mariborski
• Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uradnlitva 2440, uprava 24*« Ishaja razen nedelje la praznikov vsak dan ob 10. url / Valja maaaino prajaman * upravi ali po polti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase •prejema tudi oglssnl oddelek »Jutra" v Ljubljani t Poitnl čekovni račun ii 11.40®
99
JUTRA
99
s
Ob K®^dIlfiSovem obisku
V soboto je prispel v Ljubljano in nato na Bled grški ministrski podpredsednik In vojni minister general Kond il is.
'z Ljubljane na Bled ga je spremil naš vojni minister general Peter Živko-v i č, včeraj je pa prispel tja tudi naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Tako je postal danes naš Bled, ki se mu v kratkem obeta tudi konferenca zunanjih ministrov držav male antante, torišče važnega političnega sestanka, ki gotovo ne bo ostal brez pomembnih posledic za nadaljnji raz voj prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo v okviru že obstoječe balkanske zveze.
Nam Slovencem sta bila grški narod in grška držav;1 do osvobojenja zelo daljnja.
Med nami in Grki skoraj ni bilo ne političnih ne trgovskih ne kulturnih ali kakšnih drugih stikov. To razmerje se sicer tudi po našem osvobojenju ni dosti spremenilo. vendar pa smo se kot Jugoslovani morali pričeti vse intenzivnejše zanimati za narod in državo, ki sta mejaša j NEWYORK, 15. julija. Mussolini je naši državi doli na skrajnem jugu. Grčija sprejel dopisnika »Standard Times« iz je danes v naši zunanji politiki važna po- i st. Louisa in mu natančno preciziral zitivna postavka, pa tudi trgovski, turi-1svoje stališče glede abesinske zadeve, stični ter drugi stiki med Jugoslavijo in Dejal je, da se ne bo obotavljal seči
Mogoče vendarle atentat?
Avtomobilska nesreča kancelarja Schuschnigga — Šofer še vedno neza* vesten — Govorice o atentatu - Novo gibanje nacistov in marksistov
DUNAJ, 15. julija. V soboto se je avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg odpeljal s svojo ženo Hermo, sinom Kurtom, vzgojiteljico in osebnim detektivom na Gornje Avstrijsko, odkoder je nameraval potovati po ostali Avstriji. V bližini Linza se je pa dogodila doslej še ne popolnoma pojasnjena nesreča. Kancelarjev avtomobil se je zaletel s strašno silo v neko drevo in se docela razbil. Kancelar jeva žena, ki jo je vrglo iz avtomobila na obcestni kamen, je bila takoj mrtva, kancelar sam se je onesvestil in dobil poškodbe na glavi, šofer pa je ostal
nevarno ranjen. Ostali trije so se rešili brez večjih j>oškodb. Kancelar se je zavedel šele v bolnišnici in dasi za njegovo življenje ni nobene nevarnosti, odide vendarle na daljši oddih in ga bo v tem času nadomestova! podkancelar knez Starhemberg. Kancelarjeva žena bo pokopana na državne stroške. Vest o nesreči je vzbudila v Avstriji veliko vznemirjenje in govorice o atentatu, ki pa 20 jih oblastva strogo prepovedala. Velik vtis je napravila tudi po ostalem svetu.
DUNAJ, 15. julija. Skrivnostna avtomobilska nesreča kancelarja dr. Schusch
nigga, pri kateri je bila njegova žena Herma ubita, še zdaj ni popolnoma pojasnjena. Šofer TIchy, ki se je šele včeraj, a tudi le za trenotek zavedel, je dejal samo kratko:	»Jaz	sem	nedolžen«.
Oblastva skušajo z mrzlično naglico razjasniti zadevo. Zdi se, da je nesrečo mogoče vendarle povzročila atentatorska namera, ker je bil kancelarjev avto šele nedavno popravljen. Zanimivo je dalje tudi to. da se opaža v zvezi s to nesrečo zopet večja aktivnost narodnih socialistov in marksistov.
Grčijo niso majhni. V novejši zgodovini so ti stiki skoraj vedno prav tesni, ali celo zelo prijateljski. Zveza nekdanje Srbije
in Črne gore z Grčijo (ter Bolgarijo/ 'kaj misli o kršitvi suverinitetnih pra-
za skupni nastop v prvi balkanski vojni,
ki se ie končala s tako sijajno zmago in osvobojenja izpod poltisočletnega turškega !..rma, je, izgleda, za vedno odstranila prejšni razdor med Jugoslovani in Grki. la zveza se je obnovila tudi v eh gi balkanski in svetovni vojni in skupaj prelita kri je ustvarila trdno tradicijo prijateljstva in zavezništva.
Bili so res tudi po koncu svetovne voj-ie včasih trenutki, ko se je razdalja
M!.r«cf»weva utemeiievania
KER SO DRUGI UPORABLJALI NASILJE, IMA TUDI ITALIJA PRAVICO
ZA NAPAD.
Nobenega naroda ni na svetu, ki v svoji zgodovini še ne bi bil kršil suve-renitetnih pravic drugega naroda. Na ta način so razširile svoje ozemlje tudi Združene države Severne Amerike. Novinar je nato dejal, da Združene dr žave danes odločno spoštujejo suve-renitetne pravice vseh narodov in držav. Mussolini je nato opravičeval italijansko invazijo v Abesinijo in nagla-šal, da so v preteklih stoletjih druge države razširile svoje posesti v kolonijah samo na ta način, da so napadle in zasedle manj razvite pokrajine.
po orožju, da doseže protektorat ali pa popolno suverenost Italije v Abesiniii. Dopisnik je vprašal nato Mussolinija,
vic samostojne države in ako ne misli, da je vsaka invazija v Abesintjo kršitev določil Društva narodov. Mussolini mu je odgovoril, da se je suve-reniteta držav kršila že dolga stoletja.
ned Beogradom in Atenami povečala, a j p^RlZ, 15. julija. Včerajšnji fran-skoraj izključno le po krivdi tujih mtri- COs|ij narodni in državni praznik, ka-gantov, ne pa nas ali Grkov. Vstop Gr- terega so vsi pričakovali s strahom
pred usodnimi spopadi med levičarski mi in desničarskimi udarniki in njihovimi prevratnimi načrti, je potekel pro ti vsakemu pričakovanju popolnoma mirno. Višek proslave je tvorila parada vseh oddelkov francoske vojske pred predsednikom republike in ostalimi državniki, ki se je vršila v Champs Elyseeju ob ogromni množici gledalcev. Posebno pozornost so vzbujali tanki, ki so se prvič pojavili
sno je letelo nad zbranimi množicami
čije v balkansko zvezo skupaj z Jugoslavijo, Romunijo iti Turčijo pa je te čase srečno zaključil. Današnja Grčija, ki jo vodita T s a 1 d a r i s in K o n d i 1 i s se prav dobro zaveda, da bodo zavarovani njeni balkanski interesi le tedaj, ako bo živela v zavezništvu in prijateljstvu z več ko še enkrat večjo in močnejšo kraljevino Jugoslavijo. Zavedamo se pa tudi mi, da je sloga Balkana in itiegova varnost mogoča samo tedaj, ako stoji tudi Grčija na temeljih vzajein- prj paradi v velikem številu. Istoča ne balkanske politike. In prav general K o n d i 1 i s, ki se danes posvetuje z generalom Živkovičeni in dr. Stojadinovi-čem na našem slovenskem Bledu, je eden Klavnih tvorcev našega prijateljstva *n zavezništva. Njegova zasluga je pa tudi. da je bila letos zatrta venizeli-stična vstaja, ki ni imela le namena spre meniti grško notranjo, ampak tudi z u-n a 11 j o politiko, seveda nam (pa tudi Grčiji sami) v škodo.
Kakor Jugoslavija, tako stoji sedaj tudi Grčija pred važnimi notranjimi problemi. Grška vlada in grški parlament sta prav te dni določila,da se izvede letos v jesen plebiscit na ohranitev republike ali obnovo monarhije. Poznavalci
V Parim ie bilo mirmo
VELIKIH SPOPADOV IN DOGODKOV NI BILO. PARADE VOJSKE IN STRANKARSKIH UDARNIKOV.
okoli 650 vojaških letal. Takoj popoldne so pričeli zbirati levičarski voditelji svoje čete na trgu Bastille in okoliških cestah. Svoje udarnike so poslali komunisti, socialisti, levičarski radikali in razni drugi marksisti. Manifestirali so za republiko nroti fašizmu. Proti večeru so pa priredili svojo manifestacijo v okolici Plače del’ Etoile des ničarji, med katerimi so imeli večino člani »Ognjenega križa«. DefiSirali so pred grobom neznanega junaka. Sicer pa je slavil Pariz svoj narodni praznik v znamenju godbe, plesa in druge zabave. Mir se tudi drugod po Franciji ni kalil.
Princ regent nas Bfledu
BUKAREŠTA, 15. julija. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel včeraj v dveh dolgih avdijencah romunskega zunanjega ministra Titulesca. Navzoč je bil tudi kralj Karol, pozneje pa tudi francoski poslanik d’ Ormes-son. Titulescu je poročal o svojem potovanju v Pariz in London. Popoldne se je Nj. Vis. knez Pavle vrnil v Beograd, od koder je nadaljeval preko Zagreba in Ljubljane pot na Bled. Listi živahno komentirajo sinajski se-
 ..... _	¥ U1W1 stanek, ki pa ni nobena senzacija, ker
razmer trdijo, da je zmaga monarhistov j politika male antante se ne spremeni, že sedaj gotova stvar. Tako moremo i LJUBLJANA, 15. julija. ^ Nj. Vis. pričakovati, da se še letos vrne na gr- knez namestnik Pavle je prispel davi ški prestol kralj Jurij, sorodnik nase vladarske hiše. Blejski sestanek bo zaradi tega važen tudi s tega stališča. I a teden se pa prične - tudi na Bledu
ferenca in je obisk generala Kondilisa morda tudi z njo v kakšni zvezi. Slovenski Bled je torej prvo torišče, kjer se
še jugoslovansko-grška trgovinska kon-naša usoda tesneje veže z jgrško.
-r.
ob 6.30 semkaj in se nato odpeljal dalje na Bled. Tja se je odpeljal tudi romunski poslanik Guranescu.
Shod v Baniaiukt
BANJALUKA. 15. julija. Včeraj .ie bilo po sedmih letih tu in sploh v Jugoslaviji prvo veliko javno zborovanje opozicije, katerega se je udeležilo okoli 25 do 30 tisoč ljudi. Zborovanje je bilo združeno z velikimi in svečanimi manifestacijami združene opozicije. Predsednik zborovanja je bil Ce-da Kokanovič. Prvi je govoril voditelj srbskih kmetijcev Joca Jovanovič, ki se je bavil pred vsem s padcem Jevti-čevega režima, s sedanjim položajem opozicije in nadaljnimi zahtevami. Nadalje so govorili v imenu srbskih kmetijcev, hrvaških kmetijcev in*demokra tov ter samostojnih demokratov razni govorniki, kakor Nikola Ondrič, Dušan Brankovič, dr. Filip CojtdrJč, Ui»
Branko Čubrilovic, Jevto Lončarevid in drugi.
DR. AUER POTUJE V RIM.
BEOGRAD, 15. julija. Pravosodni minister dr. Auer je dobil od ministrskega sveta polnomočje za podpis med Jugoslavijo in Vatikanom sklenjenega konkordata. Minister se odpelje 20. t. m. v Rim.
MAKSIMOS ZOPET MINISTER.
ATENE, 15. julija. V soboto je prev-: zel posle grškega zunanjega ministra zopet bivši minister Maksimos. Zastopnikom tiska je dejal, da se vrača na svoje mesto v trenutku, ko izgleda mednarodni položaj želo zamršen. Nadalje • je izrazil upanje, da mu bo uspelo rešiti sporna vprašanja, ki obstojajo med Grčijo ter Bolgarijo in Albanijo. V evropski politiki bo ostala Grčija zvesta Društvu narodov.
RESTAVRACIJA HABSBURŽANOV.
PRAGA, 15. julija. »Prager Presse« objavlja uvodnik pod naslovom »Habsburžani in mala antanta«, v katerem pra vi, da ni nesprejemljiva samo restavra-* cija Habsburžanov, ampak sploh tudi vsaka razprava o kaki eventuelni. restavraciji.
ANGLEŠKE PRIPRAVE.
RIM, 15. julija. Iz Aleksandrije poročajo, da je dobilo angleško letalstvo v Egiptu velika ojačenja, tako, da je sedaj tam poleg bombarderskili tudi 250 lovskih letal.
OGROMNA REVIJA LADIJ.
LONDON, 15. julija. Na južni obali Anglije je zbranih 160 angleških bojnih ladij, da sc udeleže revije pred kraljem Jurijem v proslavo 25letnice njegovega vladanja.
LETALSKA NESREČA.
AMSTERDAM, 15. julija. Na letališču Schempholu je včeraj padlo na tla in se razbilo ogromno veleletalo. Pri tem je bilo ubitih 6 ljudi, 14 pa se jih je rešilo iz ruševin letala, ki so pričele goreti.
AVTOMOBIL V MORJU.
MILAN, 15. julija. V Malpassu pri Sa-voni je neki avto zavozil s ceste in strmoglavil po strmini 40 m globoko v mor je. Od 4. potnikov se je rešil samo eden. trije pa so mrtvi.
RUDNIŠKA KATASTROFA.
TOKIO. 15. julija. V rudniku Tagava v bližini Fukuoke je eksplozija zasula 74 rudarjev. Štirinajst so jih doslej rešili. vendar so 3. že umrli. Ostali’.
brže ne bo mogoče rešiti.
PILI BOMO PIVO.
LONDON. 12. julija. Znans. k Wlaker je ,)o 14-letnem ! H ugotovil, da deluje pivo kot zelo močno desinfek-cijsko sredstvo, ki uničuje bakterije krat bolj .kakor karbolna.kislinr
Stran 2.	Mari6ors0	»VeSernlk«	Jntra,
Dhevne vesti
Grozna smrt delavca
V FIRFZNEM SE JE SMRTNO PONESREČIL 54-LETNI DELAVEC MARTIN
VAHTER.
':>ri posestniku Josipu Koležniku na nšniku je služil že delj časa 54-letni ivec Martin Vahter, ki je opravljal :<> pri žagi in tovoril splave. Tako je !i pretekli petek ves dan pridno sc-vljal splav z drvami, ki so jih pripeljali Remšnika.
Ko se jc po končanem delu okrepče-i| pri gostilničarju in posestniku Ani. eršniku v Breznem je naprosil gostil-arja, naj mu dovoli prenočevati na ednju, ker ni še končal dela pri spla-u, ki bi ga morali odplaviti drugi dan. imcraval je drugo jutro zgodaj vstati, t bi končal svoje delo. Okrog 21. ure je nato res tudi poiskal ležišče na kednju. Plazil je po stopnicah in ker ni mel s seboj svetiljke, je z rokami iskal
lz sodne službe. Sodni pripravnik Stan ko Klavz jc premeščen iz Maribora v l jubljano.
Sprememba posestev. Kupili so: zdrav uik dr. Marinič od industrijalca Walterju Halbiirtha zemljišče v Koroščevi ulici 1028 k v. m) za 1,35.000 Din; Fani Pra-'cu in Josip Šmajger od Ivana Vodopivca hišo št. 25 v Aljaževi ulici za .575.00(1 Din: trgovec Aleksander Rosenfeld od • i.iurc Džamonje tretjino zemljišča v 'voroščevi ulici za 169.718 Din; dr. Ivan Jančič od mestne občine mariborske zemljišče na vogalu Vrtne in Vrbanove ulice (1290 k v. m) za 77.400 Din, od kon gregacije šolskih sester pa zemljišče (858 k v. m) za 42.900 Din; frančiškansko žup iršče v Mariboru od Magdalene Ferkove hišo št. 77 na Aleksandrovi cesti za 50.000 Din; Marija Kresevič od Marije Mlinaričeve zemljišče v Magdalenskem okraju (771 kv. m) za 40.000 Din in Drago Janžek od dr. Ivana. Schmiderja zemljišče v Koroškem predmestju za 28.650 Din.
Šahovski turnir v Beogradu. Včeraj dopoldne se jc pričelo sedmo kolo šahovskega mojstrskega turnirja. Dr. Trifu novič je premagal Petroviča, Pirc Bro-derja, Tot ■ Aviroviča, dr. Astaloš pa Filipoviča; reiiiis se je končala partija dr. Kalabar : Šrajber. dočim so bile ostale partije prekinjene. Po sedmem kolu vodi Pirc, ki ima sedaj 5 in pol točke.
Spominska svečanost za padle koroško rojake. Pri Sv. Urbanu nad Mariborom ie priredil včeraj dopoldne Klub Korošcev v Mariboru spominsko svečanost za padle koroške rojake v boju Za o-svobojenje. Vršila sc je maša zadušnica in pridiga. Pri svečanostih sta sodelovala pevsko društvo »Poštni rog« in mladinski tamburaški zbor, ki sta pela oziroma igrali prelepe koroške pesmi. Pred sednik kluba g. Hohmuller jc nagovoril zbrano množico, ki je v častnem številu prihitela k Sv. Urbanu, da na dostojen način proslavi žrtve za neodreše-no domovino. Zahvalil se je vsem, za u-deležbo, zlasti pa našim vrlim poštarjem, ki so s petjem dvignili svečanost.
Arehova proslava na Pohorju. 2c v soboto zvečer, kakor tudi v zgodnjih ju-trnjih urah včerajšnje nedelje, je krenilo iz Maribora nad tisoč izletnikov k Sv. Arelni, da se udeleže vsakoletne 'Arelio-ve proslave. Dopoldne ob 10. uri je bila v mali cerkvici svečana služba božja, ki je trajala nad 1. uro. Po službi božji se je razvila zabava in so si izletniki na pohorskih vrhovih marsikaj privoščili. Proti večeru so zapustili prijazni Sv. A-reh ter krenili veseli v dobrem razpoloženju proti domu.
Stavka kovinarjev. Na Javorniku so stopili v stavko delavci tovarne Kranjske industrijske družbe, in sicer zaradi kršitve delovne kolektivne pogodbe. — Stavka okoli 750 delavcev.
Rodbinska imena po krstnem listu bodo morala biti v smislu odločbe banske uprave v novem mariborskem adrc-sarju...
Državni svet je potrdil razpust tukajšnje reg. pomožne blagajne »Naprednosti«. Likvidacija se izvrši v kratkem.
primernega mesta, kjer bi spal. Ni pa vedel, da je na skednju stroj za rezanje slathe.
Nenadoma so zaslišali domači, ki so še bili po koncu, bolesten krik, ki je prihajal s Skednja. Ko so prišli na škedenj se jim je nudil grozen prizor. V mlaki krvi je ležal nesrečni Vahter, ki jc bil ves razrezan po obrazu. V temi je namreč tako močno butnil z glavo v stroj, da mu je ostro rezilo presekalo lice, nos in oči. Težko ranjenega so spravili v hišo, kjer pa jc kmalu nato umrl. Nesrečni Vahter jc bil družinski oče in je njegova smrt tembolj tragična, ker jc zapustil ženo in tri nepreskrbljene otroke.	j-i&j	,
Mestno poglavarstvo je kaznovalo glavnega poverjenika tukajšnjega pover jeništva »Privredne zadruge za uzajain-no pomaganje« g. Josipa Rozeta na 3000 Din globe, odnosno 30 dni zapora in mu zabranilo nadaljnje izvrševanje zavarovalnih poslov, ker navedena zadruga nima dovoljenja ministrstva za trgovino in industrijo za izvrševanje zavarovalnih poslov.
Razgledni stolp pri Sv. Pankraciju na Remšniku se bo zgrabil, le potrebno je mnogo priprav, ki so pravkar v teku. Brez gotovine pa tudi tu ne gre! Zato prosimo vse, ki so prejeli ček, da se ga blagohotno poslužijo v dobri veri, da vršijo narodno in patriotično delo! Tujci gledajo na nas z vsem zanimanjem, kaj počnemo in kako sc bo stvar izpeljala! Pridite na izlet!
Novi Sad dobi gledališče. Banska u-prava dunavske banovine je pokrenila akcijo za obnovitev gledališča v Novem Sadu. V ta namen bo dala 50.000 Din podpore, društvo za srbsko narodno gle dališče pa 20.000 Din.
Mladinski dom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Bakru zamore sprejeti za kolonijo dečkov od 2. do 30. avgusta t. 1. še nekoliko dečkov od 7. do 16. leta. Informacijo in prijave daje oz. sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Gregorčičevi ul. 26. do vključno 20. julija t. 1. Obenem sc obrača odbor na vse člane in prijatelje JS s prošnjo, da bi darovalo kake slike naših narodnih mož, pokrajinske, pomorske i. dr., s katerimi bi zamogli olepšati tudi notranjost doma. Marsikateremu leže take slike kje zaprašene med tem ko bi mogle domu dobro služiti. Sprejemajo sc v pisarni na gornjem naslovu.
Taboren je mariborske sokolske župe.
Kakor vsako leto priredi tudi letos sokolska župa za svoje pripadnike taborc-nje v Bohinju ob romantičnem Bohinjskem jezeru. Taborenje bo od 21. tm. do 10. avgusta. Prijavljene! iz Maribora dobijo natančna navodila pri svojih društvih odnosno v župni pisarni vsak dopoldan.
Važno za železničarske vpokojenee in vpokojenke. Ljubljansko podporno društvo (v smrtnih primerih, prej Inomost). sklicuje v sredo, dne 17. t. m. ob 16.30 v Gambrinovi dvorani članski sestanek, na katerem bo poročal delegat Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev iz Ljubljane. Pridite vsi, ki se zanimate!
Narodna odbrana v Studencih priredi 14. avgusta v studenškem gozdu veselico. Ostala društva se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev.
Nočna lekarniška služba. Jutri v torek bosta imeli nočno lekarniško službo Sa-vostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna »Pri sv. rArehu« na Glavnem trgu.
Radio Ljubljana. Spored za torek 16. t. m. Ob 12: Ketelbeyeve skladbe na plo ščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, spo red, borza; 18: plošče; 19.10: čas, vreme, poročila, program, obvestila;, 19.30:.
nacionalna ura; 20:	predavanje;	21:
mandolinistični sekstet, vmes plošče; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.30: angleške plošče. Konec ob 23. uri.
Napad). Zadnje čase so v mariborski okolici napadi na dnevnem redu. Včeraj zvečer je v neki gostilni v Orehovi vasi napadel neki Bergles 29letnega posestniškega sina Jožefa Klepa. Udaril ga je s kolom po glavi, nato pa ga zabodel z nožem v hrbet. V Rošpohu pred gostilno Pečnik je viničar Zupanc hotel udariti svojega neprijatelja. Pri zamahu s stolom je pa po nesrečnem naključju zadel nekega 291etnega' v Pesnici stanujočega sodarskega mojstra Franca Poliča. Polič je na račun drugega dobil težke po škodbe na glavi. Ko sc je pa včeraj proti večeru sprehajal proti Trem ribnikom 23 letni vojak Herman Mašič, so ga v gozdu napadii neki zlikovci, ki se zadnje čase potikajo tam okoli. Neki moški je povlekel iz žepa nož in ga zabodel v desno stran prsi in v levo roko. Vsi napadenci se zdravijo v bolnišnici.
Z nožem je šla slaboumna ženska nad
22-letncga posestnika Franca Horvata od Sv. Martina pri Vurbergu ter mu raz parala trebuh. Horvata lečijo v tukajšnji splošni bolnišnici.
Nezgode. Včeraj jc v Spodnji Polskavi stanujoči posestnik Karel Hrastnik padel z drevesa in zadobil hude notranje poškodbe. V delavnici državnih železnic zaposleni. Alojz Prcgel si je pri delu poškodoval desno roko. Na Komenskega trgu si je pri padcu poškodo.val desno nogo pod kolenom 61 -letni mestni revež Ivan Rcicher. Pri Sv. Miklavžu je prišla po naključju v levo nogo šivanka 58-letni posestnici Katarini Miložičcvi. Neki v spodnji Voličini stanujoči trgovski vajenec sc jc pri igranju s samokresom nehote ustrelil v dlan leve roke. V Studencih je padla po stopnicah 34-letna delavka Frančiška Zgavčeva. Poškodovala si je levo stran prs in levo lice. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Sreča v nesreči. Ko se je preteklo soboto peljal po Koroški cesti s svojim motociklom inž. Josip K. proti Kamnici ie nameraval v bližini Gottlichove hiše izog niti sc mestnemu škropilnemu vozu, za katerim so sc igrali otroci. V trenutku ko je K. prehitel voz, pa je skočila 11 letna Anica Jamnikarjeva izpred voza naravnost pod kolesa motocikla, ki jo jc podrl na tla. Anica je obležala nezavestna, zadobila pa je tudi lažje poškodbe na nogah, rokah in obrazu.
Karambol. Na cesti Maribor - Kamnica se je dogodil karambol med motociklistom Konradom Hankom in Štefanom Lahom, ki se je peljal na kolesu. Hanek je zadobil poškodbe na levi nogi, Lah pa si je strl levo roko, da so ga morali poklicani reševalci prepeljati v bolnišnico.
Koveeg je zginil mizarskemu pomočniku Engelbertu Peperki na Koroški cesti. Pcperka je imel kovčeg, v katerem so bili razni predmeti in obleke, shranjen v neki shrambi. Ko se je za nekaj časa odstranil, mu je neznan tat odnesel vse njegovo imetje.
Ukradeno kolo. Trgovskemu vajencu Stanku Cvirnu je neznan tat ukradel z nekega dvorišča v Frančiškanski ulici 500 Din vredno dvokolo znamke »An-ker«. Kolo ima evidenčno št. 96669.
Golobe so kradli neznani tatovi mesarju Karlu Weitzlu v Mlinski ulici. — Wci‘tzl je prijavil tatvino policiji, ki poizveduje za tatovi.
Velik vlom je bil izvršen pri posestniku Francu Ferlugi v Desnjaku pri Ce-zanjevcih. Vlomilci so z železnim drogom, katerega so vzeli iz gospodarskega poslopja, iztrgali železni križ iz okna in skozi odprtino splezali v spalnico, kjer so s silo odprli omare ter odnesli razno zlatnino in denarja v vrednosti nad 10.00.0 Din. S plenom so izginili brez sledu.
Vlom v žago. V žago posestnika Jurija Pajtlerja v Kumenu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je neznan potepuh, ki se je klatil že delj časa okrog vasi, vlomil ter odnesel okrog 800 Din vreden gonilni jermen.
V Mariboru, dne 15. VII. 1935.
—......................    ■■im	n	m	min
___________________aciNO
GRAJSKI KIMO
Do vključno torka veliki zabavni film
»Zvečer - ti ali jaz 7“
V glavni vlogi Jenny Jugo, Paul Horbiger in Theo Lingen.
Pride »Bosamba* senzacijonelno velečielo iz afriške džungle.
Aretiran vlomilec. Mariborska policija je aretirala 381etncga Josipa Ogrizka iz Prepolj, ki je izvršil pretekli petek v Hrastju pri Limbušu vlom v stanovanje Ernesta Šauperla. Ogrizek je v petek popoldne s sekiro razbil hišna vrata ter ukradel Šauperlu razno obleko in več drugih predmetov v skupni vrednosti nad 3000 Din. Policija ga jc aretirala v trenutku, ko je nameraval ukradene preti mete prodati.
Iz veselja do ognja — zažgala hišo, V Št. liju nad Turjakom je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Kranjca in ima posestnik okrog 45.000 Din škode. Vsi znaki so kazali, da je bi! požar podtaknjen in so zaradi tega o-rožniki poizvedovali za storilcem. Osumili so neko 15-letno Anico Flogijevo. ki je res tudi priznala, da je zanetila požar. Izpovedala je, da se »strašno veseli, če vidi ogenj« in ima poseben užitek, kadar gori. Požar je zanetila v hlevu, kjer ie z vžigalnikom zažgala seno.
Požar. Pri posestniku Simonu Juriču v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici je •izbruhnil požar, ki je vpcpelil do tal stanovanjsko hišo. Škoda znaša o-krog 20.000 Din in jc le dolama krita.z zavarovalnino.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 25.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15.2 stopinje C nad ničlo; barometer jc kazal pri 19.6 stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 7.38.1; relativna vlaga 74: vreme je jasno in tiho; vremenska napoved ne napoveduje nobene bistvene spremembe.
Piuj
Smrtna nesreča na javni cesti. Pretekli četrtek se jc dogodila na Ljutomerski cesti nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko jc 791etna Julijana Kolaričeva, občinska reva iz Ptuja, korakala po navedeni ccsti, je privozil neznan kolesar in se zaletel v starko s tako silo, da je obležala v nezavesti. Ptujski reševalci, ki so bili o nesreči obveščeni, so ponesrečenko prepeljali z rešilnim avtom v ptujsko bolnišnico. Ves trud jo spraviti k zavesti, pa je bil zaman in je Kolaričeva nekaj ur pozneje poškodbam podlegla. — Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala šele sodna preiskava. Sodna komisija je izvršila 'obdukcijo tru pla. Izid: počena in razbita lobanja.
Poškodbam podlegel. Kakor smo poro čali, je bil 24letni Peter Majcen, sin posestnika v Vičancih pri Veliki Nedelji v noči od 7. na 8. tm. napaden od neznanega storilca, ki mu je z bajonetom razparal trebuh, da je izstopilo črevje. Smrtrtonevarno ranjenega Majcna so prc peljali v ptujsko bolnišnico, vendar so bile poškodbe smrtonosne in je bila vsaka pomoč zaman. Majcen je poškodbam podlegel in je sodna komisija izvršila ob dukcijo trupla; komisija je ugotovila, da so bile poškodbe absolutno smrtonosne, ker je rezilo prerezalo črevje na več krajih. Storilcem so orožniki že na sledu. Tri osebe, ki so na sumu udeležbe, so tudi že aretirane in oddane v zapore okrajnega sodišča v Ormožu.
Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so prepeljali tudi 9letnega Franca Hanželiča, sina posestnika, iz Dornave. Fantek jp padel z voza tako nesrečno, da si je izpahnil levo roko.
Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru5
V Marifb r u, dne 15. Vir. 1935.
MarifiorsH »V e? er n IS« Julra.
Stran 3.
Revija naše industrije
SPLOŠNA INDUSTRIJSKA RAZSTAVA NA MARIBORS1EM TEDNU.
Poročali smo že, da bo imel letošnji IV. Mariborski teden predvsem industrij ski značaj, kar je za Maribor seveda zelo značilno, saj ga nekateri imenujejo ''jugoslovanski Manchester« z ozirom na jako visoko- razvito tekstilno industrijo. Pi^v iz razloga, da je naše obdravsko mesto predvsem industrijsko mesto, se ‘ie uprava Mariborskega tedna odločila, da organizira na letošnjem Mariborskem tednu veliko splošno industrijsko in specialno tekstilno razstavo. Obe rastavi sta za Maribor velikega gospodarskega Pomena, saj se bodo naši in tuji obisko-valci Mariborskega tedna seznanili z mariborsko industrijo in spoznali naš ob mejni Maribor tudi z industrijske plati.
Za tekstilno industrijo, ki je v Mariboru na prvem mestu in za katero je namenjena posebna razstava na Mari-
borskem tednu, prednjači kemična industrija. To zastopa pri nas več tvomic, ki so znane ne saimo v naši državi, temveč so priznane tudi v tujini. Na splošni industrijski razstavi se podo obiskovalci seznanili poleg mnogih industrijskih panog tudi s kovinsko industrijo, ki je za naše gospodarstvo zelo važna. Med zelo važne činitelje v razvoju mariborske in okoliške industrije pa moramo vsekakor šteti tudi razvoj mariborskih Mestnih podjetij, predvsem elektriškega. Tudi Mestna podjetja bodo na tej razstavi zastopana.
Številne prijave mariborskih industrijskih podjetij so jamstvo, da bo velika splošno industrijska razstava na letošnjem IV. Mariborskem tednu res prava slika vse mariborske industrije.
S počiin c na morju
MARIBORSKI DOM V BAKRU
Komaj se je končala slavnostna otvoritev doma, že obletava mladina novi dom, kamor nosi čar svoje pesmi, odkoder odnaša pobudo za novo delo. Po blagoslovitvi so ostali v domu še teden dni ekskurzisti P. J. S., učenci in učenke meščanske šole iz Ptuja. Sama pesem >n smeh odmeva po kopališču ves dan. Le g. Dušan trenira ves dan po suhem štafetni tek z obvezami in z jodom ter pomaga morski vodi razkuževati bridke rane ostrega kamenja v kopališču. Šele zvečer si oddahne ob trojnem kolu, ki ga občudujemo v njegovi preprosti lepoti.
Dne 2. julija zjutraj je prispel P.J.S. iz Rač, ki je razočaran izvedel, da ni prvi, ampak že peti gost v domu. — Nič ne de! — Zajutrk, pa v vodo iu že sc na obali oglasi pesem tiste četrtine »škr-iančkovv, ki so prispeli v Bakar. Prijateljstvo je tu! Pesem obeh so združile brhke ptujske harmonikašinje, da še pri kosilu odmeva v prijetnih hladnih obed-nicah: ->Vse, kar črno je, to jaz ljubim vse, ker moj fantič raufenkirar je.«
Dom je zelo prijeten. Odlični njegovi legi in zunanjosti, odgovarja urejena notranjost in topla domačnost, ki jo ustvar ja resna gospodinja gdč. Bračičeva s svojimi ljubkimi pomočnicami. Postrežba in hrana sta odlični, tako da ne uganeš. o čem stalno premišljuje g. Pirc in da razumeš, zakaj tc blagajnik ob prvi priložnosti skrivoma preseli iz sobe tia hodnik: stiska je.
Dne 4. julija zjutraj ic prišla kolonija Mariborčank. Sprejem jih je presenetil. Nad 60 grl jim je zapelo dobrodošlico, da je minila zaspanost in dvom. — In zopet voda in smeh in pesem, ki nara-
SPREJ EMA NAŠO MLADINO!
šča tja do Bakra in Bakarca, — Zvečer vožnja s čolni po zalivu. Še mrzle Ba-karčane je dvignilo po pristaniščih, ko je za harmoniko grmelo po zalivu: »Mi se ne bojimo sovraga ne vraga . . .«
Dne 5. julija smo se odpeljali s parnikom na Sušak, kjer smo burno pozdravljali vsidrani »Dubrovnik«. — Po ogledu Trsata, pristanišča in lega, smo si stregli s zapaljeno juho in mislili na gdč. Cvetko, da bi prišla pomagat. Seveda jc tudi na Sušaku vžgala pesem, skoro gotovo na obe strani, a največja senzacija pa jc bila spet gdč. Emica s harmoniko na čelu sprevoda.
Zvečer istega dne smo sc Račani hi Ptujčani poslovili od Bakra'. V spremstvu Mariborčanov smo korakali za praporom na kolodvor. Slovo je bilo zares težko. Mnogo smo našli novih imen, ki jih bo čas izb risal; toda to toplo doživetje, ki nas je v masi objemalo, nas bo spominjalo vse življenje: čuvajmo naše morje!
Vožnja nazaj je bila prijetna: direktni vagoni do Pragerskega. — V Zagrebu nam je g. Šestan izprosil brezplačno tram vajsko vozovnico, da smo si ogledali zna menitosti mesta. Od Zidanega mosta do doma je bilo veselja konec. Trojno slovo, od morja, od tovarišev in od šole je priklicalo toliko solz, da je tudi gdč. Koc-mutovo zalila ploha. — Ne kantušmini-Ster Jože, ne mali solopevec Ivan, ne g. Lepo Vreme ni pomagalo. Ko smo si v Pragerskem zadnjič zapeli, je plima dosegla višek.
Doma smo. Kdor želi mnogo lepe sreče, ki je poceni, pustite ga v Bakar!
Šport
Mariborski nogometaši so boljši
od celjskih
V PRVENSTVENI TEKMI JE SK RAPID PREMAGAL SK CELJE Z 8:2. ŽE-LEZNIČARJI SO ODPRAVILI ATLETIKE S 5:3. SVOBODA JE V CELJU IGRALA Z JUGOSLAVIJO NEODLOČENO 3:3. OSTALI SMRTNI DOGODKI
VČERAJŠNJEGA DNE.
Včerajšnja nedelja je bila pravzaprav v znamenju nogometnega dvoboja med zastopniki mariborskega in celjskega nogometa. V Mariboru so gostovali Atletiki in SK Celje, prvi proti SK Železničarju, drugi pa proti SK Rapidu, dočim je SK Svoboda odpotovala v Celje, kjer je merila sfoje moči proti SK Jugoslaviji. Iz srečanj v Mariboru sta izšla kot zmagovalec SK Železničar in SK Rapid. dočim se jc celjska tekma končala neodločeno. Iz včerajšnjih tekem pa jc razvidno, da je mariborski nogomet vendarle močnejši kot celjski, dokazale pa so nam tudi, da poli kvaliteti igre Celjani še dolgo ne bodo na oni stopnji kakor Mariborčani.
SK Rapid:SK Celje 8:2 (3:1).
Zastopnik celjskega nogometa v pod-zvezni ligi .— SK Celje — tudi včeraj ni mogel predvajati one igre, kakršno smo navajeni gledati v podzveznem prvenstvenem tekmovanju. Za Rapidovce so pač bili Celjani zelo šibek nasprotnik in to v vseh ozirih. Najklavernejši vtis je zapustila napadalrfa vrsta, ki ni bila v stanju predvajati smiselno kombinacijsko igro. Zaradi slabe podpore kril-ske vrste so se napadalci morali zadovoljiti s posameznimi prodori, iz katerih sta tudi rezultirala dva gola. Najboljšo formacijo so imeli Celjani še v obrambi, kjer sc je zlasti odlikoval vratar. Pogrešali pa smo v splošnem elan in požrtvovalnost, s katerimi vrlinami sc jc moštvo do nedavnega tako odlikovalo.
Rapid tudi ni predvajal bogve kako pr vovrstne igre. Izvrstni sta bili zadnji formaciji, dočim je napad mnogo preveč o-kleval pred nasprotnim golom. Toliko zrelih prilik kot včeraj enajstorica že dolgo ni imela in Če bi jih vsaj za polovico izkoristila, bi Celjani odšli z igrišča z dvoštevilnini rezultatom.
Tekma se jc odigrala v splošnem zelo fair. Obisk pa je bil včeraj tako slab, kot doslej še pri nobeni tekmi bodisi prijateljski bodisi prvenstveni. Jedva 100 ljudi jc prisostvovalo tekmi. Sodil je g. Bizjak v splošnem dobro.
Rapid je včeraj odigral svojo zadnjo prvenstveno tekmo in je preostala le še tekma Svoboda:Hermes, ki bo prihodnjo nedeljo v Mariboru. Prvenstvena tekma izgleda sedaj takole:
Ilirija
Železničar
Rapid
Cakovečki SK ISSK Maribor SK Celje Hermes Svoboda
14 10 2 14 10 2 14 S 0
14
14
14
13
13
5	4
6	1 3 3 3 1 2 3
2 59:18 22 2 39:22 22
6 45:22 16 5 30:27 14
7 17:33 13
8 21:39 9
9 26:34 7 8 15:63 7
SK Železničar : Atletik SK 5:3 (2:3).
Na igrišču ob Tržaški cesti so včeraj dopoldne merili svoje moči naši Železničarji in celjski Atletiki. Tekma ie bila precej zanimiva, ker sta se oba nasprotnika trudila, da bi dosegla čim lepši re-zulat. To se je zlasti posrečilo Atleti-kom v prvem polčasu, ko so predvajali temperamentno in koristno igro. V drugi polovici pa so pritisnili domačini, ki so končno tudi izšli kot zmagovalci.
Sodil je g. Nemec.
SK Svo*boda:SK Jugoslavija 3:3 (0:1).
Svobodaši so včeraj zopet gostovali v Celju, in sicer so tokrat nastopili proti SK Jugoslaviji. Mariborčani so odpotovali v Celje s kombiniranim moštvom, ki pa ni bilo dovolj močno, da bi premagalo agilne Celjane. Neodločen rezultat odgovarja prilično poteku igre. Sodil je g. Veble.
Tekmovanje za mladinski pokal ISSK Maribora.
V tekmovanju za mladinski pokal ISSK Maribora sta se včeraj odigrali dve tekmi, in sicer je dopoldne na igrišču SK Železničarja mladina ISSK Maribora porazila mladino SK Železničarja s 6:0 (2:0), popoldne pa jc mladina SK Rapi-da na svojem igrišču premagala mladino SK Svobode z rezultatom 6:2 (3:1). Prvo tekmo je sodil g. Kopič, drugo pa g. Senica.
Državno nogometno prvenstvo.
Ljubljana:	Primorje:Slavija (Osijek)
3:0 (3:0).
Zagreb: Hašk:Gradjanski 2:1 (1:1).
Split Hajduk:BASK 4:1 (0:1).
Sarajevo: BSK:Slavija (S) 1:0 (1:0).
Beograd: Jugoslavija: Oncordia 5:0 (3:0).
Maratonski tek za državno prvenstvo
V Ljubljani sc jc včeraj vršil maraton', ski tek za državno prvenstvo. Zmagal
Kulturne vesti
Študija oKrstu pri Savici
(Spisal Anton Oven, 1935. »Belokranjska knjižnica«.)
Anton Oven, ki je pri nas znan kot literarni zgodovinar že po svoji lanski knjigi o F. K. Mešku, je izdal te dni v 64 strani obsegajoči brošuri studijo o Franceta Prešerna romantični pesnitvi »Krst pri Savici«, katero je založila in za stoletnico (pesnitve) izdala »Belokranj ska knjižnica«, natisnila pa jo ic Mariborska tiskarna v Mariboru.
V tej študiji, ki izpričuje že na prvi pogled marljivost in veliko duhovno prevdarnost svojega avtorja, je ubral prof. Oven čisto nova pota in nam predstavil Prešernovo umetnino tako, kakor je pred njim še ni nihče drugi. Profesor Oven dokazuje, da je nastal prvi zasnu-tek »Krsta pri Savici« v Prešernovi glavi dosti prej, kakor zc je doslej mislilo, živel potem z njim dolga leta zavestno ali v ozadje potisnjeno ter doživljal najrazličnejše spremembe. Po avtorjevem dokazovanju jc nameraval Prešeren napisati najprej odrsko tragedijo v Shakc-spearskem slogu, in sicer za časa, ko se je v Celovcu pripravljal na odvetniški izpit. Pozneje, ko je to namero opustil, se je ukvarjal z mislijo oblikovati snov v novelo, nazadnje pa v epos. Ta
razvoj je bil plod raznih notranji!* in zunanjih vplivov, najbolj pa menda Prešernovega največjega prijatelja Matije Čopa, ki je med vsemi pesniškimi oblika mi najvišje cenil epos.
Prešeren je pričel pisati »Krst pri Savici« tudi zares kot epos, kar izpričuje »Uvod«, in to še pred Čopovo tragično smrtjo (6. julija 1. 1835.). Čopova smrt in Prešernova ljubezenska tragedija pa jc pesniku zlomila epično silo, zato je napisal »Krst pri Savici« v stancah in ne več kot epos, ampak kot zgolj romantično pesnitev. Zato je tudi med »Uvodom« in »Krstom« taka tehnična in vsebinska razlika in notranja zlomljenost. Pisatelj utemeljuje svoje trditve zelo spretno in pristavlja povsod tudi prepričevalno psihološko razlago. Posebno pažnjo posveča tudi vprašanju, ali naj »Krst pri Savici« pomeni spremembo Prešernovega notranjega prepričanja v smeri vere ali ne, in zaključuje, da je pesnik kljub tej snovi in obdelavi ostal tudi še nadalje na svojih starih temeljili. Važna mu je bila le snov, na katero je gledal s stališča in v duhu takratne romantike.
Ali bodo Ovnove trditve v celoti obveljale ali ne, bo pokazala nadalnja razprava, ki se bo na pobudo te studijo po vsej verjetnosti razvila med našimi pre-šernoslovci. Zdi pa se vsekakor, da so temelji zelo pravilni in da si moremo sa-
mo na ta način in docela in zadovoljivo odgovoriti na razna vprašanja, o katerih so bila doslej mnenja tako razbita ali vsaj prisiljena, odnosno meglena. Mimo tega jc napisana študija stilistično zelo prijetno, jasno in umljivo. Tudi tisk je zelo čeden.	-r.
Monumenta artis slovenicae. Deveti snopič prvega zvezka tega monumentalnega dela dr. Fr. Steleta o našem slikarstvu, kiparstvu in stavbarstvu je posvečen Marijinemu življenju v slikah srednjega veka. Uvodni razpravi v slovenščini in francoščini so dodane na finem papirju sledeče reprodukcije originalov (enobarvne): Sv. Primož nad Kamnikom: Marija pri tkanju v templju (1520), isti kraj: Obisk pri teti Elizabeti in Obrezovanje novorojenca; isti: Vstop Marije v tempelj; isti: Srečanje Joahima z Ano pri zlatih vratih (vse okoli I. 1520.): Suha: Darovanje Jezusa v templju (sredina XV. stoletja); Vuzenica: Smrt Marije (2. pol. XV. stol.); Sv. Peter nad Želimljem: Smrt Marije (sredi XV. stol.); Sv. Primož nad Kamnikom: Odklonitev Joahimovega daru in Prikazen Joaliimu (okr. 1520); isti: Del Marijinega življenja; Krtina: Rojstvo Jezusovo (okrog 1. 1460.); Sv. Primož: Marija zavetnica s plaščem (1520) in Beram: Marija Devica na Škrilju, Beg v Egipt (147/4).
Misel in delo. Kulturna in socialna revija »Misel « delo«, objavlja v 10. številki uvodno razpravo »Trezni pogledi« o naših gospodarskih vprašanjih; Lojzeta Potočnika spis »Kritika historičnega materializma« (po Masaryku) in dr. Frana Ogrina prispevek »K uradnemu imenovanju«, v katerem se zlasti zavzema za ohranitev termina »župan« in »župan stvo« proti praznemu »občinskemu predsedniku« in ob »občinskemu poglavarstvu«, kar se žal navaja popolnoma po nepotrebnem celo v neuradnem, vsakdanjem življenju in v tisku. V Obzorniku so prispevki: A. Zalokar »Odgovor« (Sodobnosti), dr. A. Munda »Biološka regeneracija naroda in kazensko pravo«, L. Č(ennelj) »M. Presl: Strokovnjaška politika študija« (Ljubljana 1934) in L. C. »Emilijan Lilek: Anklagen gegen die barbarischen Verfolgungen der Kroaten und^ Slovenen in Italien«. Na platnicah so Še razne glose.
Razstavni katalog. Za letošnjo ljubljansko umetnostno razstavo je bil izdan ličen katalog z naslovom: 1. Pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov dravske banovine, Ljubljana 1935, Jakopičev paviljon, maj—junij. Katalog ima tudi 24 enobarvnih reprodukcij razstavljenih del in ima zaradi tega trajno vrednost.
Stran 4.
Mariborski »Večernlk« Jutra
V Mariboru, dne 15. VII. 1935.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Silakova
m.
Gospa Marija Silanova je ugasnila kakor sveča, ko popije zadnjo kapljo voska. Okoli tretje ure zjutraj je zaspala za vedno in Sida je ostala brez matere, la mati ji je bila res tuja, ni bila povezana z njo s tako tesnimi vezmi, kakor bi kot njena liči morala biti, vendar jo je zlasti še zaradi vtisa tik pred smrt jo izpovedane življenjske zgodbe zadela njena smrt dosti bolj, kakor je pričakovala. Doslej je bila Sidi mati nekaj ob sebi umevnega, nekaj takega, kakor je župnik v fari ali učitelj v šoli, in smrt Ji je bila še dosti bolj daljnja kot vojna in kriza. Ni si je sploh mogla predstavljati kot nekaj konkretnega, realnega. Tam nekje so umirali tuji ljudje; slišala ali orala je vest o njihovi smrti, ob njih se pa ni ustavljala.
Smrt — kaj ji je bila mar . . . Sedaj je pa stopila ta smrt prav v njeno najtesnejšo bližino, doteknila se je je skoraj osebno. Spoznala jo je in se zrušila pod njeno silno pezo. Skušala je biti moč na, upirala se je, a zaman. Bolečina je
a Prevelika. To je bila prva resnična,
je llirijan Stane Šporn, ki je 42.200 m dolgo progo pretekel v času 3 ur, 5 minut 43 sekund. Zanimivo je, da si je »porn letos že osmič zaporedoma priboril državno prvenstvo v maratonskem teku.
Državno prvenstvo v tenisu
Na igriščih SK Ilirije se je odigral vče raj finalni dvoboj za državno prvenstvo teniških moštev v coni A. in sicer med zagrebškim Haskom in Ilirijo. Zmagali so Zagrebčani v razmerju 5:0 in se tako plasirali v sinale z beograjsko Šuma dijo.
Dr. Buratovlč državni prvak v dese-toboju. V Zagrebu se je včeraj zaključilo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v desetoboju. Zmagal je znani lahko atlet dr. Buratovič, (Concordia). ki je dosegel 5822 točk.
Tekmovanj« za prvenstvo železničarskih klubov v Mariboru. Letošnje tek-
osebna bolečina njenega mladega življenja.
Dr. Danilo Frangež, ki jo je skušal potolažiti, ni dosegel namena. Spričo smrti je izginilo vse iz njene okolice; ob njej je stala le silna bolečina in zabadala v njeno dušo svoje ostre bodice. V tej bolečini je rasel lik mrtve matere v višino in širino, postajal je heroičen in veličasten. Duša pokojnice se je doteknila njene, vstopila v njo in se pričvrstila v njej s tesnimi krvnimi vezami.
»Mati . . .«
Šele tedaj je do dna doumela, kdo in kaj je prav za prav mati. In v tisti noči materine agonije, njenega zadnjega blagoslova in tihe smrti je Sidino do-zoretje napravilo skok preko let. Ko je drugi dan ob očetovi vrnitvi iz prestolnice stala z njim pred mrtvaškim odrom in zrla z zlomljeno dušo v tisti tako strahotno izpiti, a vendar čudežno mirni obraz pokojnice, se ji je nenadoma zazdelo, da ni več sedemnajstletna mladenka, ampak dozorela žena. Njen pogled je postal globji in predornejši. Očetova navzočnost jo je bolela skoraj fizično. Dozdevalo se ji je, da so njegove roke krvave, da je — morilec. Materina
movanje za prvenstvo železničarskih klu bov in za pokal prometnega ministra bi se moralo odigrati za časa kongresa UJNZB v Osijeku. Zaradi tekmovanja za državno prvenstvo pa niso mogli klubi igrati v Osijeku. Sedaj pa je SK Železničar aranžiral to zanimivo tekmovanje, ki bo za časa »Mariborskega tedna« v Mariboru. Na turnirju bodo sodelovali mimo naših Železničarjev: SK Železničar iz Zagreba, SK Železničar iz Sarajeva, SK Železničar iz Beograda, Niša in Osijeka ter ŽAK iz Subotice.
Tekmovanje za Davisov pokal.
V Pragi sta se včeraj odigrali single partije med Nemčijo in Češkoslovaško za Davisov pokal. Cramm je premagal Menzla s 6:2, 6:4, 3:6, 5:7, 6:1, Henckel pa Caško z 2:6, 7:5. 6:4, 6:0. Ker je Nemčija v soboto zmagala tudi v doublu je s tem zmagala Nemčija nad Češkoslovaško v razmerju 4:1.
Krvaveči pesnik Tagore
.LSELA ZGODBA IZ ŽE MODERNE INDIJE.
Bengaliji, kjer je doma pesnik Tagore se razširja naslednja govorica: Sta-novanie Tstgoreja so oblegale dame iz najvišjih krogov in pobožno poslušale njegovo modrost. Med njimi je bilo mno go častilk, ki so prinašale pesniku vsak dan cvetje in poljubovale modrijanove roke. Nekega dne se je pa pripetilo nekaj nezaslišanega. V natlačeni hotelski sprejemnici se je utrgal strašen krik, ki je povzročil veliko razburjenje. Indijski filozof Tagore je ponavljal Kristusove
besede in dejal: »Glejte, da ne bodo vaše roke nikoli omadeževane s krvjo!« V tem trenutku je pa neka dama zakričala: »Poglejte njegove roke, ranjen je! Krvav!« In nastala je panika. Osupli filozof je tedaj zasukal svoje rokave in zapazil, da so bile njegove roke polne rdečih madežev. Pogledal je bliže, se nasmehnil in rekel: »Nikar se ne vznemirjajte, gospe in gospodične! To ni kri, to so samo odtisi vaših pobarvanih ustnic . . .«
V kolikem času se preoblečeš
ZANIMIVE UGOTOVITVE AMERIŠKE ANKETE.
Neki čikaški list je razpisal anketo, koliko časa porabijo moški in ženske, da se preoblečejo. Reporterji so se razšli po mestu in spraševali prebivalce ter izgotovili tabeleričen pregled moških in žensldh odgovorov. Domneva« so, da b°do ženske v oblačenju ostale daleč za moškimi. V veliko začudenje pa so se glasili odgovori prav nasprotno. Najboljši moški odgovor je potolkla neka dama, ki je odgovorila, da porabi za oblačenje le 15 minut, dočhn se je glasil rekorden moški odgovor na 20 minut. Na vprašanje kako je to mogoče, je dama reporterju opisala potek svojega oblačenja. Česati, je rekla, se ženski sploh ni treba. Dvakrat potegneš z glavnikom skozi lase, pa je opravljeno. Obleka je zdo enostavna, ker je je malo. Nogavice in čev-
lje obuješ takoj, ustnice si pobarvaš s štirimi potezami, in — stvar je končana. Ženska je olpravljena, sede lahko v avtomobil in uživa v zadovoljstvu, da je s svojo toaleto premagala moške.
Odklonjena spoved
V inomoški bolnišnici se je pred nekaj dnevi na strašen način ponesrečil mizarski mojster, ki je bil tam v službi. Padel je v neko odprtino in je tako nesrečno padel na neko nietlišče, da mu je les predrl prsni koš in ga preluknjal. Njegove bolečine so bile nepopisne. Vendar ni takoj umrl, marveč je živel še 24 ur. potem ko se je ponesrečil. V tem času so k možu poslali katoliškega svečenika, da bi ga izpovedal. Mizar pa je ležal v takem stanju, da ni bil zmožen spove-
smrt jo ie oddaljila od njega, namesto da bi ju približala.
»Bila je mučenica ... on njen mučitelj . . .«, je pomislila in znova zaihtela. Pod silnim dojmom te misli je izginila njena prejšnja kritičnost, ki jo je silila k neki, po njenem prepričanju objektivni presoji. In ko jo je oče prijel za roko in jo hotel odpeljati iz mrliške sobe, mu jo je uporno in sovražno odtegnila in ostala dalje pri mrtvi materi. Potem je padla preko nje, poljubila ji mrzlo, trdo roko in izihtela morje bolečine.
čas do pogreba ji je potekel v mračni omotici. Ob bolečini duše je telo otopelo in ni zahtevalo niti počitka. Toda rana, ki ji je polagoma plahnela od prevelikega napora in jo je naposled skelela samo še zamolklo, se ji je ob uri pogreba odprla znova in še bolj na Široko in globoko. Slovo ob grobu je bilo še težje kakor pa slovo ob sami materi. Nič ni videla duhovnov, nič pogrebcev, vseh tistih velikih množic od blizu in m°litev, godbe in petja skoraj ni slišala. Videla je samo črno krsto, grob in potem prst, ko so jo vsipali vanj, da ga naposled zapro z velikim in težkim ka-menitim pokrovom rodbinske grobnice.
»Grob . . .«
Kakor smrt, tako ji je bil prej oddaljen ta tihi, zadnji kotiček. Ko je hodila mimo pokopališča in grobov, si ni mogla
dati se, zaradi česar je duhovnik odklonil tudi prošnjo, da bi mu dal poslednje olje. Naposled je mož umrl nespovedan in ne blagoslovljen in duhovnik ga ni hotel niti pokopati po katoliškem obredu. Zato so poklicali k njegovemu mrtvaškemu odru protestantskega župnika, ki je izvršil ceremonije. V sprevodu je bilo 500 ljudi, ki so na pokopališču protestirali proti postopanju katoliškega duhovnika, ki ni hotel dati nesrečnežu poslednjih tolažil. Pastor, ki je imel nagrobni govor, je zato čisto prav povedal, da vloga svečenika ni sovražiti ljudi, marveč ljubiti jih in spraviti z Bogom.
Kitajci padajo, Japonci rastejo.
Iz kitajskih vojnih rekrutnih spisov je razvidno, da so novi rodovi Kitajcev vedno manjši. Ta pojav je zelo neugoden, ker so ugotovili, da japonski vojaki rasejo in se dobro razvijajo. Saj pa tudi ni čudno, da Japonci rasejo. S svojim uspehom v zadnjem času in samostojnim teritorijem so zares postali mnogo večji. Z obzirom na njihove želje v Kini, hočejo postati menda še »višji«
Okus papuanskih domačinov.
V Fort Moresby na otoku Papui je prispela vest tamkajšnjega poveljnika.
izsiliti prave predstave in zavesti, da so tam doli nekje pod s cvetjem posajeno ali s travo posejano površino rakve to v njih ostanki nekdanjih ljudi, prav takih ljudi, kakor je ona sama. ljudi, ki soj živeli svoja življenja in doživeli vsak zase roman, pester in zanimiv, kakor se v knjigi nikoli ne da popisati. Sedaj je pa vedela, da je tam spodaj selišče neštetih, ki so vsi bili — ljudje. In v to se-lišče nemih, katerih usta se nikoli vei ne odpro, je odšla sedaj tudi ona, ki f je bila rodnica in vodenica. Tja v temo; groba so položili črni možje deblo drevesa, iz katerega je pognala ona svojo; mladiko, da se osamosvoji v novo rast novo življenje, usodo, roman . . .
»Ne zapirajte jo v to grozno samoto!« je kriknila brezumno, ko so črni možje dvignili pokrov in ga spuščali nad odprtino. »Pustite me, da grem k njej, saj1 sem samo del nje . . .«
Stara Matilda, ki je stala za njo, jo je morala s silo zadržati, da ni planila nad tiste črne može in nad kameniti pokrov. Ko je sedla k očetu v avtomobil in se odpeljala z njim domov, je naslonila glavo v dlani, obstala tako negibna in neobčutna in ni več spregovorila. Tisto noč pa je. duševno in telesno popolnoma izčrpana, vendarle zaspala in spala do jutra.
(Se bo nadalievnln '
da je neko pleme domačinov ubilo peterico belcev in jih požrlo. Na pot se .ie podala ekspedicija, ki je ujela poglavarja in njegovo spremstvo. Ob priliki zaslišanja je neki novinar ponudil -poveljniku kos kruha, namazan z marmelado in mu rekel, če ni to mogoče boljše, kakor človeško meso? Poglavar se ie žalostno nasmehnil in izjavil: »Veste, človek je kakor svinja, je vse. tako tudi kruh z marmelado«.
Novi mož Pole Negri.
Večno mlada filmska igralka Pola Negri, ki ljubosumno skriva datum svojega rojstva, je zopet našla zaročenca. Noče pa izdati imena tega svojega zaročenca. ker se sigurno boji. da ga na ta način izgubi. Ve se samo toliko, da je poslanec v britanskem parlamentu. Poročila se bosta za Božič.
Petdesetletnica Konga.
V Bruxellesu je bila na svečan način proslavljena 501etnica priključitve Konga k Belgiji. Belgijski parlament je 1. 1885. dobil 124 glasov in tako odobril, da je postal tedanji belgijski kralj Leopold 11. vladar »Neodvisne države v Kongu«. Tako je Belgija zavladala nad svojimi sedanjimi kolonijami v Afriki.
Razno
Oseba, ki je našla
ZLATO DUBLE URO
na Meljski cesti, se prosi, da jo odida proti dobri nagradi dežurnemu v Meljski kasarni.	3152
NA POL ZASTONJ
prodajamo ostanke krasne svile, delena in tiska y Grajski manufakturi, Trg svobode 3076
Prodam
HIŠNA OKNA
na prodaj. Jezdarska ul. 8 3155
Sobo odda
SOBO
takoj oddani za stanovanje ali lokal. Vpraša -.c r.a Aleksandrovi cesti 31. Pobrežje. 3153
ZguMeno
MOŠKA NIKLASTA URA »DOKSA«
z duble verižico se jc zgubila včeraj od Sv. Urbana do Mlinske ulice. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi pri M. Pilaju. Mlinska ul. 39. 3157
Stanovanle
STANOVANJE
oddam v Studencih, Cankar-icva ul. 5.___________3156
GOSPODA
sprejmem na "stanovanje in hrano. Vrbanova ul 28, pritličje, desno.	3154
SOLIDNEGA GOSPODA
sprejmem v dobro oskrbo. Poseben vhod. Taborska ul. 11-11.	3150
SOBO IN KUHINJO
oddam točnemu plačniku (dve ali tri osebe) s 1. avgustom. Stritarieva 25.
Službo dobi
NATAKARICA.
20 do 30 let stara, s kavcijo Din 1000 sc sprejme. Smetanova ul. 59.	3151
Spomnite se CMD
Edini tloventki dnevnik na ozemlju bivše maribor-fke oblasti je „Večernik“
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu In vsemu slovenskemu Podravju ožito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako »Veternik* izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd* ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v »Ve-čeraikovih" malih oglasih. ..Večernik* dela za Vas, delajte Vi zanj'
tedaja konzorcij »Jotaa« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.