Slev 84. v LlDlillanl. v sredo flns 12. aprila 1922. r Naročnina za državo SHS: u oelo leto naprej Dlo.120-— sa pol leta n >■ „ 60-— aa četrt leta a . < „ 30 — sa cd mesec „ .. „ 10"— za inozemstvo: . . D u i 18 — eelolejie . . moečno . , e= Sobotna Izdala: v Jugoslaviji. . . Din. 15 -vlnoaemstvn ... „ 3v— Posamna šlev. 75 par. Leto L. — Cene lnserntom: ~ Enostolpna petitna vrata mal* oglasi po K 4'— In K 6 —,} veliki oglasi nad 4S ram vi-; itae po K 8 —, poslani itd.1 po K 12 —. Pri večjem naročila popust -, Izhaja vsak dnn Izvzomšl ponedeljka In tlneva po praz« nlkn ob 5. ari zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKSt Poštnina plačana v SotovlnL __Uredništvo je t Kopitarjevi al!o! štev. 8/in. Rokopisi se se vračajo; netrenirana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet. št*. 50, apravn. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. ljablian^Se it. 650 za naročnino In it. 349 sa oglase, zjgrob .0.011, sarajev. 7583, pra^e lndunaj. 24.797 37,000 000 Eusov umira! Ljudje, Slovenci! V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljače-nju... v Širnih stepah Rusije pa čaka 37 milijonov ljudi na smrt od lakote. Solnčna žega je izsušila rusko zemljo ln uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira. Ruske matere rotijo v zadnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se udajajo v strašno usodo smrti. 87 milijonov ljudi strada, od katerih preti 19 milijonov neposredna smrt, če se v zadnjem hipu vse človeštvo ne zave svoje najsvetejše dolžnosti do sobratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križev, je v septembru leta 1921 prosil evropske vlade za posojilo v znesku 5 milijonov funtšterlingov (okoli 7 milijard naših kron). Ta znesek bi zadostoval, da se prežene bela žena s povolž-skih poljan. A Evropa je bila gluha, tista Evropa, v kateri je samo Anglija izdala 20 milijonov funtšterlingov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu eno tretjino zahtevane svote. Čas hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi. V dvanajsti uri so vendar pričela razna humanitarna dmštva zbirati prispevke za pomoč Rusiji. Na nas je, da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebe greh brezbrižnosti in trdosrčnosti. Obračamo se zato na vse ljudi, ki bivajo v Sloveniji, da prispevajo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Ljudje, pomagajte ljudem! Slovenci, pomagajte otrokom, staršem in vdovam tistih milijonov ruskih vojakov, ki so s hekatom-bami svoje krvi v Karpatih gradili temelje vaše svobode. Kristjani, usmilite se kristjanov! Kmetje in delavci prihitite na pomoč kmetom in delavcem. Odbor za pomoč gladujočim v Rusiji. * * * Dne 25. marca se je končno tudi v Ljubljani konstituiral odbor za pomoč glad-nim v Rusiji. V odboru so zastopane vse slovenske stranke, važnejše kulturne in humanitarne organizacije. Pokroviteljstvo so prevzeli: G. pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r, g. knez in škof Anton Bon. Jeglič, rektor vseučilišča g. prof. dr. Goj-mir K r e k in župan mesta Ljubljane g. dr. P e r i č. Vse v odboru zastopane stranke in korporacije bodo prirejale zbirke in pri-občevale prispevke v svojih glasilih. Zbran denar bo skupno naložen v poštni hranilnici in se bo dal na razpolago dr. Nanse-novi akciji, ki že danes oskrbuje okoli 500.000 otrok in ki tudi sicer organizira po gladujočih krajih Rusije kuhinje in bolnice. Stroški za prehrano enega človeka do nove žetve znašajo 3 dolarje (okoli 900 naših kron). Zbirke socialističnega delavstva se bodo pošiljale preko internacionalnega delavskega odbora za pomoč Rusije, ki je poslal v Rusijo 24 transportov z živili in obleko za 12.000 ljudi in ki je razen tega opremil celo vrsto bolnic in otroških domov. Dalje se bodo pošiljali prispevki socialističnega delavstva preko internacionalne akcije amsterdamske strokovne inter-nacionale, ki je do pred kratkim vzdrževala 40.000 otrok in ki zviša sedaj to število na 100.000. Prof. dr. Nansen, prof. dr. Muhlens (vodja ekspedicije Rdečega križa, vodja ameriške pomožne akcije itd.) so protestirali proti vestem, ki so se pojavile v Evropi in ki so govorile o izropanju pomožnih vlakov v Rusiji. Dr. Nansen je izrecno kon-statiral, da so sedaj vsi vlaki prišli na določena mesta, da ni bil v Rusiji noben vlak 'zropan in da so sovjetske vlasti vedno v najlepši slogi delovale z inozemskimi ko-®isijami. Ruska vlada sama vodi velikansko akcijo za pomoč gladujočim in vzdržuie &koli 2,000.000 otrok ter odpravlja, v kolikor to dopuščajo transportne razmere, ljudi 'z gladujočih gubernij v druge gubernije. Ruske cerkve so odločile, da prodajo svoje zlato ln drago kamenje y korist gladujočim. V inozemstvu so dosedaj največ dali organizirani delavci vseh socialističnih skupin, ameriška država, ki je dala 20,000.000 do- Lord Ge©rge-]ev Genova, 11. aprila. (Izv.) Ko je včeraj končal na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi predsedujoči italijanski ministrski predsednik De Facta svoj govor, se je dvignil še enkrat in izjavil, da je predpogoj vsem pogajanjem na tej konferenci to, da so vsi tu zastopani narodi, ki so prejeli povabila, tudi odobrili določbe canneske konference. — Nato je povzel besedo angleški ministrski predsednik Lloyd George in izvajal: Tu smo se zbrali vsi in stojimo na enakopravnem stališču. Semkaj nismo došli kot zmagovalci in premaganci, ne kot monarhisti in republikanci ali pristaši sovjetske misli, vse nas pre-šinja ena želja, da najdemo pot k obnovi Evrope. Da smo se vsi tukaj zbrali, ki smo prejeli povabilo canneske konference, je ze dokaz, da smo vsi odobrili te pogoje. Konferenca ima namen začeti z obnovo in napredkom Evrope. Evropa je izčrpana. Zapad trpi na strahoviti brezdelnosti, a vzhod pa na lakoti in nalezljivih boleznih. Mi vsi trpimo. Mora se nekaj zgoditi, da ne pride do splošnega poloma. Zbrali smo se tukaj, da razpravljamo o valutnih, prometnih in trgovinskih vprašanjih. Vse to je lepo in prav. Toda vsa naša prizadevanja bodo ostala brezuspešna, ako ni miru. Sicer imamo mir, toda le vojna je končana. Spori v Evropi so ostali in povsod opažamo jezno srditost, kar ruši medsebojno zaupanje. Najvažnejša naloga konference bi bila sedaj, medsebojne spore pomiriti in s tem vzpostaviti medsebojno zaupanje. Evropa potrebuje miru in dela. Uspeh konference se more meriti le po dejanskih učinkih, ki jih bo genovska gospodarska konferenca v tej smeri dosegla. Stremljenja posameznih držav se morajo zediniti v prospeh skupne blaginje in harmoničnega sporazuma. Ne smemo šo nadalje verjeti, da pomenja blaginja enega oškodova- VTISI GOVOROV. Genova, 11. aprila. (Izv.) Otvoritvena seja mednarodne gospodarske konference v Genovi je trajala več kot tri ure. Angleški ministrski predsednik je govoril ob splošni nestrpni pozornosti. Ko je izrekel besede: »Evropa potrebuje predvsem miruc, je udaril ob mizo. Višek svojega govora je dosegel pri besedah, da sreča enega naroda ne pomenja oškodovanja drugega. Še dolgo potem, ko je Lloyd George končal svoja izvajanja, so stali udeleženci konference pod vtisom, ki ga je zbudil njegov govor. Prihodnji govornik francoski delegat Barthou je govoril temperamentno in jasno. Nemški državni kancelar dr. W i r t h je govoril v nemščini. Ko je govoril, ni Lloyd George obrnil od njega pogleda. Francoski delegat Barthou se je nagnil naprej, da bi ga bolje slišal. Globoki molk je prekinil žvižg z galerije, ko je predsednik De Facta dal besedo ruskemu delegatu. Č i č e r i n je govoril francoski in je nato prestavil svoj govor v angle'c:no, ki jo popolnoma obvladuje. Ruski delegat je opustil vsakršen patos in ni poudarjal skoro nobenega stavka. Njegov govor je potekel v lahnem tonu. Prizadeval si je, pokazati v konciliantnih rečenicah, da so komunistična načela sprejemljiva. Dal je razumeti svojo glavno misel, to je, da sta možna drug ^oieg drugega oba sistema: komunističnega svetovnega reda in gospodarskega sistema ostale Evrope, in da je sovjetska vlada v spoznanju, da sedaj še no more uveljaviti komunizma kol trajno podlago novega gospodarskega reda v Evropi, pripravljena, sodelovati s kapitalističnimi državami, da se Evropa gospodarsko obnovi. Zborovalci so njegov govor do konca poslušali z največjo pozoniostjo. Genova, 11. aprila. (Izv.) Ko je končal angleški ministrski predsednik Lloyd George svoj govor, je dobil besedo belgijski ministrski predsednik T h e u n i s. Izjavil je: Miroljubno in delavno belgijsko ljudstvo želi samo eno, namreč, da bi mu bilo dovoljeno, delati v miru. Japonski delegat jc iz- larjev, razni Rdeči križi in Sveta stolica, ki je pozvala v posebnem pismu vse vernike za prispevke. govor v Genovi. nje drugega. Ne bo lahka naloga, katero smo si stavil. Javno mnenje posameznih evropskih držav ni nič stalnega, nič oko-relga. Nanj se more vplivati, more se pa tudi izpreminjati, kakor pač uveljavljajo vodilni državniki posameznih držav svoj vpliv in svoje osebne nazore. K delu se mora vsekakor pritegniti tudi Amerika. Genova je mesto, odkoder je odplul Kolumb in odkril Ameriko. Da bi ne bil daleč dan, da pripomore Genova Ameriki odkriti Evropo. Dunaj, 11. aprila. (Izv.) Brezžična brzojavka iz Genove dopolnjuje govor angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Lloyd George je med drugim izjavil še, da bodo morali trpeti narodi vse Evrope, ako se ne združijo v svojem stremljenju, da se vzpostavijo poprejšnji odno-šaji. Opažamo že znake, ki kažejo na to, da trpljenje, katero obstoji sedaj, ne bo trajno, vendar pa se je bati očitnega obupa. Zato je glavna zahteva Evrope, da se zagotovi mir, pravi mir. Ako ne bomo sodelovali z dobrim namenom, ne pridemo nikdar do pravega miru. Javno mnenje je treba privesti do tega, da bo poslušalo glas razsodnosti. Treba je izdati poseben poziv na vse narode, je dejal Lloyd George, in jaz sem trdno prepričan, da dosežemo popoln uspeh, ako se izda tak oklic v vseh državah in ako bodo državniki apelirali na javno mnenje. Lloyd George je nato obžaloval, da tu ni zastopana vlada ameriške republike, in je dejal: Vse, kar se je v Evropi godilo in kar se še dogaja, vzbuja v Ameriki nezaupanje napram dogodkom, ki se razvijajo v Evropi. Ako pa na tej konferenci rešimo vse sporne probleme, tedaj je gotovo, da Amerika sicer ne bo posredovala, pač pa se bo z veseljem zanimala za pogajanja na tej konferenci. javil: Japonska želi živeti z vsemi narodi v miru, zlasti pa s svojimi sosedi. — Delegat sovjetske Rusie Čičerin je dejal: Ruska delcgacija je prišla k genovski konferenci, da bi delovala za mir in vzpostavitev gospodarskega življenja v Evropi, pri čemer pa ji morajo zborovalci priznati komunistična načela. Ruska dclegacija namerava predlagati omejitev splošnega oboroževanja. Rusija jie pripravljena, da uresniči to razoroževan e pod pogojem, da zapad Rusijo popolnoma prizna. Govornik je naglašal potrebo, da konferenca razširi svoj delokrog. Genova 11. aprila. (Izv.) Ko sta se prerekala ruski zastopnik Čičerin in francoski minister Barthou glede vprašanja razorožitve, je posegel vmes angleški ministrski predsednik Lloyd George, pri čemer je bil burno pozdravljen. Pripomnil je, da deluje že dolgo časa na to, da bi zagotovil uspeh konfercnci. Ako konferenca ne uspe, bo to silovito škodovalo evropskemu miru. N|emu se zdi, da Čičerinovi predlogi niso umestni, ker pomenjajo eksplozivno sredstvo za konferenco, ki naj bi vposta-vila mir in red. Vsi moramo, je izjavil Lloyd George, biti oduševljcni z željo po miru. Vsi mislimo na svetovno konferenco, ki bi te naše želje uresničila, toda želeli bi vedeti za dan, kdaj sc ta konfcrenca sestane. Sedaj pa moramo predvsem misliti na program genovske gospodoj-ske konference in nc poizkušati razpravljati drugih problemov. Prosim gospoda Čičcrina, naj ne nastopa s predlogi, ki bi mogli povzročiti med zborovalci ncsporazumljen;a. Narodi se morajo najpoprej popolnoma sporazumeti. Narodi komaj čakajo na uspehe genovske konference. Čim se med seboj sporazumemo tn se v miroljubnem duhu povrnemo domov, bomo mogli govoriti o razoroževanju. Ruska delcgacija jc sprejela sklepe canneske konfercnce. Omejimo se tedaj na program canneske konference in nato: »Naprejl« — Čičerin je hotel nato zopet govoriti, a ga je predsednik prosil, naj se odpove besedi in naj ne nadaljuje razpravljanja, ki bi moglo povzročiti nesporazumljenje. Zelo prisrčno je prosil nato predsednik francoskega ministra Barthouja, da se odpove želji, da ibt tudi on govoril. Barthou je tej želji ugodil, pri čemer je na kratko izjavil in zahteval, naj se vsi delegati izjavijo, ali odobravajo sklepe canneske konference ali ne. Predsednik je nato ponovil, da ostane program canneske konference neizpremenjen in da zoper to nihče ne protestira. Ker se od zborovalcev nobeden več ni oglasil k besedi je prečital predsednik dnevni red za nadaljevan e konference. Dnevni red je bil brez ugovarjanja sprejet, nakar je bila seja prekinjena. V štirih glavnih komisijah so zastopane vse države. Konferenca bo v torek nadaljevala svoja posvetovanja in se sestanejo tudi te štiri komisije. Spor radi Besarabije. Genova, 11. aprila, (Izv.) Danes ob enajstih dopoldne se je sestala prva, tako-zvana politična komisija, čije razprave so pričakovali z velikim zanimanjem. Po konstituiranju je stavil mažarski ministrski predsednik grof Bethlen predlog glede postopanja proti manjšinam. Takoj po konstituiranju pododbora se je dvignil Čičerin in je protestiral v imenu ruske delegacije proti udeležitvi Japonske in Romunske v pododboru, ker je Japonska s silo zasedla ruske pokrajine, Romunija pa Bcsarabijo. Rumunski delegat, ministrski predsednik Bratianu je odgovoril, da je Besarabi^a romunska po voi;i prebivalstva. Japonski delegat je odgovoril v še ostrejših besedah in je izjavil, da se bo Japonska udeleževala konference in da za to ne potrebuje nobenega privoljenja, najmanj pa Rusije. Seja se je nato zaključila in se je naznanilo, da se ob štirih popoldne sestane pododbor. Spor radi delegiranja v finančni pododbor. Genova, 11. aprila. (Izv.) Finančna komisija se je sestala danes ob štirih popoldne pod predsedstvom angleškega ministra Roberta Hornea. Glavno vprašanje je tvorila tudi tukaj ustanovitev pododbora. Angleški zastopnik je predlagal, naj dobijo sklicujoče države ter Nemčija in Rusija po enega delegata, vse ostale države pa štiri. Zastopnik Francije pa je predlagal, naj sklicujoče države dobijo po enega delegata, vse ostale države skupaj pa šest. Proti temu predlogu je protestiral zastopnik Rusije in za Nemčijo zunanji minister dr. Ra-thenau. Angleški zastopnik je vztrajal na svojem predlogu in je vprašal, ali so Francozi pripravljeni umakniti svoj predlog. Italija se je izjavila za predlog Anglije, ki je bil končno tudi sprejet. Francozi so izjavili, da na to pristanejo. Zaradi tega se jo postopalo tako kakor dopoldne in so bili izvoljeni zastopniki ostalih držav, in sicer po en Danec, Finec, Čehoslovak in Ho-landec. PusSoSovsc Wrangal raz-&urj& t. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Včeraj je bilo v Belgradu veliko razburjenje radi vesti, da se vpokličejo vsi sanitetni častniki k orožnim vajam. Smatrajo, da je ta vest v ozki- zvezi s poskusno mobilizacijo sanitetnih edinic in z bivanjem ruskega pustolovca generala Wrangla v Nišu, odkoder namerava, kakor je sam izjavil, odpotovati v Bolgarijo, ker je izvedel važno misijo. Iz Bolgarije namerava iti v Bukarešto, odkoder bo, kakor se govori, spremljal romunsko vojsko na njenem pohodu proti Rusiji. Kakor torej vse kaže, bo Wrangel res podpiral oboroženo akcijo Romunije zoper Rusijo. Naša država šo nahaja v vojaški konvenciji z Romunijo. Radi tega smatrajo v Belgradu, da mora naša vlada predvsem gledati na lastne interese. Po zadnjih vesteh, ki so dospele v Belgrad, so wrangel zelo kompromitira. Naša vlada bo morala z vso energijo nastopiti proti njemu. Javnost je posebno zaradi tega razburjena, ker je v istem tro-notku, ko so iz Niša sporočili, da je general Wrangel dospel tjakaj, prišla iz Ber-lina brzojavna vest, da je ruski general Wrangel sklenil tajen dogovor z Romunijo, ki se nanaša na vojni pohod proti Rusiji. V Belgradu se splošno sodi, da tako postopanje ruskih beguncev v Belgradu naravnost škoduje interesom naše države. - SPOR MED BARTHOUOJii iN ČIČERINOM PORAVNAN. 0 tem ni dvoma, in o tem na« bo prepričal potek genovske konference in bolj kot zelo značilna predkonferenca, ki je stala v znamenju popolne solidarnosti Anglije in Ru-«ije in recimo odkrito: tudi Nemčije. Ruski vnanji minister Čičerin, ki v svojih diplomatskih sposobnostih gotovo ne zaostaja daleč za L!oyd Georgeora, je rekel: Mi bi radi živeli z Jugoslavijo v najboljših odnošajih. Zakaj ne živimo v dobrih odnošajih z veliko, bratsko nam zemljo? Konferenca v Genovi nam odpira globok razkol v mišljenju med Francozi in Angleži in zato bo morala tudi naša vlada enkrat nehati s politiko »solidarnosti z velikimi zavezniki«, ki je danes več ni, in se bo morala odločiti ali za to ali za ono stran. Pašič gre v Rapallo. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Na danalnji seji ministrskega sveta so razpravljali o gospodarskih pogajanuh med zunanjim ministrom dr. Ninčičem in italijansko delegacijo. Kakor se vidi, rezultati niso bili naj-povoljneiši. Pogajanja v Rapallu se bodo nadaljevala in se jih bosta udeležila tudi ministrski predsednik Nikola Pašid in minister za vere dr. Krstelj. TRETJA CONA V DALMACIJI SE IZPRAZNI SuSak, 11. aprila. (Izv.) Tukaj je razširjena govorica, da se v kratkem začne izpraznjevati tretja cona. Karabinjerji na Sušaku so dobili povelje, naj 6e pripravijo za odhod. Na njihovo mesto pridejo vojaki brigade Bergamo, ki naj izroče ozemlje Jugoslaviji. Kraljeviča, 11. aprila. (Izv.) Po zanesljivih vesteh pripravljajo reški fašisti večjo akcijo povodom izpraznitve takozvane tretje cone. Pri tvrdkl Fabbri so naročili več sto bodal in pri tvrdki Jugo zelo veliko jugoslovanskih uniform, katere naj bi oblekli njihovi pristaši, da bi tako izgledalo, da so Jugoslovani vdrli na Reko. To naj bi jim služilo za povod, da bi mogli od Italijo zahtevati, naj še nadalje pusti italijanske čete na Reki. Seja finančnega otibora. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Finančni odbor je na današnji seji nadaljeval razpravo o proračunu za pravosodno ministrstvo. Najprej so razpravljali o duhovniških mestih po kaznilnicah. Poslanec dr. D u - 1 i b i č je zahteval, naj ta mesta še nadalje ostanejo, ker kaznilniški duhovniki moralno dobro vplivajo na kaznjence. Pravosodni minister dr. Laza Markovifc je izjavil, da se strinja z izvajanji dr. Dulibi-(•a, nakar je ta stavil konkretni predlog, da ostanejo na svojih mestih vsi stalno nameščeni kaznilniški duhovniki. Večina je ta predlog sprejela. — Nato je prišla na vrsto redukcija uradnikov sodne uprave. O tem vprašanju še ni padla končna odločitev in se bo razprava nadaljevala po velikonočnih praznikih. Prihodnja seja bo v sredo, 19. t. m. ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu so dvanajsline za maj in junij. Belgrad. 11. mnrea. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora bi se moralo glasovati o predlogu poročevalca Šečerova, da se ukinejo sodišča na Hvaru, Blatu in Perastu. Ker pa je medtem Šečerov svoj predlog umaknil, je glasovanje odpadlo. AVDIENCE PRI KRALJU. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Kralj Aleksander je danes ob 11. dopoldne sprejel v svečani avdienci poljskega poslanika Okenskega, ki mu je izročil najvišje poljsko odlikovanje, red Belega orla. Ta red se podeljuje le prijateljskim suverenom. Doslej ga imajo le nimunski kralj Ferdinand, belgijski kralj Albert in francoski pred;-edink Millerand. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Ob 11. uri 30 minut dopoldne je kralj Aleksander sprejel v svečani avdienci madžarskega poslanika Kalocza, ki mu je izročil svoje poverilnice. GLAD V DALMACIJI. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Iz Dalmacije prihajajo vznemirljive vesti o lakoti. Veliko ljudi je že vsled gladu pomrlo. Vladna akcija ne uspeva radi slabih prometnih sredstev. Ako se od merodajne strani ne bodo podvzele najodločnejše mere, bodo nastale strašne posledice. AMERIŠKE PONUDBE ZA ZGRADBO ŽELEZNIC. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) V ministrstvu za promet se je osnovala komisija, ki proučava predlog ameriškega konsorci-ja, kateri je naši vladi stavil ponudbo za zgradbo nekaterih lokalnih železnic. SKIRMUNT GRE V BUKAREŠTO. Varšava, 11. aprila. (Izv.) Po genovski konferenci bo poljski zunanji mini:ter Skirmunt potoval v Bukarešto, da uredi z rumunsko vlado razne politične zadeve. VENIZELOS ZOPET NA POVRŠJU. Newyork, 11. aprila. (Izv.) Bivšega grškega ministrskega predsednika Venize-losa, ki biva sedaj v Newyorku, je poklical grški kralj Konstantin domov in mu ponudil sestavo nove vlade. UFNIN NA POTU V GENOVO. Helsingfors, 11. aprila. (Izv.) Ljenin je odpotoval iz Moskve v Genovo. ZNIŽANJE DELAVSKin MEZD. Praga, 11. aprila. (Izv.) V severnomo-ravski tekstilni industriji so lastniki tvor-nic sklenili, da bodo s 1. majem znižali delavske plače za 15 od totkov, 1. junija pa za nadaljnih 15 odstotkov. AMERIKA ZA PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE. London, 11. aprila. (Izv.) \Vashing-tonski dopisnik lista >New York Tribune« poroča, da je izvedel iz zanesljivih virov, da nameravajo Zedinjene države ameriške priznati sovjetcko vlado pod pogojem, da uepe mednarodna gospodarska konferenca v Genovi in da se zmanjša število rdeče vojske. O tej stvari je razpravljala vlada v svoji seji v soboto. Iz Rusija. Nemška industrijska razstava se otvori v Moskvi med 1. in 15. julijem tega leta. Ne bodo se razstavili samo stroji, temveč cele fabrične in delavniške opreme. Kar se tiče surovin, se bodo razstavile zlasli nadomestne tehnične surovine. Razstava bo nameščena v znani tovarni r-Provodnik« v Generalni ulici. Preorientaci'a sovjetske gospodarske ftolilike. Rezultat referatov, debat in reso-ucij XI. kongresa ruske komunist, stranke, ki se je nedavna zaključil, bi bil glasom boljševiških virov nekako sledeči: Vojaški komunizem se zaenkrat likvidira. To se pravi, sovjeti hočejo uvesti državni kapitalizem .pospeševati kapitalistične organiza-ci ske metode v gospodarstvu in ustvariti mešane akcijske družbe, v katerih bodo vodili proizvodstvo poleg državnih organov ludi zasebniki. Začenjasedob a mirnega sodelovanja z buržuazni-mi državami. Mala in srednja obrt se prepusti večalimanj popolnoma zasebni iniciativi, Potem se razširi kompetenca sov-eta ljudskih komisarjev in drugih najvišjih državnih organov, tako da se strankine organizacije nc bodo več vmešavale v gospodarsko politiko države, na drugi strani pa se državnim organom ne bo treba pečati s podrobnimi vprašanji strankarske organizacije. Opozici.a proti tej politiki počas- Anglija in Jugoslavija. Izgleda, da med Anglijo in Jugoslavijo ne obstoje baš najboljši odnošaji. Velika Britanija je bila sicer za časa vojne Srbiji zelo naklonjena, je Srb jo podpirala z znatnimi denarnimi sredstvi, toda po vojni so se razmere med obema državama znatno predrugačile, žalibog na škodo Jugoslavije. V znatni meri je k temu nesporazumu pripomoglo popolno nerazumevanje besede »gentleman« od jugoslovanske strani. Beseda »gentleman« se v naš jezik ne da prevesti. Najbolj bi temu pojmu še odgovarjala naša beseda »poštenjak«. Nočemo reči, da Angleži tega pojma med nami ne poznajo. So »gentlemani« tudi pri nas, ampak na žalost ne vsi, zlasti ne vsi oni, ki sede na vodilnih mestih. Znano je danes razmere, ki je vladalo za časa vojne in v prvi dobi mirovne konference med prvim angleškim ministrom Balfourjem in predsednikom naše mirovne de!egaci;e s Pašičem. Prisrčno bi bilo. Sicer ne bi bil Ballour zahteval pri vsakem razgovoru s Pašičem — prič! Je že moral vedeti, zakaj. Mi o tem za enkrat nočemo nič vedeti. Čudno razmerje, ki je vladalo med angleško vlado in med zastopniki »Srbije«, oziroma »Jugoslavije« tudi še po vojni, v Angliji še danes ni izginilo v svojih sledovih. Tam žive ljudje, ki so iskreni prijatelj jugoslovanske misli, nekaj malo pa jih je, ki stoje na strani Pašičevi — ampak iako malo jih je še! Mogoče samo navidezno še nekaj, v srcu pa nihče več. Za Pašičevo tezo o Veliki Srbiji itd. se ne ogreva danes niti en angleški državnik več. Ogromna večina angleške javnosti, ki se zanima za Balkan, sledi danes teorijam bratov Buxtonov in političnemu nazi-ranju Sctona \Vatsona in Steeda, da je pač mogoča na jugoiztoku Evrope decentrali-stično urejena država Južnih Slovanov, nikdar pa ne centralisl' 'na država te ali one barve, ki bi traino ogrožala mir ne le na Balkanu in na Donavi, kar ie za angleško trgovino z vzhodom glavna stvar, ampak tudi v Evropi sploh. Angleško mišljenje o Jugoslaviji nam ne sme biti postranska stvar, le danes vidimo, da prevladu e na konferenci v Genovi angleški in ž nim združeni ruski in nemški vpliv. Ogromna pozornost, ki io posveča vsa svetovna javnost vsaki besedi Lloyda Georgea ali Čičerina, nam svedoči, da se je izvršil v velikih duhovih Evrope silen notranji preokret; ali na korist Anglije, ali na korist naukom Ljenina in Čičerina, to je trenutno za nas man) važno, čeprav misel ni neupravičena, da zmaguje — Lloyd George! Glavna politična tčza anglosaksonske rase pa je danes razorožitev. V tej ideji so si Anglija in Amerika in Rusija danes solidarne. Jugoslavija pa hodi nasprotno pot: Jugoslavija se oborožuje, oziroma trpi ob oroževanje tujih elementov na svoji zemlji. To vidi Anglija, to vidi ves kulturni «vet. Anglija pa oboroževanja tik pred ve-l ko genovsko konferenco noče ne doma ne drugod. Zato si tudi angleške diplomatske note, s katero poživlja našo državo na plačilo obresti povojnega dolga v znesku 25 milijonov funtov, ne moremo tolmačiti drugače kot resen opomin naši državi, naj da mir! Ali pa naj naprej plača svojo do žno miljardo dinar ev le za obresti Anglijil Ta pritisk Anglije je za našo državo zelo pomenljiv. Angleški zastopniki v naši državi niso politični slepci in oni dobro vidijo, kaj pomeni Wrangel za Rusijo in za našo državo. S tem vprašanjem pa se že dotikamo osnovnega vprašanja naše vnanje politike: Ali z Wrang!om proti Rusiji ali pa brez Wrangla na strani Anglije z Rusijo? Da stoje Angleži danes — za Rusijo, Konservator Fr. Stel6: Vojaški grobovi. (Konec.) Tista odpornost, ki jo je čutiti ponekod pri nas napram avstrijskim vojaškim pokopališčem, temelji tudi na malem ne-ličnejših narodnosti; drugič je veliko grobov ne izhaja ponajveč iz vrst osovraženih nemških ali madžarskih polkov, ampak iz vojnih bolnic, kjer so umirali ljudjo najrazličnejših narodnosti; drugič e veliko grobov posebno za fronto in kjer so bila taborišča, sploh zavezniškega izvora, ujetnici, ih namreč, ali so to Rusi ali Italijani, je vseeno; nekaj pa je tudi Srbov, ki smo jim kot rajožjim pomočnikom pri razbijanju Avstrije dolžni največjo pozornost. Med grobovi avstrijske provenience pa je mnogo domačih ali vsaj jugoslovanskih, več italijanskih, rumunskih, poljskih in ukrajinskih, sorazmerno največ pa čehoslova-ških. Do teh imamo kot Slovani največje dolžnosti. Pieteta ti pa veleva, da po smrti ne delaš razlike med prijateljem in neprl-jnteljem, ampak spoštuješ spomin enega in drugega, nnspshno S«, ?e sta padla, kot v slučaju, obn kot nedolžna žrtev skupne bede. To načelo so si osvojili vsi kulturni narodi. Semintje se silil izgovor, da je drža-, va dolžna skrbeti za vzdrževanje teh pokopališč. To je res. Država kot taka je prevzela obveznosti v mirovnih dogovorih, vendar je faktično stanje tako, da je neizbežne, da tu sodelujeta dobra volja ljudstva, ki* jo vodi tradicionalna pieteta napram mrtvim in država, ki ima skrbeti, da se kot celota ne blamira pred kulturnim svetom. Kakor je razvidno iz navodil iz Belgrada, pričakuje država v tem oziru precej sotrudništva cerkvenih občin oziroma župnij, ker se nanaša na pietetno čuv-stvo, ki živi v narodu. Pri nekaj dobre volje je to stališče tudi izpeljivo, ker, kjer so posvečali tem grobovom vsaj toliko pazljivosti, da so jih enkrat na leto, o Vseh svetih, ko se vse spominja mrtvih in njih grobov, vsaj najnujnejše uredili, vzdrževanje skoro nič ne stane, kajti v enem letu se škode ne morejo preveč razpasti; kjer se to ni vršilo, je treba seve korenitejse poprave, ki tudi nekaj stane. Pri tem naj ljudje pomislijo na svoje drage, ki so kot bojevniki ali kot ujetniki pokopani kje na tuji zemlji in naj ne pozabijo, da so po vsem, kar je tu uradno in tudi iz lastne skušnje znanega, grobovi tujih mrličev pa mogoče celo vojnih nasp*-ot. v drugih državah redno oskrbovani. Kakor je nam prijetna zavest, če vemo ali smo prepričani, da grobovi naših žrtev vojne drugod niso zanemarjeni, tako skrbimo, da bodo tudi daljni neznani ljudje lahko mirni radi svojcev, ki jim je beda tragične dobe dala grobove v naši zemlji, lahko imeli isto zavest. Kakor je ž' opozoril v časopisih knezoškolijski ordinariat ljubljanski, je pričakovati letos pri nas obisk italijanskega in češkega odposlanstva, ki si ogledata vojne grobove svojih pokojnih podanikov. Kakor bi se slabo oskrbovana vojaška grobišča zapisala kot minus na račun mednarodnega ugleda cele države, prav tako se ne bodo nič manj pisala kot minus na račun onega dela države, kjer bi jih konšta-tirali. Zato je v interesu kulturnega ugleda države, naroda in vsake občine, da se ji ne bi moglo očitati brezpietetnosti ali celo kaj hujšega. Navedel sem že, da so turisti pogosto z zadovoljstvom omenjali lepo urejeno grobišče v Ukanci ob Boh. jezeru in v Kranjski gori, na drugi pa niso nič manj z ogorčenjem omenjali in raznašali glasu o zapuščenih grobiščih. Avstrijski listi z zadovoljstvom beležijo vesti o pokopališčih v Italiji, kaj bi rekli, če bi na podlagi obi ka kake uradne komisije n. pr. italijanski ali češki ali tudi nemški ali madžarski listi mogli pisati drugače o naši domovini. Še enkrat povzemam: Če so bili ponekod vojaški grobovi po prevratu zanemarjeni, je razumljivo, ker vsled korenitega prevrata duSevnega razpoloženja mas te nega gospodarskega napredka in zmernosti je baje majhna (Šljapnikov in znana Ale. ksandra Kolontaj). Ako pa bodo buržuazne države hotele to preorientacijo sovjetske politike izrabiti v prid reakcije, 5.740.922 Irankov. _ štatarske novice. i Celje. V ponedeljek zvečer je imela podružnica SLS za mesto Celje letni občni zbor ob prav lepi udeležbi. Načelnik dr. Ogrizek je kratko poročal o delovanju podružnice v prošlem letu, poslanec Žebot pa je obširno poročal o sedan em notranjepolitičnem položaju. Zborovalci so soglasno odobravali politiko Jug. kluba, posebno njegov odločen nastop v obrambo slovenstva, ubožnejših slojev in katoličanstva, V resoluciji so izrekli poslancem Slov. ljudske stranke neomajno zaupanje. Za bodoče poslovno leto SLS v Celju je bil izvol.en nov odbor, ki ima nalogo, da organizacijo Slov. 1 udske stranke po vsem mestu Celju "pjpodrobneje izvede. Možje, ki so izvoljeni v odbor, so nam porok, da bo odbor to svojo nalogo tekom letošnjega leta tudi odlično dovršili š Trbovlje. Kakor ljubljanski demokratarji M morejo pozabiti, da so izgubili oblast na magi-aralu, tako tudi naši liberalci vseh treh vej ne mo-*!<> preboleti udarca, ki so ga prejeli na občnem lWu Kmetijske podružnice. Že nad tri tedne J« Poteklo od tedaj, a Se veduo prinese euo ali dru-8° demokratsko glasilo kako zavito ali zlagano pobilo o tem občnem zboru. Iz vseh dopisov pa odmevi velika srčua bol vsled Izostala zmage. Kak- nered je bil v poslovanju podružnice, s« vidi iz tega, da bo že minilo skoro mesec dni od občnega zbora, a stari tajnik si še ne upa dati poslovnih knjig iz rok, češ da še ni vsega spisal in še nima vsega v redul Mnogo kmetov, ki so vsled nezadovoljnosti z dosedanjim gospodarjenjem odstopili, je izjavilo, da bodo zopet pristopili, ker je prešlo vodstvo v res kmečke roke, torej ne bo škode, če odstopijo taki, ki bi bili člani samo radi volivne pravice. Gosn^rstfo. g Sitni trg. Žitni trg je bil v Vojvodini nekoliko bolj živahen. Pšenica notira 1750 K, ječmen 1250, oves 1200, koruza 1250. g Prešiči so bogastvo. Nek osješkl trgovec je prodal na Dunaj UOO komadov prešičev po 60 jugoslov. kron za kg žive teže. Prejel je svoto 2,400.000 kron. g Svetovna produkcija. L. 1921 je bila svetovna produkcija petroleja sledeča: Združene države 469,639.000 galon (galona 4.54 1), Meksika 195,064.000 galon, Kanada 174.000, Indija 6,864.000 Egipt 1,181.000 galon, Francija 392.000 galon, Al-žir 3000 galon, Japonska 2,349.000, Romunija 466 Usoč galon. g Povišanje tovornine. S 1. majem se poviša tovornina na naših železnicah za 50 odstotkov. g Proračunski načrt justičuega ministrstva. Justično ministrstvo razpravlja e finančnim ministrstvom glede proračuna za justično ministrstvo. Za Srbijo je proračunanih 57.619.470.05 Din, za Črno goro 4,818.081.25 Din, Bosno in Hercegovino 31,976.439.75 Din, Dalmacijo 11.831.005 Din, Hrvatsko in Slavonijo 43,145.967.50 Din, Slovenijo 19,395.098.55 Din, za Vojvodino 18,215.106.25 Din. Skupno znašajo izdatki 106,998.175 Din 35 par. g Bolgarski držuvni proračun. Dohodki znašajo 4 miljarde 345,740.000 levov, izdatki pa 4 579 milijouov 028.517 levov. Deficit znaša 223,885.517 levov. g Dohodki trošarine. Dohodki pristojbin zna-šalo v mesecu februarju 1922 30,531016 Din, v februarju 1921 pa 12,522.025 Dan. — V februarju in januarju 1922 znašajo dohodki trošarine skupaj 60.167.796 Din, medlem ko so leta 1921 v istem času znašali 24,191 996 Din. Sodi se, da bo imela država iz naslova trošarine v letu 1922 eno miljardo dinarjev. BORZA. Cnrib, 11. aprila. (Izv.) Berlin 1.85, Newyork 514, London 22.77, Pariz 47.85, Milan 27.90, Praga 10.25, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.625, Varšava 0.13, Dunaj 0.00, avstrijska krona 0.07. Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Devize. Berlin 107—110, Milan 1660—1695, London (izplačilo) 1380—1400, (ček) 0—1390, Newyork (kahe.j 311—313, (ček) 309—310, Pariz 2825—2880, Praga 620—632, Curih 6150—6175, Dunaj 4 do 4125. Budimpešta 58 50—39, Varšava 0—9.50, Valute. Ameriški dolarji 304—306. češkoslovaške krone 603—612, angleški funti 0—i380, napoleondori 950—0, nemške marke 114—117, italijanske lire 0—1670. Belgrad, 11. aprila (Izv.) Devize. London 346—350, Pariz 720—725, Newyork 0—79.50, Milan 422—425.50, Praga 154.50—155.25, Berlin 26.40—26.60, Dunai 1.03—1 04. Bukarešta 0—61. Valute. Rumunski leji 57.75—58.25, češkoslovaške krone 152—154, nemške marke 27.50—0. Praga, 11. aprila. (Izv.) Dunai 0.55, Berlin 17.80, Rim 269.50, Budimpešta 6, Pariz 459.50, London 220, Newyork 49.45, Curih 968, avstrijske krene 0 585, italijanske lire 266.50. Dunaj U. aprila (Izv) Zagreb 2462 do 2468. Belgrad 9828—9862. Berlin 2770—2780, Budimpešta 997—1003, London 33.800—33 850, Milan 41.270—41.330, Newyork 7631.50.do 9852, rumunski leji 5644—5656, švicarski ranki 5305, Curih 148.375—148.625. Valute Dolarji 7581.50—7593.50, bolgarski levi 5195—5205, nemške marke 2795—2805, angl. funti 33 475 do 33.525, francoski franki 70 350—70 450. ita-li anske lire 40.970—41.020. dinarji 9828 do 9852. rumunski leji 5644—5656, šviarski franki 147.375—147.625, češkoslovaške krone 15 530 do 15.550. mažarske krone 997—1003. Berlin, 11. aprila. (Izv.) Dunaj 3.805, Budimpešta 35 45, Mi.an 1516.60. Praga 571.25, Pariz 2611.70. London 1246.90, Newyork 281,40, Curih 5493.10._ J Sii&Nto^Im jiflvlfffi, lj Is tajno seje obč. sveta. Ravnatelju Barletu se dovoli nagrada 8000 K, ker je skozi 4 mesece opravljal posle gasilskega komisarja. Sklenejo se naslednja imenovanja in povišanja: Albina Hafner se imenuje za stalno oficiantko, Pavel Skale, ravnatelj mestne klavnice se pomakne v VI. razred 2. stopnje; Franc Kovačič se uvrsti v VI. plač. razred mag. oficiantov, Tomo Igliču in Antonu Zupančiču, inkasantoma pri mestni elektrarni, se dovoli po 400 K priboljška na mesec. Dr. Janko Vrančič, magistrati'! tajnik se pomakne v VII. čin. razred in postane magistralni svetnik. Ivo Peruzzi se Imenuje za nadoliciala pri Mestni hranilnici v V. čin. razr., Zorko Prelovec za nadoliciala v IV. Č. r., Frani Pretnar, višji knjigovodja v II. č. r., Franc Abtilner .knjigovodja in Ivan Kl-ler, nadkonlrolor, oba v III. č. r., Josip Kuralt za nadkontrolorja ad personam. Anton Sušteršič ia blagajnika, Joško Mežek za nadkontrolorja, vsi trije v III. č. r-, Milanu Sterleknrju se vštejejo 4 leta v napredovalno dobo, Milena Hočevar, Iva Lokar, Marija Triller in Marija Hrast se namesto stalno kot pomožne uradnice. — Gostilniške koncesije se priporočajo- Pavli Filip, Alešu Zalazni-ku (pogojna), Francu Fabianu, Mariji Inkret, stavbeni gostilničarski in kavarniški zadrugi »Želez-ničarski dom«. Za kavarno (ne za gostilno) Neži Kukman na Krekovem trgu v Mahrovi hiši, Andreju Marčanu se podeli koncesija za prodajo živino in prešičev, Franji Žitnik za prodajo mleka. lj Pogreb pok. g. Jclenca se vrši danes popoldne ob pol 5. uri. lj Lastovice so se — zveste svojemu naravnemu nagonu — deloma že vrnile v svojo domačijo. Toda naletele so na božično zimo. Danes jih je bilo videti večje število, ki so ob sneženem metežu poletavale v strugi Ljubljanice tik ob površju gladine. Ali se bodo mogle obdržati, če se vreme kmalu ne izprevrže? Težko da bi so ohranile ubogo živalice, ki jim niti postreči ni mogoče. Ij Pevski »bor Glasbene Matice. Skupn« pevske vaje (za mešani zbor) se vrše na Ve,iko sredo, četrtek in petek redno vsak dan ob 8 uri zvečer. — Odbor. li Priiava or žla. V smislu S 2, zakona z dne 18. 2. 1922. »Uradni list« št 30 odreia policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, da mora vsaka civilna oseba ljubljanskega ooliciisk. okoliša, brez ozira ali Ima orožni Ust ali n«. ori* Sreda: Četrtek: Sreda: Četrtek Sreda: Četrtek: javiti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani do I. mala 1922 vse svoje ali oa pri niem shranjeno civilno in vojaško orožle. Za prijave ie porabiti prijavnice, ki iih je dalo tiskati policijsko ravnateljstvo in katere se dobe po vseh policijskih stražnicah in na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani no 25 par komad. Dobro čitlive in točno izpolnjene prijavnice ie oddati na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. II. n., soba št. 13. Kdor ne bi nravi1no oriiavil svojega orožja, zapade po členu 11 omenjenega zakona kazni do 3 mesecev zapora ozir. 4500 Din globe. Prijave orožja so podvržene po t. p. i klekovini 2 Din. — Kolek ie nalepiti na prazni strani prijavnice. — Policijsko ravnateljstvo li Ravnatellstvo me-.tnega dohod "rstvenega urada v četrtek dne 13. t. m. radi snaženja uradnih prostorov ne uraduie. lj Ljubljanska kronika. Višji stražnik Rogelj Ie aretiral Marijo Dimnik, ker je prodajala perilo, catero je, kakor je priznala, ukradla na dvorišču Košakovo gostilne z nekega voza. Ker se no ve, kdo je lastnik ukradenega perila, naj se oškodovanec zglasi pri policijskem ravnateljstvu. — V vozu električno železnice je bila ukradena Frančiški Furlanovi z Borovnice modra pompadura z denarnico, v kateri je bilo 800 K denarja. — Mariji Kozinčevi sta bili ukradeni 2 sekiri. Cerkveni vestnik. BED BOŽJE SLUŽBE IN CERKVENIH OBREDOV V LJUBLJANSKIH CERKVAH. Stolnica: Sreda: ob 4. uri pop. jutranjice in hvalnice. Četrtek: ob tri četrt na 7 uro zjutraj sv. maša In obhajilo. Ob četrt na 8. uro dnevnice, ob 8. uri pontifikalna maša. Med mašo blagoslov sv. olja in obhajilo. Po maši umivanje nog 12 starčkom. — Popoldne kakor v sredo. Cerkev Marijinega Oznanenja. ob 4. uri pop. pete jutranjice. ob 6. uri zjutraj tiha sv. maša, ob 8. nri slovesna sv. maša, popoldne ob 4. uri Jutranjice. Cerkev «v. Jakoba, ob 4. uri pop. molitve, ob 7. uri slovesna sv. maša in prenos sv. R. Telesa v božji grob. Popoldne ob 4. uri molitve: zvečer ob 6. uri sv. rožni venec in litanije presv. Srca Jezusovega ▼ božjem grobu, potem sv. križev pot Cerkev se zapre ob A. uri zvečer. Cerkev sv. Petra. O 3. uri pop. molitve velikega tedna; ob četrt na 7. uro zvečer križev pot ob pol 6. uri zjutraj tiha sv. maša z ob-hojilom vernikov. Ob 8. uri je branje druge polovice pasiona po vseh štirih evangelistih, potem slovesna sv. maša, po kateri preneso sv. R. Telo v stranski oltar. Popoldne ob 3. uri molitve, ob 7. uri zvečer molitvena ura. Cerkev sr. Jožefa. ob 4. uri pop. žalnice. ob pol 8. uri zjutraj slovesna sv. maša s slapnim obhajilom. — Ob 4. uri popoldne žalnice. Cerkev Jeznsovega Srra. ob pol 6. uri zjutraj slovesna sv. maša. Uršullnaka cerkev. Ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša. Poje se: Kyrie, Gloria iz troglasne maše Hrfl-ler—Palestrina; ostali deli maše in vloge se pojejo koralno. Po koralnem ofer-toriju: Rihar: Adoro te. Krlžanska cerkev. Ob 6. uri zvečer slovesne jutranjice. ob 6. uri zjutraj slovesna sv. maša. — Ob 4. uri popoldne jutranjice. Orlovski vestnik. IZLETNIKOM V BRNO (9,-16. arg. 1922). Priporočamo vsem. ki so namenjeni iti na II. slovanski orlovski tabor v Brno, d a s e v s a j d o 25. t. m. pr i g 1 a s e (seveda najmanj s prvim obrokom 400 K, najbolje pa s celo vsoto 1200 K) Jug. ori. zvezi (Pripravljalni odbor za Brno), ker bo za pozneje priglašene izlet dražji. Je namreč dvomljivo, ako bo mogoče za pozneje priglašene radi pomanjkanja časa še doseči tiste ugodnosti, ki jih zdaj moremo pridobiti. Priprave potekajo zelo ugodno, zlasti češkoslovaški uradi so zelo ustrežljivi glede organizaci e izleta in potnih olajšav. Izletniki, ki žele potovati v I. ali II. r. skupnega vlaka, v Brnu pa stanovati in se hraniti v hotelu, plačajo Pripravljalnemu odboru samo vožnjo (za I. r, 2200 Kj, za II. r. 1050 Kj), glede oskrbe v Brnu pa bodo sami plačali tam (okrog 150 Kj dnevno). Izletniki v Prago (petek in sobota, 11., 12. avgj dobe polovično vožnjo, ako se pri-glase Pripravljalnemu odboru pravočasno. Kdor ima na južni železnici do Dunaja režijsko ugodnost, se more s skupnim vlakom voziti le na progi Dunaj—Brno in plača samo lOOOKj (za vožnjo in oskrbo v Brnu). Za potni list naj si vsak preskrbi malo lotografijo. Mnogi odseki in krožki še niso priglašeni, nekateri so priglasili večje število (n. pr. Vrhnika 15, Škofja Loka 18). Hitite s priglasi (imen še ni treba!), da ne boste morali pozneje plačati več! Pripr. odbor JOZ za Brno. Sreda: Četrtek: četrtek: Četrtek: Sreda: Četrtek pr Konrert češke filharmonij« 8e v Ljubljani zaradi nizkih dohodkov ne more 18. t m. vršiti. Koncert se bo eventuelno mogoče vršil na povratku orkestra iz Italiie okolu 20. maja v Ljubljani ob zvišnnih cenah. Denar za prodane vstopnice se vrača, eventuelno ostanejo vstopniee v veljavi, ako so bo doplačalo. Koncert pevskega društva Smetano ss pa vrši in se vstopnice ie prodajajo. (k) pr Spored koncerta praškega pevskega zbora »S m e t a n e«, ki se vrši v sredo, dne 19. aprila ob & uri ifcečer v dvorani botela Union: . 1. A. B. Tovačovskyt Domovini 2. Ant Dvorak: Uitooka travičkjk 3. Zd. FiUch: Tiha noč 4. J. B. Foerster: Sv. Vaclav. — Orač. 5. V. Novak: Dvanajst belih sokolov. 6. J. B. Foerster: Himna (dva zbora). 7. K. BendI: Izgubljena mladost. 8. Khzkovsky: Utopljenka. 9. B. Smetana: Kmečka. pr Jugonlovenska umetniška razstava ob priliki poroka Nj. Veličanstva. Obveščajo se člani Strokovnega udruženja jtgosl. oblik, umetnikov, da s« priredi v Belgradu za čas kraljeve poroke umetniška razstava. Vsi člani Udruženja v državi se pozivajo, da so — v slučaju, da niso prejeli postnega poziva — obrnejo na UdruŽenje v Ljubljani, Belgradu, Zagrebu in Sarajevu, kato-remu pripauajo. Umetniki, ki ne pripadajo nobeni teh organizacij, imajo se istotako obrniti na organizacijo dotičnega okraja, katera vrši posredovalno vlogo za vse razstavijalce. Vsi dopisi umetnikov ir Slovenije naj se adresirajo na tajništvo btrok. Udruž O. U. v Ljubljani, Tehniška srednja šola. — Predsednik: R. Jakopič. Tajnik: Santel. pr Pojasnilo umetnikom. Na drugem mestu objavljamo oflcielno obvestilo o prireditvi ji.go-slovenske razstave v Belgradu. Pravilnik za to razstavo se je sestavil v sporazumu z državnim odborom in vseh organiziranih umetnikov. Pogoji so prav ugodni. Neorganizirani umetniki se razstave tudi lahko udeleže in S. U. J. O. U. ie prevzelo tudi za iste posredovalno vlogo. Kot posamezne razstavljajoče grupe pridejo v poštev za Slovenijo »Društvo slov. upodabljajočih umetnikov«, klub »Sava«, klub »Mladih« in klub »Grohar«. Ti izberejo z lastno strogo juryjo leio svojih članov. Deia v klubih (društvih) nevčlanjenih se bodo morala pregledati naknadno skupno v Belgradu, ker iz tehniških razlogov ne gie drugače. Kakor je torej razvidno, se vrši pripravljalno delo na dvojen način. 1. Drušlva in klubi zberejo umotvore svojih članov ter jih presojajo. 2. Udru-zenje vodi vsa tehniška dela (dopisovanje z osr. odborom, pakovanje, pošiljatev umotvorov). I'a slednja dela vodi Udruženje tudi za neorganizirane umelnike ter je tajništvo vsem slov. umetnikom na razpolaganj-?. Ustmene informacij daje tajnik S. Šanlel vsak Četrtek od 11.—12. ure v Tehniški srednji šoli. I. nadstr.. soba št 27. Dopisom je treba priložiti znamke za o2. Župan dr. Perič ie naznanil, da so se zahvalili magistratni uslubenci. ker so se ugodno rešile njihove zahteve giede regulacije olač. — Ravnatelj Senekovič se ie zahvalil, ker se te njegovo službeno razmerje ugoeno rešilo. — Župnik Finžgar se je zahvalil za 20.000 kron, katere ie darovala občina trnovski cerkvi za nabavo novih zvonov. — Poštno ravnatelistvo ie poslalo daljši dopis, v katerem z ozirom na neko interpelacijo naznanja, da se telefonska mizerija v doglednem času ne bo mogla odpra-viU, ker ni par. Zaprisega novega meščana. Žunan je nato zaprisegel novega meščana šolskega v-djo v Šiški g. Jakoba Furlana, kateri se ie zahvalil na tei časti in rekel: »Obliubuiem. da kakor sem deloval 41 let. bom tudi še nan--ei deloval za blarfor mlačlne mesta Ljubljane « (Živahno odobravanje in nloskanie.l V občinsko zvezo je bilo spreietih 80 Dro-silcev. ker bivajo že deset let traino v I.iub-hani, proti taksi 600 kron so bili sprejeti trije prosrci. dva sta bila odklonjena. Finančne zadeve. (Poročevalec občinski svetnik Kocmur.l Poročevalec je Dredlarfal v smislu sklepa občinskega sveta z dne 30. marca pravilnik o pobiraniu prirastkarine. kateri -e točno posnet po deželnem zakonu s sledečimi spremembami: »V S 8. III. odstavek- »če se ie ta prenos izvršil pred 1. januariem J919. veba za pridobitno vrednost obča vrednost dne 1. a-nuaria 1920.« K S 13. zadnji odstavek nai bi ce nristavilo: »Predstoieči Dopusti se oa zvišajo za 20 odstotkov pri nezazidanih parcelah, ki se odtujijo v dobi od veljavnosti te naredbe 31. decembra 1924. Davek pobira mestna občina od prenosov nenremičnin. izvršenih od dneva razglasitve v Uradnem listu. V delavski pokojninski sklad, kateri sp bo ustanovil, bodo orisnevali delavci 2 in občina 2 odstotka od mezd. Pbčilnih razredov ie 8 (44—146 K dnevno) in 5 plačilnih stopeni V peti plačilni stonnii je najvišja plača v I. plačilnem razredu 52 K v VIII. pa 160 K. Glede razširjenja električne železnice na V ič. Ježico. Št. Vid in k Sv. Križu. eventne'no jc D. M. v Polju, kar bi stalo 48.000.000 kron, ie priporočal obč .svetnik Kremžar. nai M se k razširjenju električne železnice priteg obč. svetn. Krenižari* ie bil soglasno sprejet, — Odobril se ie naknadno kredit za zgradbo opornih zidov in kanalov pri mestni hiši Mestni trg 27 in za nujne DODrave v mestni hiši na Poljanski cesti št. 15. — Za zgradbo linijskega urada na Dunajski cesti se ie sklenilo kupiti Hro.vatinovo posestvo in sicer za ceno 180 K za kvadratni meter. — Prostovoljnemu gasilnemu društvu v So. Šiški se ie na predlog obč. svetnika O r e h k a dovolilo 8U1 m novih cevi in 3 ktiuči. Proti pre « logu ie govoril obč. svetnik T u r k. češ. »da ie za Šiško tristo metrov cevi čist dest, oo mnenju nas. Gasilskih strokovnjakov.« l\eselost.l Stavbne zadeve. Poročal občin, svetnik Ogrin. Sklenilo se je. da se bo regulirala Linhartova ulica. Primerno se bo uredila tudi cesta na pokopališče k sv. Križu. — Regulirala se bo Železniška ulica v Šiški. — Prošnji trnovske Vincenciieve konference za spremembo regulacijskega načrta se ug di, ker bo zgradila Vincencijcva konferenca Mladinsko zavetišče. — Parcelirali se bosta zemljišči Ane I asjnik ob Cesti na Rožnik in Legatovih dedičev ob Cesti na oasii brod. Na posestvu I.e-oatovih dedičev bo 14 stavbišč. — Napravili se bodo hodniki ob Dunajski in Gosoosvetski cesti. Policijske zadeve. Poročal ie občinski svetovalec Pire. Organizatorni statut za ljubljansko poklicno gasilstvo se bo rešil v bodoči seii. Sprejetih ie pa bilo več važnih poročevalčevih predlogov o izpopolnitvi ljubljanskega gasil-stva. Ubožne zadeve. V imenu ubožnega odseka predlaga obč. svetnik K r e mž a r. da se podeli s 1. jan. 1022 podpora oo 150 K meščanom: Francu in Ani Jenko. Henriku Zadnikarju. Heleni Tomčevi in Ant Horak. Obč. svetnik R u -p n i k ie vprašal poročevalca, kdaj bile Ofošnie orosilcev vložene. Poročevalec Kremžar: Prošnja Helene Tome ie bila vložena 31. decembra 1920; Ane Horakove 3. marca 1921. Obč. svetnik Rupnik: Z ozirom na ta pojasnila predlagam: Župan se pooblasti, da se pregledalo vsi uradi, č« je ie kte kaka prošnia zele*ala. Naistrožii ukor se nai izreče tlatemu. ki ie za- grešil, da se prošnja, vložena 31. decembra 1920 leta še do zdai ni rešila. 1'RRDLOGI OBC. SVETNIKOV SLS. Razširjenje Muzejskega trga. Občinski svetnik Ogrin je predlagal, naj se razširi Muzejski trg. Mestna občina ima že itak za ta trg potrebno zemljišče, gre le za odstranitev ograjnega lidovja kakor tudi odstranitev nekaterih primitivnih poslopij, ki se nahajajo na tem zemljišču, ker vsa ta poslopja nimajo z-a mestno občino nobenega pomena in je uredilev nujnn. Predlog je bil oakazan odseku. Naprava trotoarja t Ravnikarjevi nlici. Obč. svetnik Pire je v imenu kluba SLS stavil sledeči predlog: 2e od 1. 1910 prebivalci Ravnikarjeve ulice upravičeno pričakujejo izpolnitev obljube mestne občine, da jim občina najiravi tlak v njihovi ulici. Kogar zanese ob deževnem vremenu usoda v to ulico, je priča veliki povodnji, ki preplavlja celo ulico, tako da je prehod otežkočen. Predlagamo zatorej, da se čimprej zgradi trotoar v tej ulici. Stroški naj se krijejo iz kredita za popravo ljubljanskih cest. Reorganizacija šolsko-zdravniško službo ▼ Ljubljani. Obč. svetnik Pire in tovariši so stavili sledeči predlog: šolsko-zdravniška služba v Ljubljani, omejena zgolj na redke preglede Šolskih otrok in intervencije v slučaju nalezljivih bolezni, je nezadostna in nepopolna. Malo število zdravnikov, njihova vsestranska zaposlenost sta glavna vzroka teh nedostatkov. Z ozirom na veliko važnost zdravstvene vzgoje naše mladine, podajamo V naslednjem nekaj predlogov k reorganizaciji šolsko-zdravniške službe: 1. Pomnoži naj se šte-ivilo šolskih zdravnikov, katerih mesta si pa ne predstavljamo kot stalna, ampak kot honorarna mesta. Šole je potem razdeliti med te honorarne fcdravnike. Delokrog teh zdravnikov naj bi obsegal: a) pouk h i g i j e n e po šolskih razredih, ta dovoljenje tega pouka naj se naprosi višja šolska oblast; b) mesečno pregledovanje vseh učencev; c) nadzorstvo nad izvrševanjem zdravstvenih predpisov v šolskem poslopju (stra- ' nišča, vodovod Itd.), d) mesečna zdravstvena predavanja za učiteljstvo in starše; e) zdravljenje revnejših učencev, ki so se javili bolne; končno t) sodelovanje pri vsem, kar zamore koristiti zdravju učenca (telovadba, igre). — 2. Šolskim zdravnikom naj se dodele bolniški bratje (na deških šolah), na ženskih šolah bolniške sestre, katerih naloga bi bila pomoč zdravnikom, pregledovanje in obisk obolelih na domu. Za to delo naj bi se eventuelno pritegnili medicinci tukajšnje medicinske fakultete. V svrho praktične izvedbe teh predlogov naj stopi mestni magistrat (fizilcat) v dogovor s šolsko oblastjo, zdravstvenim odsekom, društvom zdravnikov in medicincev ter na ta način zainteresira vse merodajne faktorje, v prvi vrsti državno oblast, ki je predvsem dolžna skrbeti za zdravje državljanov, zato bo treba delati nato, da prispeva tudi država svoj del h stroškom za to zdravstveno delo. Izvedba navedenih predlogov bi pomenila začetek organizacije, ki bi imela vzvišen cilj, ohraniti narod zdrav. Zatvornice v mestnem kopališču v Koleziii. Obč. svetnik Pire ie stavil naslednio interpelacijo: Glavna zatvornica v Koleziii ie na tem, da se vsak čas oodere. Tramovi in drugo lesov-ie ie segnito. Odpiranje in zapiranje zatvornice ie Dri tem stanju življenjske nevarnosti za vse, ki imajo tamkaj opravka. Onemogočena ie zato tudi vsaka zadostna vnoraba zatvornice. Vsled tega nastaiaio pritožbe posestnikov, na katerih travnikih zastaja voda. Ureditev iavnih parkov v Lfubliani. Obč. svetnik Pire ie stavil sledečo interpelacijo: Javni parki v Ljubljani so v neredu: Drevje neočiščeno, nota v niih neposuta. podrta ogra-ia, nesnaga (papir in drugi odpadki! to ie slika iavnih parkov. Prosim g. župana, da naroči mestnemu vrtnarju odpravo teh nedostatkov, skrb za zadostno število klopi in stalno nadzorstvo nad parki. Glavna krivda leži pač na občinstvu, ki noseča te parke, zato bi bilo tu-ti to potom iavnega razglasa pozvati, da so- deluje pri vzpostavitvi reda v parkih. Posebno pažnio ie posvetiti parku na Ambroževem, na Hrvatskem in Slovenskem trgu in parku pred Glasbeno Matico, ker ie tukai nered naivečii. Sestava proračuna mestne občine. Občin, svetnik Pire ie predlagal sledečo resolucijo: V smislu S 37 odstavek 2 obč. reda ie naimani 2 meseca pred začetkom obč. upravnega leta predložiti občinskemu svetu proračun mestne občine. Ker se državno upravno leto prične letos s 1. iuliiem, pozovi občinski svet mestno knjigovodstvo, da sestavi proračun ter ga da čimprei v pretres finančnemu odseku. Proračun nai bo sestavljen oo načelih merodainih za moderno komunalno gospodarstvo vpoštevajoč vse njegove panoge. Onozariam pri tem na poročilo revizijske komisije bivšega deželnega odbora kranjskega. Da se uredi smotreno knjigovodstvo, nai se izdela načrt za notranio reorganizacijo knjigovodstva. Potrebno ie, da si ravnatelj mestnega knjigovodstva ogleda knjigovodstvo še po drugih večjih mestih. Ustanovitev Protituberkulozne lige t Ljubljani. Obč. svet. Pire ie predlagal sledečo resolucijo: Pričctkom tega leta se ie ustanovila v Mariboru »Protituberkulozna liga« za Maribor in mariborsko okolico. Namen lige ie z vsemi sredstvi pobijati razširjanje ietike. Pobijanje jetike vrši liga: 1. s podukom liudstva o tej bolezni; 2. ustanovi ?e oskrbovališče — am-bulatorična štacija — kjer se bodo brezplačno po zdravnikih in po sestri dajali bolnikom nasveti in potrebna navodila za ozdravlienie; 3. nastavi se sestra, ki ie glede tuberkuloze popolnoma podučena in ki bo obiskovala bolnike im dajala potrebna navodila; 4. nabavijo se zdravilna sredstva, ki se bodo ubožnim slojem delila brezplačno, oremožneišim Da daia-la po nabavni ceni; 5. liga pošlje svoie zastop-nike-zdravniške izvedence v stanovanisko komisijo, da pred oddajo vsakega stanovanja stavijo komisiji predloge, da se ne nastanijo stranke v popolnoma nezdravih in nesposobnih sta- novanjih. Po možnosti hoče liga sama prisko. čiti na pomoč, da se stanovanja popravijo in osnažiio. Torei delo, ki ie izredne važnosti za narodno zdravie. Ljubljanska mestna občina nai stori torei vse, da se tudi v Ljubljani ustanovi »Protituberkulozna liga«. Prosim g. žu. pana, da podvzame v tem smislu inicijativn? korake. Obnovitev vodovoda v Zvezdi. Obč. svetnik Pire je vložil sledečo interpelacijo: V Zvezdi se vrše redno koncerti, sploh vlada v Zvezdi najživali-nejši promet. Zato je nujno potrebno, da se vzpostavi vodovod. Numeraeija hiš v Sp. Šiški. Obč. svetnik Fran Orehek je predlagal: Numeraeija hiš v Sp. Šiški je docela neurejena. Hiše v raznih ulicah imajo razne številke, vsled česar predlagam, da mestni magistrat vse potrebno ukrene, da se numeraeija hiš po ulicah uredi. Razsvetljava Strme poti. Obč. svetnik Fran Orehek je predlagal: Strma pot, katera je bila preje razsvetljena s štirimi žarnicami ui danes prav nič razsvetljena. Pot je samotna in nujna potreba je, da se zopet razsvetli, ker drugače ostane še nadalje shajališče raznih sumljivih elementov. Župan je nato zaključil javno sejo. Mefteorologfčno poročilo, LJubljana 30G m n. in. viš. (Ju 9 opazovalna Hai o-m "to i v mm iurmo-metor v 0 l'*Mruui diteronon v 0 Nebo, vetrov 1'ft'iavintj v mm 10. 4. 21 h 734-1 4-8 0-8 dež s. z. 10. 4. 7 h 720-9 3 0-9 sneg s. z. 15 8 10./4 14 h 728-2 5-1 08 sneg sever neporušne kavčukove pete za čevlje. Prodajalka manufakturne stroke, zanesljiva ter dobra računarica, se išče. "•C Nastopi lahko takoj. Ponudbe z navedbo plače brez stanovanja in hrane pod »Vestna 1922« na upravništvo SLOVENCA, Ljubljana. 1387 Kot PORTIR starejša meč, z dobrim spričevalom, išče službe v kakem hotelu v mestu ali na deželi. Ponudbe na Anončni zavod Drago Bcseljak in drug, Ljubljana Sodna ul. 5. vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sc sprejme s 1. majem 1922 v šampanjske kleti FR. CUCEK & CIE. v PTUJU. Stanovanje in hrana v hiši. — Plača po dogovoru. 1382 Urarskega pomočnika popolnoma samostojnega delavca v velikem in malem delu, sprejme proti popolni oskrbi in plači po dogovoru Vladimir Hoffman, urar in juvelir, Gospič. Hrvatsko. 1270 Eito v mletev prejema večjo množino, cele vagone: pšenico, rž, koruzo in ajdo. za prevleko divanov in dru zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnlke, sedlarje i. t. d. priporoča tordka jI. S E.SItfM, Ljubljana Mestni trg 10. MLAD, IZUCEN iiROGIST. ki ima najboljše reference in vodi sedaj samostojuo drogerijo v nekem mestu Julijske Krajine, bi vstopil v dro-Kerijo ali v kakšno drugo podjetje, kakor n. pr. tovarno barv, ali drugo slično podjetje. Službo bi nastopil julija. Plača po dogovoru. — Ponudbo i od »DR O HI S T« na Anončni zavod Urago Beseljalt in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Prva jugoslovanska tvornica klobukov in nikov Milka Kosova; Me„Ses, priporoča cenj. damam, da posetijo njeno zalogo damskih klobukov pri gospej VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA, Pred škofijo 21, II. nadstropje. Istotam se sprejemajo vsa popravila. i ! MOKO ! f valjčni mlini, Ponižale. izborne kakovosti nudi iz lastnega paromlina Grubišnopolje po najnižji dnevni ceni !358 skladišče »BALKAN« Josip Novak Zagreb IPetrinjska ul. 77. Telefon 23-61. -m: v Ljubljani, tudi v predmestju ali pa POSESTVO v okolici kupim za sebe. Ponudbe takoj Ivanu Frelihu, Ljubljana, Vrhovčeva ulica štev. 9. 1377 Breja KOBILI" pepelnate barve, pesti vifoka, 6 let stara, dobra za vožnjo, naprodaj zaradi pomanjkanja prostora. Rožna dolina 195 pri Ljubljani. 1386 dobro ohranjen, ki bi bil prikladen za cerkev, se takoj kupi. — Ponudbe na upravništvo lista pod »HARMONIJ 1374«. BELI FIŽOL (fižolica) v vrečah brutto za netto po 14 kron za 1 kg prodaja tvrdka A. PATERNOST & REMIC Ljubljana, Slomškova ulica št. 11. —•:: Telefon št. 589. ::— Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočava, da je po volji božji po izvanredno težki bolezni odšel med nebeške krilatce naš čez vse ljubljeni sinček in bratec v nežni starosti treh let v torek dne 11. aprila 1022. Pogreb nam nepozabnega se vrši v četrtek, dne 13. aprila ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra eesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1922. ŽALUJOČI STARŠI: Kari Men in barija Kregar. Mestni pogrebni zavod. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni sin, brat. oče stric, gospod VIKTOR 1ZLAKAR v ponedeljek, dne 10. aprila po dolgotrajni, mukopolni bolezni, previden s svetimi zakramenti boguvdano zaspal. Pogrob preblagega pokojnika se bo vršil dne 12. aprila ob 17. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi. Bodi mu blag spomini GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA DIONIČARSKO DRUŠTVO UZACiREBU PRERADOVIČEVA 2 I— RAFINIRANI BI JELI •BENZIN* SVIH CiRAIMCIJA STROJNA i CBIBNDERSKA -ULJA - •AUTO ULJA' TOVOTNA MAST UZ NAJJEFTINIJE DNEVNE CIJENE SA SKLADIŠTA «B0j*vi:iSTRA ZAGREB JIU.TELEFON: 23 "88 i*iov.:ICVPREPMWICEVA2 M sle že postili oiflčiiiaj? Kupim J8P-JOŽE HAVLICEK Velike Lašče. volčje pasme. Krvavi peči, pošta 1378 visoke napetosti, izvežban monter, se išče za Slovenijo. Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo ^Slovenca« pod šifro: »Električar 1354«. Velika izbira Na debelo! Kanditov ~ , Keksov čokolade Josip Vitek, Ljubljana Krekov trg 8. $ ižl NlfflEnin vsakovrstne OBLEKE za gospode in dečke, ntlUilliU raglane, dežne plašče. Imamo vedno v za- gj logi najfinejše češko SUKNO. — OBLEKE po meri izvršu- gg jemo po najnovejšem kroju. 1325 g LOŽAR & BIZJAK :: Uutoljana, g Sv. Petra cesta štev. 20. gj HH m w italijanske znamke Vercelli AAA Glace Suhlime oddaja vsako množino nad 100 kg kakor tudi cele vagone najceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka PATERNOST & REMIC, LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA štev. 11. - Telefon št. 589. >3« JOSUP JabSonž nad ©slecar.i 35, ichoslovaika. Tov tu cerkvenih paicmontov, razmvrstn h zastav in cerkvenega orodja — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko »padajočih predmetov kakor: maSne plaščo. pluviale, dalinatike, cerkvene in društvene zastave, kenhe, moustrance, svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi tn ceni. — Solidnost tvrdke jnmčijo i.ebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkieni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. NESKUDLB, LJubljana, hotel „Tratnlk". Izlakar - Krawagna. Izdaja konzorcij »Slovencac fne4Hnn r LJub|iani nIi sko,iei> UUMIIIIU bodisi na Gorenjskem ali Dolenjskem, viamem v najem. Ponudbe pod >Gostilna< na Anončni ravod Drago Bcseljak ia drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 1132 Kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! Odfovorni urednik Mihael IluSkere t Ljubljani Jugoslovanska tiskarna ? Ljubljani.