značilno za živahen arabski svet. Večje ulice so spremenjene v pravi arabski souk, kjer te na vsakem koraku vabijo skrivnostne vonjave in pisani izdelki tradicionalnih obrti. Zvijačni trgovci te skušajo na vsak način popeljati vsaj na ogled v trgovinico, ki je
natrpana z vsem mogočim. .
Kairouan je tudi kraj, kjer tkejo preproge čudovitih vzorcev. Najpogosteje se na preprogah ponavljajo simboli štirih svetih mest, stopnic do minareta, štirih luči mošeje, roke Mohamedove prve hčerke Fatime, jasmina, hibiskusa in skarabejev. Skarabeji, puščavski hrošči govnači, so svete živali. Na preprogi z njihovimi simboli naj bi se po tradicionalnih zakonih mladoporočenca ljubila prvo noč, da bi imela čimveč otrok.
Igor Fabjan (Se nadaljuje)
Mraz in sneg sta pojava, ki ju nekateri pri zimi cenijo, drugim pa so ljubši zeleni in topli zimski dnevi. Zal ne moremo izbirati. Imamo, kar imamo. Vsi, ki pa so že skoraj pozabili, kakšna je prava zima, so si letos lahko osvežili spomin.
Tako kot poletne, pa so tudi zimske počitnice pravi čas za najrazličnejše oblike rekreacije. Ne dovolite, da bi vam počitnice minile ob presedanju s stola na stol in s sprehodom od sedežne garniture do hladilnika. Dobre telesne kondicije namreč ne bomo pridobili s poležavanjem pred televizorjem in z gledanjem olimpijskih iger. Ob spremljanju napetih športnih dogodkov lahko postanemo pretirano živčni, ob dolgotrajnem sedenju pa tudi vedno manj prožni.
Mnogi se tudi v letošnjih počitnicah ne bodo mogli odreči enkratnemu doživetju - smučanju. Da bodo spomini na smuko le lepi, pazite ne le na okončine, ampak tudi na kožo. To velja seveda tudi za tiste, ki se sankajo, drsajo ah le sprehajajo po strmih pobočjih. Tudi sprehod po belih zasneženih strminah ni namreč nič manj prijeten od smučanja, pa še manj verjetnosti je, da ti kakšna smreka prekriža pot.
Izognimo se ozeblinam, vidnim rdečim žilicam, izsušeni koži in sončnim opeklinam. Sonce in sneg namreč vedno le nista naša najboljša prijatelja, čeprav ju ljubi vsak smučar. Sončni žarki v gorah so namreč še posebej močni zaradi čistosti zraka, snežna površina pa odbija šti-
rikrat več sončnih žarkov kot vodna gladina. Ne nazadnje pa je sonce v tem času tudi zelo nizko, tako da intenzivnost UV sončnih žarkov zraste vsakih 1000 metrov za 20 odstotkov, led in sneg pa povečata odbojnost še za tretjino.
S pravilno obutvijo, toplimi nogavicami, rokavicami in ostalimi oblačili zavarujemo kožo, kjer se le da. Povsod tam, kjer kože ne pokriva obleka, jo je potrebno zaščititi vedno, ko odidemo na zrak, pa četudi ne sije sonce, saj so žarki, ki prihajajo skozi meglo, še posebno nevarni. Sonce pa na smučanju ni edina nevarnost. V kolikor smučate pri minus desetih stopinjah in drvite po pobočjih s hitrostjo 60 kilometrov na uro, mora naša koža prenašati - 35 stopinj Celzija. Varovanje kože pred mrazom je zato prav tako pomembna kot varovanje kože pred soncem.
Uporaba mastne in zaščitne kreme je torej nujna. Zaščitna sredstva naj ima-
jo najvišji varovalni faktor, ki nas bo dobro zaščitil pred škodljivimi sončnimi žarki. Kože pa ne zavarujmo le zjutraj, temveč postopek ponovimo tudi nekajkrat čez dan. Se posebej pogosto nanašajmo zaščitne preparate na čelo, brado in nos ter na kožo otrok in oseb, ki imajo občutljivo kožo.
Ustnice zavarujemo z vazelinom, najprimernejši je tisti v stiku, saj gre v še
tako majhen žep in ga imamo tako vedno pri roki. To, da mora tudi stik vsebovati zaščitni faktor verjetno ni potrebno poudarjati.
Vsem, ki radi smučate, želim prijetno smuko v lepem, jasnem vremenu. Prav tako vreme pa želim tudi tistim, ki ne smučajo, a je njihovo razpoloženje in počutje močno povezano z vremenom.
Vida Pipan Volaj
Mogočno obzidje v Kairouanu (Foto: Igor Fabjan)

Plečnik
Ta čudoviti človek je prebil vse nedeljske popoldneve v svojem ateljeju sam, nam, študentom pa je rekel: »V nedeljo popoldne je rado dolgčas, najbolje naredite, če greste s punco na sprehod!« Ali je Plečnik hodil z dekleti? Sam je povedal, da so puncam v domovino pisati Gregorčičeve verze. Na Dunaju je premišljeval o ženitvi. Študentk arhitekture ni preziral kot mnogi drugi, raje privilegiral. Imel je čisto poseben obzir, ki ga nima smisla navajati. Kakšna ženska je bila Plečniku všeč, je težko reči. Kranjica na Napoleonovem spomeniku mu je bila silno všeč: »Das hat er fein gemacht!«
To opisujem, ker vem, da je imel, kakor za vse, tudi za žensko lepoto izrazit, izbrušen okus.
In vendar drugim ni zavidal lepote in uspeha! Nasprotno, kot krušni oče je skrbel za svoje učence in se veselil njihovega uspeha.
Nekoč mi je potožil, da si kralj in sploh nihče na dvoru ne zna predstaviti njegove zamisli o novem Suvoboru. V glavo mi je padla res originalna misel, kako narediti svojevrsten model razgibanega griča s tremi osnutki za sam grad. Imel sem situacijski načrt z metrskimi plastnicami. Iz milimetrske lepenke sem izrezal plastnico za plastnico in lepil drugo na drugo. Nato sem napravil še premakljive modele gradu. Vse sem vložil v škatlo s premakljivimi stranicami. Malo v strahu sem nesel Plečniku. Ni mogoče povedati, kako se je razveselil.
Imel je skoraj otroško veselje z modelom. Odnesel ga je k prvi avdienci. Ves navdušen mi je potem pripovedoval, da ga ne bom več videl: »Sel je iz roke v roko, vsak ga je hotel natančno pregledati, dokler ga nisem preprosto pustil, nikdar več ga ne boste videti!«
Vedel je, bolje kot mi, kaj je človeku čast, kaj mu pomeni. Toda vsaj do svojega osemdesetega leta se je temu odločno izmikal, ogibal.
Povsod sama odpoved in premagovanje samega sebe. Ni se hotel oženiti, ni hotel postati bogat, ni ustregel telesnim strastem, ni hotel časti, niti skromnega priznanja, oboje dobljeno je skrbno čuval. Čeprav družaben in vešč družbe in okolja, je živel samotno in dolgčas preganjal zgolj z duševnim delom, risal je in bral, da mnogokrat ni vedel, koliko je ura. »Veste, naturo je treba najprej ubiti, potem vam bo zvesto sluzila!« tako nam je odločno zagotovil, hi ni dvoma, da se je po tem ravnal in do tega ni kar tako prišel.
(Se nadaljuje)
FIFI l|P®®8fcS gl' mmril		V mem n	
		m *	
Ljubljana - steber sv. Trojice
Danes goduje
Matija, apostol
Sveti Matija je tisti apostol, ki je bil izvoljen namesto odpadlega Juda Iškarijota. Kako se je to zgodilo, pripoveduje evangelist Luka v prvem poglavju Apostolskih del.
Po Kristusovem vnebohodu so se apostoli vrnili z Oljske gore v Jeruzalem, ne potrti, marveč polni svetega veselja, ker so videli svojega Učenika, kako je odšel v nebesa. Po njegovem zadnjem naročilu, naj ne hodijo iz Jeruzalema, dokler ne prejmejo dara Svetega Duha, so se zbrali v dvorani zadnje večerje, da opravijo prvo devetdnevnico.
V dneh te devetdnevnice je bil k apostolom prištet Matija. Zbor je bilo treba dopolniti, ker je Kristus izbral dvanajst apostolov, kakor je bilo dvanajst očakov izvoljenega ljudstva in dvanajst izraelskih rodov. Mesto izdajalca Juda je torej moral zasesti nov apostol.
Volitev se je izvršila na ukaz apostola Petra. Izvoljen je smel biti le eden izmed tistih mož, ki so bili v Kristusovi bližini ves čas od Janezovega krsta do njegovega vnebohoda. Izbirali so med Jožefom Bar-sabo in Matijem. Po dolgi molitvi je odločil žreb, ki je zadel Matija. Tako se je po svetem pismu uresničilo, kar je zapisano v apostolovem imenu, ki ga slovenimo Bogdan - v hebrejščini namreč pomeni “matitjahu” dar Jahveja oz. božji človek.
Apostola Matija časte kot zavetnika stavbenikov, mesarjev, kovačev, krojačev, tesarjev in slaščičarjev.	(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sreda, 23. februarja 1994
_____________BRSKANJE PO STARINARNAH_________
Baročne plastike in stilno pohištvo v Galeriji Ažbe
Prostore imo v nekdanji Sosovi hiši na Mestnem trgu v Ljubljani
v Salonu antikvitet v galeriji Ažbo vam poleg enjevanja in svetovanja Področja starin in ume-Ponujajo stilno pohiš-°i slike, srebrnino, star lestence, ogledala, Ce an’ tekstil, čipke, ^ m antične preproge... Metoda Uršič in Marjan ur sta v prostorih stari-urne pripravila razstavo arocnih plastik 17. in 18. oletj^ večinoma doma-lzVora- To je prva to-s na obsežna ponudba Q J ^as' ki ni samo na s ed, marveč omogoča tu-Oakup izbranih kosov. Med manjšimi starina-1 se lahko odločite za Prodajalno palico ali
za nakup šatulje za m avi(re }z prve polovice • stoletja. Leseno ohišje
ul)e. oblečeno v modri 311161 ki okrašeno z mede-
nino, je izdelano v slogu bidermajerja. Pozornost zbudi tudi črn-žalni dežnik iz preloma stoletja, okrašen s čipkami. Dame so ga uporabljale izključno za pogrebe.
Ali pa vam je ljubši francoski bul? V Franciji se je pojavil okoli leta 1650, v galeriji Ažbe pa vam ponujajo dve omarici in večji predalnik iz leta 1850. Omarici sta izdelani iz polnega krivljenega lesa z vložkom želvovine in medenine. Prav gotovo se bosta omarici lepo podali k vašemu kaminu, na katerega lahko postavite še dve okrasni posodi v slogu wedgwooda. Izdelani sta iz dvakrat žganega porcelana. Za stil, ki se je pojavil v Angliji okoli leta 1750, so značilni bogati okraski in dodatni meandri.
V galeriji lahko kupite štiristo petdeset let star renesančni hišni molilnik iz stare Gorice, preproge iz Irana, Iraka, Afganistana in Rusije. Veliko je porcelana v stilu art dekoja. Ce pa vam je ljubša upodabljajoča umetnost, boste tu našH Petkovškovo olje V Stali, slike Ivane Kobibce, Mencingerja in sodobnega slovenskega slikarja Mušiča. Ljubitelji dragih in poldragih kamnov lahko izbirate med briljanti, rubini, smaragdi, safirji...
Lestenci, ki vam jih ponujajo, so iz obdobja bidermajerja, secesije in holen-dra, ki se je zgledoval po baroku, značilen pa je za čas med obema vojnama. Pa kaj bi naštevali, najbolje je, da Galerijo Ažbe obiščete kar sami.
Marjeta Smolnikar
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in' težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
------------------------------Za»cg,
Ime in priimek;
Telefonska številka; Naslov:___________
Glasbena želja;
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop

&
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20.4.: Čakajo vas presenečenja. Ne bodo vsa prijetna, vendar bodo vsa po vrsti taka, iz katerih boste pridobili nove spretnosti obvladovanja bodočih problemov.
BIK 21.4. - 20. 5.: Oplemeniteni s številnimi novimi spoznanji in nabiti s svežo delovno energijo boste zelo kmalu nadoknadili zamujeno ter pohiteli novim izzivom naproti.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nič posebnega se ne bo dogajalo z vami, saj boste večinoma skorajda namerno preprečevali nove možnosti, ki se vam bodo ponujale kot na pladnju.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Dozdevalo se vam bo, da svet poka po vseh šivih. Najprej neprijetne napovedi glede poslovne prihodnosti, potem nova odgovornost v domačem logu.
LEV 23.7. - 23.8.: Ob pravem času vas bo nekdo obdaril z novico, s katero še dan poprej ne bi vedeli kaj početi, tokrat pa vam bo odstrla niz novih, domiselnih idej.
DEVICA 248.-22.9.: Ponudila se vam bo priložnost, da izrazite mnenje o zadevi, ki jo obvladate dosti bolje od tistih, ki si prilaščajo pravico odločanja o njeni usodi.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Trud, M ste ga minule dni vlagali v delo, se vam bo obrestoval v vsem svojem sijaju, vendar boste kljub temu čutili, da je plačilo preskromno.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11 dMa najboljši možen način boste začeli združevati dve svoji veliki sposobnosti: intuicijo in razum. Spretno vas bosta voditi skozi labirint življenja.
STRELEC 23.11. - 21. 12.: Cim ste se ponovno zbližati s svojo drago osebo in začeti odkrivati v njej nove čare, že se vam je začel zamra-čevati pogled. Le kaj bi bilo krivo?
KOZOROG 22.12. - 20.1.: V iskanju novih možnosti za prodor svojih idej boste tako zelo uspešni, da boste začeti nehote zanemarjati stara področja svojega delovanja
VODNAR 21.1.-19.2.: Volje in energije boste imeti samo za najnujnejše stvari. Čutiti boste, da bi si morali vzeti nekaj prostih dni za obnovitev svojih moči. Ne motite se.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Držali se boste bolj v ozadju, čeprav vas bodo obveznosti marsikdaj postavile v ospredje, kjer se boste morali pokazati v svoji najboljši luči.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. meščanski naziv za staro mamo, 4. prag v reki, katarakt, 8. švicarski matematik in fizik (Daniel), 11. antično ime hrvaškega otoka Visa, 12. nekdanji prebivalec Pirenejskega polotoka, 13. postava, 14. reka v Zimbabveju in Mozambiku, 15. osvežilna brezalkoholna pijača, 17. reka v vzhodni Angliji, 18. angleški filmski igralec (Peter), 20. bitka, 23. oblika rastlinskega stebla, 24. poslovni prostor, 28. paralelogram s štirimi skladnimi stranicami, 30. krajša oblika imena Jaroslav, 31. kar vpliva na ravnanje, 32. narod ob Baltiku, 33. sprevodnik na vlaku, 35. nizozemski kolesar (Jan), 36. angleško svetlo pivo.
Navpično:
1. prihod v goste, 2. večje naselje, 3. začetnik pariške dinastije Arsakidov, 4. avtomobilska oznaka Somborja v Vojvodini, 5. špansko moško ime, 6. ime in priimek italijanskega popevkarja, ki je prepeval v duetu z Romino Power, 7. zajedalske rastline na njivi ali gredi, 9. pojavitev v javnosti, 10. ime grške filmske igralke Papas, 16. pergamski kralj, 19. mlad prašiček, podsvinče, 20. podolgovat plod stročnic, 21. naselje v južni Bosni, srednjeveško središče žu-pe Rame, znano po tkanju preprog, 22. osmi del celote, 25. vase zaprta družbena plast v Indiji, 26. delavska in obrtniška zadruga v carski Rusiji, 27. najdaljša reka v Franciji, ki se pri mestu Saint Nazaire izliva v Atlantski ocean, 29. pokrajina na Goriškem, 34. originalna kratica za Združene države.
ŠAH
a b c d e f g h
Grigorjev - Cistjakov / Moskva 1935 Kar dve beli figuri lahko zabranita napad na kralja po odprti h liniji, zato črni, ki je na potezi, razmišlja o drugačni možnosti napada na belega kralja. Pri tem sta mu v veliko pomoč lovca, ki nadzorujeta obe dolgi diagonali. Kako črnemu uspeva napad?
Rešitev naloge
Za uspešen napad na belega kralja v kotu šahovnice Črni odstrani najprej skakača s potezo l...Dg5:l! Tako so oslabljene obrambne mod belega na h liniji! 2.fg5 Th8+
3.	Th3 V to potezo je zaupal beli, vendar po 3...Th3:+
4.	gh3 c5+ in beli kralj se je znaSel v matnem plesu treh Črnih figur!
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
•aje ‘seey ‘rappipuo^ ‘psg ‘iizo ‘or -ef ‘quioi ‘[B5[0| ‘si} ‘pedods ‘spoj,,o ‘uajsj ‘B)qoq ‘sa -eg ‘sb}s ‘iaqi ‘bssj ‘rpnouiag ‘dejs ‘euio :ouAeiopoy\
AALIS-ra
8
7
6
5
4
3
2
1
Capablanca - Raubitscheck / New York 1906
Zadnja poteza črnega je bila napredovanje kmeta na polje e3, tako da bi na grožnjo belega Ta5 odgovoril z Df4+ in večnim šahom.
Toda veliki Kubanec je razpolagal še z močnejšim nadaljevanjem in presenetil črnega. Kako je beli, ki je na potezi, uspel zmagati?
Rešitev naloge
Capablanca je takoj izkoristil priložnost in nasprotnika postavil pred neubranljivi mat s potezo l.Ta7:+! Da7: 2.Ta5!
Cmi nima nobene možnosti, da brani mat v naslednji potezi in zato se je vdal!	Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1075
Uzakonjen celibat
Celibšt -a m (lat. cae-libatus iz caelebs samec) 1. samski stan, zlasti duhovnikov, 2. prepoved ženitve za katoliške duhovnike (v pravoslavju velja le za menihe in višjo duhovščino); celi-bater -ja m samec, neo-ženjen moški... Tako o celibatu France Verbinc v Slovarju tujk (Cankarjeva založba 1968) na str. 109 levo spodaj... Sicer pa o celibatu lahko zapišemo, da se v različnih oblikah pojavlja v mnogih verskih tradicijah kot posledica ideje, da je neoženjenost oziroma neomoženost povezana s služenjem in predanostjo božanstvu. V katoliški cerkvi so še danes mnenja o smiselnosti spoštovanja celibata, ki je bil uzakonjen na cerkveni sinodi v Rimu 24. februarja leta 1075. Po sprejetju tega zakona so se poročeni duhovniki morali ločiti od svojih žena, sicer so jih izobčili iz Cerkve. Ideje o ukinitvi celibata so bile po H. vatikanskem koncilu predmet živahnih razprav: nekateri krogi so vztrajali pri ohranitvi zakona o celibatu, drugi so se vztrajno zavzemali za odpravo celibata, tretji pa so - tako kot ponavadi - ob strani čakali, kaj se bo zgodilo. Za katoliške duhovnike je celibat še vedno obvezen.
PREBLISK
Zakonska zveza je visoka šola altruizma.
Honore de Balzac
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
Sreda, 23. februarja 1994
EVROPA / NA ZAHODU DEŽEVNO
ALPE JADRAN / POOBLACITVE
Vremenska slika:
Nad srednjo Evropo je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se severno od Alp pomika proti vzhodu, V višinah od zahoda priteka k nam bolj vlažen zrak.
topla	hladna
fronta	fronta
C A
srediSCe središče ciklona anticiklona
okluzija
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
4
* ■
pod 10%	pod 5
(p “**
10-30%	5-10
444	* • ,
30-507=	10-30
AAAA####
50-807=	30-60
▲ ▲▲
444	***
nad 807= nad 60
VETER I NEVIHTE
t
5-10 m/s
nad 10 m/s
Sonce bo vzšlo ob 6.52, zašlo pa ob 17.39. Dan bo dolg 10 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 14.46, zašla pa ob 04.51.
RA/MERC NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče, le na mejnem prehodu Dolga vas morajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države Čakati 2 uri.
	
	
Piancavallo	70/150 cm
Fomi di Sopra	50/150 cm
Zoncolan	70/110 cm
Trbiž	30/150 cm
Nevejsko sedlo	75/260 cm
Sauris	40/60 cm
VENETO	
Sappada	35/130 cm
	
SLOVENIJA	
Cerkno	od 85 do 90 cm
Golte	70 cm
Kanin	od 40 do 235 cm
Kohla	od 20 do 70 cm
Kope	do 100 cm
Kranjska Gora	do 50 cm
Krvavec	do 75 cm
M. Pohorje	do 135 cm
Pokljuka	od 60 do 80 cm
Rogla	od 100 do 120 cm	
Soriška planini	3	80 cm
Vogel	175 cm
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.57 najnižje -17 cm, ob 7.38 najvisje 38 cm, ob 14.14 najnižje -54 cm, ob 20.45 najvisje 40 cm.
Jutri: ob 2.31 najnižje -26 cm, ob 8.17 najvisje 43 cm, ob 14.44 najnižje -58 cm, ob 21.10 najvisje 47 cm.
Slovenija: Na zahodu se bo Sosednje pokrajine: Ob se-postopno pooblačilo, drugod vernem Jadranu in v Italiji se bo sončno. Pihal bo jugoza- bo pooblačilo, drugod bo Se hodni veter. Dnevne tem- večinoma jasno, perature bodo od 6 do 12 °G
V Sloveniji: Oblačno bo z Obeti: V petek delne raz-rahlimi padavinami, ki bo- jasnitve. Postopno izbolj-do močnejše v zahodni Sanje vremena.
Sloveniji. V nižinah bo deževalo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....
TRST.........
CELOVEC......
BRNIK........
MARIBOR......
CELJE........
NOVO MESTO...
NOVA GORICA..
MUR. SOBOTA..
PORTOROŽ.....
POSTOJNA.....
ILIRSKA BISTRICA.
KOČEVJE......
CRNOMEU......
SLOV. GRADEC..
BOVEC........
RATEČE.......
VOGEL........
KREDARICA....
VIDEM........
GRADEC.......
MONOŠTER.....
ZAGREB.......
REKA.........
-4/7
4/8
-5/5
-4/
-5/8
■6P,
-7/
-4/1
-6/4
-1/7
-7/7
A]'
-8/$
-9/7
-7/6
-6/7
-2/0
-S/-6
i
i
4/12
TEMPERATURE PO EVROPI
HELSINKI...
STOCKHOLM...
MOSKVA.....
BERLIN.....
VARŠAVA.....
LONDON.....
AMSTERDAM...
BRUSELJ....
PARIZ......
DUNAJ......
ZuRICH......
ŽENEVA......
RIM........
MILAN......
BEOGRAD....
BARCELONA...
ISTAMBUL...
MADRID.....
LIZBONA....
ATENE.......
BUCAREST...
MALTA......
PRAGA......
včeraj ob 7. in ob 13. uri
-16/-6 -6/'6 -ISA? -4/2 -2/1 0/3
-6/'l
-3/0 0/0 -3/3 03 4/9 6/13 -1/9 -11/'] S/'4 5/1 3/13
%
0/6 10/15
h6/3
SVET / S! IKA PRI $UKlV.,ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Le dan zapora možu, ker je ubil ženo, ki ga je hotela skopiti
LONDON - Neki sodnik v Manchestru je obsodil na dve leti zapora pogojno in po enem dnevu zapora izpustil na prostost 58-letnega Royja Gree-cha, ki je ubil svojo ženo, ker ga je poskusila skopiti. Roy Greech je bil obupan, ker ga je žena neprestano varala in ga žalila pred vsemi, tako da je večkrat poskusil napraviti samomor. Ko jo je pred umorom prosil, naj se odpove zmenku, je ta zagrabila nož in ga poskusila skopiti in izustila, da ju ne potrebuje. Zaslepljen od besa je Roy iztrgal ženi nož iz rok in jo ubil. »Vi ste dober človek, ki je že dovolj pretrpel. Pojdite kar domov,« je po razsodi rekel sodnik.
S petega nadstropja padel v kolesarsko košarico in se rešil
PEKING - Neki 20-mesečni Kitajček je padel s petega nadstropja točno v kolesarsko košarico in z manjšimi podplutbami preživel strahoten padec. Hu Qiang je naslonil stolico k oknu, tako da bi pogledal na dvorišče, a je izgubil ravnotežje.
Japonke nočejo krznenih plaščev
JOKOHAMA - S kampanjo proti krznenim plaščem so najprej začele zahodne filmske zvezde. Kirn Basinger, Naomi Campbell in druge so se na plakatih in na časopisih pojavile gole z napisi »Raje gola kot v tuji koži«. Mrzlica proti krznenim plaščem je sedaj zajela tudi Japonsko, kjer so se Članice nekega ekološkega združenja kljub mrzli zimi tako fotografirale. Na transparentu je napis podoben evropskim, ko pa ga je veter nekoliko dvignil so bili gledalci razočarani; pod napisom so namreč navadne kopalke.
>' i
faJn t! t T*
Kraljica Elizabeta na Karibih
LONDON - Angleška kraljica Elizabeta preživlja z možem Filipom Edinburškim kratke počitnice na Karibskih" otokih, kjer pa se seveda ne odpoveduje državniškim dolžnostim. Fotografijo levo so posneli v Georgetovvnu To je njeno zadnje potovanje z jahto Britannia. ki jo bo zaradi visokih stroškov mornarica izločila iz prometa.
4

pošast
SAO PAULO - V Amazonskem nižavju se danes zaCne neobičajna znanstvena odprava. Skupina biologov bo v spremstvu domačih Indijancev poskušala v pragozdu zahodnega Amazonskega nižavja odkriti bajeslovno predpotopno poSast, ki ji domačini pravijo Ma-pinguari. Po mnenju biologa Davida Orena, ki vodi odpravo, je ta pošast megaterij, orjaški pasavec iz pleistocena. Ta živa okamenina je daljni sorodnik sedanjih pasav-cev, lenivcev in mravličarjev. P° pricevajih Indijancev je Mapin-guari podoben medvedu, visok štiri metre, je brez zob in neznosno smrdi. Biologi so prepričani, da so pričevanja verodostojna, ker se do potankosti ujemajo. Megaterija so namreC opazila razna indijanska plemena, ki so med seboj oddaljena tudi tisoC kilometrov. Glede trditev Indijancev, da ima Mapin-guari orjaška usta v višini trebuha, so biologi mnenja, da je to le p°y sebna žleza, ki izloča neznostm obrambni smrad. Prav zato ima odprava s seboj tudi plinske maske. Znanstveniki upajo, da bodo našli kosti in sledove tega megaterija, ker slike ne bi bile zadostnen dokaz, da ta poSast res obstaja.
Evropska babica pravi, da bo umrla nasmejana
PARIZ - Jeanne Calmet je v ponedeljek praznovala 119. rojstni dan in je najstarejša ženska v Evropi. Zdravniki pravijo, da se dobro počuti, Čeprav ji je vid opešal. Številnim obiskovalcem je dejala, da bi rada prižga-
la cigareto, pa je morala pred dvema letoma prenehati kaditi. Živela je v Arlesu, kjer še danes živi v domu za ostarele. Njen oče je imel trafiko in Jeanne se Se spominja ljudi, ki so ga obiskali: Pasteru, Sarah bernard, Marie
Curie in tudi Van Go-gh, ki pa je bil »neznansko grd in jeznorit ter je smrdel po alkoholu«.
Kaj pa načrti za prihodnost? Jeanne je/\ dobre volje in prav/y le, da je prepričanj, da bo umrla nasmejana.